Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
j,ete II., *tev. 198
V ljubljeni, sreda dne 17. avguste »ai
Posamezna Stev. SO par • 1*20 K
UrttfRtttvM Mlliilllin mit " -Tjl TMM K T>
Uprevnlitvoc Sodo* mm M. C tthkl H M.
umit M • gtaa. MloMMt.MDK
««MiM.......* •
sa uued. estmljt. MO , M taozenurtv. .••00.
Kralj Peter umrl
Beograd, 1S. avgusta. (Izv.) Njegovo Veličanstvo kralj Peter ie
danes popoldne ob pol šestih umrl.
Do povratka kralja Aleksandra, ki se nahaia ie v inozemstvu, bo izvrševal kralievsko oblast ministrski svet.
Ljubljana, 18. avgusta,
Njegovo Veličanstvo kralj Pet« I. je fcdihnll svojo veliko dušo.
Njegova smrt nas ni zadela nepripravljene. Težka bolezen je priklenila sivolasega vladarja na bolniško posteljo že v dobi, ko je njegova junaška vojska stala le pred vrati domovine. Le njegova duša je ostala nezlotnljena, sveža in bistra in kakor je prenesla vse udarce vojne tragike, tako je iz tihe bolniške sobe se živo udeleževala zmagoslavja našega naroda.
V dnevih največjega ponižanja našega naroda je kralj Peter naznačil angleškemu publicistu največjo željo svojega življenja* videti na kraju svojih let ujedinjen v eno močno državo narod Srbov Hrvatov in Slovencev. Leta so potekla od onega razgovora. Zdi se nam, kako.- da je hotela Usoda poplačati kralju veliko delo njegovega življenja. Telo je slabelo, toda podleglo ni. Kralj Peter je doživel nesmrtne zmage svoje vojake, videl je, kako razpada strahovita sila sovražnikov, pred njegovimi očmi s. je dvignila Jugoslavija in gledal je, kako se ta država osvobojenega in ujedlnjenega naroda konsolidira. Ko je na Vidov dan bila proglašena ustava, so mu solze veselja zalile stare oči: ponosna stavba Domovine, na kateri so gradile skozi veke generacije našega naroda, je bila dograjena in na čelu njenih Graditeljev ostane za večne čase zapisano ime njenega največjega Mojstra in prvega njenega Gospodarja kralja Petra, Zapustil nas je Oče in Osvoboditelj.
Dolga bi težavna je bila pot od Petra Mrkonjiča, četaškega glavarja ln Petra, velikega voditelja najhrabrejše vojske v svetovni borbi in kralja Zmagovalca, Osvoboditelja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, Utemeljitelja 'Jugoslavije! Le mož takih vrlin, kar kršne so dičile slavnega vnuka Črnega Jurija, jo je mogel dovršiti.
Njegova borba za svobodo je bila izraz njegovega globokega svobod o-Ijubja, ki ga je kot mladeniča gnalo leta 1870. v vrste francoske armade, podžigajo njegovo žarko rodoljubje k vedno novim energijam, mu vlivalo v najočajnejšlh trenutkih vedno novih nad.
»Izvrševati svojo dolžnost* je bilo velik imu pokojniku eno glz-nili pravil njegovega življenja, čut dolžnosti je mladega princa Petra dovedel med bosanske četaše, prisilil ga je, da je v najtežavnejših in skrajno neugodnih časih prevzel kraljevsko oblast in ga kot bolnega starca postavil sredi med obupajoče vojake na oni strašni poti skozi Albanijo, da ž njimi enakovreden sin in sluga Domovine spasi življenje ali pogine. Pripovedujejo, da je cesar Viljem, ko je videl ono pretresljivo sliko ubežnega kralja na priprostem se-ljaškem vozu sredi izmučenih vojakov, poln občudovanja vzkliknil: »Narod s takim kraljem ne more propasti!* S čutom dolžnosti se je v kralju Petru vezala naravnost grandljozna nacijo-nalna disciplina. Ko se je dvignila bosanska raja proti Turku, Je bil princ Peter izgnanec. V domovini je vladala dinastija, ki je bila sovražnica njegovega rodu ter mu je branila, nastopiti v sljžbi naroda primerno njegovemu
ZADNJE URE.
Beograd, 16. avgusta. (Izv.) te ob 18. uri popoldne so prihajale zelo nepovoljne vesti o kraljevem zdravstvenem stanju iz topčider-ske vile. Ob pol 2. uri popoldne Je kraljevi zdravnik opazil, da kralju slab) srce. Poklicani so bili tako) ostali kraljevi zdravniki, k) so konstatlrali, da se bliža kralju smrt. Obveščena je bila takoj vlada.
Ob 3. uri je padel kralj Peter v agonijo, lz katere se ni več zbudil.
Ob smrtni postelji so bili princ Gjorgje in v Beogrdu navzoči člani vlade s predsednikom Pašlčem.
Ob pol 6. uri Je izdihnil kralj-osvobodltelj. Vsi prisotni so plakall, a posebno princ OJorgJe. Pašič Je kot predsednik vlade obvestil raz balkona narod o kraljevi smrti s historičnimi besedami: »Kralj Je mrtev — živel kralj 1»
Truplo pokojnega kralja Petra so nocoj balzamirali ter nato položili na oder v topčlderskl vili. Pri odru Je postavljena častna straža I« gardnlh oficirjev. Ob 4jiri zjutraj se prenese truplo v saborno cerkev, kjer bo Izloženo nekaj dni. Pokopan pa bo kralj Peter v lastni grobnici, kl si Jo Je sam dal sezidati v Topoli. Vlada pričakuje z nestrpnostjo prihoda NJ. Veličanstva kralja Aleksandra ln kneglnje Jelene lz Pariza.
Kakor doznava Vaš dopisnik, se bodo pogreba pokojnega kralja udeležili zastopniki vseh zavezniških držav. Pričakuj se, da pride rumunski kralj osebno ali pa njegov sin, kakor tudi grški prestolonaslednik. Drug države pa bodo poslale svoje predstavnike.
FOVRATEK KRALJA ALEKSANDRA.
Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Vrnitev NJ. Vel. kralja Aleksandra se je zakasnila vsled njegove lahne obolelosti. Kralj, ki bi se imel sinoči vračati lz Pariza v Beograd, Je potovanje odložil. Zdravniki so konstatlrali rahlo vnetje slepiča, ki pa ni akutno. Kralj pride v Beograd najbrže še tekom jutrišnjega dneva.
UKRLPI MI? tSTRSKEOA SVETA.
Beograd, 16. avgusta. Danes ob 20. je imel ministrski svet sejo, na kateri se je pečal s sestavo proklamacije. Tekst proklamacije se objavi Jutri dopoldne v »Službenih Novlnah«. Proklamacija bo najprej javila smrt kralja Petra in da zasede prestol po členu 56. ustave Nj. Vls. prestolonaslednik regent Aleksander. Za odsotnosti prestolonaslednika vrši kraljevo oblast ministrski svet. Nadalje bo vsebovala proklamacija apel na narod ter pristavek o življenju in delovanju kralja Petra. Poleg tega se je sklenilo, da se takoj skliče zakonodajna skupščina. Predsednik skupščine, dr.Rlbar, odsotni ministri in poslanci so bili brzojavno pozvani, da se vrnejo v Beograd. Prvi sestanek parlamenta se določi dogovorno s predsednikom skupščine, kakor hitro pride v Beograd. Na tem sestanku bo novi kralj prisegel na ustavo, poslanci pa bodo prisegli v njegove roke. Kadar pride v Beograd regent, se določi dan pogreba. Jutri ob devetih dopoldne bo kralju prisegel ministrski svet, ob desetih uradniki, ob enajstih pa priseže na Topčlderskm brdu vsa beograjska garnizija.
Beograd, 16. avgusta. Vest o smrti kralja Petra se je z bliskovito naglico razširila po mestu takoj po smrti. Naredila je globok vtis na vso javnost. Uredništva listov so tako) izdala letake in posebne objave. Zabavišča so se takoj zaprla, in mesto se je odelo v črne barve. Zvečer so bili vsi lokali zaprti. Listi so izšli v posebnih izdajah v katerih so prinašali podrobnosti o smrti kralja in življenjepis.
. Toda narod Je ml na pomoč io Peter se je odzval — ker drugače ni mogel — kot prosti četaš. Ko je Srbijo obvladal sovražnik in ko ee je zdelo, da jo obnovljena kosovska tragedija, je kralj v nepopisno krasnem manifestu odvozal svoje vojake prisede ter jim dal na prosto, da_ se vrnejo k svojim rodbinam. »Toda jaz, Vaš stari kralj, ostanem s svojima sinovoma tu in le preko naših trupel bo sovražnik zavzel Srbijo.* Niti eden vojak ni zapustil svojega sivolasega voditelja.
Državljanskim in človeškim vrlinam pokojnega kralja so se pridružilo izredne vladarske čednosti. Vsa njegova vladarska doba je dokaz, kako resnična jo bila njegova beseda, da ni kralj v starem pomenu te besede. V najtežavnejših notranjepolitičnih dobah je kralj Peter strogo ostal na stališču, da je Srbija* parlamentarna država. Ravno radi tega pa jo bila njegova avtoriteta izredno visoka in njegova stroga ustavnost, jo iz Srbije ustvarila državo politične svobode.
Jugoslovanska zgodovina bo pokojnemu kralju Petru podelila naslov Veliki. Šelo Srbija Petra Karagjorgjevi-ča. je mogla postati jugoslovanski Pije-mont Kralj Peter jo je uvedel ras 1 moderne države. Pod njim jo začelo velikopotezno kulturno, gOepodarsko in obrambno delo, ki Je Srbijo pripravilo za odločilno osvobojevalno borbo. Kralj Peter je prvi zavestno razširil srbski osvobodilni program preko ožjega srbsko - hrvatskega okvira ua ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pod njegovo cgido je dozorela in zmagala jugoslovanska nacijonalna ideja. V nJem Je bila združena nacijonabia, velikopoteznost Mazzinija z državniško modrostjo Cavourja.
Novejša zgodovina ne pozna vladarja, kl bi ga narod ljubil in spoštoval tako globoko, kakor je ljubil naš narod kralja Petra. Popularno ime »Cika Pera* razodeva vso prisrčnost razmerja mel lj.idstvom in kraljem, ki se jo vedno zavedal, da je kri naše krvi in ki je v vsem svojem mišljenju in delovanju globoko korenini} v svojem ljudstvu, kateremu je bil hrat vsak Slovenec, Hrvat in Srb.
Globoka žalost napolnjuje srca našega naroda. Bridka tuga ga navdaja ob mrtvaškem odru svojega največjega sina. Dokler bo Jugoslavija, ne pobledi ime Petra Osvoboditelja, ker Jugoslavija, je kraljestvo duha Potra Kara-giorgjeviča.
IZ ŽIVLJENJA KRALJA PETRA.
Kralj Peter 1. se je rodil 29. junija (12. julija) 1844. v Beogradu, kot tretji otrok tedanjega srbskega kneza Aleksandra Karagjorgjeviča in Perside rojene Nenadoviceve. Ljudsko šolo je obiskoval v Beogradu; kot štirinajstletnega mladeniča ga je poslal oče v Ženevo, kjer je do leta 1861. nadaljeval svoje študije. Iz Ženeve je odšel v Francijo, kjer Je stopil v znano napoleonsko vojaško akademijo St Cyr, katero je končal leta 1864. ter stopil kot oficir v fran-
I
M&artnaab. zrverje v Parlzti, f*n jc posvetil političnim in ekonom-vedam. Učitelja sta mu bila madžarski emigrant in narodni ekonom Daniel lrany ter Čeh Podhor-
*y.
Ko je leta 1870. izbruhnila iranco-«ko-prnska vojna jc slepil princ Pe-tar kot oficir v tujsko legijo, ki je tvorila sestavni del 15. francoske armije. Že v prvih bojih sc je mladi srbski princ odlikoval s svojo lirnb-1
avstrtptl fmperijallzem, prenesel Jfe
ta borbo na politično polje! Anekai-ja Bosne in Hercegovini leta 1908.
je bil strašen udarec za srbski narod, ki pa tudi ni obupal, pač pa se je pripravljal na novo, veliko in odločilno borbo!
ln da je Srbija zdržala to veliko borbo, nedvomno je to velika zasluga kralja Petra in njegovega sina prestolonaslednika Aleksandra. Komaj so se uredile razmere v
odstopati, aU vsako ped »roje temi}« Je branila i največjim poirtvovanjem.
In v teli hudih časih stari kralj ni
zapustil svojega naroda svoje vojske. vso gorje onih strašnjih dni čoz Albanijo je delil s svojim narodom, s svojo vojsko, tolažil in vzpodbujal... a vsak njegov stavek je izzvenel v pro-roSkih besedah: «Zopet se vrnemo!«
Zavit v velik angleSki plašč, oprt na palico, je stopal stari kralj po neprehodnih albanskih gorab, odklanjal Je vsko udobnost, ItotrJ je biti s svojim narodom. In ta narod, ki je videl svo
r ostjo, ter bil kmalu poklican v ge-, zemlji, že je začel kralj Peter izva-	t,,,;, „ „-_«, Krw1. „<
neralni štab, ter dodeljen 18 vonjati nalogo, ki si jo je stavil: borba Igjjjftj, v'
nemu zboru pod poveljstvom gene-: za osvobojenje. rala Bourbacvja. V borbah na Loiri' se je princ Peter odlikoval tako, da ije bil med prvimi oficiri odlikovan z legijo časti.
Po končani vojni je princ Peter Izstopil iz francoske vojske in odšel v Švico, kjer se je posvetil nadaljnjim študijam.
PETAR MRKON.UC.
V domovini so se v tem času razmere popolnoma spremenile. Njegov oče knez Aleksander se je tno-aal odpovedati srbskemu prestolu v Torist Obrenovičev, ki so pregnali ilCaragjorgjeviče iz Srbije. Petar je Hakor izgnanec žive! v švici, ali tudi tja je dospel obupen glas bosanske in hercegovinske raje ki se je dviguj la proli Turkom. Knez Petar je p|remišljal niti trenotka; naskrivaj je rjdšel v bosansko krajino in v Ora-t lovcu na svoje stroške zbral veliko čVo vstašev in se postavil pod ime-n'l>n Petar Mrkonjič na čelo borilen (v za svobodo potlačenega naroda i
BALKANSKA VOJSKA.
Lota 1911. začela so se pogajanja med Bolgarijo in Srbijo, pozneje se je pridružila tudi Grška in leta t012. je bila sklopljena balkanska zveza, ki je imela nalogo osvoboditi balkanske brate turškega gospodatva.
dol, da ga kralj-cwvoboditelj privede zapet nazaj.
Kralj Peter je izpolnil svojo obljubo. Za časa izgnanstva je živel kralj Peter v začetku v Solunu, a potem se preselil v kopališče Faleron blizu Aten, odkoder je, akoravno hudo bolan in telesno Jako slab, vedrega duha zasledoval borbo za oevobojenjo.
Dne o. oktobra 1912. napovedal je kralj Peter vojsko Turčiji. Kakor na-j ZMAGA JUOOSLOVANSTVA. rastli hudournik zavalovila so je srb-, Napo5U jo voliki f]an. ko jo Bin .\le ska vojska pod vodstvom viteškega UsMnlipr nnvpiafil srbsko voisko. do
prestolonaslednika Aleksandra, v osmih dneh jo bila razbita na Kumanovem turška vojska, kralj Petor je s svojo vojsko vkorakal v Dušanovo Skopljel In po petindvajsetih dneh razvila je srbska vojska svoj pobedonosni prapor po zmagah v Macodoniji, Stari Srbiji in Albaniji, ua obalah sinjega Jadrana v Draču, Lešu in Ivanu Medovanskem! Ko je nebratska Bolgarska — nahuj-skana po Avstriji in Nemčiji — zahrbtno napadla svoje zaveznike, jo srbska vojska v krvavi bitki na Bregalnici zopet dokazala, da je nepremagljiva v borbi za svobodo!
Po sklenjenem bukareškem miru bi-
DM hffl prt feitt HMotrtCM® ^arsftv voru je bOa Jugoslavija Ustvarjena. Kralj Petor je v zadnjih dneh svojega življonja gledal narod Srbov, Hrvatov in Slovencev ujedinjen v eno močno iu veliko državo in je bil, kakor lepo pravi angleški publicist, njen kralj — izvoljenec. Njegove besode naj nam bodo preko groba, v katorega je legel v zavesti, da je postal Oče svoje domovine, sporočilo za našo bodočnost. Ena želja, ena težnja na« naj vse navdaja: da vidimo enkrat osvojen in ujedinjen ves naš narod. To je jugoslovanska, oporoka našega velikega kralj Osvoboditelja.
ksander povedel srbsko vojsko, pomnoženo s tisoči in tisoči hrvatskih in slovenskih dobrovoljcev, v veliko, končno borbo.
Zmagala jo velika misel, zmagala velika ideja končano je bilo delo, ki ga je začel Kara Gjorgje.
Kralj Petor so je vruil v domovino, no več kralj male Srbije nego kralj osvobojene velike Jugoslavije!
Vnuk prvega heroja za osvobojenje, junnk iz bojev za svobodo je končal svojo veliko življensko nalogo.
In danes ob mrtvaškem odru velikega kralja-oevoboditelja, ko nam je pred očmi njegovo veliko delo, ko uživamo sadove njegove življenske bor-
Kralj Aleksander
V trenotku smrti kralja Petra Je prešla v zmislu naše ustave vladarska oblast na dosedanjega prestolonaslednika in regenta Aleksandra, ki je postal s tem drugi kralj ujedinje-nega jugoslovanskega naroda.
Kralj Aleksander je drugi sin kralja Petra in njegove soproge Zorkc. Rodil se je dne 16. decembra 1888. na Cctinju, kjer je preživel svoja
ofroSka leta. Pozneje Se i« Šolal r
Franciji, kjer je dobil tudi svojo oif.1
cirsko izobrazbo. Ko je bil njegov oče Peter izvoljen za srbskega kralja, je ž njim vred prišel v Beograd tudi princ Aleksander.
Po aneksijski krizi se je takratni prestolonaslednik Gjorgje odrekel perstolonasledništvu, ki je prešlo nato z odobrenjem narodne skupščine na princa Aleksandra.
Pred izbruhom svetovne vojne ie izročil kralj Peter vsled svojega slabega zdravja vladarsko oblast prestolonasledniku Aleksandru, ki ie bil od takrat kot regent vladar Srbije in od dne 1. decembra 1918. kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slovencev, Seveda pa je vladarsko oblast izvrševal v imenu svojega očeta Nj. Ve-ličanstva kralja Petra.
POGREBNE SLOVESNOSTI.
Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Spored kraljevega pogreba in obredov, ki jih bo obdržal patriarh Dimitrije, se bo določil jutri.
....	................-	, »i, „i;„ i varno nauovc urc.<uve uviruiokc
(I1B71). Kako plemenite so bile nje- 'a J« končana prva epoha v delu kraljv Wanjarao ^ ^ niim z piobokim gi't»ve misli, kako nesebični njegovi! osvoboditelja. Vsled f no oslabelega j spoštovanjem:
tvuneni, dokaz je njegovo pismo, ki	^ufijll «Večru» slava kralju Petru I. kralju
cf a	\r finom racn mcol Milanu i . .. . . .c .	'	< . rvcivnnnnir.Pim.
ga je v onem času pisal Milanu U^« Ale&ondru O rirenovjcu. V njem prest MIlana, j v kopaligCe Vranje.
pa je odšel:' osvoboditelju.
pozabi vse rodbinske prepire in ga poziva na skupno borbo za osvobojenje Bosne in Hercegovine! Ali! mesto odgovora je poslal Obre-no i/ič zahrbtnega morilca, ki se mu pa ni posrečilo izvesti me|ia.
KRALJ PETER V SVETOVNI VOJNI.
Ali dolgo ta njegov odtnor ni traial! ]
Kralj Peter
in Jusoslovanstvo
V težkih časih izgnanstva srbskega
Proklamacija vlade
Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Jutri Iz ide v »Službenih Novlnnhs sledeča proklamacija:
NARODU SRBOV. HRVATOV IN SLOVENCEV!
i zlobnega na- Vi lov dan 1914. padel jo v Saraj^-1 naroda in junaško borbe srbske voj-h ivu avstrijski prestolonaslednik Franc, j ako. pomnožene s polki jugoelovan-I Ferdinand , zakleti sovražnik našega j skih dobrovoljcev na solunski fronti.
,»ZAKON KRALJA PETRA.
| naroda! In malo dni potem, napcvedarjje živci kralj Petor v Solunu, odko-_	Ia jo Avstrija vojno izmučeni Srbiji, ki der je vsak dan odhajal na bojišče,
.'fto večletnem cetovanju je odšel | j0 j0 mislila popaziti v nekaj dneh! i obiskoval svojo vojsko, jo bodril in ji princ Peter najprej na Dunaj, odi Ali že prvi rnipad na Beograd je po-1 dajal na de za skorajšnji povratek v lam pa v Pariz, kjer je zopet nada-jkazal, da Avstrija ni računala na -/.a^ j osvobojeno, povečano in ujedinjeno
ljev;jl svoje študije. Po kratkem bi-1 vest iu moč, naroda, ki je bil vzgojen domovino, van ji v južni Franciji se je preselil: v duhu tradicij dinastije Karajijorgje- j y j.
Njegovo Veličanstvo kralj Peter L
je umrl danes 16 .avgusta ob 17-30 popoldne v svoji prestolnici v Beogradu, obkrožen od članov kraljevske vlade. Na presto! je stopil po členu 36. ustave Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander. Do povratka Nj. Veličanstva kralja Aleksandra v domovino vrši na osnovi člena 59. ustave kraljevsko oblast ministrski 6vet. Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev Je brez razlike imena In vere hvaležen velikemu kralju, ki je s svojim strogo ustavnim, parlamentarnim vladanjem oslgural narodno svobodo ta tako ustvaril možnost polnega razvoja narodne sile za izvršitev velikih nacljonalnib ciljev in nalog. Pod njegovo vlado je postala kraljevina Srbija s svojimi svobodnimi institucijami In s svojo jasno začrtano nacijonalno politiko privlačna sila za ves naš narod, kateri je živel in trpel pod tujo oblastjo in je pričakoval od Srbije svoje osvobojenje. Nikdar, v
oživ jtvorjenju tega narodnega ideala. 2 njim je skupno delal in se boril, ž njim skupno trpel v pregnanstvu. Dočakal je slednjič, da se njegova vojska ne samo zmagovito vrne v svojo Hm-ljo. ampak da obenem z junaškim poletom osvobodi iz tujega jarma vst Srbe, Hrvate in Slovence in jih ujediui v eno državo. Neustrašenost ta hrabrost kralja v najhujših časih velike narodne borbe, njegova vzvišena strpnost in samozatajevanje v časih težkih narodnih izkušenj bodo ostali k it svetli primer in vzgled kasnejšim rodovom, ki bodo črpali iz njih novo moč.
Velikemu kralju, ki je z brezprimer-no ljubeznijo ljubil ves narod, oddolžimo se dostojno s tem, da se zberemo vsi okoli njegovega prestola, na katerega je sedaj stopil njegov sin, vzgojen v idejah svojega roditelja in utrjen v velikem boju za osvobojenje kot njegov prvi boriteij in vrhovni ko-
M v juznt t-ranetu se je preselil v uunu iramcij uničuj« n.u, v r,o.m času ga je obiskal v Solunu i,.... . . -j-,. . .. p t h yida Četi nje. Tu se je poročil leta	Avstrijski poraz na Ccr-planmi, angleški novinar Edward Marschal, J, narod», illcal: Osvobojenje in
lia
188 S- s kneginio Zorko. hčerko biv-»eg-» črnogorskega kralja Nikite, ki mu Je rodila pet otrok: kneginjo Je- j leno., vdovo bivšega ruskega velike-' ga iaieza Jovana Konstantinoviča, krajjfcviča Gjorgja (27. avgusta 188' (.) iu kralja Aleksandra (4! de-j eembra 18S8.). Druga dva otre' (Mil lena in Andrija) sta umrla v
-.rv.ivc borbo na. Mačkovem kamnu i urednik londonskega »ObBcrverja«.
vsem času svojega s slavo venčane>;a ] mandant naše hrabre vojke.
" Slava kralju Petru!
Živel kralj Aleksander!
R .izgovarjal se je s starim kraljem ter je o svojem razgovoru poročal svojemu listu z dne 2. oktobra 1917.
sledeče:
Stari srbski kralj ki s<an ga poznal
; , na Savi in Drini so pokazale, kaj zmo narod, ki ljubi svobodo! Prestolonaslednik Aleksander je bil vrh <v n i poveljnik hrabrih sokolov, stari kralj pa jo hodil od rova do rova. j
bodril in hrabril svoje junake.	že od poprej, si je pustil rasti brado,
c!c'! Po prvih porazih je napela Avstrija j ki mu pada siva na široka prsa. otroka vse mo£ii da ;zhriše 'sramoto. Od dveh j Vprašal sem ga. zakaj nosi brado, on rtrla v Jstranl — od Drino in Save — so na- j pa mi jc odgovoril, da jo star običaj zgodnji mladosti. Kratek je bil za-1 padli Avstrijci in srbska vojska so ju srbskega naroda, da možje kadar
i— ------- •-«- ««<-•« 1 - - - - •------■ --•"---------> lujejo, puste rasti brado. On žaluje za
svobodo svoje domovine in zato si jo pustil rasti svojo sivo brado. V raz-
kon <meza Petra. Kajti že leta 1890. jzač"la izmučena in v največjem pomanj-umrJh mu je žena Zorka. Princ Pfctcr ! kanj« žo umikati... padel jo Beo-
se j« preselil v Švico, kjer je živel i grad in avstrijske četo so htale že pred kot Bki-omen zasebnik
govoru mi jc rekel da nikdar ne zapusti svoje voj:-ke, da je kljub svoji sta-
PRH.VRAT V SRBIJI. — 'PETER1 IZVOLJEN ZA KRALJA. Rikzmere v domovini 'so se pola-gonia vedno bolj slabšale. Srbski
Tojiolo, rojstnim krajem Karagjorgje,-I vičov... Mnogih so jo loteval obup. ,
' Tedaj na jc prišel stari kralj mca|rosti pripravljen, bonti se ž njo v
svoje vojake in v najhujši situaciji jimlf™ ' vrplah ^	»
e spregovoril sledeči zgodovinske bo-(kralj v onem smislu besede, Kakor se
sede:
»Otroci moji! V teku zadnjih dveh
I to sjilošno razumeva, »Jaz nisem eden
največji narodni ideal: Osvobojenje in j ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in j Slovencev v veliko nacijonalno državo. | Kot kralj je poevetU vse svoje moči
Beograd, 16. avgusta 1921.
Sledijo podpisi vseh ministrov.
Kako ic umiral kralf Peler
Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Ze v nedeljo popoldne so zdravniki kon-statirali znatno oslabljcuje srca. V
opoldne je bil kraj njegove postelje neprestano njegov sin princ Gjorgje. Ob 5. url popoldne so izjavili zdrav-
ponedeljek sc je kraljevo stanje nc- niki, da se bliža kralju zadnja ura,
i	I f • v <	..... .1 J____1. unnl/i	n ,v,n«in« < A UMn	i-llr A«
narod je končno uvide.], kam ga vo- jet ste se junaško borili s Turki, Bolga-ch poj itika Obrenovičev, ki so se po | ri in Arnavti. Neizmerno ste proslavili svojiln zadnjih predstavnikih, kralju 1 srbsko orožje in sebe, vi ste premagali Milanu in Aleksandru, vdinjali v av- i vse svoje sovražnike. Zdaj sc že štiri striis>.o službo, in v tragični majski; mesece borite z novim, silnojšim pri-noci 1903. zaZela se je nova zgodo-! pravljenim sovražnikom, kt je nekoli-vina srbske države. Ves narod obr- ^	S
nil Je oči v, kneza Petra in mu po- j nudil laor',o. Dne 2. junija 1903. 1 ta je nitrf jdna skupščina izbrala prin- j
mučeni od teb nadčloveških naporov se hočete videti s svojimi ženami, z I otroki, ki si želo vas! Ali domovina potrebuje vaše zaščite! Vi ste prisegli do-
kaj zboljšalo, popoldne pa je nastopila jKinovna kriza. Ob 2. popoldne se je bolezen še poslabšala, a ob 6. so izjavili zdravniki, da kralj najbrže nc bo dočakal jutra. Dajali so mu potem celo noč injekcije kajre in s tem vzdrževali umetno funkcijo srca, Pred zoro je bolnik zaspal. Od
o čemer jc bila obveščena takoj vlada. Bolnik je bil zelo miren. Pri vzglaviu je stal vojak z gorečo svečo, a na drugem koncu postelje predsednik vlade, Pašič, z ostalimi člani vlade. Točno t.v ' (■>. tiri jc kralj preminnl.
ca Petra, kraljem Srbije. Novoizvo- ra0viiii in sebi, boriti so do zadnje kap- l^alniM &Wjo*"žato" ker je njena
:vo lje krvi! Ali jaz vas razumem. Pravič- tp- - M ogvobojenjein tolikih milijone in upravičene so v mojih očeh va-1 _ ,.. - --------- —>
od starinskih kraljev. Jaz sem ponosen. da sem kralj svobodnega naroda, edini kralj v Evropi, katerega je volja naroda poklicala na prestol.*
O splošnem položaju, ld je bil takrat za zaveznike jako kritičen, jc halj Peter rekel: »Pred začetkom.} svetovne vojne, ki jo vodijo svoliodnii
narodi proti državam z osvojevalnimi j pi£CUJ, 16. avgusta. Narod Srbov, | rožjem v roki preprečiti prihod vojskt oilji. jo bila Srbija svobodna. Bila je Madžarov in Nemcev iz zasedenega oze-i madžarske vlade. Povsod se snujejo na-žrtev napada, dasi je bila njena uaj-l n,jj., Garanje In bajskega trikota, Ui se ; rodne brambe, katerim se pridružujejo sr-
mora po odločitvi entente izročiti reak- j ski dobrovoijci iz Bnranje, Vojvodine ln
•________! K*-.tv..„1.t _..	M«n<nnn .t.i>».fi ilnlnv ilmovn v i-QC(>Il V Rflfflnii
Grof Marolv predsednik pe-čufske republike
večja želja, da ohrani mir in da s I moro svobodno razvijati. Napadli
Ijeni lav/ilj ie takoj zapustil Ženev in pieJ;o Avstrije potoval v svoio domovino Ko je prišel n pozdifjvilo ga je na Dunaju ko sllotin srbskih, hrvatskih
ju^nski ^alj!,	. iAlifaz', vaS starTkrai?, s svoj^ stao- ^^ Au4n^Zato ^svobalno
l o 45 letih izgnanstva stopil jeivoma ostanem tu, da umremo na teb! Srbijo pre a,ila J80vražna m0F, Ona je Ij Peter 11. junija 1903. na srb- položajih, tako da bo sovražnik zavzel; bila na vzhoriu to, kar je bila Belgija Ska tfe. Pri sprejemu je rekel: «I<ar j Srbijo šele takrat, ko prekorači preko I zaparltl Ko =0 20. julija leta 1914. V: začel ded, to bo končal vnuk!» trupla vašega kralja in njegovih si-1 ,a lcl- j topovi na jn j)0.
denarni Madžarski na podlagi pravice do samoodločbe, je na velikem zborovanju v Pečuju dne 14. avgusta, katerega
drugih delov države. V vaseh v Baranji vlada veliko navdušenje. V večjih krajih se prirejajo zborovanja, na katerih ss
se je udeležilo okrog 30.000 ljudi, mešča- j narod ob nepopisnem navdušenju prldru-
i novl»
prvi topovi
. . , „ ... , i na.vi pa vso do onega tragičnega Bo-Ali med junaki ir. bilo niti enega, ki ži6a lota k^s,, ko so sovražne voj-i H vnniistil svoine-a. krnila, nonomsno i............:i.
PRVI SPOR! Z AVSTRIJO. T . , .... . , . - . i bi zapustil svojega kralja, nepopisno In res je kralj Peter takoj začel z ; ie riavdu?(.nje, Uakor vihar so rla-
resninp delom. Kratka doba njegove- j-nili Srl,; na sovražnika... ga vladanja znači za Srbijo razvitek . v nekaj dnevih jo bila. popolnoma in velik napredek na narodnem, kul-1 poražena avstrijska vosjska, ki je v turnem in gospodarskem polju! Ali! divjem begu bežala in zapustila Srbijo; nikdar ni pustil iznred oči svoje živ-: ogromen plen je ostal v srbskih rokah, ljenskci naloge, tako da je njegovo! A na čelu svoje vojske jc vkorakal vladarje nova epoha v razvoju ju- i kralj Peter v osvobojeni Beograd. Pre-infq1i Avstrn-Oorska ie i ko črno-rumcnc zastave, ki jo plapolala nekaj dm na konaku, jc stopil kralj osvoboditelj v svojo prestolicol
goslovtanske misli. Avstro-Ogrska je takoj lazumela, kaj pomeni zanjo nova in prerojena Srbija. Borba je začela m ekonomskem polju s tako-zvano carinsko vojno, ko je hotela imperialistična Avstrija zadati Srbiji na gospodarskem polju smrtni udarec. Ali narodna zavest je odbila ta napad, četudi z največjimi žrtvami. Ko ?e mala in samozavestna Srbna oremazaia na gospodarskem polju
V ALBANSKIH GORAH.
Skoraj leto dni so se pripravljali Avstrijci iii Nemci za nov r.ajiad na Srbijo, pridobili so zopet Bolgarijo, ki je zahrbtno napadla srbsko armije, ki so so uspešno borile proti Avstrijcem in Nemcem. Ali pred toliko premočjo ni mocrla vzdržati srbska vojska, začela, ie
ske pregazilc Srbijo, je moj narod junaško prenašal vse muke in žrtvoval svoje največje žrtve za svobodo in ujedinjenje. Takrat sem spoznal ljubezen svojega naroda, do svobode, spoznal sem njegovo ljubezen do svojega starega kralja.*
cKošček kruha, ki ga je delil ta moj narod z menoj v albanskih planinah. jo sveti simbol nerazrešljivih vezi, ki me sjia.ja.jo z mojim narodom.«
»Na svoja stara, lota imam kot kralj Srbije amo eno željo, ki bi jo hotel videti oživotvorjeno, namreč, da vidim v zadnjih trenotklh svojega življenja ves naš narod, Srbe, Hrvate in Slovence, osvobojene iz suženjstva In ujedlnjene v eno močno in veliko dr žavo, ki sem si jo zamišljal v svojih mladih letih, in za katero sem se boril v svoio dozuo starost.«
nov in delavcev, proglasil baranjsko sr-bsko-inadžarsko republiko, ki se je stavila pod protektorat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in pod zaščito male entente, Predsednik izvrševalnega odbora republike je pečujski slikar Peter Do-brovič.
Proglasitev republike se je naznanila kraljevski vladi v Beogradu in potom zastopnika ententne misije v Pečuju, angleškega polkovnika Gosseta, tudi vrhovnemu svetu v Parizu. Narodi haranj-ske demokratske republike hočejo z o-1
;uje proglašeni baranjski republiki. Ta spontani in odločni korak prebivalcev Baranje bo vsekakor vplival na Izpraznitev ozemlja.
BEOGRAD, 16. avgusta. Včeraj dopoldne je sprejel ministrski predsednik Pašič v svojem kabinetu Belo Lindnerja, Petra Dobroviča in dr. Schwana, M so prosili ministrskega predsednika, naj dovoli grofu I<arolyju prehod lz Dubrovnika čez našo državo v Pečuh. kjer je Izvoljen za predsednika republike.
FERDINAND BOLGARSKI ZNOREL?
PARIZ, 16. avgusta. (Izv.) «DailIy Malt» poroča: Bivši car Ferdinand bol-garskt, ki 6e sedaj nahaja v Nemčiji, je zblaznel. Trdi, da je zm.-gal v svetovni vojni in da je gospodar sveta. Vsak dan prireja velik sprejem svoje služinčadi, od katerih mora vsak predstavl'atl enega pocljarmljenega knezn.
LJUDSKO GLASOVANJE NA IRSKEM.
London, lfl. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih vladnih krogih meni jo, da irski parlament ne bo odklonil predlogov Lloyd Georgea, ampak da jih bo predložil prebivalcem, rai se notom glasovanja izrazijo.
BOLJŠEVIKI KUJEJO NOVO ENTENTO.
Pariz, 16. avgusta. (Izv.) Dopisnik »Timesov« javlja iz Eige, da nameravajo boljševiki iz lastnega nagiba sklicati nekako pacifistično konferenco, in sicer hkrati s konferenco v Washingtonu. Moskva namerava na to konferenco povabiti Kitajsko, Mongolijo in republiko Daljujega Iztoka. Naloga konference naj bi bila obramba skupnih interesov r boja zoper imperializem Japonske, Zedinjenih držav, Francije In Velike Britanije.
Pariz, 16. avgusta. (Izv.) Po vesteh iS Marseilla pogrošajo razne ladje v »lhar-ju, ki je na6tal zadnje dni. Tako n« vsjo k jo se nahaja transportna lad5* M im* čete za Beirut na krova.
Politične beležke
'+ Konferenca v Rogaški 81atinl.
Kagrebeki »Jutarnjl List* javlja, da so je vršila dne 14. avgusta v Rogaški Slatini konferenca med Stojanom Pro-tičom, dr. Trombičom in Stepar.om Radičem; vsi trijo politiki so konferira-ii skoro dve uri o sedanjem političnem položaj« ter o vseh narodnostnih (?!) In državnih vprašanjih. Rezultat konfe-rense je, da so sklenili sklicati konferenco vseh hrvatskih poslancev, zastopanih v fjikonoda.ini skupščini. kj.ir naj se določi bodoča taktika in precizira brvatoko stališče, da se omogoči tako izhod Is današnje težke situacij".
4- Izjava ministra Prlbičeviča o evakuaciji Baranje. Z ozirom na poročila, da bo naM vlada takoj odrodila evakuacijo Baranj« ter bajskega in scgedlnskega trikota, Je v vseh toh Icrajih nastalo veliko razburjenje. Da se prepriča o teh veeteh, je zaprosil vladni poverjenik za bajski trikot. dr. Matl6 direktnih informacij pri vladi. Sprejel ga jc minister za notranje zadeve PribičeviA, ki je izjavil: Vesti, ld govore o skorajšnji evakuaciji Madžarske, so netočne, ker vprašanje evakuacije sploh šo ni prišlo v razgovor. Kar so pa tiče bajskega trikota, nam je dana po členu 28. mirovne pogodbe možnost, da zadržimo to sporno ozemlje. Naša vlada bo to stallSče branila do skrajnosti. Vaj naše prebivalstvo ne izgubi nado v povoljno rešitev tega vprašanja in naj se ne ozira na, tendencijozno glasove, ki jih med njimi širijo madžarski uradi.
-f Nemškutarjeuje v armadi. U
olicirskib krogov nam pišejo: V ljubljanskem »Slovencu« in »Jugoslaviji* oitaro večkrat napade na naše oficirje, da so trijo oficirji, ki so jim očita nemškutarenje, bivši avstrijski oficirji. Ko je pa pred par meseci ministrstvo z ozirom na časopisne vesti o uemškukaternju oficirjev par takih gospodov premostilo v Macedonijo in O rno goro, kak lu-ik je zagnal »Slove nec» in za. njim »Jugoslavija, češ, naše najboljše oficirje pošiljajo v pregnanstvo. Kimamo nič proti temu, ako se
vil, da pride albansko vprašanje na vrsto v prvih dnevih septembra. Da se za albansko vprašanje zanimata Jugoslavija iu Grška je popolnoma razumljivo, ker sta direktno zainteresirani, da se pa, vmešava Italija, jo samo njena kaprica. Ko so Albanci pognali Italijane i/. Albanije in jih prisilili na evakuacijo Valonu, so se Italijani ;a-držali na malem otoku Sasenu, ki bo ga morali pa tudi zapustiti. Dajies nimajo Italijani v aJl>an*kem vprašauju nobenega interesa, vendar intrigirajo ua vse mogoče načine, da bi preprečili sporazum v albanskem vprašanju. Ženevski dopisnik beograjsko »Epohe* javlja, da stoje angleški zastopniki v zvezi narodov na stališču, da se mora priznati popolna nezavisnost Albanije, obenom pa zahtevajo, da ee Albanija sprejme ▼ zvezo narodov in šele pol fin izvrši razmejitev. Italijanski zastopniki v zvezi narodov pa, načelno nasprotu-
8kl Dejanja, H JE Je Ugtm _ Pesek, so zasebnega značaja, taka, se o njih smislu omenjenih določil ne more govoriti niti pisati, akoravno so resnična. Kljub temu, da g. Pesek to dobro v6, poživlja v »Jugoslaviji* ua korajžo. Pri uopoučenih hoče seveda napraviti vtis, da se mu nikdo ne npa nič očitati in da je torej sam nedolžen kot jagnjo. Čudimo se le predrznosti, katero kaie g. Pesek vočigled dejstvom, ki jih jo dognala uradna preiskava.
*	Tajni arhiv komunističnih poslancev. Kakor nam i p Beograda poročaj), je preiskovalni sodnik v zadevi atentata na regenta. Aleksandra zadnje dni raziskoval tajni arhiv komunističnili poslancev. Arhiv jo zelo obsežen ter vsebuje gradivo, ki je za preiskavo izredno važnosti ter jasno dokazuje fak-ta, katerih bi morebiti nobena živa priča no bi mogla dokazati.
*	Naša tobačna uprava naj M se že enkmt ločila od mavca, ki ga uporablja šo od vojno som za lepljenje pake-
jejo temu angleškemu stališču, kor za-1 tov, kajti sedaj bo pač dobiti že kaj
Iil-Ai-n	r i n f, rv rritil^fri * 11 t i nitrllltd vv*i\ l. - t	__T r__I__■	t.M	- — _-___..M k
htevajo, da se vzdrži tudi nadalje pro tektorat nad Albanijo. Ostali zastopniki velesil se vedno bolj približujejo stališču Anglije, tako da jo skoro gotovo, da bo zmagalo načelo neodvisne Albanije. — Kar se tiče mej, treba omeniti, da jo vrhovni svet žo v mesecu januarju načelno razpravljal o razmejitvi Albanije in priznal Jugoslaviji dolino reke Drina, a Grški Argirokastro in Korčo. Tudi v tem vprašanju italijanski delegati poskušajo doseči uove sklepe in predlagajo kot, mige med Jugoslavijo. Grško in Albanijo meje. določene v londoriCsem paktu leta 1015., obenem pa hočejo, da naj so te mejo popravijo z določbami londonskega uinru iz leta 1913. — Jugoslovansko vlado bo na konferenci zveze narodov.
boljšega. Vsakemu kadilcu jo namreč znano, da se sedanji pakoti takoj razlezejo in v zgubo gre toliko tega dragocen oga zelišča.
* Posebna Izdaja «Jutra» o smrti Nj. Veličanstva kralja Petra. Prvo vest. o smrti kralja Potra je v Ljubljani prejelo uredništvo našega lista ob 18-30. Ob 1419. je bila posebna izdaja »Jutra* že na ljubljanskih ulicah. Kmalu je bilo »Jutro* v tisočerih rokah. Vest o kraljevi smrti je vzbudila povsodi gl> boko žalost. Raz mnoge hiše »o So zvečer zaplapolale žalno zastave. Posebne izdaje drugih listov so daleč zaostalo za »Jutrom» ter so se pojavile na ljubljanskih ulicah šelo voč nego dvo uri po posebni izdaji našega lista. Glavno vsebino naše posebne izdajo smo pre-
BMfsttflf VMftff sta lftvll fl^so aplavz AlarpovlS je pel dve pesmi, eno
v francoskem, drugo ▼ čeBkem Jeziku in je žel za svojo simpatično prodnašenj« veliko odobravanje med publiko. Gospodična Thalerjev« je morala vsled burnega aplavza dodati k Dcdovi »PtiSki* So odlomek iz M&nona. Ko je Irtna Polako-va odpela po eno vZnjčevo in eno Proj-čevo pesem, so ni občinstvo poprej pomirilo dokler nam ni zapela »Prišla bo pomlad*. Njen glas In njena mimika sta izzvala toliko navdušenja med publiko, kakršnoga jo težko pričarati v koncertni dvorani v tako kratkem časn. Višek večera jo bila Moklanjčev »Tri junaki*, ki jo j« pel Nikola Zec. Zadnji odstavek to pesmi je izzvenel kot mogočna fanfara srbekoga junaštva in slave. Bila jo pesem tako globoka in močna, prednašanje tako na višku umetniškega vstvarjonja, da si želel, da sliši to našo pesem ves svot.
Težko je združiti na enem večeru toliko odličnih umetnikov in zato gre vaa čast podružnici Jugoslovanske Matice na Bledu, kajti ta koncert ni imel samo značaj narodne temveč ekozinskos umetnišk9 prireditve.
fe£ tredsCe. Viaulitilve inrsstie toCKe cm plavanja in skold bodo irpolnlle program^ ki bo v svoji pestrosti Jn obsežnosti mM dil prvovrsten športni užitek. Tekma v koleziji ni mogla vrfltK, ker )• tU*!!« najcmnloa previsoke zahteve.
Splitski nogometni klnt> < Ilnjdulc* g<H etuje v Ljubljani v sobtoto in nedeljk 20. in SI. avgusta. Obajcrnt. tekmuje g »Ilirijo*.
kjer se bo reševalo albansko vpraša-1 vzeli v našo današnjo redno izdanje nje, zastopal beniski poslanik Jcrvano-j * Odličen prijatelj našegu naroda v vii'1, a grško minister Frangulis. 1 Ljubljani. Včeraj se je zglasil v našem
uredništvu g. Alfred E. Zinunern, do-
Vodja fašistov, poslanec Musso lini je povedal fašistom par bridkih
Sokolski vestnih
Sokolski tlet v Središču. V nsdaljo se
jo vršil v Središču zlet mariborsko sokolske župe, ki je uspel ob ogromni udeležbi Sokolstva in občinstva kar najsijaj-neje. Sodelovala sta tudi mariborska in varaždinska podoficireka šola. Po dopoldanskih vajah so je vršil po trgu obhod, katerega se je udeležilo Sokolstvo, vojaštvo, ruski boguncl in številno občinstvo. Povorka se je ustavila pred novim So-kolskim domom, kjer je pozdravil Sokolstvo najprej načelnik sredSkega Sokola, br. Hočevar, nato pa župan Luka-člč, poveljnik varaždinske podoficirsko šole, zastopnik Saveza iz Ljuhljane. starosta mariborsko župe dr. Pivko In dr. Leskovic, ki Jo prinesel pozdravo gospoda pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Popoldanskemu javnemu nasto-pu, pri katerem je nastopilo todi vojaštvo
šah
Šahovski turnir v Celju J» preteče®!
nudeljo s slavnostnim ogororom otvoifl predsednik celjskega kluba dr. Sehwab. 0 rezultatu turnirja bomo svojodobno poročali.
cent vseučilišča v Aberystwythu na Angloškem. odličen prijatelj našega rosni.od katerih jo bila pač najbolj! naroda, ki jo stalno v zvezi r. velikim neprijotiia ta. da je vslod fašistovskihjnašim prijateljem Scotusom Viatorjem. « Maribora, Ptuja in Varaždlna, je pri nasilstev diskreditirano že vse fa§i-' Prispel je v našo domovino s svojo so- j sostvovalo okoli 5000 ljudi, stovsko gibanje. Zato zahteva Musso-! progo, ki je francoskega pokoljenja in1
obsodi nepotrebno nemškutarenje, za- lini, da prenehajo nasllstva, ker Inte-U^otako publicistinja. da natančneje : ~ _ , . , . ... kaj so pa potem zagovarja d ot icnega. ros Italijo zahteva tako. Vsled tega jc!Spoz.na naše politične, gospodarske in; Snflll? III llHIICTlktl i.i tn zakrivil.	'nastal v faitotovskih vrstah razkol, ld kulturne prilike. Na povratku iz Srbi-! UFUI 1 "I lOllflU
g«, zaman skuša prikriti fašlstovsko j jc ge j0 ustavil v Ljubljani in se odtod glasilo s tem, da široko poroča, katera j Vrno zopet v Anglijo.
ki je to zakrivil.
-j- Albansko vprašanje. Iz 2eneve poročajo, da razvijajo albanski delegati na konferenci zveze narodov živahno agitacijo med zastopniki velesil, da bi spravili albansko vprašanje kar najprej na dnevni red konference. Glavni tajnik ženevske konference je izya-
I DESETLETNICA ŠPORTNEGA »ILIRIJA*.
KLUBA
IU, 'id ouunu (..Jiova, nnracj vrilfl ZOpet V AHgUJO.	I	..—---
društva da so sprejela Musst.linijev, Umetniška razstava «Probude» v Ma-program. Resnica je uajnreu ta, da se I rlboru. Ljubljanska »Probuda* jo posetila | S športnimi prireditvami v dneh je izreldo proti Mussoliuiju skoraj iav-.fl 3Vojo razstavo narodnih motivov tudi! 13., 14. in 15. avgusta jo proslavil naš
nn tnlllrn fnSlctnV L-;iL*nr rtu CA ttl, id \r___! 1. _..	,. ...... r,r-.i {n m iat * ruiji 3nnr*r\i 1.' 111 V. n.inri.
no toliko fašistov, kakor pa se jih je i Maribor. Otvoritev razsUvc in predava-izjavilo za njegov program.	i njo ee vrSi dno 29. in 30. avgusta.
_ __" Otvoritev dramatične šole v Marl-
' -1 boru. Vpisovanje v mariborsko drama.
tično šolo se vrši od 17. do 23. avgusta I r pisarni gledališč«. Pouk prične dne i 24. avgusta.
G. minister dr. Kukovec je proki-1 nalna stranka ravnala pošteno in takt-; Nogometne tekme v Mariboru. V nede-nil svoj dopust in se je včeraj na poziv I no. Zatem je poudarjal, da je vzrok' ljo je porazila zagrebška Concordia
Domače vesti
iz Beograda odpeljal iz Celja v Bco-1 padanju naše valute ustava (ali je bil grad. Vsi njegovi napovedani shodi ra-jkdo na shodu tako neumen, da jc to di tega odpadejo.	I verjel?), največ se jo pa klan jal korau-
* Shodi ln sestanki ministra dr. Kv-1 nistom, češ, da so vsi. ruzun onih aten-
kovca. Minister dr. Kukovec jo porabil nedeljo in pondeijek. da je stopil v ožje stike s svojimi somišljeniki v Po-savju in Sotelski dolini. Dne 14. avgusta je imel shod v Sevnici, ki je bil Kljub slabemu vremenu lepo obiskan. Poročal je o političnem položaju in raznih gospodarskih, posebno kmetijskih vprašanjih in odgovarjal na vprašanja glede uvoza italijanskih vin in izvoza koruze. — V Rajhonburgu, kamor je prisnel ob 11. uri, so mu priredili somišljeniki sijajen sprejem. Na zborovanju, ki se je vršilo nato, ga je pozdravil požrtvovalni predsednik tamošujo krajevne organizacije demokratske »t.rahke, postajenačalnik Rajner. Gosp. minister se jo zahvalil in vzpodbujal somišljenike, ki vztrajno orjejo ledino demokratske politike v Posavju. Mala Vida Jamškova jo izročila gosp. ministru kot bratu Sokolu krasen šopek. Ob pol 2 popoldne je prispel gosp. minister v Krško, kjer mu je meščanstvo priredilo viharne ovacije. V dvorani gostilne Jerman se. je vršil shod, na katerem jo dr. Kukovec poročal o političnem položaju in odgovarjal na vprašanja glede novo stanovanjsko naredbe. Na predlog predsednika dr. Jana mu jo bila izrečena soglasna zaupnica-. Imenom občine ga je pozdravil župan gosp. Peter. Ob 8. popoldne je imel gosp. minister v Brežicah, kjer sc .je udeležil tudi sokolsko slavnosti, sestanek z intimnimi somišljeniki.
* Brandnerjev shod v Hrastniku v nedoljo, dno 15. avgusta bi bil izpadel prav lepo, če bi ne bilo navzočih % nasprotnikov. NSSarji so računali, da bodo zavoje val i ta dan z enim samim mahljajsm ves Hrastnik, tako so pa le z največjo težavo — na ponovno prošnjo socijal. dem. Malovrha iu komunist* Penelnaka — pregovorili ljudi, da, so pustili predsedstvo manjšini NSS, nakar je dobil besedo tov. Brandnor, ki je nato govoričil narl dve uri. Ker jo v začetku govora napadal socijalne demokrate. so ga hoteli ti vreči i, odra in sele potem je mogel kolikortoliko nemoteno nadaljevati, ko si je privoščil s polnim tekom demokrate, predvsem! g. namestnika Hribarja, »ki potuje sedaj okoli po Sloveniji in posluša le ono, kar mu rigobezda par učiteljev*. — Zatem so jo obregnil seveda tudi ob ministra dr. Kukovca, da jo pripotoval v Trbovljah soc, dem. stranko, kar ni nikakor res, kajti g. mini-
tatorjev, pošteni in zapeljani (po večini bo to res!) in da se je on vedno ponesel zanje, ter bi ga bil Pribičevič skoro vrgel v ječo, ker se jc zavzel za Korena — znanega ruskega boljšoviškega agenta. Čuteč nad sabo varstvo posla-niške časti je bruhnil proti koncu vnovič svojo jezo na »vzgojitelje mladino. ker so ga, hoteli spraviti ti gnusni denuncijantje v zapor*. Naj bo g. poslanec prepričan, da se bo narodno učiteljstvo lažjo otreslo njegovega blatenja, ki si ga sme dovoliti le kot poslanec, nego se bo on (Braudner) raznih Euftov, barab in dr. takih dišečih cvetk, ki so letele nanj iz vrst hrastniških rudarjev. Ko je po raznih veselih in neveselib intermecib dobil šo odloka četrt ure za končati in res tudi srečno končal, je govoril soc. dem. Leskovšek iz Celja,, kateri si je privoščil vsaj malo t.ueli naše skupne sovražnike klerikalce, dočim je Brandner nanje docela pozabil, a za njim je stopil na oder bivši komunist .Jagodi6. Govor tega moža je bil raditega zanimiv, ker je v celournem govoru povedal lo to, da ni pristaš nobene stranke in pa, da, bi rad prišel vsaj do srednj?-dobrega korita: Ustanavlja neko strokovno organizacijo, katere najboljši voditelj bi bil pač on. Naposled je še govori soc. dem. Malovrh, a h koncu šo enkrat Brandner.
* Junaštvo. l:i pravniških krogav nam pišejo: Gosp. Peska je v zadnjem času prijela neka manija, da vidi osebno žalitev v vsaki besedi, ld jo kdo v debati o ljubljanskem županskem vprašanju izusti o njem. Na št. 28. okrajnega sodišča se skoraj vsak dan razpravlja o Peskovih tožbah radi raz-žaljenja časti, tako da pri sodišču čisto resno razmišljujojo o potrebi ustanovitve posobnega kazenskega oddelka za reševanje Peskcve časti. Ako jc bil kdo tako nepreviden, da je v pričo njegovih trabantov in plačanih provo-katerjev izustil kako neprevidno besedo, in bil radi tega obsojen po S 489. k. z., potem se g. Pesek spravi nad tako žrtev z naravnost sveto vnemo Izrabljajoč sankcijo toga paragrafa, ki določa v zvezi s § 490. ltaz. zak., da jo kaznjiv vsakdo, ki 0 drugem pripoveduje, četudi resnične vesti zasebnega aii rodbinskega življenja, glede ko-jih jo vsak dokaz nesnice izključen, se hvali, da so ni nikdo izmed toženih upal nastopiti dokaza resnice. Povrh
športni klub Maribor 9 : 2, Sportvereini-guog Rapid pa 6 : 1.
*	Mesarska stavki: v Mariboru. Včeraj so stopile v veljavo nove cene za meso, ki jih je določil odsek za določevanje cen. Istočasno pa je izginilo tudi vso meso. Mosarji so namreč nezadovoljni z novimi cenami in so zato začeli stavkati. Sklenili so, da toliko časa no bodo prodajali mesa, dokler odsek za določevanje cen ne dovoli zopei prejšnjih cen.
*	Kovinarska zadruga v Mariboru v slovenskih rokah. Na obrtnem občnem zborn kovinarske zadruge v Mariboru je na vsej črti prodrla samoslovenska lista. Slovenci so bili sicer pripravljeni na kompromisno listo z Nemci, kar pa so ti, prepričani, da imajo veČino, ošabno odklonili. V odboru so sodaj samo Plo-vonci, člani slovenskega obrtniškega dru-štva. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da so morajo od sedaj naprej voditi zapisniki samo v slovenskem jeziku.
prvi in najstarejši športni klub najprimernejše, četudi skromno desetletnico ob stoja, deset lot vztrajnega dela za pro-ovit sovonskega Športa in v korist telesni vzgoji Pri tekmah so odlično sodelovali Hrvateki akademski športski klub (Hašk) in Hrvatski lakoatl. 6. K. Mara-thon iz Zagreba in domači klubi: Ljubljanski športni klub. Pparta, Jadran, Svoboda, Slavija in Primorjo. Proslavo jo zaključil prijateljski članski »ostanek v hotelu Tivoli, na katerem so se razdelile zmagovalcem iz raznih tekem ča^ Btne kolajne.
Finale za prvenstvo Slovenije v no goraetu, ki bi so bil moral -vršiti v pondeijek popoldne med ljubljansko Ilirijo in celjskimi atletiki v Ljubljani iu jo tvoril glavno privlačno točko športnih prireditev ob priliki desetletnice Ilirije, je izostala, ker so Celjani v zadnjem lupil od tekme odstopili. Nokorektno postopanje Atletiksportkluba jo vzbudilo mnogo nevolje, tembolj ker je znano, da jo Ilirija rade voljo sodelovala dne 17. avguata povodom otvoritve novega igrišča v Celju. O aferi bo razpravljal brez dvoma nogometni savez. — V nadomestilo so jo vršila tekma Ilirijo: Ilirija rez. Rezultat 6 : 1 (3 : 0). Tgra jo bila prav živahna in zanimiva.
Ilirija, rezerva: Sparta 4 : 0. Nogo
* 50 letnico je praznovalo na slove- metna tekma, ki ee jo vršila v nedeljo sen način v nedeljo zagrebško prosto- j popoldno v okvirju športno proslavo Ili-oljno gasilsko društvo. Slavnostnega I njino desetletnice^ je pokazala veliko
_________ ,1- __ ".. ,.J„L.X!1 ^ _ — A 4 f\f\ -T___ ncaniAii vnioptrA	ilonmv in Klin tnrli
Hter je le. omenil, da jo ta opozicijo- pa še v .»Jugoslaviji* noiivlia na mei-
sprevoda se jo udeležilo nad 100 društev iz vseh krajev naše države in štiri godbe. Razvit je bil pri tej priliki tudi nov društveni prapor.
*	Smrtna kosa. V nedeljo jo umrl ljubljanski stolni dekan Matija, Kolar, star 78 let. V ponedeljek pa abiturijent Jože Piber, jako nadarjen mladenič. — V Radovljici jo umrla v soboto ga. Sonja Pe-gan, soproga tamkajšnjega notarja.
*	Drzen vlom v vojaško blagajno. V noči od pondeljka na torek so trije vojaki vned njimi narednik Bradanovič vlomili v blagajno 40. pešadijskega polka. V blagajni so je nahajalo precej denarja. Vlomilci niso imeli sreče. Bradanovlča so že tekom danaSn.iega dno prijeli, ostala dvn sta se skrila pa so jim že na sledu.
Prosveta
Umetniški koncert v dvorani zdravniškega doma na Bledu, ki ga je priredila podružnica Jugoslovensko Matice na Blodu dno 14. avgusta, je v vsakem pogledu sijajno uspel Lepo ozaljšana dvorana je bila nabito polna kopaliških gostov ln domačega občinstva. Grudnovo in Gradnikovo pesmi, s katerimi jo gospa Semčeva otvorila večer, so napravile globok vtis. Hubadove slovenske narodne pesmi, ki so Jih peli domačini v pestrih narodnih nošah, so zelo ugajalo. Oospa Dana Golja-Koblerjeva je podala Liszta, Skrjabina in Smetano t globokim umetniškim uAova&iem. Posebno Rauevdiia is
premoč rezervo Ilirije, čeprav je bila tudi Sparta v prav dobri formi. Pred njo se jo vršila tekma med naraščajema A in B Ilirije; izpadla je 4 : 0 za A.
Ženska rokometna tekma mod Ilirijo in Jadranom v pondeijek popoldne na prostoru Ilirije v Ljubljani je izpadla 8 : 2 za Ilirijo. Tekma je bila zanimiva ker sta se oba kluba morila v drugič. Od prve tekme (6 : 1) jo Ilirija vidno napredovala, Jadran pa malo manj.
Zaključek lahkoatletlčnlh tekem o priliki desetletnice Ilirije jo dal sledeče rezultate: finale na 100 m: 1.) Mat,z 11.8 sok.. 2.) Kirin 12.1, 3.) Kojič 12.2; vse trijo Ilaškovei — tek na 200 m: 1.) Matz (Haik; 24.0, 2, Pretnar (llirin) 2*.t. -tek na 400 m: 1.) Kojlo (Hašk) 68, 2.) Boneš (Ilirija) B8.1 — tek na 1500 m: 1.) Vojir (Hašk) 4 : 48, 2.) Schneller (Hašk) 4 : 59; zmagal bi bil brezdvomno Vidmajer, ki jo bil 7o 200 m prod drugimi, pa jo v 3. rundi padel in si poškodoval nogo. — skok v višino z zaletom: 1.) Jakuplč (Hašk) 155 cm, 2.) Beneš (Iliria) 150 cm — skok v višino z mesta: 1.) Gašpa.r (Hašk) 125 cm, 2.) Pretnar (Ilirija) 115 cm — skok s palico: 1.) Kovači« (Hašk) 200 cm, 2.) Beltram (Ilirija) 222 cm. — metanje kopja: Oašpar (Hašk) 34.60 m.
•
Watterpolo.tekinj med J. S. K. Viktorija Iz Sušaita in S. U. 8omborom so vrši danes dne 17. avgusta ob pol 6. url zvečer na Ljubljanici ln ne kot prejo objavljeno v Koleziji. Watterpolo moitvi sta izboro treniran! in moštvo Iz Som. bor« je mtoroo snano ter ima nad 9
Ljubljanski
veliki semeni
Urad «Llubl/onskcga velikega semnja» izda povodom semnla oficllolen selmskt katalog, ki bo obsegal vse podatke o. razstavljajoč!!! tvrdkah in bo Izhorcn pripomoček za trgovske stike t tu- tn inozemstvom. V katalogu bodo razvrščena firme v tri oddelke. In sicer (io prvi oddelek obsegal seznam razsta*iteliev pri zaporednih številkah pavlljoaov, drual oddelek bo obsegal abccedal seznam razstaviteliev z navedbo paviljona in št»-< vllke, ki lo hnaio v paviljonu. V tretienl oddtlku pa bo abeccdni seznmn katego< rti Izdelkov, ki lih razstavlialoCe firmo razpečavalo. Kakor samo po *.bl nmev-no bo katalogu pridelan vodnic po sel-mlrču in najnovejši načrt Ljubljane. Obsegal bo tudi velik reklamni da. Tiskart bo v vseli jugoslovanskih narekih, tako, da bo že s tem otvoril najboljšo reklamo za tvrdke, kl bodo vanl uvrstile svole oglase.	S
Dela na razstavnem prostora, obsega« | jočem .»5.000 m', na kojem so bo vrši! cLIubljanskl veliki semeni«, z mrzlično naglico napredujejo. Posamezni paviljoni, kolih število znaša okroglo 30, so po večini že popolnoma dovršeni. Dosedanln dela žc kažejo, da bo nudilo razstavišče nad vse pestro sliko. Prvi sc bo preselil ua razstavišče urad »Ljubljanskega velikega semnla*, da bo mogel Je pred otvo« ritvilo semnla poslovati na licu mest«, Te dni se le tudi pričelo z montažo! električne razsvetllavc. Za selmskl prostor jc predvidena namreč lastna elekt« rlčna centrala, v koli bo parni stroj 1 100HP proizvajal 70 amperlev clektrlS nega toka. Stroio ie slavila ua razpolasO tukajšnja tvrdka Stehl čc Tuleč Taka velika množina električnega toka lo potrebna, ker bo večll de! razstavljen!!! strojev v obratu.
Velikost 1Ljubljanskega velikega H/a*. Dasi sc ta semeni letos priredi prvič ter se !e bilo boriti z mnogim! tež« kočam! In ovirami, bo vendar «l.jubl|an« ski veliki semeni* razmeroma lako vellfc Sejmišče obsega 25.000 m', od katerih U 10.000 m- razstavnega urostora. Prvi se« menj v Londonu (letu 1915.) ie imel se« nm 7500 m-, drugo leto se le celo znianj« šal, letos jc obsegal 23.000 m1 razstavne« ga procU::v.
To in ono
x 1'oiieni najditelji. Kot kurijoziteto H citati sedaj v marsikaterem listu vesti pod naslovom »Pošten najdite!)* s sledečo vsebino: »Raznašalec našega lista l« našel na kolodvoru tisočdlnarskl bankovec in ga Ic takoj izročil policij!.* V dob| kislih kumar more tudi taka reklama časopisom dobro služiti. Časi so se n-ai-reč temeljito izpremcnlll in zato je potrebno, da se take ralvari še prav posebej naglašalo.
x Samomori v Ameriki. Tekom letošnjega po! leta le v ''Združenih državah ameriških izvršilo samomor 6500 r b. Lansko leto je bilo v istem času 1771 samomorov. Med samomorilci le okoli 500 mladenlčev. Kakor vidimo, ta ?port v Ameriki napreduje nd leta do letu.
x Ce bi bila kraljica: V neki londonski Soli je dal učitelj lOletniin učenkam nalogo, naj napišejo, kaj bi delale, ako bi blie kraljice. Skoro vse so začele nalogo z besedami: »Ko bi so prehudi'.!, h! takoj pozvonila služkinji, da mi priredi kopelj. Nato hI jedla v postelji. Po za-jutrku bi sc dala počesati. Med tem bi bilo žc poldne in sledilo b! kosilo. Po kosilu b! pozvala moža, da mesto menei piše pisma. Nato bi malo podrcmalru Zvečer bi pozvala kralja, da se malo t meno! pozabava*. — Nekatere so tudi Izjavile, da bi jih kralj inoral spremljati v kinematograf. —i
BORZA (Glej tudi 4. stran!)
Praga: marko 97.50 — 96.50, švicaisM franki 1443.50 - 1446.50. francoski franki 645.50 -- 648.50, dolarji 85.50 — 86.59, dinarji 188.50 — 190, leji 104.50 — 106, lavi 66.50 — 67.50, avstrijske krono 8.15
—	8.55, poljsko marko 3.30 — 3.80. Dunaj: dolarji 1018 — t022, levi 845
—	855, marke 1145 - 1151, funti 3765
—	8785, francoski franki 8000 -- 8400, lire 4445 — 4465, dinarji 2810 — 2830, poljsko marke 88 — 40, leji 1267.60 ~ 1277.50, švioarski franki 17.825 -- 17.876, češke krono 1205 — 1211, madžarsku krone 264.50 — 267.50.
ZOrlch: Berlin 6.65, Nowyork 591, I.os» don 21.67, Pariz 46.02, Milan 25.80, Praga 6.90, Budimpešta 1.575, Zagreb 8.1$ Bukarešta 7.20. Varšava 0.27, Dunai 0.70, •vttriske krone 9.58.
Gospodarstvo
PORAVNAVA" PREDVOJNIH DOLGOV MED AVSTRIJO IN FRANCIJO.
V udu jih ijneh dosežena, poravnava dvojnih dolgov med Avstrijo in neljo b! mogla prejudicirati Se od-> vprašanj« poravnave predvojnih gov naii'. gospodarskih krogov tako napram Avstriji kakor napram ali-tranlrn driaMam. Radi tpga prinašamo t»a tem mestu porofilo o ravnokar ilo-»eienero že preliminiranem med dole-
fati dunajskih bank in med zastopnl-i velikih francoskih denarnih zavodov. Po ifelgotrajnih mučnih pogaja^ njih je kodfino prišlo do sporazuma v dolgovih, glaseSih na nekdanje avstro-otrrslce krono: obo finančni grupi sta »e sporazumeli, avstrijska vlada je za dovoljna s tako rešitvijo in čaka samo 6e na placet francoske vlade.
Kakor žnajio bi morala NemJka Avstrija plakati po mirovnem ugovoru svoje predrojne dolgove, gladeče na tuje veljave, v taj tuji veljavi, dolgove, glaseče na nekdanje avgtro-ogreke krone pa v frankih oziroma v kronah po povprečnem tečaju zadnjega meseca pred izbruhom svetovne vojne. Toliko obremenitve vsled nizkega tečaja današnje avstrijske krone Avstrija n« bi mogla prenesti, radi tega je skušali ponovno doseči poravnavo potom pogajanj * zainteresiranimi finančnimi krogi Francije. To so ji je zadnji čas fiosrečlio. Pri pogajanjih so bilo udeležene poleg dunajskih finančnikov sledeče francoske banke: Credit Lyon-nai«, Banquo de Pariš ot des Pays-Ba<s Soeiete Generale, manjše bančne skupine, pariška trgovska, zbornica iu kor-poracije za zaščito francoskih interesov v sovražnih državah.
Sporazum so glasi sledeče: Udeleženi avstrijski instituti in firme predlagajo poravnavo predvojnih dolgov, gla-»čih na nekdanjo avstro-ogrske krone in se zavežejo plačati 30 centimov ■/a vsako krono svojih dolgov, ki se povečujejo z obrestmi po konvenciji 3. avgusta, 1920. Dolžniki plačajo svoje dolgove v treh obrokih, od katerih zapade prvi 31. decembra 1921. ostala pa po eno leto pozneje. Francoski upniki iinajo pravo zahtevati plačilo moto v frankih v kronah. V tem slučaju i« treba plačati še 3 odstotno premijo. C«lot.na protivrednost zgoraj omenjenih 30 coiitimov, ki jo jc treba računati op tečaju obeli dni pred rokom iz-*TMtve opcijske pravice, se mora likvidirati v osmih dneh. plačane Kvote pa smejo izvoziti iz Avstrije šele po
preteku enega leta,, Po tej pogodbi bodo mogli Avstrijci porabiti svoje sek-veBtrirano imetje v Franciji za plačo-v&jje omenjonih dolgov.
Sporazum pomeni za Avstrijo v primeri z mirovnim ugovorom popoln uspeh. Svoje dolgove, glaseče ua krone jo znižala za eno tretjino, medtem ko bo samoobsebi razumljivo morala predvojne dolgove v tujih veljavah plačati po predvojni pariteti.
= Dohodki carine v mesecu julija 1.1.
so znafcali 48,936.415 dinarjev in Bicor 39,206.804 od uvoza, 9,729.611 pa od izvoza.
™ Likvidacija posojila. Mol nato državo in Francosko-srbsko banko je dofi-nitivno likvidirano nekdanje začaauo posojilo 14 milj. frankov.
— Tvortilca konzerv v Kragujevcu. Med vojno zelo poškodovana tvornica za izdelavo konzerv v Kragujovcu je zopet popravljena in bo kmalu pričela z obratom. Izdelovala bo grah, kompote, mar-molado, mesno konsorve itd.
=» Rudarski tereni v Črni gori. Minister za šumo in rudo je odloČil z razpisom z dne 13. juliju 192i, br. 5218, da se priC-no mesec dni po objavi tega razpisa izdajati rudarske pravice rudosledov in koncesije na terenu Črne gore, ki jih ni oddala prejšnja črnoporsku uprava. Prijave se bodo sprejemalo pri gcnoralni rudarski direkciji izza dno 1. septembra 1921: vse prejšnje prijave predložene pred tem rokom pa bo ne bodo upoštevale. Vse prijave se morajo predložiti po predpisu rudarskega zakona za Orno goro iz leta 1911.
= Tvornica kravat v Vlrovltlci. V kratkem namerajo otvoriti v Virovitlci novo tvomico za kravate, ki bi bila tretje podjetje te vrste v nafil državi. Dosedaj obstoja taka tvornica «Inkra> v Zagrebu, ena pa pri nas.
=» Kriza v avstrijski Industriji. V avstrijski industriji jo zavladala tožka kriza, katere vzrok je devalvacija avstrijske valute in tuja posebno češkoslovaška ! konkurenca. Le v lesni, električni indu-I striji in industriji prometnih sredstev so . lazmere še precej dobre.
= Industrijska kriza na Češkem. češka industrijska kriza traja dalje. Myslovi8ke železne tvornice so odpustilo do 5.000 delavcev. Tudi Praško društvo za železno industrijo (Prager Ksenidustrieges.) je reduciralo svojo ob.ate in odpustilo par tisoč delavcev. Vsak dan ee javljajo nove redukcije v ]>o edinih industrijskih podjetjih.
m Dobrovoljska tanka V Pragi Vedav-
no tega Je pr!8ela poslovati t Pragi banka češkoslovaških legljonarjev, Id je bila osnovana 1. 191». v Sibiriji od 80.000 češkoslovaških častnikov in vojakov. Začetni kapital je znašal 14 milj. frankov. Banka je začela poslovati žo v 8iblri)i ima sedaj «e 100 milj. 8. kron domačega in 53 milj. Inozemskega kapitala.
— Tvornica avtomobilov In irakoplo-vov ne Poljskem. Z glavnico 300 milijo-nov poljskih mark je osnovana v Varša-vi s francosko-poljskim kapitalom velika tvornica avtomobilov ln letal.
«=■ Prepoved Uvoza raznih poljskih pridelkov lz Madžarske. Madžarska je prepovedala izvoz koruze, ječmena, krompirja in Burovega masla.
= Draginja na Poljskem. Statistični urad poljske vlade jo izračunal, da potrebuje delavska družina S članov na mesec preko SO.nOii poljskih mark. Medtem ko so najnujnejše dnevne potrebščine stale meseca februarja t. 1. 544 mark, so naraslo sedaj na 640 mark. Ker delavci ne morejo toliko zaslužiti so vedno štrajki na dnevnem redu.
Frani Heller:
63
Borza
Zagreb, devize: Berlin 202, Milan 738 — 755. l/)ndon 025 — 630, Newyork kabel 169.25 — 172, čok 168.50 — 169.50, Pariz 1325 — 1850, Praga 207.25 — 208, Švica 2725, Dunaj 17 — 17.30, Budimpešta 46.50 — 47.50, valute: dolar 168, avstrijsko krono 18.50 — 19, rablji 20 — 21, češke krono 220, franki 1300, napo-leoni 582 — 585, marke 205 — 206. liro j 728 — 738, madžarske krone 46. ! Efekti:
. Banka za Primorjo 825 — 885. | Trg. obrtna banka 240 — 215. lin-, eskomptna banka 658 — 659. j Brodska banka 420 — 430. Jadranska banka 1850 — 1900. Jugoslovenska banka 532 — 535. ] Ljub. kreditna banka 810. ! Narodna banka 510 - 520. ! Praštediona 5110 — 5120. j Srpska banka 700 — 710. i Rečka pučka banka 405. | Eksploatacija drva 700 — 740. ' Gutman 1250 — 1340. 1 Goranin 520.
I Nar. šumska industrija — j NaSička industrija drva 480 — 535. | Slavonija 895 — 905. l Beograd, valute: dolar 11.85, franki | 327, leji 41.50. marke 50.75, devize: I London 155.50, Pariz 329.50, Ženeva 720, i Praga 52.10, Dunaj 4.22. Berlin 49.85, Solun 217, Milan 184.
Blagajna velikega vojvode
Ko se je zavedel, je najprej občutil svojo glavo! Šumelo in bučalo je v nji, kot v električnem kolovratu tisoč in tisoč beljh in rdečih točk je plesalo kot zvezdni utrinki pred njegovimi očmi, zavedal se je pa tudi svojega položenja, bil je trdno privezan na svoj stol; vrvi so ga tiščale okoli vratu in okoli gležnjev, desna noga ga je bolela in žgala kot da je v precepu... okoli njega pa je šumelo kot na morski obali... razločeval je več glasov, še ves v omotici je počasi in utrujen dvignil trepalnice in pogledal okoli.
Sedel je v preddvorju, kjer je nekaj trenotkov poprej stiažil patra Ignacija in narednika Posado, sedel je na istem stolu kot malo prej, ko je skoraj zadremal Okoli njega je sta-la gruča ljudi, ki ga je opazovala, kričala, se mu smejala in klela, dre-njali se so okoli niega... on jih v prvem trenotku ni spoznal. Ko so pa dobile njegove oči malo več moči, ko se mu je vrnila zavest, da je razločil posamezne glasove, videl je kdo divja okoli njega. In prvi, ki ga je spoznal, je bil oni možakar, ki ga je pred dvema urama dobro zvezal, mu zamas'1 usta in ga spravil v zapuščeno hišo v pristanišču: bil gospod Bekker iz Holandije.
Toda glas, ki se je slišal iz vseh, ki so bučali okoli njegovih ušes, ni bil Bekkerjev, spoznal ga je, bil je umazani Artnadeo. S žarečimi očnvi in razkušranimi lasmi je plesal mali grbavec pred vojvodo semintja... ! Ko so se Ramonove oči privadle svetlobe, je štel svoje nasprotnike, bilo jih je šsst, toda razun Bekkerja je poznal le Posado, Hernandeza in očeta Ignacija.
«Jaz, jaz, tovariši, ssnotres, jaz Armadeo, gostilničar «pri pobelje-bi bilo z vami. Kaj povejte, odgo-niku» sem bil! Da ni bilo mene kaj vorite mi! Do jutri zvečer vas bi vs; postrelili, vas vse brez razlike, ali ste slišali oče Ignacio, Eugenio, veliki Luis, in tudi vas sefior Bekker! Ali veste, kje sem našel senorja Bekkerja? V svoji šupi, kjer spravljam stvari, ki jih rabim za čiščenje, pomislite, ležal je v ti stari šupi, zve-
zan, bil je brez mofif*>
«Ali, kaj govorite!* ga je prekinil Bekker kratko in zadrto, kot je imel že navado. «Pustite te neumnosti, Armadeo. Kdo vam je pa dal poguma in vas pregovoril, da poiščete naše prijatelje? (Bekker je pokazal na one, ki jih Ramon ni poznal). To je bil sefior Bekker, ki ste ga na. šli v tako brezmočnem in brezup, nem položaju. Kdo vas je potem pripeljal semkaj? Kdo je končal i njim?» (Pokazal je na Ramona.)
Don Ramon je čutil, da se so m« začele počasi vračati moči, da s« mu napenjajo žile, ko je slišal go. voričenje in bahanje svojega velike, ga sovražnika. Toda bil je še vedno slab in z veliko težavo je izprego-voril:
«Ako ste bili to vi, seftor Bekket, vas zagotavljam, da boste jutri zve. čer viseli!»
« Viseli, viseli...* gospod Bekker je zakričal te besede in skočil k vdi. kemu vojvodi, ko je videl, da se m« vrača zavest! «Viseti... o tem go. vorite... da, da, eden bo visel dragi moj... a to ste vi!»
Utihnil je za trenotek, same jeze ni mogel govoriti, s krvavopodplu. tirni očmi je gledal velikega vojvodo — njegove obrvi se so pa ježi. le...
«Vi,» je kričal, <cvi prokleti vojvoda in vladar ubožnice! Vi boste vi. 'seli, viseli tako kot visi najnavad-nejši zločinec. Ali že veste, kaj ste j mi naredili nedavno — udarili ste me v obraz... tu vam vračam.., ! in to takoj... nocoj...» I Izven sebe v divji jezi je začel bV ti vojvodo po obrazu, po glavi, po ušesu, ki je krvavelo pod obvezo.., Vsi so umolknili in gledali ta prizor. Imeli so še vendar nekaj podedovanega rešpekta pred krvjo v voj< vodski palači... le Armadeo se ja hripavo smejal. Le Luis je pristopil in potegnil Bekkerja proč...
Sefior Bekker,* je dejal »to pride pozneje na vrsto, sedaj moramo ta-koj začeti s zasliševanjem.
Bekker je prenehal tolči velikega vojvodo, ki se ni mogel braniti... toda čutil je, da se mu vrača moč vedno bolj in bolj, napenjal se je, da se osvobodi vezi — svoje sovražnike je pa opazoval z divjimi pogledi iz krvavih oŠ.
1287,
| Obl. konces. zavod za pokončavanje i podgan, mlil in mrčesa, Kolodvorska ulica $t. 39.	415 52—40
samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno delo. Vpraša se: Emon-ika oesta 8, Ljubljana. 1286 3—1
Temeljna plača K 300-- mesečno, z dra- : (linjskimi dokladami K 2400 —. rrcdoost! imajo izvežbani občinski tajniki. Nastop, takoj. Prošnje x izpričevali je vi žiti do j 38. avgusta t.L na: Županstvo Lašlto.
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da Bprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovskl čevlji domačega izdelka.	634 38
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske po-ersbičlne: Kroja za člane ln dla-nloe, telovadne obleke, čevlje, ovratnike, gnmbe Itd, Ceniki na razpolago, j Zdravo I	1153 80-111
Peter Capuder, Ljubljana dobavitelj Jug. Sokol. Saveza,
Proda se 1290
večje posestvo z vilo
(stavbeae parcele)
v Spodnji Šiški
tfk glavne ceste. Natančnejša pojasnila daje g. notar Hafner, Miklošičeva oesta B.
Lepe suhe gobe
(jurčke) 1262 5-4 kupuje po najvišji dnevni ceni
fvrdha Mihael Omahen g Višnjigori. Naročite se na
„Pota in ciBii .
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vez. 21 K, II, del, vez. 42 K. Za oba zTezka po pošti K o 40 več. lll.-IV. zvezek: Dr. Fr.NVeber, Uvod v fllo-
zofiJo. 72 K, pošta 8 K voč. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. ve«., fln papir 60 K, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 48 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema
totem zadrapa i Ljubljani, Sodna ulica 6.
blizu Ljubljane onemu, ki mi odstopi a fazno vanje v mostu s tromi ali voč sobami. Ponudbo na „F. EE. 22" na upravo -Jutra..
Prevodni zavod
Poljglott
preskrbuje prevode V6eh vrst iz vseh jezikov v vse jezike. Dopise naslovite na pisarno, nujni odgovori se dostavijo takoj. Uradne ure od 15. do 18. nro Kolodvorska ulloa 6t. 24/1.	1289
jSraški semenj \92\
24. septembra — 2. oktobra.
#
k5emenJ vzorcev blaga za Industrijo, trgovino In obrt. — Posebne razstave joljedelstva In gozdarstva Štajer- ' ike. Štajerska umetnost. Raz* ' Lstava »Štajerska knjiga". God-j c r. I In gledališki slavnostni teden. Slavnosti domačih noš.
«
Naivetia isbira finih čeških nogavic in pletenin. 300 65
AMANN
testni trg 8.
Naročajte dnevnik „Jutro!"
Prvovrstna pnevmatiko
Dunlop - Reithoffer - Hutschlnson
priporoča 1268 10—4
n. IToh:
LJubljana, Sodna ulica 7.
Sejtnskl uradi
Graz
■urggasse. 13.
Naročajte in širite sledeče
leposlovne knfige:
D. PaJselJ: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 46 K, poštnina K 2-80.
A. Novačan: Veleja. Broš. 28 K, vez. 36 K, poštnina 2 K.
Anatale Franoe-Dobeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broS. 42 K, po pošti pripor. 2 li 40 v več.
Dostojevsklj-Levstlk; Besi. Romac v IV. delih. Broš. 42 K, vez. S4 K,
po pošti broš. K 8'— več, vez. K 30— več. Gonoourt-PaotuSkla: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 K, ves. 21 K, po pošti broš. Ii 2-— več, vez. K 2-50 več.
Oervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. K 2-— več. voz. K 2'50 več.
Shakespeare-Zupančič: Seu kresno noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti broš. K 2'— več, vez. K 2 60 več.
&aobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, poštnina 2 K.
Ante Debeljak: Soliicein seuce. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti broS. K 3'— več, vez. K 2'6 i več.
Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Piijatelj. Broš. 18 K, vez. K M'—, po pošti broš. 3-40 več vez. K 4-— več.
Josipa Jurčiča zbrani a;lal. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 5 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 v več.
Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna ulloa 6.	66 75

novo; Albin Ogrls novoi
Borba za jugoslovansko državo.
Cena 32 K, po pošti K 1-80 več.
Kdor so bočo poučiti, kako so agitirali Daši izseljenci mod svetovno vojno V Parizu, Londonu, Rimu, Washingtona in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjig: Spis nudi popolnoma nova, dosedaj pri uas neznana dejstva.
Knjigo naročajte pri	207 29
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 6.
iSce za takojšnji nastop
Jugoslovenski Uoyd, tovarna za konfekcijo, Maribor
Ponudbe na naslov: advokat MAller, Maribor.