Kulturne novice Ob letni konferenci društev Moški vokalni oktel »Louis Braille« prepeva pod vodstvom Slavka Mihelčiča iz kasetarja s svojimi polnimi, razloinimi in tako različnimi glasovi kanon zvonenja. ko zazvoni telefon in pravi tovarišica Dob-nikarjeva v slušalki: »Včeraj pa je bilo res lepo, se/nanili smo se skoraj vsi predsedniki in tajniki društev, pa še spoznali smo, katere šole imajo posluh za kulturno delo.« Pa ie pravi »ali bi lahko za Našo Komuno dali obvestilo, da bo po 1. januarju odprta knjižnica pri Dolgem mostu ob lorkih in petkih od 17. do 18.30 urc« Pišem. Na papir, na katerem so podčrtane čačke. Trikrat je podčrtana POVEZA- NOST, informiranost, udeležba na strokovnih po-svetih, povezanost društev in šolskih kulturnih dru-Stev, z verzalkami piše: S PROGRAMI SE PRIBLI-ŽATI MLAJŠIM GENERACIJAM, okrog besed LJUDSKI OBIČAJl so vijuge in rožice, poleg je napisano: turistična ponudba s kulturnimi programi, pa še »za naše ljudske običaje nismo dosti storili«. Nekdo bo a teh čačk pisaj zapisnik. Hm. Tu piše Se: dopolnila: bogata likovna dejavnost, kolonije, samorastniki, luktovna dejavnost,... Tovarišica Dobnikarjeva med tem v slušalki pripoveduje o stro-Skih za dvorano. Po novem letu napove sestanek filmarjev. Vojfi srečno novo leto. Stane Pirc, pred-sednik KPŠRD slepih je voščil včeraj s tole kaseto »Louis Braille«. Zdajle jo spet posluSam in jo toplo priporočam dedku Mrazu. Včeraj so predsedniki društev govorili tudi o njem. Lulkovne skupine iz naših društev in šol mu bodo pomagale razveseljevati otroke iz vse Ljubljane. Spet sliSim spodbuden glas Tončke Melikove, ki pravi šolnikom: »bodočnosl društev je v mladih. če jih na šolah ne bosle naučiii apoštovati slovenske kulture, tudi v draštvih ne bo '¦speha.« Romana Bassin pravi, da v Podpeči vse prireditve in proslave daje šolsko kulturno društvo. Tudi odrasle pevke vadijo v šoli in obžaluje, da ni nikogar iz kulturnega društva, kajti dvorana propa-da. Potem je govor o amortizaciji in investicijah, pomoči privatnikov, pa spet stvami in izkušeni glas Tončke Melik, ki pravi: »Papir je važna stvar. In svinčnik. Vse je treba napfeati. Za popisan papir se da dobili denar. Naio staro in neuporabno dvorano smo začeli obnavljati s sedmimi milijoni.« In spet mirni glas predsednika ZKO Franca Malovrha: »Vsi ste aktivisti in dobro veste, da se je treba že zdaj temeljito pripraviti na drugi nzpis.« Predsednik po-udari pomembnost udeležbe na skupščinah kulturne skupnosti in povezanost vseh krajevnih faktorjev. Oreinik Irena ugotovi, da so lelos na Šentjoštu nare-dili s sredstvi, ki jih je prispevala kulturna flcupnost in občina, fasado. ves opaž pa so krajani dali sami. in še napove gledaliSko predstavo »Goriški plazovi«. Angeli Grmek se mudi na avtobus, ko pravi: »Vemo, da je brada našega giedališkega kralja Matjaža že sedemknt ovita okrog mize, zalo pa inuuno odličen pevski zbor, ki rad uastopa. Problem je bonorar za zborovodkjnjo, ki se Vozi vlško vas iz Skofje Loke in porabi za eno rajo ludi do pet ur svojega časa.« Zborovodkinja Jožica Lavriša predlaga: »Če goji-mo kulturo. moramc biti bolj pozomi do priznanj.« Naj bi ne bil povsod Primož Trubar, ki menda za glasbenike ni najbolj primeren. Milena Slakova iz SKUD Barje prijavi sodelovanje na štirih področjih, PleJnik Irena (Škud Janez Primic) na sedmih. Brigita Svete (Škud Emil Adamif) na petih, Tatjana Ladi-nek (Stane Sever) sodelovanje na vseh področjih. Predsednik Peter Pal, kj govori o prizadevanjih dru-štva, da bi z novimi programi pridobih mlade, pa povabi prisotne na premiero Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, ki bo v KUD Pijava Gorica 20. de-cembra. Telefonsko številko KUD Pihalni orkester si zapisujejo delegati iz druStev in io\, Ivan Koprivc pa pripoveduje o težavah in perspektivah tega pri-ljubljenega orkestra, ki ima na sporedu tudi vesel program. Tudi letos bodo Trubarjeva priznanja po-deljena ob dnevu knjižničarjev, vsi prisotni soglasno podprejo predlog, da bi strokovne sodelavke knjižni-ce Prežihov Voranc, ki so uredile vseh deset Ijubitelj-skih knjižnic po dedmalnem sistcmu. prejele Čopo-vo nagrado. Dore Grabeljšek iz KUD Žažar pravi: »Letos nimamo režiserja, ker je Franci Končan zadržan. Sami bomo pljunili v roke in zagolovili program za obnovljeni dom.« Najbolj žalostno je, kadar ukresa-ne iskre duha, ki takajo, da se bodo razplamtele v obnovljenem domu. ugasnejo. Postavljeni ali obnov-ljeni kulturni dom pa potem sameva prazen in pust. Predsednik iz KUD Rob se je opravičil, v Ljubljani je imel karambol. Pa je rekel po telefonu: »Mladim nam je težko pri srcu, prejšnje generacije so iivele s kulturo, postavili so dom, mi bi potrebovali roko, ki bi nas vodila.« Na Barju je dala svojo roko Tončka Melik, ki je znala pfidobiti 35 mladih za nov jezik, ki ga razumejo vsi mladi tega sveta - za govorico plesa in giba, ki jo posreduje Irena Zadnikar. Ko si je predsednik PD Horjul Matko Zdežar ogledoval pro-gram iz ŠKUD Neža Pivk, mi je po tihem pritrdilno zašepetal, ko sem mu predlagaJa naj vse te plesalce, igraJce, lutkarje, literate, slikarje. kiparje, folklori-ste, pevce povabi, ko zapustijo šolo, v PD Horjul — na glas pa je povedal, da je to organizacijsko nemo-goče. Šlo bi pa s skupno pomočjo, ko bi mentorji iz šole pomagali tudi v društvu. Ko bi mladi sami priSli in prcdlagali. da bodo poslali člani društva. ker želijo plcsati, peti, igrati še naprej. Ko bi... kaj vse je mogoče narediti z dobro voljo bi lahko povedali še drugi npr. Anton Potočnik iz KUD Dolomiti Dobro-va. ko ne bi že druga garnitura navalila v svojo dvorano. Povedal bi lahko, da je še vedno mogoče angažirati najbolj pestro pahljačo generaeij za pro-stovoljno delo, kajti kuiturni dom je tisti kraj, kjer bi lahko krajani vseh starosti razvijali svojo ustvarjal-nost, če bi bili dobro organizirani. Ali ni primer našega Primoža Trubarja iz Velikih Lašč zgled, da je mogoče konkurirati tudi najbolj ambidoznim, v vsa-kem oziru, republiškim programom! Dokaz so števil-ni nastopi te požrtvovalne gledališke skupine; tudi tisti v Celovcu, pa razprodana karavana Cankarjeve-ga doma, ki bo s tremi avtobusi pnpeljala na ogled znamenitih Velikolaških krajev in »Življenja in smrti Primoža Trubarja«, kakor ga je videl pisatelj Jože Javoršek. Pevski zbor slepih slabovidnih, ki je oblju-bil sodelovanje ob 25. letnici nažih pevskih zborov še vedno poje: »Nove kose mrzle rose "¦- rada travca se kosi« - '• ko prebiram prijave za sodelovanje šolskih kulturnih druStev na javnih prireditvah, ki sojih Zvezi izročile mentorice iz OŠ Preserje.-Polhov Gradec. Maijan Novak-Jovo, Levstikove brigade, COŠ Horjul. Franc Leskošek Luka, Brezovica, Dobrova, Ljubo Šercer IG in Zavod za slepo in slabovidno mladino. Pa mi pride po roke voščilo učencev in delavcev OŠ 7. maja Dobrova, ki je tako lepo sestavljeno. da ga namenjamo vsem. ki to zaslužijo: »Srečno novo leto in mnogo uspehov pri vašem izjemnem prizadevaoju za bogatejši današnji in ju-trišnji dan naše generacije« J. ŠKRINJAR