Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. j,ete II., *tev. 198 V ljubljeni, sreda dne 17. avguste »ai Posamezna Stev. SO par • 1*20 K UrttfRtttvM Mlliilllin mit " -Tjl TMM K T> Uprevnlitvoc Sodo* mm M. C tthkl H M. umit M • gtaa. MloMMt.MDK ««MiM.......* • sa uued. estmljt. MO , M taozenurtv. .••00. Kralj Peter umrl Beograd, 1S. avgusta. (Izv.) Njegovo Veličanstvo kralj Peter ie danes popoldne ob pol šestih umrl. Do povratka kralja Aleksandra, ki se nahaia ie v inozemstvu, bo izvrševal kralievsko oblast ministrski svet. Ljubljana, 18. avgusta, Njegovo Veličanstvo kralj Pet« I. je fcdihnll svojo veliko dušo. Njegova smrt nas ni zadela nepripravljene. Težka bolezen je priklenila sivolasega vladarja na bolniško posteljo že v dobi, ko je njegova junaška vojska stala le pred vrati domovine. Le njegova duša je ostala nezlotnljena, sveža in bistra in kakor je prenesla vse udarce vojne tragike, tako je iz tihe bolniške sobe se živo udeleževala zmagoslavja našega naroda. V dnevih največjega ponižanja našega naroda je kralj Peter naznačil angleškemu publicistu največjo željo svojega življenja* videti na kraju svojih let ujedinjen v eno močno državo narod Srbov Hrvatov in Slovencev. Leta so potekla od onega razgovora. Zdi se nam, kako.- da je hotela Usoda poplačati kralju veliko delo njegovega življenja. Telo je slabelo, toda podleglo ni. Kralj Peter je doživel nesmrtne zmage svoje vojake, videl je, kako razpada strahovita sila sovražnikov, pred njegovimi očmi s. je dvignila Jugoslavija in gledal je, kako se ta država osvobojenega in ujedlnjenega naroda konsolidira. Ko je na Vidov dan bila proglašena ustava, so mu solze veselja zalile stare oči: ponosna stavba Domovine, na kateri so gradile skozi veke generacije našega naroda, je bila dograjena in na čelu njenih Graditeljev ostane za večne čase zapisano ime njenega največjega Mojstra in prvega njenega Gospodarja kralja Petra, Zapustil nas je Oče in Osvoboditelj. Dolga bi težavna je bila pot od Petra Mrkonjiča, četaškega glavarja ln Petra, velikega voditelja najhrabrejše vojske v svetovni borbi in kralja Zmagovalca, Osvoboditelja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, Utemeljitelja 'Jugoslavije! Le mož takih vrlin, kar kršne so dičile slavnega vnuka Črnega Jurija, jo je mogel dovršiti. Njegova borba za svobodo je bila izraz njegovega globokega svobod o-Ijubja, ki ga je kot mladeniča gnalo leta 1870. v vrste francoske armade, podžigajo njegovo žarko rodoljubje k vedno novim energijam, mu vlivalo v najočajnejšlh trenutkih vedno novih nad. »Izvrševati svojo dolžnost* je bilo velik imu pokojniku eno glz-nili pravil njegovega življenja, čut dolžnosti je mladega princa Petra dovedel med bosanske četaše, prisilil ga je, da je v najtežavnejših in skrajno neugodnih časih prevzel kraljevsko oblast in ga kot bolnega starca postavil sredi med obupajoče vojake na oni strašni poti skozi Albanijo, da ž njimi enakovreden sin in sluga Domovine spasi življenje ali pogine. Pripovedujejo, da je cesar Viljem, ko je videl ono pretresljivo sliko ubežnega kralja na priprostem se-ljaškem vozu sredi izmučenih vojakov, poln občudovanja vzkliknil: »Narod s takim kraljem ne more propasti!* S čutom dolžnosti se je v kralju Petru vezala naravnost grandljozna nacijo-nalna disciplina. Ko se je dvignila bosanska raja proti Turku, Je bil princ Peter izgnanec. V domovini je vladala dinastija, ki je bila sovražnica njegovega rodu ter mu je branila, nastopiti v sljžbi naroda primerno njegovemu ZADNJE URE. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) te ob 18. uri popoldne so prihajale zelo nepovoljne vesti o kraljevem zdravstvenem stanju iz topčider-ske vile. Ob pol 2. uri popoldne Je kraljevi zdravnik opazil, da kralju slab) srce. Poklicani so bili tako) ostali kraljevi zdravniki, k) so konstatlrali, da se bliža kralju smrt. Obveščena je bila takoj vlada. Ob 3. uri je padel kralj Peter v agonijo, lz katere se ni več zbudil. Ob smrtni postelji so bili princ Gjorgje in v Beogrdu navzoči člani vlade s predsednikom Pašlčem. Ob pol 6. uri Je izdihnil kralj-osvobodltelj. Vsi prisotni so plakall, a posebno princ OJorgJe. Pašič Je kot predsednik vlade obvestil raz balkona narod o kraljevi smrti s historičnimi besedami: »Kralj Je mrtev — živel kralj 1» Truplo pokojnega kralja Petra so nocoj balzamirali ter nato položili na oder v topčlderskl vili. Pri odru Je postavljena častna straža I« gardnlh oficirjev. Ob 4jiri zjutraj se prenese truplo v saborno cerkev, kjer bo Izloženo nekaj dni. Pokopan pa bo kralj Peter v lastni grobnici, kl si Jo Je sam dal sezidati v Topoli. Vlada pričakuje z nestrpnostjo prihoda NJ. Veličanstva kralja Aleksandra ln kneglnje Jelene lz Pariza. Kakor doznava Vaš dopisnik, se bodo pogreba pokojnega kralja udeležili zastopniki vseh zavezniških držav. Pričakuj se, da pride rumunski kralj osebno ali pa njegov sin, kakor tudi grški prestolonaslednik. Drug države pa bodo poslale svoje predstavnike. FOVRATEK KRALJA ALEKSANDRA. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Vrnitev NJ. Vel. kralja Aleksandra se je zakasnila vsled njegove lahne obolelosti. Kralj, ki bi se imel sinoči vračati lz Pariza v Beograd, Je potovanje odložil. Zdravniki so konstatlrali rahlo vnetje slepiča, ki pa ni akutno. Kralj pride v Beograd najbrže še tekom jutrišnjega dneva. UKRLPI MI? tSTRSKEOA SVETA. Beograd, 16. avgusta. Danes ob 20. je imel ministrski svet sejo, na kateri se je pečal s sestavo proklamacije. Tekst proklamacije se objavi Jutri dopoldne v »Službenih Novlnah«. Proklamacija bo najprej javila smrt kralja Petra in da zasede prestol po členu 56. ustave Nj. Vls. prestolonaslednik regent Aleksander. Za odsotnosti prestolonaslednika vrši kraljevo oblast ministrski svet. Nadalje bo vsebovala proklamacija apel na narod ter pristavek o življenju in delovanju kralja Petra. Poleg tega se je sklenilo, da se takoj skliče zakonodajna skupščina. Predsednik skupščine, dr.Rlbar, odsotni ministri in poslanci so bili brzojavno pozvani, da se vrnejo v Beograd. Prvi sestanek parlamenta se določi dogovorno s predsednikom skupščine, kakor hitro pride v Beograd. Na tem sestanku bo novi kralj prisegel na ustavo, poslanci pa bodo prisegli v njegove roke. Kadar pride v Beograd regent, se določi dan pogreba. Jutri ob devetih dopoldne bo kralju prisegel ministrski svet, ob desetih uradniki, ob enajstih pa priseže na Topčlderskm brdu vsa beograjska garnizija. Beograd, 16. avgusta. Vest o smrti kralja Petra se je z bliskovito naglico razširila po mestu takoj po smrti. Naredila je globok vtis na vso javnost. Uredništva listov so tako) izdala letake in posebne objave. Zabavišča so se takoj zaprla, in mesto se je odelo v črne barve. Zvečer so bili vsi lokali zaprti. Listi so izšli v posebnih izdajah v katerih so prinašali podrobnosti o smrti kralja in življenjepis. . Toda narod Je ml na pomoč io Peter se je odzval — ker drugače ni mogel — kot prosti četaš. Ko je Srbijo obvladal sovražnik in ko ee je zdelo, da jo obnovljena kosovska tragedija, je kralj v nepopisno krasnem manifestu odvozal svoje vojake prisede ter jim dal na prosto, da_ se vrnejo k svojim rodbinam. »Toda jaz, Vaš stari kralj, ostanem s svojima sinovoma tu in le preko naših trupel bo sovražnik zavzel Srbijo.* Niti eden vojak ni zapustil svojega sivolasega voditelja. Državljanskim in človeškim vrlinam pokojnega kralja so se pridružilo izredne vladarske čednosti. Vsa njegova vladarska doba je dokaz, kako resnična jo bila njegova beseda, da ni kralj v starem pomenu te besede. V najtežavnejših notranjepolitičnih dobah je kralj Peter strogo ostal na stališču, da je Srbija* parlamentarna država. Ravno radi tega pa jo bila njegova avtoriteta izredno visoka in njegova stroga ustavnost, jo iz Srbije ustvarila državo politične svobode. Jugoslovanska zgodovina bo pokojnemu kralju Petru podelila naslov Veliki. Šelo Srbija Petra Karagjorgjevi-ča. je mogla postati jugoslovanski Pije-mont Kralj Peter jo je uvedel ras 1 moderne države. Pod njim jo začelo velikopotezno kulturno, gOepodarsko in obrambno delo, ki Je Srbijo pripravilo za odločilno osvobojevalno borbo. Kralj Peter je prvi zavestno razširil srbski osvobodilni program preko ožjega srbsko - hrvatskega okvira ua ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pod njegovo cgido je dozorela in zmagala jugoslovanska nacijonalna ideja. V nJem Je bila združena nacijonabia, velikopoteznost Mazzinija z državniško modrostjo Cavourja. Novejša zgodovina ne pozna vladarja, kl bi ga narod ljubil in spoštoval tako globoko, kakor je ljubil naš narod kralja Petra. Popularno ime »Cika Pera* razodeva vso prisrčnost razmerja mel lj.idstvom in kraljem, ki se jo vedno zavedal, da je kri naše krvi in ki je v vsem svojem mišljenju in delovanju globoko korenini} v svojem ljudstvu, kateremu je bil hrat vsak Slovenec, Hrvat in Srb. Globoka žalost napolnjuje srca našega naroda. Bridka tuga ga navdaja ob mrtvaškem odru svojega največjega sina. Dokler bo Jugoslavija, ne pobledi ime Petra Osvoboditelja, ker Jugoslavija, je kraljestvo duha Potra Kara-giorgjeviča. IZ ŽIVLJENJA KRALJA PETRA. Kralj Peter 1. se je rodil 29. junija (12. julija) 1844. v Beogradu, kot tretji otrok tedanjega srbskega kneza Aleksandra Karagjorgjeviča in Perside rojene Nenadoviceve. Ljudsko šolo je obiskoval v Beogradu; kot štirinajstletnega mladeniča ga je poslal oče v Ženevo, kjer je do leta 1861. nadaljeval svoje študije. Iz Ženeve je odšel v Francijo, kjer Je stopil v znano napoleonsko vojaško akademijo St Cyr, katero je končal leta 1864. ter stopil kot oficir v fran- I M&artnaab. zrverje v Parlzti, f*n jc posvetil političnim in ekonom-vedam. Učitelja sta mu bila madžarski emigrant in narodni ekonom Daniel lrany ter Čeh Podhor- *y. Ko je leta 1870. izbruhnila iranco-«ko-prnska vojna jc slepil princ Pe-tar kot oficir v tujsko legijo, ki je tvorila sestavni del 15. francoske armije. Že v prvih bojih sc je mladi srbski princ odlikoval s svojo lirnb-1 avstrtptl fmperijallzem, prenesel Jfe ta borbo na politično polje! Anekai-ja Bosne in Hercegovini leta 1908. je bil strašen udarec za srbski narod, ki pa tudi ni obupal, pač pa se je pripravljal na novo, veliko in odločilno borbo! ln da je Srbija zdržala to veliko borbo, nedvomno je to velika zasluga kralja Petra in njegovega sina prestolonaslednika Aleksandra. Komaj so se uredile razmere v odstopati, aU vsako ped »roje temi}« Je branila i največjim poirtvovanjem. In v teli hudih časih stari kralj ni zapustil svojega naroda svoje vojske. vso gorje onih strašnjih dni čoz Albanijo je delil s svojim narodom, s svojo vojsko, tolažil in vzpodbujal... a vsak njegov stavek je izzvenel v pro-roSkih besedah: «Zopet se vrnemo!« Zavit v velik angleSki plašč, oprt na palico, je stopal stari kralj po neprehodnih albanskih gorab, odklanjal Je vsko udobnost, ItotrJ je biti s svojim narodom. In ta narod, ki je videl svo r ostjo, ter bil kmalu poklican v ge-, zemlji, že je začel kralj Peter izva- t,,,;, „ „-_«, Krw1. „< neralni štab, ter dodeljen 18 vonjati nalogo, ki si jo je stavil: borba Igjjjftj, v' nemu zboru pod poveljstvom gene-: za osvobojenje. rala Bourbacvja. V borbah na Loiri' se je princ Peter odlikoval tako, da ije bil med prvimi oficiri odlikovan z legijo časti. Po končani vojni je princ Peter Izstopil iz francoske vojske in odšel v Švico, kjer se je posvetil nadaljnjim študijam. PETAR MRKON.UC. V domovini so se v tem času razmere popolnoma spremenile. Njegov oče knez Aleksander se je tno-aal odpovedati srbskemu prestolu v Torist Obrenovičev, ki so pregnali ilCaragjorgjeviče iz Srbije. Petar je Hakor izgnanec žive! v švici, ali tudi tja je dospel obupen glas bosanske in hercegovinske raje ki se je dviguj la proli Turkom. Knez Petar je p|remišljal niti trenotka; naskrivaj je rjdšel v bosansko krajino in v Ora-t lovcu na svoje stroške zbral veliko čVo vstašev in se postavil pod ime-n'l>n Petar Mrkonjič na čelo borilen (v za svobodo potlačenega naroda i BALKANSKA VOJSKA. Lota 1911. začela so se pogajanja med Bolgarijo in Srbijo, pozneje se je pridružila tudi Grška in leta t012. je bila sklopljena balkanska zveza, ki je imela nalogo osvoboditi balkanske brate turškega gospodatva. dol, da ga kralj-cwvoboditelj privede zapet nazaj. Kralj Peter je izpolnil svojo obljubo. Za časa izgnanstva je živel kralj Peter v začetku v Solunu, a potem se preselil v kopališče Faleron blizu Aten, odkoder je, akoravno hudo bolan in telesno Jako slab, vedrega duha zasledoval borbo za oevobojenjo. Dne o. oktobra 1912. napovedal je kralj Peter vojsko Turčiji. Kakor na-j ZMAGA JUOOSLOVANSTVA. rastli hudournik zavalovila so je srb-, Napo5U jo voliki f]an. ko jo Bin .\le ska vojska pod vodstvom viteškega UsMnlipr nnvpiafil srbsko voisko. do prestolonaslednika Aleksandra, v osmih dneh jo bila razbita na Kumanovem turška vojska, kralj Petor je s svojo vojsko vkorakal v Dušanovo Skopljel In po petindvajsetih dneh razvila je srbska vojska svoj pobedonosni prapor po zmagah v Macodoniji, Stari Srbiji in Albaniji, ua obalah sinjega Jadrana v Draču, Lešu in Ivanu Medovanskem! Ko je nebratska Bolgarska — nahuj-skana po Avstriji in Nemčiji — zahrbtno napadla svoje zaveznike, jo srbska vojska v krvavi bitki na Bregalnici zopet dokazala, da je nepremagljiva v borbi za svobodo! Po sklenjenem bukareškem miru bi- DM hffl prt feitt HMotrtCM® ^arsftv voru je bOa Jugoslavija Ustvarjena. Kralj Petor je v zadnjih dneh svojega življonja gledal narod Srbov, Hrvatov in Slovencev ujedinjen v eno močno iu veliko državo in je bil, kakor lepo pravi angleški publicist, njen kralj — izvoljenec. Njegove besode naj nam bodo preko groba, v katorega je legel v zavesti, da je postal Oče svoje domovine, sporočilo za našo bodočnost. Ena želja, ena težnja na« naj vse navdaja: da vidimo enkrat osvojen in ujedinjen ves naš narod. To je jugoslovanska, oporoka našega velikega kralj Osvoboditelja. ksander povedel srbsko vojsko, pomnoženo s tisoči in tisoči hrvatskih in slovenskih dobrovoljcev, v veliko, končno borbo. Zmagala jo velika misel, zmagala velika ideja končano je bilo delo, ki ga je začel Kara Gjorgje. Kralj Petor so je vruil v domovino, no več kralj male Srbije nego kralj osvobojene velike Jugoslavije! Vnuk prvega heroja za osvobojenje, junnk iz bojev za svobodo je končal svojo veliko življensko nalogo. In danes ob mrtvaškem odru velikega kralja-oevoboditelja, ko nam je pred očmi njegovo veliko delo, ko uživamo sadove njegove življenske bor- Kralj Aleksander V trenotku smrti kralja Petra Je prešla v zmislu naše ustave vladarska oblast na dosedanjega prestolonaslednika in regenta Aleksandra, ki je postal s tem drugi kralj ujedinje-nega jugoslovanskega naroda. Kralj Aleksander je drugi sin kralja Petra in njegove soproge Zorkc. Rodil se je dne 16. decembra 1888. na Cctinju, kjer je preživel svoja ofroSka leta. Pozneje Se i« Šolal r Franciji, kjer je dobil tudi svojo oif.1 cirsko izobrazbo. Ko je bil njegov oče Peter izvoljen za srbskega kralja, je ž njim vred prišel v Beograd tudi princ Aleksander. Po aneksijski krizi se je takratni prestolonaslednik Gjorgje odrekel perstolonasledništvu, ki je prešlo nato z odobrenjem narodne skupščine na princa Aleksandra. Pred izbruhom svetovne vojne ie izročil kralj Peter vsled svojega slabega zdravja vladarsko oblast prestolonasledniku Aleksandru, ki ie bil od takrat kot regent vladar Srbije in od dne 1. decembra 1918. kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slovencev, Seveda pa je vladarsko oblast izvrševal v imenu svojega očeta Nj. Ve-ličanstva kralja Petra. POGREBNE SLOVESNOSTI. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Spored kraljevega pogreba in obredov, ki jih bo obdržal patriarh Dimitrije, se bo določil jutri. .... ................- , »i, „i;„ i varno nauovc urc.;a ] mandant naše hrabre vojke. " Slava kralju Petru! Živel kralj Aleksander! R .izgovarjal se je s starim kraljem ter je o svojem razgovoru poročal svojemu listu z dne 2. oktobra 1917. sledeče: Stari srbski kralj ki s lujejo, puste rasti brado. On žaluje za svobodo svoje domovine in zato si jo pustil rasti svojo sivo brado. V raz- kon .o službo, in v tragični majski; mesece borite z novim, silnojšim pri-noci 1903. zaZela se je nova zgodo-! pravljenim sovražnikom, kt je nekoli-vina srbske države. Ves narod obr- ^ S nil Je oči v, kneza Petra in mu po- j nudil laor',o. Dne 2. junija 1903. 1 ta je nitrf jdna skupščina izbrala prin- j mučeni od teb nadčloveških naporov se hočete videti s svojimi ženami, z I otroki, ki si želo vas! Ali domovina potrebuje vaše zaščite! Vi ste prisegli do- kaj zboljšalo, popoldne pa je nastopila jKinovna kriza. Ob 2. popoldne se je bolezen še poslabšala, a ob 6. so izjavili zdravniki, da kralj najbrže nc bo dočakal jutra. Dajali so mu potem celo noč injekcije kajre in s tem vzdrževali umetno funkcijo srca, Pred zoro je bolnik zaspal. Od o čemer jc bila obveščena takoj vlada. Bolnik je bil zelo miren. Pri vzglaviu je stal vojak z gorečo svečo, a na drugem koncu postelje predsednik vlade, Pašič, z ostalimi člani vlade. Točno t.v ' (■>. tiri jc kralj preminnl. ca Petra, kraljem Srbije. Novoizvo- ra0viiii in sebi, boriti so do zadnje kap- l^alniM &Wjo*"žato" ker je njena :vo lje krvi! Ali jaz vas razumem. Pravič- tp- - M ogvobojenjein tolikih milijone in upravičene so v mojih očeh va-1 _ ,.. - --------- —> od starinskih kraljev. Jaz sem ponosen. da sem kralj svobodnega naroda, edini kralj v Evropi, katerega je volja naroda poklicala na prestol.* O splošnem položaju, ld je bil takrat za zaveznike jako kritičen, jc halj Peter rekel: »Pred začetkom.} svetovne vojne, ki jo vodijo svoliodnii narodi proti državam z osvojevalnimi j pi£CUJ, 16. avgusta. Narod Srbov, | rožjem v roki preprečiti prihod vojskt oilji. jo bila Srbija svobodna. Bila je Madžarov in Nemcev iz zasedenega oze-i madžarske vlade. Povsod se snujejo na-žrtev napada, dasi je bila njena uaj-l n,jj., Garanje In bajskega trikota, Ui se ; rodne brambe, katerim se pridružujejo sr- mora po odločitvi entente izročiti reak- j ski dobrovoijci iz Bnranje, Vojvodine ln •________! K*-.tv..„1.t _.. M«n».fi ilnlnv ilmovn v i-QC(>Il V Rflfflnii Grof Marolv predsednik pe-čufske republike večja želja, da ohrani mir in da s I moro svobodno razvijati. Napadli Ijeni lav/ilj ie takoj zapustil Ženev in pieJ;o Avstrije potoval v svoio domovino Ko je prišel n pozdifjvilo ga je na Dunaju ko sllotin srbskih, hrvatskih ju^nski ^alj!, . iAlifaz', vaS starTkrai?, s svoj^ stao- ^^ Au4n^Zato ^svobalno l o 45 letih izgnanstva stopil jeivoma ostanem tu, da umremo na teb! Srbijo pre a,ila J80vražna m0F, Ona je Ij Peter 11. junija 1903. na srb- položajih, tako da bo sovražnik zavzel; bila na vzhoriu to, kar je bila Belgija Ska tfe. Pri sprejemu je rekel: «Ian*kem vprašauju nobenega interesa, vendar intrigirajo ua vse mogoče načine, da bi preprečili sporazum v albanskem vprašanju. Ženevski dopisnik beograjsko »Epohe* javlja, da stoje angleški zastopniki v zvezi narodov na stališču, da se mora priznati popolna nezavisnost Albanije, obenom pa zahtevajo, da ee Albanija sprejme ▼ zvezo narodov in šele pol fin izvrši razmejitev. Italijanski zastopniki v zvezi narodov pa, načelno nasprotu- 8kl Dejanja, H JE Je Ugtm _ Pesek, so zasebnega značaja, taka, se o njih smislu omenjenih določil ne more govoriti niti pisati, akoravno so resnična. Kljub temu, da g. Pesek to dobro v6, poživlja v »Jugoslaviji* ua korajžo. Pri uopoučenih hoče seveda napraviti vtis, da se mu nikdo ne npa nič očitati in da je torej sam nedolžen kot jagnjo. Čudimo se le predrznosti, katero kaie g. Pesek vočigled dejstvom, ki jih jo dognala uradna preiskava. * Tajni arhiv komunističnih poslancev. Kakor nam i p Beograda poročaj), je preiskovalni sodnik v zadevi atentata na regenta. Aleksandra zadnje dni raziskoval tajni arhiv komunističnili poslancev. Arhiv jo zelo obsežen ter vsebuje gradivo, ki je za preiskavo izredno važnosti ter jasno dokazuje fak-ta, katerih bi morebiti nobena živa priča no bi mogla dokazati. * Naša tobačna uprava naj M se že enkmt ločila od mavca, ki ga uporablja šo od vojno som za lepljenje pake- jejo temu angleškemu stališču, kor za-1 tov, kajti sedaj bo pač dobiti že kaj Iil-Ai-n r i n f, rv rritil^fri * 11 t i nitrllltd vv*i\ l. - t __T r__I__■ t.M - — _-___..M k htevajo, da se vzdrži tudi nadalje pro tektorat nad Albanijo. Ostali zastopniki velesil se vedno bolj približujejo stališču Anglije, tako da jo skoro gotovo, da bo zmagalo načelo neodvisne Albanije. — Kar se tiče mej, treba omeniti, da jo vrhovni svet žo v mesecu januarju načelno razpravljal o razmejitvi Albanije in priznal Jugoslaviji dolino reke Drina, a Grški Argirokastro in Korčo. Tudi v tem vprašanju italijanski delegati poskušajo doseči uove sklepe in predlagajo kot, mige med Jugoslavijo. Grško in Albanijo meje. določene v londoriCsem paktu leta 1015., obenem pa hočejo, da naj so te mejo popravijo z določbami londonskega uinru iz leta 1913. — Jugoslovansko vlado bo na konferenci zveze narodov. boljšega. Vsakemu kadilcu jo namreč znano, da se sedanji pakoti takoj razlezejo in v zgubo gre toliko tega dragocen oga zelišča. * Posebna Izdaja «Jutra» o smrti Nj. Veličanstva kralja Petra. Prvo vest. o smrti kralja Potra je v Ljubljani prejelo uredništvo našega lista ob 18-30. Ob 1419. je bila posebna izdaja »Jutra* že na ljubljanskih ulicah. Kmalu je bilo »Jutro* v tisočerih rokah. Vest o kraljevi smrti je vzbudila povsodi gl> boko žalost. Raz mnoge hiše »o So zvečer zaplapolale žalno zastave. Posebne izdaje drugih listov so daleč zaostalo za »Jutrom» ter so se pojavile na ljubljanskih ulicah šelo voč nego dvo uri po posebni izdaji našega lista. Glavno vsebino naše posebne izdajo smo pre- BMfsttflf VMftff sta lftvll fl^so aplavz AlarpovlS je pel dve pesmi, eno v francoskem, drugo ▼ čeBkem Jeziku in je žel za svojo simpatično prodnašenj« veliko odobravanje med publiko. Gospodična Thalerjev« je morala vsled burnega aplavza dodati k Dcdovi »PtiSki* So odlomek iz M&nona. Ko je Irtna Polako-va odpela po eno vZnjčevo in eno Proj-čevo pesem, so ni občinstvo poprej pomirilo dokler nam ni zapela »Prišla bo pomlad*. Njen glas In njena mimika sta izzvala toliko navdušenja med publiko, kakršnoga jo težko pričarati v koncertni dvorani v tako kratkem časn. Višek večera jo bila Moklanjčev »Tri junaki*, ki jo j« pel Nikola Zec. Zadnji odstavek to pesmi je izzvenel kot mogočna fanfara srbekoga junaštva in slave. Bila jo pesem tako globoka in močna, prednašanje tako na višku umetniškega vstvarjonja, da si želel, da sliši to našo pesem ves svot. Težko je združiti na enem večeru toliko odličnih umetnikov in zato gre vaa čast podružnici Jugoslovanske Matice na Bledu, kajti ta koncert ni imel samo značaj narodne temveč ekozinskos umetnišk9 prireditve. fe£ tredsCe. Viaulitilve inrsstie toCKe cm plavanja in skold bodo irpolnlle program^ ki bo v svoji pestrosti Jn obsežnosti mM dil prvovrsten športni užitek. Tekma v koleziji ni mogla vrfltK, ker )• tU*!!« najcmnloa previsoke zahteve. Splitski nogometni klnt> < Ilnjdulc* g vprašanj« poravnave predvojnih gov naii'. gospodarskih krogov tako napram Avstriji kakor napram ali-tranlrn driaMam. Radi tpga prinašamo t»a tem mestu porofilo o ravnokar ilo-»eienero že preliminiranem med dole- fati dunajskih bank in med zastopnl-i velikih francoskih denarnih zavodov. Po ifelgotrajnih mučnih pogaja^ njih je kodfino prišlo do sporazuma v dolgovih, glaseSih na nekdanje avstro-otrrslce krono: obo finančni grupi sta »e sporazumeli, avstrijska vlada je za dovoljna s tako rešitvijo in čaka samo 6e na placet francoske vlade. Kakor žnajio bi morala NemJka Avstrija plakati po mirovnem ugovoru svoje predrojne dolgove, gladeče na tuje veljave, v taj tuji veljavi, dolgove, glaseče na nekdanje avgtro-ogreke krone pa v frankih oziroma v kronah po povprečnem tečaju zadnjega meseca pred izbruhom svetovne vojne. Toliko obremenitve vsled nizkega tečaja današnje avstrijske krone Avstrija n« bi mogla prenesti, radi tega je skušali ponovno doseči poravnavo potom pogajanj * zainteresiranimi finančnimi krogi Francije. To so ji je zadnji čas fiosrečlio. Pri pogajanjih so bilo udeležene poleg dunajskih finančnikov sledeče francoske banke: Credit Lyon-nai«, Banquo de Pariš ot des Pays-Ba v Zagrebu, ena pa pri nas. =» Kriza v avstrijski Industriji. V avstrijski industriji jo zavladala tožka kriza, katere vzrok je devalvacija avstrijske valute in tuja posebno češkoslovaška ! konkurenca. Le v lesni, električni indu-I striji in industriji prometnih sredstev so . lazmere še precej dobre. = Industrijska kriza na Češkem. češka industrijska kriza traja dalje. Myslovi8ke železne tvornice so odpustilo do 5.000 delavcev. Tudi Praško društvo za železno industrijo (Prager Ksenidustrieges.) je reduciralo svojo ob.ate in odpustilo par tisoč delavcev. Vsak dan ee javljajo nove redukcije v ]>o edinih industrijskih podjetjih. m Dobrovoljska tanka V Pragi Vedav- no tega Je pr!8ela poslovati t Pragi banka češkoslovaških legljonarjev, Id je bila osnovana 1. 191». v Sibiriji od 80.000 češkoslovaških častnikov in vojakov. Začetni kapital je znašal 14 milj. frankov. Banka je začela poslovati žo v 8iblri)i ima sedaj «e 100 milj. 8. kron domačega in 53 milj. Inozemskega kapitala. — Tvornica avtomobilov In irakoplo-vov ne Poljskem. Z glavnico 300 milijo-nov poljskih mark je osnovana v Varša-vi s francosko-poljskim kapitalom velika tvornica avtomobilov ln letal. «=■ Prepoved Uvoza raznih poljskih pridelkov lz Madžarske. Madžarska je prepovedala izvoz koruze, ječmena, krompirja in Burovega masla. = Draginja na Poljskem. Statistični urad poljske vlade jo izračunal, da potrebuje delavska družina S članov na mesec preko SO.nOii poljskih mark. Medtem ko so najnujnejše dnevne potrebščine stale meseca februarja t. 1. 544 mark, so naraslo sedaj na 640 mark. Ker delavci ne morejo toliko zaslužiti so vedno štrajki na dnevnem redu. Frani Heller: 63 Borza Zagreb, devize: Berlin 202, Milan 738 — 755. l/)ndon 025 — 630, Newyork kabel 169.25 — 172, čok 168.50 — 169.50, Pariz 1325 — 1850, Praga 207.25 — 208, Švica 2725, Dunaj 17 — 17.30, Budimpešta 46.50 — 47.50, valute: dolar 168, avstrijsko krono 18.50 — 19, rablji 20 — 21, češke krono 220, franki 1300, napo-leoni 582 — 585, marke 205 — 206. liro j 728 — 738, madžarske krone 46. ! Efekti: . Banka za Primorjo 825 — 885. | Trg. obrtna banka 240 — 215. lin-, eskomptna banka 658 — 659. j Brodska banka 420 — 430. Jadranska banka 1850 — 1900. Jugoslovenska banka 532 — 535. ] Ljub. kreditna banka 810. ! Narodna banka 510 - 520. ! Praštediona 5110 — 5120. j Srpska banka 700 — 710. i Rečka pučka banka 405. | Eksploatacija drva 700 — 740. ' Gutman 1250 — 1340. 1 Goranin 520. I Nar. šumska industrija — j NaSička industrija drva 480 — 535. | Slavonija 895 — 905. l Beograd, valute: dolar 11.85, franki | 327, leji 41.50. marke 50.75, devize: I London 155.50, Pariz 329.50, Ženeva 720, i Praga 52.10, Dunaj 4.22. Berlin 49.85, Solun 217, Milan 184. Blagajna velikega vojvode Ko se je zavedel, je najprej občutil svojo glavo! Šumelo in bučalo je v nji, kot v električnem kolovratu tisoč in tisoč beljh in rdečih točk je plesalo kot zvezdni utrinki pred njegovimi očmi, zavedal se je pa tudi svojega položenja, bil je trdno privezan na svoj stol; vrvi so ga tiščale okoli vratu in okoli gležnjev, desna noga ga je bolela in žgala kot da je v precepu... okoli njega pa je šumelo kot na morski obali... razločeval je več glasov, še ves v omotici je počasi in utrujen dvignil trepalnice in pogledal okoli. Sedel je v preddvorju, kjer je nekaj trenotkov poprej stiažil patra Ignacija in narednika Posado, sedel je na istem stolu kot malo prej, ko je skoraj zadremal Okoli njega je sta-la gruča ljudi, ki ga je opazovala, kričala, se mu smejala in klela, dre-njali se so okoli niega... on jih v prvem trenotku ni spoznal. Ko so pa dobile njegove oči malo več moči, ko se mu je vrnila zavest, da je razločil posamezne glasove, videl je kdo divja okoli njega. In prvi, ki ga je spoznal, je bil oni možakar, ki ga je pred dvema urama dobro zvezal, mu zamas'1 usta in ga spravil v zapuščeno hišo v pristanišču: bil gospod Bekker iz Holandije. Toda glas, ki se je slišal iz vseh, ki so bučali okoli njegovih ušes, ni bil Bekkerjev, spoznal ga je, bil je umazani Artnadeo. S žarečimi očnvi in razkušranimi lasmi je plesal mali grbavec pred vojvodo semintja... ! Ko so se Ramonove oči privadle svetlobe, je štel svoje nasprotnike, bilo jih je šsst, toda razun Bekkerja je poznal le Posado, Hernandeza in očeta Ignacija. «Jaz, jaz, tovariši, ssnotres, jaz Armadeo, gostilničar «pri pobelje-bi bilo z vami. Kaj povejte, odgo-niku» sem bil! Da ni bilo mene kaj vorite mi! Do jutri zvečer vas bi vs; postrelili, vas vse brez razlike, ali ste slišali oče Ignacio, Eugenio, veliki Luis, in tudi vas sefior Bekker! Ali veste, kje sem našel senorja Bekkerja? V svoji šupi, kjer spravljam stvari, ki jih rabim za čiščenje, pomislite, ležal je v ti stari šupi, zve- zan, bil je brez mofif*> «Ali, kaj govorite!* ga je prekinil Bekker kratko in zadrto, kot je imel že navado. «Pustite te neumnosti, Armadeo. Kdo vam je pa dal poguma in vas pregovoril, da poiščete naše prijatelje? (Bekker je pokazal na one, ki jih Ramon ni poznal). To je bil sefior Bekker, ki ste ga na. šli v tako brezmočnem in brezup, nem položaju. Kdo vas je potem pripeljal semkaj? Kdo je končal i njim?» (Pokazal je na Ramona.) Don Ramon je čutil, da se so m« začele počasi vračati moči, da s« mu napenjajo žile, ko je slišal go. voričenje in bahanje svojega velike, ga sovražnika. Toda bil je še vedno slab in z veliko težavo je izprego-voril: «Ako ste bili to vi, seftor Bekket, vas zagotavljam, da boste jutri zve. čer viseli!» « Viseli, viseli...* gospod Bekker je zakričal te besede in skočil k vdi. kemu vojvodi, ko je videl, da se m« vrača zavest! «Viseti... o tem go. vorite... da, da, eden bo visel dragi moj... a to ste vi!» Utihnil je za trenotek, same jeze ni mogel govoriti, s krvavopodplu. tirni očmi je gledal velikega vojvodo — njegove obrvi se so pa ježi. le... «Vi,» je kričal,