C C. Postal* — E»ce ofini marcoladt a vanardi -- 27 ßiugno 1928. Posamr zntt itevilka 25 stotf izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Si ane za celo leto 15 L * » pol lefa 8» » » četrt leta 4» Za inozemsivo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št. 49 V GoricL v sredo 27. junija 1928 tetoxi Nefrankirana pis mm ?.-¦ n* sprejemajo. Og/jK-. se računajo po don< voru in se plaČajo naprej. — List izd&r> konsorcij »Gor. Strs> kem. — Tisk Katoliik, tiskarne v Gorici. ki VK Pitzzutia it. 18. IJprava in uredniitvo. ulica Mameli itav. 5. Št. post.tek.rac.il/1147. Teles, int. itev. 3ft* O pravičnem reda. Stojimo pred enim največjih pre; lomov v zgodovini, pred dobo, ki bo mnoge zgradnje dosedanjega sveta premaknila v temeljih in bo- do pognale rasti občestvenega z.iv; Ijenja iz povscm novih tal. Kaj je družabni red? Pojem je širok in pod njim razumemo vse družabne ureditve, zakone, pravila, običuje, ki urejujo zunanje življe; nje družbe oz. človeka v družbi. Dokaj ožji pojem pa je pravni red, ki je sicer poglavitni sestavni del druzabnega reda in ki v neki meri daje tudi podlago, smer in obliko vsemu dru'zabnemu redu; pod njim pa je razumeti le celokupnost za; konitih predpisov, ki na izsiljiv na; čin urejajo zunanje zivljenje druž; be oz. človeka v .druzbi. Gotovi pravni red mora biti. Brez njega bi vladala anarhija, v kateri bi bilo zivljenje nemogoče. Možno bi bilo le tedaj, ko bi bili vsi ljudje plemeniti in dobri, to je brez ¦sla; bosti; a človek je ie po izvirnem grehu nagnjen k slabemu in zato je vsak anarhizem zabloda, sovražnik človeške družbe. Pa tudi po božji volji mora obstojati na zemlji red I in zato je položil Bog v dušo člo; j vekovo svoj večni znkon, ki loči pravo od nepmvegu, pravično od krivičnega. Tu večni zakon je izraz volje bozje za red v čhveški druzbi in zato mora biti podiaga vsakega prava; pravo, zakon, ki ne temelji na tej podlagi, je krivičen, naspro; ten človeški blaginji. Le o pravu lovej, ki je z vsemi svojimi zakoni v skladu z večnim božjim zako; nom ali mu vsaj ni protivno, mo* remo reči, da je pravično. lz poj; ma pravičnega prava pa izhaja nuj; nost, du mora zasledovati in jamčU ti obče dobro in občo blaginjo. Glavna temelja prava sta oseba in stvar. Bistveno vay.no za zgrad; rtjo prava je mzmerje teh dveh med seboj in način, kako se to raz; merje ustanavlja. Staro germansko pravo je poznalo skupno lastnino rodbine, rodu ali plemena. Podob; no staro grško pravo in prava vseh mhidh narodov. Rimsko pravo pa je prineslo s seboj popolnoma na* sprotnorazmerje: neomejeno last; nino posumeznika. In tu je bin vsa; jena kal današnjega kapitalizma, ki je s časom vedno bolj rastel ter j s postopno silo objemal v svoje klešče vse svetovno gospodarstvo, dokler ga ni popolnoma osvojil. Pa j ni zajel le gospodarstva, zajel je vse j državno in znsebno, da. celo duhov; | no zivljenje. Pogansko rimsko pra; < vo je vrnilo zopet suženjstvo, ie da v drugačni, a še strahotnejši obliki. Z zivljenjem je Bog vsakemu bit* ju dal tudi sredstva za zivljenje. Tuko tudi človeku, najpopolnejše; mu bitju v stvarstvu. Ta sredstva zn človekovo zivljenje pa so ze; meljske dobrine; so torej radi člo; veka. da si po njih pripravlja /ivež za svoje telesno in s tern duševno zivljenje. Dočim so te dobrine osta? lim bitjem v neposredno hrano, pa si mora človek svoj kruh šele sam pridobiti. lz vsega tegu pu izhaja dvoje osnovih človekovih pravic: pravica do zemskih dobrin, kolikor jih potrebuje za svoje delo, oziroma pravica do deli: in pravica do tega, kar si je z delom pridobil; na drugi strimi pa nalaga dvoje dolžnosti: dolznost do del a in dolžnost do prU znanja delovnega zaslužka v last: nino onega, ki je delal. Dinašnji družabni red pa je zgriijen na popolnoma nasprotnem stališču. Ne le, da ščiti vsako, — ne sicer s tatvino ali goljufijo priü(>. Ijeno lastnino — in lastnino, ki do: tcka sam/d po sebi izven lastnega dela (n. pr. obresti), temveč celo ščiti in pospesuje pridobivanje last- nine iz dela drugih. Zato je današnje pravo brez ŽU ve korenike in zato za nadaljni raz; voj mrtvo. Treba ga je premakniti v temeljih, dati mu živo koreniko, ustvariti pravičnejše razmerje med osebo in stvar jo, v katerem bo ose; ba pred stvnrjo in na tej podlagi graditi nov, pravični red. Gotovo je, da smo baš mi, kato: ličani v prvi vrsti poklicani k sode; lovanju na izpremembi sedanjega n gradnji novega, pravenega reda. Zakaj ravno krščanstvo je zmožno dajati pravec pravičnemu redu. Kakor je du v tesni zvezi s telesom, tako se tudi mi katoličani ne sme: mo omejiti le na golo duhovno polje; zivljenje zahteva več. Ena glavnih sestavin resnčnega, vsako: dnevnega žvljenja je pa pravo. In to pravo naj vzgaja ljudi k dobre; mu in pravičnemu ter dviga clove; ški pogled višje kot na zemske do; , brine. Današnj pravni red človeka tlači k tlom, mu obrača pogled le na zemljo — novo pravo mora obrniti človekov pogled na višje dobrine, in tako pospešti njegov duševni po; let. Da bo podiaga mlademu, božje; mu veku! Kaj se godi po svetu? Rrvavi do^odki v seji ju^oslovan? skc narodne skupščine dne 20. ju<* nja so šc vedno predmet splošnega zanirnanja. Domače in inozemsko časopisjc jih zelo živahno razlaga in us^iblje o vscm m-ogočem. Ne? kateri govorijo o državni krizi, dru.^i ne pripisujejo do.uodkom več? jc^a pomena, kot jim ^re. V »Go* riški Straži« hočemo samo na krat= ko opisati potek in razvoj doLod* kov v Ju^oslaviji od pretekle sre* dt do danes. Izgredi v Zagrebu. V čctrtck zvečcr se je v Za^re? bu raznesla vest, da je Stefan Ra* die podlegel ranam. Vest ni bila resniena. V sredini mesta se je zbrala velikanska množiea ljudstva, da bi dala duška svoji žalosti in svojemu razburjenju. Vlada je mo* bilizirala.vso policijo in orožništvo, da bi vzdrzala red. Demonstranti so vzklikali Radieu in Pribieevieu. Sprevod je krcnil proti kavarni »Ccrso«, ki so jo demonstranti v trenutku razbili. Takrat so padli pr= vi streli. Razvila se je bitka med obeinstvom in orožništvom, v kateri je bilo pet oseb ubitih, kakih 80 pa ranjenih. Polieija je naposled razpr? šila demonstrante in vzpostavila red. Med aretiranimi je bilo mno« go komunistov, ki so hoteli nemire izrabiti zase. Pri enem komunistu so menda našli celo ruske eervonce (sedanji ruski denar). Demonstran* ti so napravili precej škode. Da se vzdrži red, je polic. ravna* teljstvo doloeilo, da morajo biti hiše od 7. ure zv. do 6. lire zaprte. Vsa* ko postajanje in zbiranje pred his* nimi vrati je prepovedano. — 2. Vsi javni prostori, kakor gostilnc, ka* varne, kincmatografi in slieno se morajo brez izjeme ob 19. uri za= preti. Gostje se ne smejo muditi niti za zaprtimi vrati. — 3. Vsako po* stajanje na ulicah po 19. uri je prepovedano. Za otroke odjiovarja* jo njihovi reditelji, skrbniki in uči* telji. Policijski oriUini bodo naj* strožje nadzorovali izpolnjevanje teh odredb. — Proti kršiteijem se bo postopalo po predpisih. Scdaj vlada v Zagrebu mir. Pogreb padlih poslancev. V petek 22. junija so pripeljali v Zagreb trupli ustreljenih poslancev Pavla Radiča in Basarieka. Pred kolodvorom se je zbrala silna mno<* žica. Zastopana so bila dru.štva, oh* cine, oblasti, državni uradi itd. Po* slanci seljaeke stranke1 in samo* stojni demokrati so imeli ^ovore. Nato so trupli prepeljali v Hrvat* ski seljaeki dom, kamor so romale nepre^lednc vrste mešeanstva in naroda iz okolice. Pogreb se je vršil v soboto 23. ju- nija ob 10. uri dopoldne. Od dese* te do enajste ure so bili zaprti vsi uradi in vsc trgovinc. Pogreba se je udeležilo neštevilno ljudi. Nekateri pravijo, da jih je bilo 120.000, drugi govorijo celo o 300.000. Svctozar Pribičevič je prebral poslanico Šte* fana Radica hrvatskemu narodu. Radie priporoea mir in prevdarnost ter vdanost kralju. Pogreb se je vr* šil v najlcpšcm redu. lzgrcdov ni bilo nikakih. Seja zagrebškega občinskega sveta. Zagrebški obeinski svet je imei v petek 22. junija žalno sejo. Na tej ! seji je sprejel sledečo resolucijo: »20. junija 1. 1928., to je leta, v ka- terem se kraljevina SI IS pripravlja, da bo praznovala desetletnico svo* jega obstanka, se je izvršil v skup* šeini zloein, ki je edin v zgodovini parlamentarizma vsega sveta V sej* ni dvorani belgrajskc skupšeine sta bila premišljeno. eeprav ne po do* ^ovoru. od radikalnega poslanca Puniše Raeiea ubita hrvatska po* slanca Pavle Radie in Jurij Basari* eek. Isti človek je težko ranil po? slanee Stefana Radica, Ivana Per* narja in Ivana Grand j a. Svobodno izvoljeni zastopniki glavnega me* } sta Zagreba so ne tUcde na stranko ' potrti radi tega bla/nega dejanja. Ta zloein in vse, kar je sledilo usta* novitvi države, priea, da je Puniša Račie samo slueajen izvrševalec v prcganjanju, ki ga trpi hrvatski na* rod. To dejanje dokazuje tudi, da je položaj hrvatskega naroda. kot ga ie ustvarila vidovdanska ustava, ne* vzdržljiv. Obeinski svet izraža svoi stud nad razdiralnim delom, ki se je vršilo od 1. 1918. dalje in ki je 20. junija 1. 1928. dobilo v skupšeini krvavi pečat. Večno se homo spo* min j ali mueenikov našcga naroda Pavla Radiea in Jurij a Basarieka.« Tako približno se glasi resolucija zagrebškega obeinskej^a sveta, ki je bila soglasno sprejeta. Nato je pod* župan bral sožalnc brzojavke. Ko je prišla na vrsto sožalna brzojav* ka belgrajskega župana, so vsi na* * vzoči odločno ugovarjali. Obeinski svet je nato sklenil, da ne sprejme belgrajske brzojavke, in jo je poslal nazaj. Kaj pravijo poslanci? Za zadržanje seljaško*demokrat* skega poslanskega kluba jc značil* no dejstvo, da ie tajnik kluba od* klonil sožalno pismo vlade in mini* strskega predsednika Vukičeviča. V eetrtek zvečer pa je klub imel sejo, o kateri jc izdal sledeCe po* roeilo: »Kmetsko*demokratska koalici j a se je posvetovala o sedan j em poli* tičnem polo/a ju in je sporazumno z ran j enim predsednikom Štefanom Radieem sklenila sledeee: 1. Klub kmetsko*demokratske koalicije ne bo tako dolgo vstopil v narodno skupšeino, v kateri je tekla kri na* ših tovarišev in prijateljev velikih inuccnikov v skupnem boju za ena- kopravnost, enakost in eloveean* stvo, dokler ne bo dano zadoščenje in jamstvo za našo popolno enako* pravnost. 2. KniLtsko*demokratska koalicija ne bo s sedanjo vlado ime* la nikakih zvez in bd odklonila vsa* ko gmnotno odškodnino za nenado* mestljivo zivljenje svojih tovari* šev. Narod naj ohrani potreben mir in zaupanje v vodstvo. 3. Prihodnja seja kmetsko*demokratske koalicije se bo vršila v Zagrebu.« Opozicija je torej sklenila, da se ne vrne v skupščino, dokler se polo* žaj temeljito ne spremeni. Kako dolgo bo njihova odsotnost trajaia, se ne da sklepati. Kako gre ranjencem? Ranjena poslanca Grand] a in Pernar se vidno boljšata. Največ skrbi prizadeva Stefan Radie. Sicer se tudi njegovo stanje boljša, toda je nevarnost, da se pojavijo zaplet* ljaji, ker ima Radič srčno napako in sladkorno bolezen .Avstrijski dr* žavni kancler dr. Seipel je poslal v Belgrad svojega osebnega zdravni* ka Singer j a. Dr. Singer je prispel v Belgrad z letalom. O Radieevem sta* nju se ni nepovoljno izrazil. Bolni* ke je veekrat obiskal kralj Aleksan* der in se z njimi razgovarjal. Radie je prejel par tisoe brzojavk. Tudi rana drja Pernarja je resna, ker mu še niso' mogli vzeti krogle iz rane. Za otroke ubitih poslancev se po Hrvatskem nabirajo prispevki. Do sedaj se jc nabralo blizu pol milijo* na dinarjev. Položaj vlade. Ni še gotovo ali bo vlada ostala ali bo odstonila. Opozicija zahteva odstoj) za vsako eeno, vlada se noee vdati. Najbrž bo vlada še nekaj ča* sn ostala. Vendar se imenujejo mo* rebitni bodoei ministrski predscdni* ki: Aca Stanojevič, Trifkovič, Uzu* no vie, Marinkovic. Gotovega seve* da ni nič. Omenja sc tudi možnost vlade, sestavljcne iz samih častni* kov. Bližnja prihodnjost bo prine* sla odloeitev. Narodna skupšeina se bo sestala menda v juliju. Medtem se vrši pre* iskava proti Puniši Račieu. Obtožen bo ^veh premišljenih umorov in treh poskušenih umorov. Sodna raz* prava bo jeseni. Sklep. Nemški zunanji minister Rathe* nau, ki so ga prav pred šestimi leti nolitieni nasprotniki ustrelili, ker je delal za zbližanje med Francijo in Nemeijo, je eno leto precf svojo smrtjo rekel o prepadu med Fran* Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« cozi in Nemci to le: »Mož za mo* žem bo moral skočiti v prepad, da ga bodo drugi mogli prekoračiti. Nič zato! Prepad pa ne bo nikdar prekoracen, ako ne bo eden začel.« Eno leto za temi besedami je kot prvi padel v prepad on sam. Cilj, za katerega se je boril, pa je skoro dosežen. Te besede nam silijo v spomin, ko mislimo na nesreene žrtve v bel? grajski narodni skupščini. Prepad je preccjšen. Morebiti bo še kdo padel vanj. Vcndar je gotovo, da se ta prepad manjša. Ko bo sila naj? veeja, takrat bo dozorela zavest narodnc sorodnosti in pozabljeni bodo težki dnevi preteklosti. Okno v svet. Nemška vladna kriza se nckam poeasi razvija. Hermann Müller—Franken je najprvo hotel sestaviti vlado iz tako zvane velike koalicije, ki bi jo tvorili sacialisti, centrum, demokrati in nemška ljudska stranka (dr. Strescmann). Nemška ljudska stranka je stavila take zahteve, da jih druge stranke niso mogle sprejeti. Zato je Müller izjavil, da bo sestavil vlado iz wei? marske koalicije, to je, iz vseh na? štetih strank razen nernš!ke ljud^ ske stranke. Poleg tega bi v to via* do pritegnil tudi bavarske ljudov? ce. Toda tudi to sc mu ni posrečilo. Koneno je predlagal vlado, ki bi jo sestavljali naeelniki posamcznih skupin. V tako vlado je tudi dr. Strescmann pripravljen vstopiti. O uspchu bomo poroeali. Poincare in francoski frank. V četrtek 21. junija je franeoski ministrski predsednik Poincare imel v zbornici velik govor o ustalitvi franka. Predlo/il je zadevne zakon? ske načrte. Zdi se pa, da bo Poin? care na vladi samo toliko easa, dokler ne bo rešeno vprašanje de? narja. Takoj potem se bo sedanja vladna veeina razbila. Burna seja ogrskega parlamenta. Ogrska vlada je predložila parla? mentu zakonski načrt, po katerem bi prišlo izdelovanje vžigalic na Ogrskem v roke nekc švedsko?ame? riške družbe. Opozicionalne stran* ke so proti temu zakonu ostro ugo? varjale. Pri razpravi jc prišlo do pre? pira in kričanja. V prerekanje se je vtaknil tudi ministrski predsed? nik grof Bcthlcn. Padalc so zelo ne? parlamentarne besede. Predsednik zbornice je moral prekiniti sejo. Galli v avdijenci. Jugoslovanski kralj Aleksander je sprejel novega italijanskcga po? slanika v Belgradu Gallija v av? cUjenco. Galli ie kralju izročil svoje poverilne listine. Poslanik se ime? nuje Galli in ne Gasti, kot nam je ime zadnjič skvaril tiskarski škrat. Auriti se vrne na Dunaj. Italijanski poslanik na Dunaju Auriti, ki je bil v februarju radi znanega Seiplovega govora brzo? javno odpoklican, se baje v krat? kem vrne na svoje mesto. Iz tega je sklepati, da se razmerje med Italijo in Avstrijo boljša. Kriza egiptovske vlade. Egiptovska vlada je radi nespo? razumljenja med vladnimi stranka* mi odstopila. Zdi se, da bo sedanja zbornica razpuščcna in da bodo razpisane nove volitve. Na Kitajskem. Nacionalistična kitajska vlada je sklcnila prekrstiti glavno mesto Pe? king v Peiping. Peking pomeni: Se* verno glavno mesto, Peiping pa: Se? verno polje. — Japonska vlada sma? tra, da ni na Kitajskem nobene ne* varnosti več. Zato jc iz kitajskih voda odpoklicala 27 vojnih ladij. — Vest o smrti Čang?Tso?Lin?a, diktatorja severnih pokrajin, je se- daj uradno potrjena. — Manžuri? ja, velika severna kitajska pokra? jina, se je pridružila nacionalistom. Za svetovni mir. Kellogg, državni tajnik za zuna* nje zadeve Združenih držav, je raz? poslal 14 najvplivnejšim državam na svetu nov načrt pogodbc za za? iamčenje svetovncga miru. Ta na? ert se za spoznanje razlikuje od prejšnjega, ki je bil namenjen samo netim velcsilam, nainreč: Angliji, | Franciji, Italiji in Japonski. Zarota proti albanskemu predsedniku. Albanska polieija je odkrila zaro? to, ki je stregla po življenju pred? sedniku republikc Ahmcdu Zogu? ju. Ko je ljudstvo zvedelo o odkriti zaroti, se ga je menda polastilo ve? liko veselje. Zarotniki bodo kazno* vani. DNEVNE VESTI. t Josip Kos. Zopet je kruta smrt z brezobzir? no hladnokrvnostjo posegla med vrste našega duhovništva in poko? sila enega najkrepkejših: v soboto 23. t. m. zjutraj je umrl v Otaležu po daljši, mučni bolezni tamošnji kurat č. g. Josip Kos. Kdor je sli? šal o njegov smrti, ni hotel in ni mogel verjeti. Znano jc sicer bilo, da jc zadnje mesece nekoliko bole? hal, toda vendar nihče ni prieako? val tako hitrega konca. Misliti si gospoda Kosa, tistega krepkega, življcnja polnega moža — mrtve* ga, je res skoro nemogoče. In ven? dar je bridka resnica. Ko pišemo te vrsticc, ga žc krije hladna gruda tarn gori pred pročeljem ljubljene in ponosne otaležke fame ccrkve. Pokojni g. Kos je bil rojen v Ncmškcm Rutu 1. 1881. Po konča? nih srednješolskih študijah, katere je dovršil deloma v Gorici, deloma v Kranju, je vstopil v goriško bogo? slovje. L. 1906. je pel prvo sv. ma? šo. Nato je služboval kot kaplan pri Sv. Luciji in v Ccrknem, od ko? der jc prišcl za župncga upravite? lja v Dol. Tribušo. Od tarn je sei pred 14. leti za kurata v Otalež, ki je brez dvoma ena najtežjih du? hovnij na Goriškem. Delaljubni in za dobro stvar vneti g. Kos se pa ni vstrašil utrudljivih strmin in slabih poti, katcrih ima razsežni Otalež v obilici; niti težko dostop? na rebra Masorc ga niso plašila. Z veseljem in odločnostjo sc je lotil dcla in je postal kmalu res pravi. oče svoje duhovnije. Vzljubil je tisti z naravnimi krasotami oblago? darjeni, a težavni predcl našc de? žcle in župljani so vzljubili njega. Kljtib vsem ncprilikam, ki so nuj? no združene s službovanjem v ta? kih hribovitih krajih. ni do bolezni nikdar rcsno mislil na premestitev. Rajnki jc bil tih, skromen dela? vec, ki ni nikdar silil v ospredje. Povsod, kjer je služboval, je vestno vršil svoje dolžnosti in je rad po? magal tudi pri prosvetnem delu. V Otalcžu se je polcg tega oprijel tu? di našega zadružništva in je s po? žrtvovalnostjo vodil tamošnjo po? sojilnico. Kot človck jc bil pokoj? nik zelo dobrega srea in vesclega, odkritcga značaja. Rad je poma? gal nesrečnežem, njegovo gosto? ljubje jc bilo znano in če jc prišel med prijatelje, se je rad prav od srca nasmejal. Kdor ga je poznal, ga je imcl rad. Njegova smrt pomen? ja zato težko izgubo nc lc za raz? žaloščeno faro, temveč za našo ce? lokupnost. Zapustil nas je mož, či? gar odhod jc zasekal v duhovniške vrste zevajočo vrzel. Legel je v grob vztrajen in značajen naš dela? vec, kateremu bomo težko dobili namestnika. Poslovil se je za vcdno prijatelj, ki je bil sreu drag in ljub. Zato nas njegova smrt žalosti in navdaja z mračnimi pogledi v bo? dočnost. Upajmo, da je našel mir pri Oncmu, ki je pot, resnica in živ? ljenjc, in bo tarn tudi prosil za nas in naše bodoče dneve. Ohranimo ga v častnem spominu! Tekoči teden poteee polletna naročnina za »Gor. Stražo«. Opozarjamo na to one cenj. naročnikc, ki ima jo plačan list samo do konca junija, in jih pro? simo, da čimprej poravnajo naroč? nino za nadalnjcga pol leta. Naročnikom. Ker je prihodnji petek praznik sv. Petra in Pavla, nam ta dan ni mogoče izdati lista. V nadomestilo jc zato izšla današnja številka s rrilogo. Tombola na praznik sv. Petra in Pavla. Na praznik sv. Pctra in Pavla se bo v Gorici na Travniku ob 6. uri vršila običajna vsakoletna tombola. Pol urc prcj pa se bodo izžrebala da? rila za družinc, ki imajo mnogo otrok. Darila so sledeča: 1. 6(X) Lit. Za to se lahko potegujejo družine, ki imajo 7 živih, ncpreskrbljcnih otrok, rojcnih od 1. 1912. dalje. — 2. 5ÜÜ Lit. Za to sc bodo potegovale driizine, ki imajo šest živih otrok. — 3. Tri darila po 400 Lit. za dru? žine s pctimi otroci. K žrebanju so pripuščenc samo družine, ki bivajo v Gorici. Cerkev na Placuti. Obnovitvena dela pri cerkvi na Placuti dobro napredujejo in obc? tajo, da bo pretrpinčcna /upnija vendar kmalu zopet prišla do svo jega hrama božjega. Dolga povojna leta smo z bridkostjo v sreu gledali razvaline nekdaj tako prikupnega svetišča in zaman vpraševali, kdaj se bodo pričela obnovitvena dela. Letošnjo spomlad smo koneno do? čakali, da se je pričelo delo. Velik del zasluge za to pripada gotovo vztrajnosti sedan jega župnega upr. g. Carleta. Ccrkcv, ki je bila po* daljšana za 6 metrov, je žc pod streho. Tudi strop je že izdelan. Sedaj se dokončujejo stene. Kakor nam je zagotovil g. upravitelj, ra? čuna on z gotovostjo, da bo v okto? bru cerkev že pripravljena za red? no službo božjo. ("crkev je sedaj predelana v romanskcm slogu in bo' imcla dva stranska oltarja več kot prej. Obeta postati prav lepa stav? ba, nekaka mala stolnica. Zlasti se bo zunanji vtis cerkve še zvišal s tern, da bo zvonik prcdclan in za 2 in pol metra povišan. Smrt. Znani sobni slikar Henrik Holler iz Karlovca, zadnja leta bivajoč v Komnu, jc prctekli tcden naglomn opešal in umrl v bolnici v Vidmu. Pred vojno je bil po Krasu poznan kot clovek narave, ki je užival le sadje in pil le vodo. Prišel je več? krat tudi v Gorieo, kjer je vzbujal pozornost s svojo dolgo hal jo, dol? Liimi lasmi in brado. Prciskal je vse kraskc jame. Imel je lepo zbirko ckamenin — petrcfaktov —, to je raznih živali, ki so tekom tisočlctij poapnele v kamne. V času vojne je mnogo koristil vojaški upravi pri iskanju in izrabljanju podzemclj? skih jam in vod. Skoda, da je vojna uničila njegov zanimiv muzej oka? menin v Nabrežini. Zadnji petek. Obieajna pobožnost za gospc in gospodične bo 29. t. m. ob 8. uri zvečer. Nobile in tovariši. V rešcvanju tečajnih raziskoval? ccv lahko zaznamujemo vesel do? godek: General Nobile ^je rešen iz spon večnega ledu. To pa se jc zgodilo takole: Švedski poročnik Lundborg je z lctalom »LJppland« dolgo easa proučeval kraj, kjer je Nobile čakal na rešitev. Lundborg se je vrnil k svojemu oporišču. Na? to je odletel z drugim lctalom, ki ima mesto koles smueke (ski). S tern lctalom je pristal na ledu, vzel v letalo Nobileja in zopct odletel. Nobile je sedaj na ladji »Cittä di Milano«. Ima zlomljcno eno nogo in bo ozdravil v 40. dneh. Kmalu nato je drzni švedski letalec zopet poskušal pristati pri poncsrečcn? cih, pa se mu je letalo tako pokva? rilo, da ni mogel več odlcteti. Stevilo nerešenih se torej ni zmanjša? lo. — Ladja »Cittä di Milano« se je iz Kraljevega zaliva pomaknila bolj proti severu. — Precejšnje skrbi povzroča usoda Amundsena in njegovega letala »Latham«. Do danes se še ni oglasil. Nekatcrc po? stajc so sicer čule klic »S. O. S.« na pomoč, toda ne vedo, odkod je iz? šcl. Upanje vendar še ni čisto iz* gubljeno. Amundsen in njegov to? variš sta vajena obtečajnih pokr'a* jin in njuno letalo je eno naj? boljših, kar jih ima Francija. Vr? hu tega je bilo letalo najskrbneje pripravljcno za polet v Ameriko. Nesrcča je torej skoraj izključena. Nekatera letala so šla iskat Amund? sena. Doscdaj niso imela uspeha. Vpokojencem! Opozarjamo vse vpokojence, vste? ti so tudi železničarji in vdove, da zapade dne 25. avg. 1928 rok za via? ganjc prošenj za dosego poviškov, ki so bili dovoljeni s kr. odlokom z dne 13. avg. 1926 St. 1431. V smislu omenjenega kr. odloka bodo imcli zamudniki pravico do poviška le od prvega pokojninskega obroka, ki zapade po vložitvi prošnje. Avtomobilna zveza Bovec?Trbiž. V polctnih mesecih vozi iz Bov? ca na Trbiž vsak dan avtokorijera za osebni promet. Iz Bovca odhaja ob 6. uri zjutraj; na trbiško postajo dospe ob 8.20 uri. Od tarn sc vrača ob 12.30 in pride v Bo vec ob 2.45 popoldnc. Vožnjo oskrbuje bovško podjetje A. A. Mlekuš, ki si je rav? no v zadnjih dnch nabavilo lepo in komodno novo korijero. Davčne olajšave za družine z veliko otroci. »Gazzetta Ufficialc« St. 145 z dne 22. junijn 1928 je priobčila za? kon od 14. junija 1928 št. 1312, ki določujc davčne olajšave za druži? nc, ki imajo veliko otrok. Kdo je deležen davčnih olajšuv po novem znkonu? Davčnih olajšav so deležne na* slednjc tri skupine davkoplaceval? ccv: a) državni, občinski in deželni uradniki katercgakoli čina, katego* rijc, cc imajo skrbcti za sedem ali vcč otrok; b) vsi drugi davkoplačcvalci. ki morajo skrbeti za 10 ali za več otrok in c) oni, ki so imeli dvanajst ali yec otrok, od katerih je • vsaj še šest živih, za katere morajo skr* beti. Raznih šolskih taks in pri vseh raznih .šolskih zavodih so pa prosti vsi oni, ki imajo ali so imeli ozna? čeno število otrok, ne gledc na to, koliko jih je še živih in za koliko otrok morajo skrbeti. Dru/Ane bodo delezne naslednjih olajšav: 1. občinskega davka na patente; 2. drž. davka od najemninske vrednosti (valore locativo); 3. občinskega davka na živino in posebno še davka na kozc; 4. prispevkov za sindakat; 5. vsch šolskih taks. Odtok bankovcev. Med otroci so všteti tudi legitia tudi rnanj, kot vložen v — hra- nilnico. Za državo je kmečki stan odlične važnosti. Kmct je v miru navadno najzvcstejši in najudanejsi — naj* manj revolucijonaren — državljan in najboljši davkoplačevalec, v voj= ni pa najhrabrejši vojak. Trden kmečki stan je za državo vcdno najbolja opora v vsaki stiski. Zato pa je tudi dolžnost države, da ne krati ¦kmečkcmu stanu potrebne svobodc za mircn razvoj in da ga država tudi podpira, ko in kjer je pomoei potreben. Z ozirom na to skušajo skoraj vse države zagotoviti kmečkemu stanu cenen agrarni krcdit, to jc po« sojila po ugodnih pogojih za zboij* šanje kmetij in tako za povišanje kmečke kroizvodnje. Navadno iz* vira odtod državi tudi višji doho* dek, to je večja da vena zmožnost kmeekega stanu. Umljivo je torej, da se tudi rim* ska vlada zanima za vprašanje agrarnega kredita. Prvi tozadevni italijanski zakon je izšel že leta 1869. danes pa veljajo v tern oziru doloebe zakona z dne 29. julija 1927 št. 1509. Za kaj se dobi agrarni kredit? V glavnem razlikujcmo dve vrsti agrarnega kredita, in sicer a) obratni kredit, in b) kredit za zboljšanje kmetij. Obratni kredit. Pod obratnim kreditom razume* mo posojilo v svrho 1. obdelovanja polj, nakupa umet* nih gnojil in semen, za izrabo ozi* roma sprcmembo kmetskih pridel* kov, recimo grozdja v vino; 2. nakupa živine in kmetijskih strojev; 3. nredujmov na pridelke in izdel* kc v zalogah, n. pr. sira v mlekar* nah, vina v kletch. 4. Obratni agrarni kredit dobe lahko tudi zadružne organizacije za a) nakup članskih potrcbščin (umetnih gnojil, semen, itd.) b) za izplačanje predujmov na račun blaga v zadružni zalogi (glej pod 3). Kredit za zboljšanje kmetij. Pod tern kreditom razumemo po* sojila za 1. nove nasade in spremembo že obstoječih; 2. za napravo polj skih potov; 3. ureditev zemljišč, bodisi za li* vcliranje (zravnaje visečih), bodisi za arondiranjc (zložitev); 4. napravo gnojišč, vodnjakov, na* pajalnih korit, za napravo obzidja plotov, zive meje in vsega, kar služi za ograjo zemljišč; 5. zidanje in popravo kmetskih his, hlevov za govejo živino, sked* njev in drugih stavb, ki služijo kme* tovalcu za shrambe ali tudi predc* lavo kmetskih pridelkov; 6. ureditev naprav, ki naj zagoto* ve posestvu pitno vodo, vodo za namakanje, kakor tudi za druge na* prave, ki bi slu/ile osuševanju in namakanju zemljišč; 7. za vpeljavo elektrikc, v kolikor služi kmetijskemu obratu, za uredi* tcv planin in planinskih naprav, za rogo.zdovanje in vsa druga dcla, ki za trajno zboljšajo zemlijšče. 8. za nakup zemlje, s katero se uredijo male kmetije (recimo od* kup kolonov). Iz rečencga sledi, da lahko dobe agrarni kredit zasebniki -, kmetoval* ci kuloni, cerkve, zadruge in druga podobna bit ja, ki obdelujejo zemljo bodisi kot lastniki, bodisi na podia* gi sklenjenih pogodb. Gbrestna mera, jamstvo in vračevanje. 1. Obrestna mera ministrstvu za narodno gospodar* za agrarni kredit je doloeena po ministrstvu za narodno gospodar* stvo ( Economia Nazionale). Danes je obrestna mera za agrarni obratni kredit 5.50%, za kredit za zboljša* nje 5%, izjerno tvori le kredit za zidanje kmetskih stavb, ki je po 4% (za popravila kmečkih stavb pa 5%). 2. Jamstvo. Obratni agrarni kredit se dobi na menico, takoimenovano agrarno menico. ki se na zunaj nekoliko razr- likuje od navadne menice, je pa podvržena isti kolkovni lestvici. Menice preskrbi zavod, ki daje kredit. Menjce so tudi različne za obratni kredit in razliene za kredit za zboljšanje. Agrarni kredit za zboljšanje se tudi lahko dobi na menico, navadno pa zahtevajo vknjižbo, posebno ec ie bilo dano posojilo v stavbne svrhe. Agrarna menica mora imeti na* vedeno a) svrho kredita, b) parcelo, za katero je bil kredit dan, oziroma mora biti naveden kraj, kjer se hranijo oridelki in iz* delki, oziroma kjer se bo držalo ži* vino ali kmetijske stroje, ter c) jamstvo za posojilo. j Jamstvo za posojilo je lahko na* \ vadno, to je samo posojilo*jemalec, | iahko pa so drugi poroki, lahko pa so za jamstvo tudi zastavljeni pred* meti, za katere je bilo dano posoji* lo. V slueaju manj kaj očega vračila ima posojilo*dajalec pravico krat* kim potom prodati na dražbi vse zastavljene predmete. Ako posojilojemalec ne zna pi* sati, lahko samo podkriža menico, j če posojilo ne presega zneska 5000 ! lir. V tern slueaju morajo sopodpi* sati menico dve priči, ki lahko na* stopajo pri javnih uradih. Podpise prič overovi notar, župan ali sod* nik. Overovitev je brezplacna. Oe pa znesek presega 50U0 lir, mo* ra podpisati menico v imenu nepis* menega dolžmka njegov pooblašče* nee. Menici mora biti priložen ove* rovljen prepis pooblastila. 3. Vračevanje. Agrarni kredit je v bistvu kratko* rocen, in sicer: a) Posojila za nakup umetnih gnojil, semen, za obdelovanje, itd. se mora vrniti najpozneje, ko se proda pridelke (navadno po 6 me* secih do 1 leta). b) Posojila za nakup živine in kmetijskih strojev se mora vrniti po zakonu najpozneje v 5 letih, v naši deželi v treh letih. c) Posojila za zboljsanjc je treba vrniti najpozneje v 5 letih. e) Posojila za zidanje kmetskih poslopij se mora vrniti najpozneje v 15 letih. Koncem vsakega leta je potrcbno vrniti en obrok, obnoviti menico za zmanjšani znesek in plaeati toza* devne obresti. Kje in kako se dobi agrarni kredit? Cela Italija je danes razdeljena v posamczne pokrajine, v mejah ka* terih imajo v zakonu navedeni de* narni zavodi nalogo izvesti organi* zacijo agrarnega kredita. V treh Benceijah (torej tudi v Julijski) je za to dqloeen Kreditni zavod za oh* novo Benečij (Istituto Federale di credito ppr il risorgimento delle Ve* nezie) s sedežem v Benetkah. To je isti zavod, ki je izplačevai vojno odškodnino, samo, da se peea z agiarnim kreditom posebni odde* lek imenovanega denarnega zavod a. Imenovani zavod mora torej pri nas organizirati agrarni kredit. V to svrho je stopil v stik z goriškim Montom, Cassa di risparmio Trie* stina v Trstu, s še drugimi domači* mi denarnimi zavodi in tudi Za* družno Zvezo v Gorici. Gotovo se bo dobilo v kratkem agrarni kredit lahko pri najbližji posojilnici. Kdor hoee dobiti agrarni kredit, mora vložiti prošnjo in izpolniti na? laše za to pripravljeno tiskovino, ki je razlicna bodisi za obratni, bodi* j si za kredit za zboljšanje. Iz prošnje mora biti toeno razvid* no sledeče: a) Ime, priimek, oeetovstvo pro* silea; a) ali je lastnik, kolon ali najem* nik zemljišča; c) kje je zemljišče, kam meji, ka* ko je veliko in kako je obdelano; e) v katero svrho se bo posojilo porabilo. Kdor hoče dobiti pri gotovem za* vodu agrarni kredit, morajo biti njegove gospodarske razmere zavo* du dobro znane, drugače mora pri* nesti s seboj posestno r>olo ali pa mora biti spremljan z vsaj enim, zavodu dobro znanim porokom. Zaključek. To bi bilo glavno, kar morajo ve* deti naši kmetovalci o agrarnem kreditu. Kdor misli najeti agrarni kredit, naj se točno zaveda, da mora poso* jiio ali posamezne obroke ob zapad* iosti gotovo vrniti. Vsako obotav* Ijanje bo v njegovo škodo, ker je agrarna menica privilegirana meni* ca in ni potrebnih mnogo cerimonij za zarubitev in prodajo na dražbi. Poieg tega se mora zavedati, da mora vporabiti kredit v resnici v dotično svrho, za katero je bii dan in ne v drugačne svrhe. Kdor hoče ie pod pretvezo najeti agrarni kre* dit, se bo prej ali slej spekel. Agrar* ni kredit mora služiti povečanju kmečke produkcije in ne v drugačne svrhe. Zakon je v tern oziru strog. Koneno svetujemo vsakomur, da dobro premisli, ali mu bo posojilo koristilo ali ne. Pri tern upoštevaj* te, da je kredit skrbnemu, delavne* mu in zdravemu kmetovalcu navad* no v vehkansko gospodarsko ko* rist, nemarnežu in površnežu pa v gospodarsko propast. Po dezeli ima* te ogromno enih in drugih zgledov in voditclji posojilnic bi znaii v tern oziru mnogo povedati Agr. inž. Josip Rustja. 9li se izplaca pri današnjih cenoh rediti živino? Pod tern naslovom je prinesla »Goriška Straža« v svoji St. 36 z dne 4. maja članek, spisan od kme* tovalca naših hribov, kjer je živi* noreja glavna in najvažtaejša pa^ noga kmetijstva. Zato naj si čita* telji pri tern razpravljanju živino* rejstva predočijo naše gore, katerih naravna lega, živina, pogoji za vdr* ževanje, so v marsičem različni od goriške okolice in ravnin. Clankar podaja dokaze s števil* kami stroškov in dohodkov živine, pri katerih pride do zgube. K raz* motrivanju tega vprašanja se je pri* družil tudi g. inž. J. Rustja pod ravno istim naslovom članka »G. S.« št. 39, kateri to delno popravlja in vabi iz dežele »brihtne« ljudi, naj povedo svoje mnenje. Da se do sedaj še ni nobeden oglasil, gotovo ni vzrok, da bi kme* tovalci mislili, da se je dopisnik ta* ko pomotil pri dokazih, kaj nam živinoreja donaša, da bi ne bilo vredno pritrditi ali zanikati. Bolj gotovo je, da na splošno kmetoval* ci*živinorejci, pa naj vodijo svoje gospodarstvo s številkami ali z iz* praznjenimi žepi in dolgovi, v kate* re jih je pahnila ravno prenizka ce* na živine zadnje case, soglašajo z dopisnikom. Precej edini so tudi v tern, da je vsak naš klic po odpo* moči našc kmctsko gospodarske kri* ze brezuspešen, ker od vednih ja* dikovanj, prošenj in pritožb, so use* sa merodajnih krogov že tako ugla* jena in privajena, da se zanj niti ne zmenijo in misli jo, da je to le neke vrste bolezen ljudstva, ki bo sama prešla. Pa ni tako. Dovolite mi, g. urednik, da se tu* di podpisani pridružim k razmotri* vanju tega perečega vprašanja. Ne zato, da bi rad bil »brihten«, pač pa zato, ker je živinoreja mo ja poklic* na stroka in dobro poznam stališče sokmetovalcev naših gora. Ne mislim na novo in podrobno s številkami dokazovati stroške in dohodke živine, ker to sta že ob* delala, kot vidim, skušeni živinore* jec in g. inž. J. R. Dodam samo ne* kaj pripomb. 1. Oploditev je navidezno previ* soka. Ako pa upoštevamo pri vee* jem številu krav vse neprilike in okolnosti, n. pr. bolezni, zvrgava* nje, nespQsobnost bikov, zav'laceb vanje ali popolno prenehanje rodo* vitnosti krav, ne bo previsoka. 2. Kolieina krme do 2 let po 6 kg je premajhna. Ravnotako je pre* majhna oskrba do 2 let po 50 sto* tink na dan, kcr delo ni manjše kot s starejšim govedom, samo da manj rabi. Stran 4 »GOKISKA STRA2A« 3. Vožnja z voli je pa različna, ker zavisi od kmctovaleevega po* sestva je li večje ali manjše, skupno ali na daleč raztreseno; drugega za* služka pa ni in ni prcmalo računje* no 60 dni v letu. Nadomestiti vole s kravjo vprego je po naših hribih z našimi kravami le malokje mogoče; to ve posebno oni, ki mora imeti svoje krave vedno v hlevu. 4. Količina mleka povpreeno na število naših krav je 1200 1 dosti visoka. 5. Ker se raeuna gnoj kot doho* dek, se mora računati nastiljo, brez katere ne more in ne sme biti no* beden hlev, kot strošek, kar bi pa* sivo še poveealo. Oblastne činitelje, ki so poklicani v to, da nadzorujejo in čuvajo nad' našim narodnim gospodarstvom, pa prizadeti prosimo, naj vpoštevajo nase upravičene razloge in težnje in naj poskrbe, da se trg naše ži* vine in mleenih izdelkov spravi v sklad s cenami naših nakupnih po* trebščin in davkov, da bo nam ži* vinorejcem dana možnost obstan* ka. Vsako delo, ako ne že primer- no, mora biti vsaj nekaj plačano, drugače se slabo ali nič ne napravi. Tako bi postalo pogubonosno, ee bi kmetovalci zgubili veselje do živi* noreje. Padli bi nazaj na nizko stopnjo prvih povojnih let. Posle* dice tega so jasne. Pa naj si že po krajevnih razme* rah te številke v malenkosti veča* mo ali manjšamo, gotovo je, da ne pridemo do aktivnega zaključka. Kaj nam je tedaj storiti? Ali naj opustimo živinorejo? Ne! Kar je po naravni legi in podnebju Vipav* ski in Brdom vinoreja, to je za na* še hribe živinoreja, katere se ne da z drugim nadomestiti. Naša dolž* nost je vztrajati in z nezmanjšano silo in skrbnostjo gojiti živinorejo. Naše kmetsko gospodarsko stan* je rapidno pada. Majhen posestnik, ki ima 2 do 4 krave ter obdela in oskrbuje popolnoma vse sam, ve, da ima od svojega dela s svojo ži* vino tako pičle dohodke, da se mo* ra pri najnujncših potrebščinah do skrajnosti omejiti v izdatkih, ako hoče životariti. Za davke je treba posojila. Srednji posestnik pa. ka* teri ima več živine in mora obdelo* vati polje, košnjo travnikov, oskr* bovati živino z najetimi delavci. ima vsako leto občutno zgubo. Mno* gi kmetovalci v svojem gospodar* skem silobranu že segajo predaleč v izčrpavanje svojih gozdov ali pro* dajo zemljišč in v številno izselje* vanje. Zato je skrajni čas, da se prizadeti in odgovorni zavedejo resnosti, kam naša skupna gospo* darska barka plove. Pa se bo mogoče oglasil kak go* spod z očitki: Vaše gospodarskc krize in bede ste največ krivi sami, ker ste slabi in nevedni gospodarji. Vaša živina je zanikrna, vaši hlevi zanemarjeni, vaše sadje piškavo in njive polne plevela. Morali bi ime* ti težke krave, izvrstne mlekarice, katere bi dajale veliko mleka in težka teleta. Uredite vase mlekar* ne, da bodo s svojim izdelkom od* govarjale najmodernejšim drugih pokrajin. Vzgojite žlahtne sadov* njake, podobnim onim v Massalom* bardi. In vaši dohodki se bodo znat* no zvišali in krize bo konec. O kako se to lahko zapiše, še prijetneje pa sliše; da se napravit' dalo bi tako, kmalu bi boljše b'lo. Res se dobijo še vedno izjeme, ki zgornji očitek vsaj deloma zaslu* žijo, toda teh je malo in ni moj na^ men jih zagovarjati. Smelo pa tr* dim, da je prehöd iz naše solznc doline in hribov v deželo lepih krav in žlahtnega sadja precej da* leč. Zahteva mnogo časa in kapita* la in sc najboljšemu kmetovalcu le deloma posreci. Kje naj si naš kmet vzame denar, ki je največkrat po* treben za zboljšanje živinoreje, hlevov, travnikov ltd., ker je zako* pan v dolgove? Ali naj zaprosi po* sojilo, katero vlada nudi v te svr* he? Zopet se boji, iz strahu. da ne bo mogel nikoli plačati, in ta po! drži vedno navzdol. Toliko v moje pojasnilo tega vprašanja in naših razmer. Kdor ima pa v roki samo svinčnik ali pe* ro, nikoli pa krave ali vola, in si vzame naše kmetsko gospodarstvo naravnost matematično, kot n. pr. uradnik, ta napravi tako: Toliko poseješ, toliko moraš po* žeti. Toliko imaš krav, toliko mora biti telet in mleka, stevilkc sku* paj in pokažejo dohodek tako go* tovo, kot 2 in 2 je 4. Dohodnina se odmeri. Plačaj. Kdor se pa svojo dolgo življenj* sko dobo ukvarja s kmetijstvom ne kot z brezpomembno igračo za za* bavo, ampak z vso žilavostjo in vestnostjo, ker ve, da je to edini pogoj za njegov življenjski obsta* nek, ima pa o kmetijstvu drugačne nazore. Kmetovalec, ki z vso skrb* nostjo preudarja po lastnih skuš* njah in nasvetih gg. učiteljev raz* nih kmetijskih strok, kako bo naj* bolje gospodaril, doživi pri svojem delu toliko porazov in preseneeenj, du menda nobeden stan nc tako. Toliko v premislek onim, ki me* nijo, da je kmet neizerpljiv in je teslo, ki ne zasluži svojega iinena. F. J. — Z., kmet. se tudi najprej ne bo, ker je na razpolago za goriški trg zelo malo blaga, posebno ker imata Vrtojba in Miren lastne trge svilodov. Do včeraj (torek) je bilo prine* šenih v Gorico skupno okoli 600 kg svilodov. Cena za lepo odbrano in enotno blago je 17.— L, slabejše je cenejše. Cena 17.— L. za kg je v primed s trgi v ostali Italiji dokaj ugodna. Biki, ki se priženejo na zbirališča, so podvržcni obstoječim predpisom zivinozdravstvenega reda; lastniki so odgovorni za poškodovanja, ki bi jih utcgnili povzročiti njih biki. Cepljenje smokev. Smokve najuspešneje cepimo v oko. Cepimo pa letošnje poganjke naj bolje 10 cm nad mestom, kjer so pognali iz lanskega lesu. Cepljenje mo.ramo izvršiti začetkom meseca julija. Cepie naj bo lepo skrit od smokvimh listov, da ga solnce ne osuši. Oko bo začelo že letos poga* njati, in sicer po kakšnih dveh ted* nih. Takrat moramo tudi preščipniti poganjke kakih 10 cm nad cepičem. Zc letos lahko dobimo iz cepljenega očesa do 30 cm dolg poganjek. Slinavka in parkljevka ,se zelo širi po nekaterih severoita* iijanskih provincah. Nevarnost je, da zaleze tudi k nam, zato naj bodo živinorejci že sedaj opozorjeni. Naj* bolje pa je onemogočiti razvoj bo* lezni, zato bi se morali živinosejci, posebno sedaj v toplem času leta, držati naslednjih pravil: 1. Ne hodimo po nepotrebnem v tuje hleve! 2. Ne vodimo živine po poteh, kjer hodi navadno mnogo živine. Če le mogoče, izognimo se tudi skupnih napajališč! 3. Pazimo na čistost v hlevu, ži* jvina naj ima kratke parklje, katere moramo večkrat oprati z 2% kreo* linom. Tudi za zdravljenje par* kljevke nimamo drugega sredstva, kot pranje s kreolinom. 4. lilev moramo večkrat razku* žiti z apnenim mlekom. Če pa bi imeli nesrečo in bi pri-* šla slinavka v hlev (v gobcu živali sc pojavijo majhni mehurčki), po* tern peremo živali gobec s pavolo, katero smo namočili v raztopini je* siha in navadne soli. Po par dneh nadomestimo jesih z vinom. R. Črešnjev trg. Blaga je sedaj na trgu malo, zato pa je izborne kakovosti. Krasne so črešnje »črnice« in pa »tarcentar* ke«. Cena je bila v torek od 2 do 2.30 L za kg. Tc črešnje prihajajo na trg večinoma iz Brd, iz Vipav* ske doline zelo malo. Velikansko pevprasevanje po črešnjah je iz Nemeije, posebno iz Monakovega, kamor jih grc dnevno vsaj 1 vagon. Monakovski trg je velika pridobi* tev za naše erešnje. Kraškc črešnje kupujejo večino* ma žveplarji. Trg svilodov je bil v Gorici uradno otvorjen dne 21. junija, a do sedaj se ni razvil in Spored za splošno pregledovanje bikov rjavossive švicarske pasme na Goriškem. V zmislu doloeil pravilnika k za* konu z dne 21. junija 1925. St. 1162 mora jo prignati svoje bike pred pregledovalnp komisijo ne le last* niki bikov, namenjenih za javno spuščanje, ampak tudi zasebniki, ki nameravajo uporabljati svoje bike za plemenitev lastnih krav in junic. Vsi lastniki nad 10 mesecev sta* rih bikov, naj so živinorejci ali vo* ditelji javnih spuščevalnic, morajo predložiti potom pristojnega župan* stva živinorejskemu nadzorništvu v Gorici, Via Trieste 43, z dvema lirama kolckovano prošnjo za pre* gled. V prošnji je navesti ime, pri* iiiiek ter bivališče lastnika, število bikov, kraj, kjer se bodo biki upo* rabljali, ime, pasmo, starost in bar; vo posameznik bikov. Pregledi se bodo vršili v sledečih krajih in dnevih: 3. julija 1928: Ravnica ob 8VL» uri pri mostu, "IVnovo ob 9. uri pred žu* panstvom, Lokve ob 10. uri pred Winkierjevo gostilno, Cepovan ob 11. uri pred pošto, Bate ob 14. uri pred ccrkvijo, Grgar ob 15. uri pred županstvom, Solkan ob 16. uri pri übeinski tehnici. 4. julija 1928: Kal ob 8. uri pred Bratuževo gostilno, Koprivišče ob 8!/2 uri pri Močniku. Banjšice ob 91/l> uri pred solo, Vrh kanalski ob 10. in pol uri pri gospodu Francu Gorjupu, Ročinj ob 11. in pol uri pred pošto, Avee ob 13. uri pred žu* lnmstvom, Kanal ob 14. uri pred Gorjupovo gostilno, Plave ob 15. uri pred Konjedicem, Anhovo ob 16. uri pred županstvom. 6. julija 1928: Hlevnik ob 8. uri pri Pcternelu, Drnovk ob 9. uri, Me* dana ob 9!/2 uri pri Keberju v Pleši* vem. Vipolže ob 10. uri pri Skoia* risu, Kojsko ob 111/2 uri na trgu, Števerjan ob 12. uri pred gradom bar. Tacco, Ločnikf ob 15. uri pred županstvom, Pevma ob 15!/2 uri pri mostu, Gorica ob 16. uri pri žu* ,panstvu. 7. julija 1928: Sempeter ob 8. uri na trgu, Vrtojba ob 8!/•> uri pred cerkvijo, Bilje ob 9. uri pri Cijanu, Kenče ob 9l.-j uri na trgu, Vogersko cb 10. uri pred šolo, Prvačina ob 10!/2 uri pred županstvom, Dorn* berg ob 11. uri pred županstvom, Rihenberk ob 12V-J uri na trgu, Sma* rje ob 14. uri pred Stubeljnovo go* stilno, Gabrije ob 15. uri pred Ük* marjevo gostilno. 10. julija 1928: Stanjel ob 8. uri uri pred Bizjakovo gostiino v Dolu, Lokavec ob 10. uri pred solo, Sv. Križ ob 10Vi> uri pri Bonetu, Do* bravlje ob 13. uri pred zadružno kletjo, Kamnje ob 14. uri pri Rebku, Vrtoyin ob 14'/2 uri pred Čermelje* vo gostilno, Črniče ob 15. uri pri cerkvi. 11.. julija 1928: Stanjel ob 8. uri pred Starcevo gostilno, Tupelče ob 8 Vi> uri pri Germcku, Gorjansko ob 10. uri pri Furlanu, Komen ob 10 in pol uri pred cerkvijo, Vojščica ob 12V-» uri pri Spacalu, Temnica ob 13. uri pred cerkvijo, Kostanjevica ob 13 in pol uri pred cerkvijo, Opatje* selo ob 14. uri pri Pahorju, Miren ob 15. uri pri spuščevalnici, Sovod* nje ob 15!'L» uri pri spuščevalnici. Bikorejcem je na voljo dano, da prižcnejo svoje bike na zbirališča, ki so jim najbolj prikladna. Murvino listje kot krma za živino. Murvino listje ni samo edina hra* na za gosenice od sviloprejke, tern* več je tudi izborna krma za govejo živino. Sevcda ne bomo krmili po* mladanskega listja živini, ker ga takrat primanjkuje za sviloprejke, pač pa poletno listje, katero osinu* kumi z dreves v jeseni, takoj, ko je nekaj listov porumenelo, kar pome* ni, da bo murvino listje kmalu od* padlo. Takrat osmukamo murve. Murvino listje je zelo redilna kr* ma in vsebuje zelo mnogo beljako* vin. Za to prija predvsem za mleene krave. Z osmukanjem dreves v je* seni ne bomo murvi nič škodovali. Književnost in umetnost. Cerkveno s g.bsbena literatura za harmonij in orgle. ä) Zu htirnionij: Ocvirk, ^kladbe za harmonij (10 prcludijev); Mitterer, Vademecum für Harmo* niumspieler (12 zv. po 7.50 L; vsc* bujejo moderne in klasične sklad* be za harmonij); Bungart. Präludienalbum, I. in II. zv. (žepni format); Bungart, Harmoniumschule (kratka, pripravna); Scholz, Harmoniumschule zum Selbstunterricht; Bottazzö * Ravanello, Metodo per armonium. b) Za orgle: Premrl. Preludiji in kadence; Rihovsky, Der praktische Organist; Tregler, 100 Präludien für Orgel; Blied 160 kurze und leichte Orgel* stücke (žepni format); Führer, Der Landorganist; Mcuerer, Kleine praktische Orgel* schule; Bossi * rFebaldini, Metodo per or* gano. Vse imenovane zbirke ima na prodai Katoliška knjigarna v Go* rici. Nov oratorij. Dr. Božidar Širola, ki nam je znan že izza lanskega leta kot av* tcr »Spomena i života sv. brace Ci* rila i Metodija«, je napisal spet de* lo te vrste — nov oratorij z imenom »Smrt sv. Hijeronima«. Sv. Hijero* nim je bil, kakor znano, velik cer* kveni učenik, prevajalec sv. pisma; rodom je bil iz Dalmacije. Delo je po vsebini in po eclotnem obsegu kraj.se od oratorija svetih bratov. Prirejeno je za soli, mešani zbor in orkester. Glavni del je pisan za so* li, medtem ko nastopa zbor samo tarn, kjer se je izkazala za to nujna potreba. Tudi ta oratorij je zalo* žilo hrv. pevsko društvo »Kolo« v Zagrebu, lei je prevzelo nase tudi prvo izvedbo za letošnjo jesen. Iz* vedba in umetniško vodstvo je po* verjeno našemu rojaku g. Srečku Kumarju. Župančičev večer v Zagrebu. »Slov. kulturno društvo«, ki je bilo osnovano pred dvema mesece* ma v Zagrebu in ki mu predseduje naš rojak podpredsednik stola sed* morice dr. I. Okretič, je proslavilo pred kratkim Župančičev jubilej na lep in dostojanstven način. Slav>= nost se je vršila pod pokrovitelj* .stvom in ob navzočnosti najugled* ncjših zagrebških osebnosti. Pri programu večera so sodelovali naši priznani umetniki: ga. Arkova, Vi* ka Podgorska, Hinko Nučič, Marij Šimenc, Srečko Kumar in tenorist Zupan. Glasbeni del so tvorila iz* ključno dela, ki so komponirana na Župančičeva besedila, Nučič in Podgorska sta pa recitirala iz Žu* paneieevih pesemskih in dram. zbirk. Vcčer je uspel v vsakem po* gledu. »GORIŠKA STRA2A« Stran 5. Mussolini govori industrijalcem. V petek 22. junija so v Rimu zbo* rovali zastopniki sindikatov indu* strijalcev. Na zborovanju je govo* ril tudi ministrski prcdsednik Mus- solini o nalogah in dolžnostih italic janske industrije. Lastnikom mlatilnic. Deželni kmetijski urad nam spo* roča sledeče: 1. Vsak lastnik mlatilnice je dol^ žan do konca tega meseca javiti Kmetijskemu uradu v Gorici (Cat* tedra Ambulante di Agricoltura) svojo mlatilnico in ime, priimck ter bivališče tistega, ki bo mlatilnico vodil. 2. Kmetijski urad bo za vsako mlatilnico izdal dovoljenje, brez katerega ne bo nihče smel mlatiti. 3. Tisti, ki vozi mlatilnico, mora Kmetijskemu uradu v Gorici (via Trieste 43) javiti množino žita v stotih, ime, priimek in bivališče lastnika žita in površino, ki je ob* sejana z žitom. To bo napisal na poseben zvczek, ki ga dobi pri Kme* tijskem uradu. Občinski tajniki bodo po novem zakonskem načrtu postali državni uradniki. Imenoval jih bo prefekt. Izmišljen napad. Zadnjič smo po italijanskih listih poročali o atcntatu na italijanskega generalnega konzula v Braziliji po? slanca Mammamella. Sedaj pa so oblastva ugotovila, da je vsa stvar izmišljena. Za reklamo so v Združenih državah izdali Ian? sko leto nad eno milijardo dolarjev. Pomen reklame tarn pač dobro poznajo. Najdeno. Nekdo je našel 1 vrcčo raznovrst* ne slanine, najbrž je bila komu vkradena. Kdor jo npgreša, naj se oglasi za naslov najditclja pri upra* vi lista. Darovi. Za Sirotišče sv. Družine: üb pri* liki gradenja bale darujejo rcška dekleta 20 L, preplačila za Nova , pota in Socialni zakonik 15 L. — • Srena hvala! Kaj je novega na deželi? Repentabor. Veleč. gospod Emil Wester, žup* nik v Repcntabru, je pretekli teden obhajal na Sveti gori pri Gorici 50 letnico rojstva. Yrlcmu duhovniku in dobrotniku kraškcga ljudstva pošiljamo prisrčne čestitke! Prišcl ie iz odlične družine med nas. V svojem srcu združuje visoko iz* obrazbo s prisreno ljubeznijo do kmečkega ljudstva. Boß ßa živi med nami še mnogo let! Komen. (Nesrečen deček.) Devetletni Du* šan Sue, sin pokojnega Franceta Šu>- ca, občinskega tajnika, je padel z visoke erešnje tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Zdravil se je v Uoriški bolnišnici. Sedaj ßa je vzela mati*vdova v domačo oskrbo. Pred kakimi šestimi leti si je pri padcu skozi okno zlomil levo roko, ki so mu jo moral-i v Trstu v bolnici od* rezati. Kobdilj. Dne 17. t. m. je umrl France Kos, brat prečastitega g. župnika biljan* skega in preč. ß. kurata braniške* ga. Večna Iuč naj mu svcti! Sv. MihaelsOzeljan. Dalj časa je že, kar se nismo oglasili v javnosti, dasi bi veekrat imeli kaj povedati. Vzroki za to so različni. Veasih smo res preobloženi z delom, včasih pa tudi nekoliko le- rn ali pa se zanašamo drug na dru* , geßa in mislimo, da bo že kdo dru* gi pisal, in tako ginejo dnevi naprej. Res je tudi, da nimamo pisati bogve kakšnih zanimivosti, a včasih je vendarle dobro, če opišemo, kak* šne razmere so pri nas. Solnce se vzpenja najvišje na nebu in siplje žgoče žarke na zemljo. Znoj nam lije raz čelo in naši obrazi so po- rjaveli, kajti od zore do mraka smo zaposleni na polju. Sena je letos v obilici, izvzemši tam, kjer se ne gnoji. Vidi se, da je treba vse ma* zati, sicer ne gre in ni pridelkov. Črešenj je bilo na splošno manj ne* go druga leta. Občutno se pozna lanska toča in nekoliko tudi gose* nice. Od sedaj zanaprej bo treba uporabljati sredstva zoper to gola* zen, ki velikokrat napravi ogromno škodo in celo drevesa uniči. Cena črešnjam je bila povoljno visoka in čeravno jih ni bilo mnogo, smo vseeno zanje nekaj izkupili, tako, da smo vsaj za trenotek pozabili na neprijetno krizo. Drugi pridclki ka* žejo do sedaj tudi zelo lepo. Pogled na trto naravnost razvescli človeka, ko vidi, da obeta, da bo trud obilno poplačan. Le žito, zlasti ono, ki je že dozorevalo, je veter, nckaterim deloma, mnogim pa skoro vse | otresel. Tako vidite, gospod ured? nik, je z nami. Prilično in ko bomo imeli več časa, se bomo oglasili že še kaj, če se Vam ne bomo zdeli preveč sitni. — (Nikakor ne! Le oglasite se šekaj! Pozdrav! Ur.) Dolenje pri Štijaku. V nedeljo smo imeli pri nas prav žalosten pogreb, ko smo ncsli k večnemu počitku 25*letnega mlade* niča Rudolfa Scražina, sina*edinca ugledne družinc. Pred nedavnim ča^ som se jc s kolesom ponesrečil, se* daj pa je podlegel operaciji v trža* ški bolnici. Pogreb je bil nad vse veličasten: udeležba čez 1000 oseb. Ni ostalo očesa suhega, ko so zado* nele žalostinke dobremu mladeniču v zadnji pozdrav. Otalež. (Pogreb č. g. kurata Kosa.) Težka žalost je legla nad našo duhovnijo. Neizprosna smrt je po* brala iz naše srede našcga duhov* nega voditelja in očcta g. kurata Kosa. V najlepši moški dobi, komaj 47 let star, nas je zapustil in odšel k Očetu po plačilo za vse dobro, kar nam jc storil. Štirinajsct let je bil med nami in vsi smo ga spošto* vali in cenili, saj je pri vsem svo* jem delu vedno mislil na naš du= ševni in telesni blagor. Zadnji po* nedeljek ob 10. uri predpoldne smo ga pokopali. Zbralo se nas je na stotinc in stotine, da smo ga spre* mili na zadnji poti. Nismo bili samo vsi domačini, ki smo se lahko odtr* gali od doma. temveč so prihiteli tu* di mnogi sosedje. Prišli so številni Ccrkljani, Novačani, Šebrcljci in drugi. Vidcli smo tudi prijateljc iz Gorice in Trsta. Dvanajset duhov* nih sobratov iz vseh sosednih fara in drugod smo našteli v žalncm sprevodu. Šolska mladina z učitelj* stvom, Marijina družba, zastopniki raznih oblastev in nepregledna množica ljudstva so mu izkazali zadnjo cast. Pevci so mu zapeli tri ganljive posmrtnicc, požarna bram* ba mu je dala častno spemstvo in v cerkvi mu je po slovcsni črni sv. maši govoril g. dekan cerkljanski rretrcsljive besede v slovo. Ko smo polagali nepozabnega po^ kojnika zunaj pred našo farno cer* kvijo v grob, se je solzilo marsi* katero oko. Zakaj si nas zapustil še tako mlad in močan? Kaj bomo sami v teh težkih dneh? Z žalostjo v srcu in želeč blagemu gospodu mir v Abrahamovem naročju, smo se razšli. Po prisrčnem naročilu č. g. dekana bomo ostali s svojim pre* zgodaj zgubljenim dušnim pastir* jem v trajni zvezi: spominjali se ga bomo v ljubeči molitvi in se pri* ! poročali njegovi priprošnji pri ne* beškem očetu. Novaki. Četrtek 21. junija, na pričetek po* letja, se je ravno opoldne vsula silna toča nad Novake in Robidensko br* do. Temen oblak se je pokazal že ob 10. uri nad Črnim vrhom, pa je zgis nil; za njim pride drugi, zabliska se, zagrmi in vsuje se toča za oreh debela in pada četrt ure. »Gorje! Glej, tam na polji setev mlada, ŽU vilo naše, naša nada, pod težo sklo* njeno drevo, glej, nežni cvet na mla* dem vrti, plah ozira se v nebo. — Končan je cvet in sad obran. — Gorje!« Tužno je spet posijalo soln* ce, še tužneje jc naše oko zrlo na strte nade pod ledenim zrnjem. — Zanesi nam, zanesi, Bog! Otmi nas rev, otmi nadlog! Dol. Tribuša: 24. jun. nas je obiskal mešani zbor župnije Vojsko (nad 1000 m nad morjem). Resnici na ljubo izjavim, da nisem pričakoval tako čednega pctja, kakor so ga izvajali med far* no sv. mašo. Ob začetku nodani Karlo Ada* mičev »Oče večni« me še ni mogel potegniti, ker za soprane so nekate* ri takti previsoki, in da jih z lahkoto neprisiljeno obvladajo, je treba vee* letne vaje; in vojskarske soprani* stinje bodo polagoma obvladale tudi te težave, zlasti če se pritegne* jo še moenejši soprani zraven. Si* cer pa je njihov glas zadosti meta* iičcn, izdaten, in se vidi, da imajo talent za petje. Edino to jim pripo* ročam, da bolj z lahkoto prcdnaša* jo, kolikor mogoče neprisiljeno, in bodo prihodnjie žele so bolj so po* hvalo. To je z gotovostjo prjčako* vati. ker hitro prvi utis je bil, da je zbor dobro discipliniran, kar pri po* dcžclskih mnogokrat pogrcšamo, in da bode njegov talentirani pevovo* dja g. Ivan Rijavec dosegel ž njim ii.redne uspehe. Bervarjev »Zbor angeljski gla* san« je bil dobro podan, tudi so* prani niso imeli tistih težav, kakor pri prvi točki, in so v lepi harmoniji z basovi dobro pogodili svojo na* logo. Prisiljenosti ni bilo öpaziti več. V izredno pohvalo pevovodje Iva* na Rijavca po poudarjam, da me je llribarjev »Jezusa ljubim«, pred* našan po povzdigovaniu, naravnost očaral. Bili so to glasovi, zlasti ba* sovski, ki so krasno povedali svoje notranje srčne vzdihe, kakor se mo* ra pri vsakem bolj dovršenem pe* tju zahtevati. To je cilj petja, da l^ritegne, potegne, zbuja pobožnost. Tu ni bilo komedijantstva, tu je bila srčna molitev! Kakor mora pijanist neprisiljeno, mirno dobiti iz glasovirja vso nežno lepoto in jo podati poslušalstu, da uživa, tako mora tudi petje učinkovati. Kaj po* maga, če mu šc tako prsti poize cez tipke, ako pa ne dobi tistih milin, živih, srčnih tonov iz mrtve kovine. In ravno z zadnjo točko sem bil ze* lo zadovoljen. Izgovorjava je bila na sploh zadosti dobra, a mora biti prihodnjie ravno taka, če ne so j boljša. Vojskarji imajo torej talent za solo petje! Zato na zopetno svi* denje! Anton Sok, župnik. Čevljarska zadruga v Mirnu vabi svoje člane k REDNEMU OBČNEMU ZBORU, ki se bo vršil v četrtek dne 5. julija t. 1. ob 6. uri popoldne v zadružnih prostorih v Mirnu. Dnevni red: 1. Potrdilo računov za leto 1927. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. NacelstvOw P' NAVIGÄÜÜNFGENERALE 1TAUANA / Prihodnje vožnje (vštevši morebitne spremembe) V NovisJork (iz Genove): 10. jul. (1) — s/s »Roma« 32.600 ton. 24. jul. — s/s »DuilicKc 24.300 ton. 28. jul. — s/s »Colombo« 12.000 ton. (Iz Neapel ja dan pozneje) (1) 13. Hz Gibraltarja (2) 30. iz Pakrma. V Južno Ameriko (iz Geneve): 12. jul. — m/s »Augustus« 32.650 ton 30. avg. — s/s »Duilio« 24.300 ton. V Centralno Ameriko čez Tihi Ocean: Redna poštna služba — iz Genove: 31. jul. — m/s »Virgilio« 12.000 ton. V Avstralijo: 17. julija — s/s »Taormina«. (Iz Livorna dan pozneje). Informacije in voznc listke dobite pri agenciji N. G. I. Zastopnik go* spod Renato Happacher, Gorica. Odlikovana krojačnica. Podpisa* i:a se priporočava slav. obeinstvu v mestu in na deželi, posebej preč. duhovščni za obila naročila, katera izvršiva natančno, trpežno in po želji naročnika. Gene zmerne. — A. Krušič & sin, krojaška mojstra, Gorica, Corso Vitt. Em. st. 37. Razglas. Na prodaj je iz proste roke hiša z gospodarskim poslop* jem in zemljiščem v Ilrenovicah St. 11 —- 12. pod ugodnimi pogoji. Več pove Jakob Turk, kovaški mojster, Hrenovice St. 57 p. Hrašče. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po najvisjih cenah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti na- šega ljubljenega brata in sorodnika č. g. Josipa Kos-a, kurata v Otaležu. Posebej izrekamo toplo zahvalo č. g. I. Žagarju, župniku z Ledin, ki je nepozabnemu pokojniku podelil sv. popotnico, č. g. dekanu KunSiCu za vodstvo pogreba in tolažilni poslovilni govor, g. zdravniku drju Carari v Cerknem za skrbno zdravljenje, štcvilnim gg. duhovnim sobrutoin za sprem- stvo, pevcem, učiteljstvu, Marijini družbi in vsem, ki so s stcvilno udeležbo pri pogrebu pokazali svojo ljubezen in spoštovanje do dragega rajnkega. Vsem: Bog glačaj! ¦ Otalež, dne 25. junija 1928. Žaiujoča brata in sorodniki. Stran 6._______________________________________ »GORL5KA STRA2A« Koledarček. | 2. JL.ll. ponedcljek, Oton, šk. i 3. jul. torck, Bcrnardin. i 4. jul. sreda, Urh, šk. ! 5. jul. četrtek, Ciril in Metod. j 6. jul. petck, Bogomila. 7. jul. sobota, Vilibald, šk. 8. jul. nedelja, Elizabeiu, kr. j ""¦.......... -......"..... | Naznanjamo, da smo na novo otvorili v Idriji slaščičarno pri Šav* rinu. Sprcjcmajo sc tudi naroeila za sv. birmo. — Priporočamo se za obilen obisk. Enonadstropna hiša z gostilno, prodajo likcrjev in tri>ovin,o z me- šanim blaj|om, dobro vpeljana, le« zeea' v mdustrijskem rudarskem kraju. zraven še druga hiša in zem* ljišče, sc proda radi družinskih raz= mer po uUodni ccni. Slatinšck, Ra? beli (Cave del Predil). Pozor botrce in botrčki! Prav lepa birmska darila po zni- žanih cenah kupite pri urarju in zlatarju Franju Keberju v Idriji. Hiša na prodaj, na prometni toč? ki rudnilca Senovo pri Rajhenbur^u, obstoječa iz dveh sob, kuhinjc, je- dilne shrambe, velike dclavnicc, kleti, podstrešnc sobc in tisoč kva? dratnih mctrov vrta, vse v dobrem stanju, pripravno najbolj za kak> šnekJa obrtnika, kateri bi imel jako lepo bodočnost. Cena Din. 40.000. Lastnik Jos. Kadivnik, pekarna, Se> novo pri Rajhenburgu. Qrtopcdicni zauod a. ZECCH1 Turin - Via Roma 31/1 -Turin Aparat Zecchi ustavi KILO Srčna zahvala dveh zakoncev z Betieškega. Gospa Salute in go- spod Josip D' Al- paos, bivajoča v Garna d' Al pa g o, pokr. Belluno, nam posiljata svoji foto- grafiji s pooblasti- loni, da lahko obja- vimo njuno zahva- lo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko brezplačno poskušajo prizadete osebe - moški, žen- ske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledcčih krajih: GORICA: v sredo 11. in Cetrtek 12. julija, hotel „Angclo d'oro". TRST: v četrtek 13. juHja, hotel „Moncenisio". PULJ: v soboto 14. julija, hotel .Miramare". ZADER: v nedeljo 15. in ponedeljek 16. julija, hotel „Vaporetto". REKA: vtorek 17. in sredo 18. julija, hotel .Riviera". Št. PETER na Krasu: v četrtek 19. julija, gottilna Rebec. V1DEM: v nedeljo 22. juHja, hotel .Italia". Prencis Frančišek v Solkanu, alas* I benik in izdclovatclj orgelj, harmo- ; nijev ter drugih glasbil. Priporoča i se prcč. duhovnikom, cerkvenim ! oskrbništvom in drugim. Popravlia J in u^lasujc ccrkvcnc orglje najna= tančncjše, 60 lir od sprcmena. Pre* gledi, proračuni gratis. Moto: Ve... j Ve... Ve... Ml Gius. Cornel specialist za bolezni v nSeisih, nosn In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejeina od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dots. Gilberto Delneri zdravnik kirurß spreiema od W/2 do 12!^ dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. II Zdravnik za zobe in usta Dr. LGJZ KRA1HEI sprejema V G O R I C i Piazza deUa Vittoria štev. 20 II in v svoji podružnici \ I] pri SV. LUCIJ1 šlcv. 33 j L. KOMEL | Gorica — Trg sv. Antona št. 5, kupi vsako množino PRŠUTOV Plačujc po dnevnih cenah. j KIJRJ A~O Č E S A izginejo brezpo-! ljY/|j ! gojno z uporabo x\h( 3^ ' mazila **c*mZ5,^*'ff' I ! iz založbe lekarne . SPONZA, Trst, Via Tor S. PieroN. 10 Varujte se pred ponaredbami. V vseh lekarnah po znižani ceni L. 3 Neprekosljiv |^^n ' gramofon, Wm ki je prenosljiv. jT'l1! ss- DECCÄ Goriasia - Corso ^-^ ^-^ Tel. 347 ZIT^MANN & 1EŽEK Tovarna orgelj, harmonijev in klavirjev, ustanovljena 1. 1925. - Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. Cene zmerne. •• Glasbeni svetovalec: Emil Komel, učitelj glasbe. Odlične reference!!! •• GORICA - Corso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Piihodnje vožnje Iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ay res v 13] 2 dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in liajvečjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- ljenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO f HDSICH, BDHICfl, Via Contaualle St. t Telefon St. 3-7t Temeljita izraba mleka donta, v n?le- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen. priprost. Plačuje SB lahko i: obrokili. ^ Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- — -;~*^fäf*r~ niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- Poiasnila prebivalcem goriške p'acno na razpoiago. pokrajine dajejo zastopnik tvrrike: KNUT JONSON, BOLZÄRO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-11. in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94 Teod. Hribar (nasi.) « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) —---------------------- ! tfillhe zrIoqb ce§:?Pö platnß it mm \mm Reopnchari S Xaymann,nako- I ipstno b!ago w <~r.\iz\\M haHo^ aid* n\M izbira niD^QAinliwfom *$&** I Blsgo solidnoE Cene xrwe^n*! i Ljubljanske hpeditne banhi v Gorici Corso Verdi „Trfcjovskl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank« Din!8M),mow CEntrBla L3UBL3ÖHB Din. mm.m 1 Podružnlce in agencije : Brežice, Cclje, Črnomeij, Gorica, Kranj, Logatec, { Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo, | Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. I Vloge na knjižice po 4 %. ! Vloge w tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše i obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in oblitj cij vojne odškod- i nine (bonov) po najugodnejših cenah. : Nakazila v tu- in inozemstvo. ) Borzni in ostali bančni posli. ______