Zrno do zrna — pogača! V sak vzgojevatelj ve, da prava vzgoja — med drugim — sestoji iz jako mnogo malenkostij. Na vse te je pa treba paziti. Ce je bil klic: .Dobrih mater nam dajte!" že v Napoleonovib časih upravičen, je danes še veliko bolj. Tako kliče vsak, kdor se le količkaj briga za pravo vzgojo naroda ter njegovo boljšo bodočnost. Kje pa dobiti dobrih mater? Lehko se reče, da se sedanje inatere — ne vse, a večina pa - kar skušajo, katera bo svojo deco bolj razgojila in razvadila. A če so nasledki te razvaje že za deeke pogubni, koliko bolj so pa še za deklice! Časih so rekli: „ Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa krave pasel?" A danes se pa lahko dostavi: -Jaz gospa, ti gospa, katera bo pa kuhala, pometala, otroke oskrbovala itd." Med drugimi napakami pri dekliški vzgoji ni najmanjša ta, da matere puščajo svoje hčere brez dela, mesto da bi jih koj iz mladega urile v vseh domačih opravilib. Te ubožice se potem dolgočasijo, in da ta dolg čas vsaj nekoliko preženo, hodijo k sosedom, sorodnikora itd. v vas. In — kaj se mar tani razvedrujejo s primernimi igramiV Kaj še, saj jib ne znajo! Kdaj smo se otroci pošteno in primerno igrali, ne da bi nas kdo učil V A dandanes so se vse otroške igre poizgubile in otroci se pode po cesti brez namena. Igrajo se torej pri sosedu ne, pač pa poslušajo pogovore odraslih ljudij, ki se še ne. zmenijo za to ter s tem pohujšujejo mladino. A otroci se ne pokaze le sami pri takih pogovorih, nego raznašajo jih čestokrat popolnoma popačene — po bišah ter s tem provzročujejo časib najveeje zdražbe. Predaleč bi zašel, če bi botel naštevati slabe posledice pohajkovanja po hišab. A nasledke tega pohajkovanja čutimo najprvo mi v šoli, a čutili jib bodo otroci sami še huje, ko bodo dorastli. Manjka nam torej skrbnih mater in za to je dostikrat tudi ves naš trud v šoli zastonj. So ljudje, ki dostikrat vso krivdo zvračajo na šolo. Od šole zahtevajo vse, a za domačo hišo se ne zmenijo. Šola naj dela čudeže, kterih bi niti slaba domača družba ne mogla uničiti! Dobro bi to pač bilo, če bi bilo mogoče. A dokler bo domača hiša pasivna, ali celo šolske nauke direktno ali indirektno podkopavala, tako dolgo ne bomo mogli kazati pravih uspebov v vzgoji. Brez domače podpore je šola podobna razbiti ladiji sredi razburjenega morja. Reši se morebiti kdo, a vefcina ne. Toda, če tudi so razmere tako neugodne, obupati pa ne sniemo, Sveta dolžnost naša je delati na preporod družine. Vsako malenkost moranio porabiti, če le niore vzvišeneinu namenu služiti. Na jedno tako malenkost bi danes posebno rad opozoril č. gč. koleginje in ta malenkost je: gojitev cvetic. Meni se zdi, da je dekle brez cvetic, kakor duša brez niilosti božje. Gvetice se ujemajo /. vso dekliško naravo in v dekliških narodnib jiesmih imajo cvetice vedno častno mesto. Časih so bili priljubljeni .nagelček, roženkravt, rožmarin", ko drugih cvetic naša dekleta še niso toliko poznala, dandanes pa so jim priljubljene tudi rože. Seveda jih rajše trgajo, nego goje, a vadimo jih, da bodo svoje trgale. Ni je skoraj hiše, kjer ne bi bilo par m2 prostora. Ta se prekoplje, pre- gnoji in poravna. Sadik je pa lebko dobiti zastonj v šolskib ali drugih vrtib. Morebiti bo katera č. gč. koleginja zmajala z glavo, češ: Kaj hoče dekle s takim prostorčkora in temi cveticami! No — prostorček bo pripravila, cvetice sadila in oskrbovala, ko dorasto, jih bo pa v šopke vezala in darila roditeljem in sorodnikom za god Vse to ji bode vzelo vsaj nekaj časa, katerega bi bila sicer prebila po hišah in dostikrat v slabi družbi. In kako bo vesela, če bo s svojimi cveticami oveselila roditelje ali sorodnike! S tem se bo vadila d e 1 a in plemeniti čuti se ji bodo razvijali v srci. Dekleta bodo tekmovala med sabo, katera bo imela lepši vrtec in ukus si bodo blažila, če jih navajamo, kako treba za- saditi lepe skupine cvetic. Veselje do cvetic bo pa rastlo z uspehi. Saj ga ni blažjega veselja, nego v božji prirodi! In s časom si bode vrtec razširila in privzela vanj še druzih koristnih rastlin, da bo vsaj poznala peteršilj in vedela čemu je, predno postane gospodinja. Vem, da vas vesele v šopku proste cvetice ali pa roža na prsih; a še bolj boste vesele lepih cvetičnih gredic svojih učenk, ki vain bodo dan na dan nosile pisanega cvetja s svojih vrtov in vam s tem kazala svojo hvaležnost za dobre navode, katere rajši slišijo iz vaših nego iz naših ust. Na delo torej! Janko Žifovnik — Oorje. Knjiga Slovenska XIX. veku. Davorin Trstenjak (Martin Terstenjak) r. 8. nov. 1817 v Kralovcih, v fari sv. Jurija na Ščavnici, tu in v Radgoni dovršil prve šole, latinske 1. 1836 v Mariboru, inodroslovne 1. 1840 v Gradcu in Zagrebu, bogoslovne v Gradcu, 1. 1844 postal mašnik, bil kaplan v Slivnici, Ljutomeru, Ptuju, 1. 1850 učitelj verozakona, slovenščine in zgodovine na gimnaziji v Mariboru, 1. 1861 župnik pri sv. Juriju pod Rifnikom, 1. 1868 na Ponikvi, 1. 1879 v Starem Trgu pri Slovenjein Gradcu, kjer je umii 2. febr. 1. 1890. Na književnem polju je jel delovati 1. 1837 ter se je trudil na njem celih petdeset let, do 1. 1887, pod raznimi znaki in naslovi p. Kialovski, Borko vlastelin Kralovski, Ilir ili Slavjan iz Štajera, M. T., Davorin (Davor cf. Mars), D-n, D. T—k., Vesti iz Štajera, iz Ptuja, od Drave, od Voglajne, Stajerski rešetar, Juste milieu, §§., -i., E., Vicko Dragan, Vitomar, Dalibor, 'Eniia(j\ioi t. j. Epichanuos itd. Zvezda (Tam za goro zvezda sveti, — Oj kak jasno se blišči!) je pesem, katero je Davorin zložil 1. 1837, ki se — sloveča po ini-iiem napevu (dr. G. Ipavic) — tiskana nahaja sedaj v Kresu 1. 1884 (IV. str. 296). Takrat je bil zložil tudi dramo: nNevesta iz otoka Cypros", katere osodo sam popisuje v Slov. Narodu 1. 1876. — Danica Ilirska 1. 1839 ima ,,Leljice", od I.elja, boga ljubavi, zl. D. Terstenjak (V. 3); Molba (Polag novogarčkoga br. 14). — Nar. pesni ilirske, St. Vraz 1. 1839, pa: Nevernost (str. 71). Dva groba (str. 123). — Zora Dalmatinska u Zadru 1. 1844. god. I. br. 9: Dopis iz Gradca nemačkog, v kojem Borko vlastelin Kralovski razodeva svojo radost o novem listu slavjanskem, svetuje vzajenmi pravopis, ter priobčuje v njem pčsni: I. Život, život rode! II. Radost. III. Neizcerpljivi vrutak. IV. Hlepnja. V. Dubu Ivana Gunduliča (sonet). V III. pesni sercu svojemu kaže uteho: U pesuictvu svetom Tamo vir života, Prometejske iskre Svetovah lčpota. 1. Mesec Marije ali častenje presv. Device Marije skoz eden celi raesec z vsakdanjimi premišlevanji, z molitvami in z izgledi iz živlenja svetnikov, tiidi s kratkiin opisoni naj imenitnejšib Marijinib svetsLev, katere slovenski romarji obiskavajo. U Gradcu 1842. 12. XVI. 260 str. Poslovenil M. T. — II. nat. 1856. Založil Sirolla u Gradcu. — V predgovoru pvipoveduje Martin Terstenjak, kje in kedaj se je častenje Device Marije skoz celi mesec majnik pričelo, kako razširjalo, s kolikim haskom, ter pravi: ,,Jas sim tu iz neni-kih knjižic Monat Mariae Wicn 1830 Verlag d. Mecbitaristen Congregation — ino iz francozke Mois de Marie presvetlega škofa Verdenskega g. Le Turnera razločne in marsiktere premišlavanja, molitve in izglede . . nabral ino na naš slovenski jezik prestavil . . . ino zadnič opis naj glasovitnejših Marijinib svetstev, katere vi radi obiskavate, pridal (na pr. Marija na gori, v Rušah, v Pušavi, Marija nova Štifta, v Pletrušcah, Polska mati božja, Marija na briijavi gori, M. Podsredska, na sladki gori, jezarska, na tinski gori, Marija Hiilf, Trošt, v Lankovcah, M. Cell, lušarska, M. Bistrica, v terški gorici . .). Pesniena čast Marijc matere božje: Taužentkrat bodi češena; od naj slajšega serca Jezusa Kristusa. Zahvalnica. -¦ Tak primite s veseljein tote bukvice u vaše roke, in opotrebl.vajte nje za vaš. srečo, za cast in povišanje Marijino, ona vam bo ljubezniva zagovornica pri Bogu ino mati niilosti . . Na konci še vas prosiin, kdar te vaše prošnje k niateri božji preblažeui I)evici pošilali, ter tudi niene u vaše niolitve sklenite itd." Poprašan o tej knjižici — sporočil mi je 1. 1886 po dr. Jos. Pajku nekako ponosen : .Naznanite to g. prof. Marnu, naj slovenski svet zve, da nisem se samo s ajdovsko mjthologijo pečal". V Novicah se je Davorin oglasil prvikrat 1 1846 str 47: Slava kmetijstva. V listu 24: Perva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo. Od Dunaja do Celja 2. dan Rožniga cveta 1846 V spomin tega dneva je bila zložena pričujoča pesem: ,,Kakšin vrisk se širi iz daljine ? — Kaj pomeni visokoleteči — Dim in blap? Ali vihri dolj od Sevra — Gota divjiga nezmeVna četa, — In markomanskih konj presilna versta, — Al' groznih Hunov černa gnusna truma? — Čuj drag1 Slovenec vriš in piš, — Čuj hrum in šum, čuj silno ropotanje! — Pa ne prestraši se itd." — na hlaponi ,,Drava" po svobodni železnohlaponski meri, pravi pesnik Kralovski iz Štajarskiga. — _Poštovanja vredni duhovnik, g. Davorin Terstenjak, so trem nar marljivšiin slovenskim učencara latinskih šol v Marburgu po g. učeniku izročili vsakemu po eno križovačo (str. 196 cf. M. Majer)". — L. 1848 resno opominja, naj Slovenci hite pred prestolje ljubeznivega Cesarja ter razodenejo mu svoje skupne potrebe v posebni prošnji pod naslovom: Bratj e Slovenci po Krajnski, Koroški in Stajarski deželi (str.-67)! — za zedinjeno Slovenijo in za to, da se slovenska stran Sekavske škofije k Lavantinski pridruži in škofov sedež ali v Celje, ali v Marburg, ali pa na Ptuje prestavi (str. 79). — L. 1850 ,je dobil zlati križ za zasluge z duhovno postrežbo bolnikom 1. 1848—9 v Ptuju v dveh bolestnicab (str. 177); kot gimnazijski u.itelj v Marburgu je posebej podučeval učiteljske pripravnike v slovenščini in dušeslovju (str. 212), ter z Matijaši.em vred vstanovil slovensko knjižnico na gimnaziji (Novic. 1851 str. 4.) -- L. 1852 poroča v dopisu od Ščavince o smrti dveh prijateljev slovenskib rodoljubov, in iz Maribora nekoliko o gimnaziji (str. 232). — L. 1853 pa se prikaže Davorin Terstenjak na znanstvenem polju: ,,Saxa Ioquuntur! . . Gre za brambo stare naše in za vterdenje nove Slave. V slavnih historičkih uspomenih bodete dobili novo nadušenje in ponosito bodete kazali na stari čas in rekli: kar se je dolgo drugim prilastuvalo, to je naše, plod in sad slovenskega duha (str. 48)". Ker je Davorinovo neumorno in ogromno delovanje v Novicah celo na drobno opisal Anton Trstenjak (str. 21—31), naj jaz tukaj onieniin le stvari, ka- tere se mi zdijo bolj znamenite v slovenskem slovstvu. P e s m i njegove niso brez soli. Razun -Vožnje po železnici" glej pesem ,,Vodniku" 1. 1858 (str. 76) in ,,Epilogu o stoletnici Mariborske gimnazije (str. 258—9); -Prisega" o pričetku Celjske čitalnice 1. 186'_ (str. 69); .Sokolska" 1. 1864 (str. 411). Povesti in povestice (novele, hnmoreske) na pr. 1. 1857: Novo leto 1824. Spoznanje. Slutnja. 0 jezerih med Slovenci. Usmiljena Slovenka. Sveta vira (porota) — L. 1858: V Verbovcu o ženitvi in gostovanju. L. 1860: Slovenski Leander. Potni listi p. 1. 1857: Od Kisle Vode blizo Rogatca. Iz stare Celeje. Iz Solčavskih planin. Pisraa o Slovencih in Slovenkah I—III: Od slovenskib tergov. Pesničarji in Šavni čarji. Bled cf. kranjski Gorenec pa štajarski Dolanec. L 1858. IV: 0 Ljubljani in o Vodniku. L. 1859 iz potne bisage XVI pisem, v katerih ljubko pripoveduje, kako je s pobratimom dr. J. Bleiweisom hodil po Kranjskem ter obiskal Podlipskega, Križnogorskega. Poženčana, L. Pintarja, dr. Tomana, Bl. PotoiV nika itd. Krepka je p. Kolednica za novo leto 1864. Životopisne črtice na p. o Stanku Vrazu in njegovi slovstveni zapuščini 1. 1854; o škofu Baragi; o smrti Slomšekovi 1. 1862, Stojanovi 1. 1863; o smrti Ernestine Pleivveisove 1. 1870, o zlatomašniku dr. Jos. Muršecu 1. 1880. — 0 sv Cirilu in Metodu že 1. 1857: Ali tudi Slovenci naj praznujejo spomin njune apostolske delavnosti; 1. 1862 o tisočletuici sv. Cirila in Metoda; o njuni svečanosti po listu v Celje in Ljutomer 1. 1863, v Ptuj 1. 1864. — Ocene slovenskih knjig so skor le oznanila p. Arkiv za povjestnicu jugoslavensku knj. IV. 1. 1857. Ueber den Ursprung und die Heimath des Glagolitismus v. P. J. Šafafik 1. 1858. Alpbabet der Geografie v. Teubel 1. 1859. Ueber die Wicbtigkeit der slav. tradit. Lit. als Quelle der Mythologie v. dr. Krek. 1. 1869. Drevnejšij period istorii Slavjan, sp. Gilferding 1. 1870. — Drugi ondi našteti spisi so ali starozgodovinskega, mytholo- gičnega, narodo- in krajepisnega, ali tudi jezikoslovnega značaja (cf. Navratilov odgovor 1. 1853 str. 371). S1 o v e n i j a, vredoval M. Cigale v Ljubljani, ima nekatere njegove dopise iz Štajera, od Drave, iz Ptuja na pr. 1. 184 8 o Jelačiču banu . .: _Iz lica je vsaki nekaj druga mu bral, eden junaštvo drugi dobroto, oči so kazale nadušenje, visoko čelo velike misli, Če ravno so se pred nekimi dnevi vse sorte razsodi storili čez njega in njegovo djanje tako je vendar njegova osobnost nekakšno zabajavno ino očaravno moč izkazala, ino če ravno ne politiških mnenj prevernila, vendar nevgodne poprejšne vkiočala (str. 42)". — Zoper volitev v Frankfurt (47); pisarska in učiteljska versta ljudi je zoper slovenščino v kancelije in šole; o nemških katolikib (Ronge), o vojski mej Madjari in Horvati. 0 prihodnem ustrojenji in uredjenji Austrie (99 j — za zedinjeno Slovenijo: za Jelačiča in Horvate zoper Nemce in Madjare (123); zoper Dunajski zbor: ,,A1 Austrio, al pa smert, zakaj brez Austrie tako ni življenja za Slovence" (142) .. Ali Davor je tudi po njoj (Slovenii) zamahnul meč kervavi (155) itd. - L. 1849 na pr.: Slovenci pozor! Nabirajmo podpisov za vseobčo slovensko prošnjo! V Gradcu ne pustijo slovenski dopisovati v škofijo*\na Kranjskem se nekteri terdovratno deržijo starega pra- vopisa; nekteri duhovniki se protivijo sjedinjenju slovenskega dela sekovske škofije s labodskoj iz razlogov, katere bomo s njibovimi imeni o svojem času malo pregledali (247). 0 slovenščini v šole in pisarne deželske iu duhovske (^50). Politiško stanje Slovencov. — ,,Neuzdaj se u me — Dragi kume, — Nego u se — I u svoje kljuse!" — 0 politiških novih uradnikih . . Vesti iz Štajara polne pelina . . ,,Da naše učilne gimnazije ne manje kakor ludske i višje šole do nekoje dobe niso bile druga nego zavodi — naprave ponemčanja, toga ni treba vam praviti, to je dovolje znano... Od sušcovih danov je v Mariboru slovenskoj mladeži toliko blažesti zasvanulo, da su od in:itela g. Matjašiča, v čegar persih ponum- čivanje še nije slovenskoga duha zavsema umorilo, po dvaput na tjeden podučanje v slovenskoj slovnici prijimali. S tim skupim — pičlim naukom morali su se rodjeni slovenski mladiči zadovoliti kroz vse leto 1848... Kakor se čuje, je nek nemškutarski šologleda iuMtele, ki slovensku slovnicu učijo, opomenul, naj se poboljšajo t. j. naj nein.ku slovnicu učijo! . . Nek sirovi učitel v Lubljani je svojini učencom, ki so se za slovensku poduku oglasili, rekel: ,.Le domu pojte vi krave past, tani se bote slovensko učili! . ." Dva mariboržka girnnazinlna učitela se pogovarjata od te strašne (!) prederznosti (! ?) lubljanskih učencov, kakor je v ,,Lloidu" ta reč popisana bila. Jeden v vsej svojoj profesorskoj mudrosti obsodi te prederzneže takole: ,,Man soll sie zum Militar stellen**. Risum teneatis ainici! . . Lubljena šolska mladina v Lubljani! stoj čversta kakor zidi grada; Lubljana je serce vsih Slovencov, na vas gledaju vsi ostali učenci v Mariboru, v Celju, bodite jim izgled gorečega rodoljubja (410 cf. Cafov i Terstenjak)! itd. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. II. Preizkušnje učne usposobljenosti. Na drugem mestu smo objavili razpis c. kr. izpraševalne komisije za ljudske šole v Ljubljani glede prihodnje preizkušnje. Mnogokrat se je že pripetilo, da prošnje za pripust k tej preizkušnji niso bile pravilno osnovane tako glede vsebine kakor glede vnanje oblike, navzlic temu, da je razpis dotične komisije popolnonia jasen. Tako je n. pr. ninogokrat prošnja. namerjena in nadpisana na izpraševalno komisijo, ne pa na okrajni šolski svet, kateri mora prvi odločiti, ali se kandidat pripusti k preizkušnji ali ne. Nepravilno osnovana prošnja že sama ob sebi ne napravi dobrega utisa na šolska oblastva in na izpraševalno komisijo, morejo pa biti nasledki tudi taki, da prosilec ne pride do preizkušnje, ker se je vsled potrebnih naknadnib pojasnil obrok že prekoračil. Da se takim nedostatnostim dotični prosilci laže izognejo, priobčimo iz ministerskega ukaza z dne 3 1. mal. srpana 1886, št. 6033 tista dolofcila, ki se tičejo prošenj o pripustu k preizkušnji.-j *) Ukaz priobčimo v origiualu (nemško), ker nimamo avtentične prestave. Iz tega pa se ne more sklepati, da bi moral n. pr. kandidat, ki se oglasi k preizkušnji le za slovenski pouk, prošnjo nemško spisati. — Ured. Art. II. Leliibefahigungspiiifung fiir allgcinrinr Volksscliulcii. 1. Der Bewerber um Zulassung zur Priifung hat ein von ihm selbst geschriebenes, an die Bezirksschulbehorde gerichtetes Gesuch bei seiner Scbulleitung einzubringen. In dem Gesucbe ist genau anzugeben, vor welcher Cominission und liir \velche Unterrichtssprache (Unterrichtssprachen) der Be\verber sicb der Piiifung unterziehen will, und allfallig, ob er auch die Befahigung anstrebt, eine andere Landessprache (Landesspracben) oder an allgemeinen Volksschulen mit nichtdeutscber Untemcbtsspracbe die deutsche Sprache als Unterrichtsgegenstand lehren zu konnen. Dem Gesuche sind beizuschliessen: a) Eine kurze Darstellung der Lebensverhaltnisse und des Bildungsganges; b) das an einer Lehrer- (Lehreninnen-) Bildungsanstalt erworbene Reifezeugnis ; c) der Nachweis iiber eine mindestens zweijabrige, nach bestandener Reifepriifung zuriickgelegte Verwendung im praktischen Schuldienste an einer oifentlichen oder mit dem Offentlichkeitsrechte versebenen Privatvolksschule. Candidatinnen haben iiberdies den Nachweis (Reifezeugnis, Lebrbefahi- gungszeugnis als Arbeitslehrerin) zu liefern, dass sie zur Anstellung als Lehrerin fiir weibliche Handarbeiten an allgemeinen Volksscbulen mit der be- treffenden Unterricbtssprache (Unter- richtssprachen) befahigt erklart sind. Priifungskandidaten, welcbe an keiner Schule in Verwendung sind, haben das vor- schriftsmassig ausgefertigte Gesuch mit Bei- schluss ihrer Dienstzeugnisse unraittelbar bei der Bezirksscbulbeborde, in deren Bereicb sie zuletzt in Venvendung ge\vesen sind, ein- zubringen. Solchen Gesucben ist auch ein von einem Amtsarzte ausgestelltes Zeugnis iiber physische Eignung des Be\verbers zum Lehrberufe insbesodere dariiber, dass der Candidat vollsinnig ist und kein auffallendes Gebrechen des Sprachorganes hat, anzu- schliessen. 2. Wenn die vorgeschriebenen Zeugnisse und Nachweise beigebracbt sind, entscbeidet die Bezirksschulbeborde nach Wiirdigung der Verwendung der Bittsteller im Schuldienste iiber die Zulassung derselben zur Priifung und verstandigt im Zulassungsfalle die betretfende Priifungscomraision mit Uberinittlung der Acten. Wird die Venvendung des Candidaten im praktischen Schuldienste als nicht zufriedenstellend erkannt, so wird deraselben das Gesuch mit Angabe der Griinde und mit dem Bemerken zuriickgestellt, dass es ihm freisteht, in einem spateren Termine seine Bitte zu erneuern. III. Statistično popisovanje Ijudskih šol leta 1890. V dodatek k ministerskemu ukazu od dne 9. kimovca 1889. 1., št. 14.499 je vis. c. kr. deželni šolski svet razglasil nastopni razpis vis. c. kr. naučnega ministerstva :*) *) Prav kakor določuje ta ministerski razpis, odgovorili smo v 6. številki gospodu I. Z., ki nam je stavil dotično (šesto) vprašanje. — Ured. Z. 555 ~L Sch.TT Aus Anlass einer gestellten Anfrage inbetreff der Durcbfiibrung der mit dein Erlasse des hohen Ministeriums fiir Cultus und Unterricht vom 9. September 1889, Z. 14.499 (Min. Verord. Bl. ex 1889 Nr. 47) angeordneten statistischen Aufnabme der Volksscbulen hat das genannte Ministerium mit Beziehung auf die Ministerialverordnung vom 12. Februar 1884, Z. 23.122, P. 1 (Min. Verord. Bl. ex 1884, Nr. 4) erkliirt, dass in die S ch u 1matrik lediglich die sammtlichen im schulpflichtigen Alter stebenden Kinder, welche in der Scbulgemeinde wobnen, keineswegs aber auch solche Kinder einzutragen sind, welche die Schule in der Scbulgemeinde besuchen, jedocb in einer anderen Scbulgeineinde wohnen. Dagegen geboren in den K a t a 1 o g einer jeden Volksschule nur diejenigen Kinder — ohne Riicksicht auf ihren Wohnort, — welche in die betreffende Volksscbule thatsacblich Aufnahme gefunden haben. Hiernach wird bei der ervvšibnteu statistischen Aufnabine der Volksscbulen in Bezug auf die Beant\vortung der Fragen im IV. Abscbnitte: ,,Der Schulbesuch" des vorgeschriebenen Formulars A, Fragepunkt 24 und die folgenden, vorzugeben sein. Hievon sind der Bezirksschulinspector und Scbulleitungen des dortigen Schulbezirkes (der Bezirksschulinspector und die Scbulleitungen des Stadtbezirkes) unverzilglich zu verstandigen. Laibach am 16. Marz 1890. , Der k. k. Landesprasident: Winkler m. p. An alle k. k. Bezirksscbulratbe in Krain.