'OŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ■CirikSem ZÄ\W0K STRAN 4 Foto' F. Kotnik OTVORITEV MUZEJSKE ZBIRKE V SKLOPU 41. FLOSARSKEGA BALA NA LJUBNEM Foto: Ciril Sj SREČANJE LJUDSKIH GODCEV NA PRODU NA LJUBNEM OB SAVINJI SOPIS LETO XXXIII, ŠTEVILKA 17, 17. AVGUST 2001, CENA 298,00 SIT 0SR TONI B0RŠNAK, direktor Glin IPP Nazarje: "Žal mije, ker je tako malo bivšega Glina ostalo v domačih rokah, saj je bilo prejšnje podjetje pojem ne samo v Sloveniji ampak tudi v takratni Jugoslaviji OSREDNJA KNJIŽNICA CtLJc Muzejski trg 1 a aiBife CELJE ÜÜO SN00032 ISSN 0351-8 Zadruga mozirie 814014 770351 Zadruga mozirje Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Zadruga Mozirje v sodelovanju BARVICE Sil U79,00 5IT *> . ——VOŠČENKE TWp, 12/1 gLASTELIN P/8 COPIC pKI komplet, okrogi|^^|4, 6, J L 3U9,005lf «azna _ _ ... fiPERESNICA POLNA Že od 1190,00 51T ŠOLSKA - nahrbtnik 1699,00 51T Ponudba velja do razprodaje zalog Tamara Benda iz (Spodnje Dedce je 14. avgusta praznovala rojstni dan. Vsi v uredništvu ji želimo, da bi bila še naprej tako simpatična, vedno nasmejana in v veselje vsem, ki jo poznamo. Dragi bralci, odslej lahko preko Savinjskih novic svojim sorodnikom, prijateljem in znancem čestitate ob najrazličnejših priložnostih: rojstnih dnevih, porokah, rojstvih otrok, obletnicah, uspešno opravljenih diplomah in vozniških izpitih... Vaša naročila pričakujemo v uredništvu najkasneje teden dni pred izidom tekoče številke. ____ ŠE JE ČAS ZA DOPUST Še razmišljate o dopustu? Da bo odločitev lažja, vam ponujamo ugodna gotovinska posojila po naslednjih pogojih, - posojila dobite takoj - nizke obrestne mere - odplačilna doba do 5 let - posojila dobite v gotovini. Podrobnejše informacije lahko dobite v Poslovalnici Šaleška tel. 899-53-03, Poslovalnici Šoštanj tel. 898-49-30 in Poslovalnici Mozirje tel. 830-17-19. /O ) banka velenje -----' Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke IZ VSEBINE: Zadruga Mozirje: Kmetijstvu se obetajo težavni časi..................4 Intervju: Toni Boršnak, direktor Glin IPP Nazarje...............4 Ljubno ob Savinji: Občinska priznanja za najzaslužnejše.................7 41. Flosarski bal: Z vstopom v 5. desetletje prekosil vse dosedanje prireditve.......8 Jamarski klub Črni galeb Prebold: Dvajset let od odkritja Snežne jame....................9 Srečanje domačih godcev na Produ: Avsenik na ljudski način......10 Suzana Hebar iz Nazarij: “Potem smo pač kupili kitaro...”.............11 Zlati želodec Ložekarjevih: Zgolj obliž na rane turizma na kmetiji.................. 12 99 let Marije Kramer z Ljubnega: Kar treslo seje, tako so zapeli........................13 Pastirski praznik na Menini: Oči uprte v volovsko zadnjico... 14 Zgodovina in narodopisje: Gozd, kruh naših ljudi........16 Tema meseca: Gremo v šolo..................18 Klub malega nogometa Nazarje: Po nekaj letih imamo spet prvoligaša....................28 Črna kronika: Tragedija zakoncev Šestir.....31 Osrednja fotografija na naslovnici: it Pri Ložekarjevih imajo letos najboljši želodec v dolini. (foto: Jože Miklavc) Ljudje živimo prehitro iz dneva v dan, da bi se zavedali, da je naše poti lahko zelo hitro konec. Morda je tako tudiprav, saj bi v nasprotnem primeru marsikdo razmišljal samo o tem, kdaj in kje ga bo čakala koščena gospa s koso. Že res, da ljudje v poznih letih večkrat pomislijo na smrt, sploh če jih razjeda bolezen, zatopa si mlajši z ustvarjalno energijo raje zadajajo vedno nove in višje cilje. Da bi jih dosegli, svoj delavnik vse bolj navijajo, dokler ne poči. Šelepotem si začnopostavljati vprašanja... Tragedija zakoncev Šestir iz Šmartnega ob Dreti je dobesedno pretresla Zgornjo Savinjsko dolino. Tako močno, da bi bilo enostavno narobe, če bi dogodek prezrli, čeprav se je prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje, zgodila daleč stran od njunega doma. Bila sta priljubljena tako v delovnem kot v bivalnem okolju, nenadoma pa ju ni več. Kdo ve, kako bi ocenjevala svoje zemeljsko življenje, če bi v tem trenutku imela to možnost? In kako bi svoje življenje ocenjeval vsak od nas, če bi bil na njunem mestu? Zdenka Čok iz velenjske agencije Žarek je prepričana, da lahko vsak (povprečno zdrav) človek načrtno spremeni svoje življenje, če ugotovi, da gre v napačno smer. Predpogoj za to je, da se ustavi in iskreno izpraša: kdo, kaj, kam, zakaj... Če so odgovori pozitivni, je pot očitno prava, če pa je več negativnih kot pozitivnih, je dovolj razlogov za ukrepanje. Nekaj je treba spremeniti. Nič spremeniti in pričakovati drugačne rezultate je ena od definicij norosti. Temeljna šola človeških potencialov, ki jo organizira Zdenka Čok, daje znanje, kako pristopiti k spremembam, da bodo uspešne. Prepričan sem, da spoznanje o nujnosti osebnih sprememb vodi tudi dušne pastirje, ki se odločijo zapustiti duhovniški poklic. Zagotovo je za kaj takega treba tudi veliko poguma in samokritike, zato zgražanje nekaterih, ki so takšnega duhovnika še pred časom povzdigovali skoraj do nebes, ni na mestu. Vse prevečkrat pozabljamo, da smo vendarle samo ljudje, topa že samo po sebipomeni, da smo zmotljivi, da delamo napake, da torej nismo idealni. In če se tega zavedamo, imamo vse možnosti, da ljudi okoli sebe bolje razumemo in jih ne obsojamo za vsako potezo, ki ni v skladu z našimi lastnimi merili. Upam, da ste praznik Marijinega vnebovzetja lepo praznovali in da vam avgustovska vročina ni prišla do živega. V teh dneh imate enkratno možnost, da se ohladite med sprehodom skozi Mozirski gaj, ki ga krasijo najrazličnejše figure iz cvetja. Alipa se boste mordapodali v Šmihel, kjer bodo mladi domačini znova obujali tradicijo nekdanjih ovčarjev? Še kar nekaj prireditev se bo zvrstilo v dolini, preden bo zares nastopilajesen, ena izmed večjih bo zagotovo 3■ evropsko 3D lokostrelsko prvenstvo v Logarski dolini od 18. do 22. septembra. Želim vam prijeten preostanek meseca. Če še niste bili na dopustu, je sedaj skrajni čas, da si ga privoščite. Čaka nas namreč »vroča« jesen, čeprav brez volitev. Ne bojte se, če ne bodo česa zakuhali politiki, bodo to zagotovo postorili mediji... ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št 16,3. avgust 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 2 53,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. ZADRUGA MOZIRJE Kmetijstvu se obetajo težavni časi Zadruga Mozirje, v katero so združeni skoraj vsi zgornjesavinjski kmetje, bo 8. septembra proslavljala 40-letnico obstoja. Vsekakor lepa priložnost za utrditev samozavesti za normalno prihodnje delo. Razmere vsak dan bolj jasno izrisujejo kmetijstvu nič kaj rožnate čase, saj je jasno, da sredstev za strukturne spremembe slovenskih kmetij, ki bi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postale konkurenčne avstrijskim in nemškim kmetijam, ne bo dovolj. “Glavna dejavnost Zadruge še naprej ostaja kmetijstvo - znotraj tega odkup mleka, ki raste približno 6 odstotkov nad lanskim količnikom. To pomeni, da bomo letos odkupilinad 15 milijonovlitrovmleka, to je 4 odstotke slovenske proizvodnje. Kar se tiče pro daje in cen bodo letos ostale razmere verjetno nespremenjene, določeni problemi pa lahko nastopijo prihodnje leto, kajti ves povečan odkup, približno 6 do 7 odstotkov v državnem merilu, mora v izvoz. Zaradi povečanih odkupnih cen mleka in mlečnih izdelkov za 10 odstotkov se je za 5 odstotkov zman-jšala prodaj a; torej, če seštejemo 6odstotno povečanje odkupainše 5-odstotno zmanjšanje prodaje, dobimo 11 odstotkov in če temu dodamo 26 odstotkov, ki so jih lani dale vse slovenske mlekarne v izvoz, pomeni, da gre letos kar 37 odstotkov mleka oziroma izdelkov vizvoz. Ttproizvodiso bistveno slabše plačani, saj dosegajo komaj 60 do 70 odstotkov cene domačega trga,” trdi direktor Zadruge Anton Vrhovnik. Če sebo težnjanadaljevala, mlekarne vprihodnjem lem ne bodo zmogle višjih odkupnih cen, ki jih bodo terjali rejci zaradi povečanja stroškov prireje. Realno je pričakovati, da državaspovečanjemizvoznih spodbud ne bo mogla kompenzirati vseh problemov, ki nastajajo. Zaradi tega bi bilo verjetno pametno, če bi država razmislila tudi o tako imenovanih kontingeo LUČE OB SAVINJI Stanovalcem seveda ni preostalo drugega, kot poiskati pomoč na občini, saj plačujejo stanarino in kljub vsemu razumevanju pričakujejo, da bodo pristojni odpravili plesnivost, ki dejansko presega sleherno normalo, pričakovano v novem objekm. Tako pavlagažetretjeletouničujepohištvoinnačenjaživce štirim uporabnikom stanovanjske pravice. Ciril Rose, tajnik občine Luče, pravi, da se zavedajo problema Ker so domnevali, da je kriv izvajalec del, podjetje Ograd iz Šoštanja, so začasno celo zadržali del plačila za opravljena dela Po številnih ogledih strokovnjakov je bilo ugotovljeno, da je bil celoten večnamenski objekt izdelan po projektu, skladno s predpisanimi standardi pa naj bi bil delan tudi projekt Začaran krog, očitno brez krivca, nekoliko skeptično ugotavlja Ciril Rose in dodaja, da bi morala biti sanacija zidne plesni opravljena najkasneje do kon-camajapreteklegaleta,insicer na osnovi projektantske rešitve podjetja Boing iz Ljubljane. tih za proizvajalce, je prepričan Vrhovnik. “Na ravni Zadruge se nikakor ne bomo strinjali, da bi te kontingente določale mlekarne. Svojo vlogo bi morale imeti tudi kmetijsko-gozdarske zbornice, lahko pa seveda tudi nič ne ukrenemo ter preprosto čakamo in leta 2002 poskušamo od ministrstva za kmetijstvo kboritivsamanjkajočasredstvazasubven-dje. Vendar dvomim, da jihbovdržavnemproračunu dovolj,” pravi Anton Vrhovnik. Če se bo trend nadaljeval, mlekarne v prihodnjem letu ne bodo zmogle višjih odkupnih cen, ki jih bodo terjali rejci zaradi povečanja stroškov prireje. Znano je namreč, da bi morale biti slovenske kmetije večje, s pridelavo ekološko primerne hrane, kajti v sami intenzivnosti proizvodnje očitno ni izhoda. S sistemskimreševanjembiseverjetnodaloše marsikaj narediti, čeprav bo v razmeroma kratkem obdobju dveh do treh let težko priti do večjih in zaokroženih kmetij. Savinjčan Medtem naj bi stanovalci maksimalno prezračevali stanovanjainzaradiprepreätve dodatne škode odmikali notranje pohištvo od sten, so uporabnikom svetovali strokovnjaki, kisosi6.februarjaletosponovnoogledali stanovanja. Ugotovili so, da je vzimskem času problematika še bolj očitna in da bo potrebno preveriti dejansko izvedbo konstrukcije v prerezu in pripraviti strokovno ekspertizo s pomočjo gradbenega fizika. Kljub dodatni izvedbi izolacije pri vseh frčadah se stanje ni izboljšalo. Stanovalce počasi mineva potrpljenje, saj ne razumejo, kako je mogoče, dapraktičnonovastanovao ja gnijejo zaradi vlage in plesnobe. Morebiti je problem v pretirani vodotesnosti stanovanj, se sprašuje Rose ob bojazni, dakljub prizadevanjem občine problema očitno ne bo tako lahko rešiti. Zima inz njo povečana vlažnost pa bo, sodeč po dinamiki odganjanja plesnobe, neusmiljeno potrkala na vrata stanovanj pred trajno rešitvijo problema. Savinjčan Glin IPP je bil ustanovljen decembra 1992 kot eno izmed hčerinskih podjetij takratnega Glina, ki je bil v hudi krizi, dobesedno pred stečajem. IPP - podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov je svoje poslovanje začelo dobesedno »iz nule«, brez tolarja obratnih sredstev, brez trga, brez komerciale, danes pa se obseg njegove letne realizacije približuje 800 milijonom tolarjev. Tik pred zaključkom je tudi letošnja obsežna investicija v tehnološko opremo, zato smo pred mikrofon povabili direktorja Tonija Boršnaka. Glin IPP je pred devetimi leti ustanovila Slovenska razvojna družba. Karkoli si že mislimo o njej, dejstvo je, da če nje ne bi bilo, tudi nas ne bi bilo. Sprva smo zaposlovali 43 delavcev, od tega 23 invalidov, danes nas je 74, od tega 32 invalidov. Bili smo prvo invalidsko podjetje v dolini, leta 1997 pa smo ga odkupili od države in takoj nato izvedli dezinvestici-jo, kar pomeni, da smo prodali, kar nismo potrebovali. • Vaš prvotni proizvodni program se najbrž ne more primerjati z današnjim? Začeli smo z izdelovanjem palet in sadnih zabojev, ko pa smo kupili sedanjo proizvodno halo, smo začeli z izdelovanjem oken. Obstoječa strojna oprema je bila stara preko 30 let, nekateri stroji celo 45 let, zato s takšno tehnologijo, ki je bila nenazadnje tudi energetsko potrošna, nismo mogli konkurirati na trgu. Morali smo se odločiti: ali odnehati ali investirati. Odločili smo se za slednjo rešitev, kar nas je stalo dobrih sto milijonov tolarjev. • V kaj konkretno ste investirali? Na prvem mestu naj omenim ekologijo. Vzpostavili smo zaprt sistem odsesovanja od strojev z vračanjem prečiščenega zraka nazaj v halo. Seveda sodi v sklop te tehnologije tudi nov silos za lesne odpadke. Streho proizvodne hale smo prekrili s prevleko, ki poleti odbija sončno toploto, pozimi pa jo absorbira. Na ta način naj bi porabili precej manj toplotne energije kot doslej. Kupili smo dva nova profilna stroja, enega s sedmimi in enega s štirimi glavami. Oba sta izjemno sodobna in ekološko neoporečna, saj sta opremljena z zaščitnima kabinama, ki ščitita pred hrupom. Tudi čepilni stroj je nepogrešljiv v serijski lesni proizvodnji, zato smo nabavili novega in s tem ustvarili pogoje za višjo kvaliteto in večje količine izdelkov. Postavili smo tudi novo linijo za oblivanje oken in s tem dosegli višjo kakovost finalne obdelave. Delo je sicer precej umazano, vendar s tem dosežemo tudi za petino višjo ceno. Pritemveljapoudariti, daupo-rabljamo izključno vodotopnabarvila, zato razredčila niso potrebna. Višjo stopnjo kvalitete nam omogoča tudi nov brusilni stroj, da pa bi bolje izkoristili lesno surovino, smo nabavili stroj za vzdolžno spajanje. Na njem lahko delajo tudi invalidi, izkoristek surovine pa se je povečal od pet do deset ods totk-ov. Dve delovni mesti za invalide smo pridobili z nakupomdveh avtomatskih prečnih žag, pozabiti pa ne smem niti stiskalnice za okna Zadelo invalidov smo kupili tudi stroj, kiomogoča Plesnivost razjeda nova stanovanja Z izgradnjo večnamenskega objekta so v Lučah pridobili tudi štiri socialna stanovanja, v katere so se na podlagi razpisa vselili Albin Robnik, Alenka Kos, Blaženka Zamernik in Marinka Terbovšek z družinami. Celotna zgradba, enako velja tudi zastanovanja, naj bi bila zgrajena po projektu, ki so ga zrisali v ljubljanskem projektantskem podjetju Boing d.o.o. Veselje stanovalcev pa je bilo kratkotrajno, saj je pretirana vlažnost že prvo zimo po vselitvi začela zlovešče uničevati tako stanovanja kot pohištvo uporabnikov. c INTERVJU D TONI BORŠNAK, DIREKTOR GLIN IPP NAZARJE: »Žal mi je, ker je tako malo bivšega Glina ostalo v domačih rokah« debelinsko skoblanje in tudi izdelovanje utorov, vendar kljub temu invalidska delavnica še ni v celoti izkoriščena. Vprihodnje se bo treba resneje posvetiti izdelovanju pohištva po individualnih naročilih, saj je po tovrstnih izdelkih vse več povpraševanja. • Postavili ste tudi novo sušilnico? V novi sušilnici kapacitete 50 kubikov sušimo že mesec in pol in porabimo bistveno manj energije, kot smo jo plačevali prej. Ocenjujemo, da se nam bo na ta način izplačala prej kot v dveh letih. Les bomo sušili tudi za zunanje naročnike, naša cena pa bo zagotovo nižja od konkurence. • Glede na svoj staž v Glinu ste vi pravzaprav eden od redkih lesarjev, ki še vztrajajo v proizvodnji... To drži, se pa zavedam, da bo prišel čas, ko se bo treba umakniti in prepustiti prostor mlajšim. Žal mi je, ker je tako malo bivšega Glina ostalo v domačih rokah, saj je bilo prejšnje podjetje pojem ne samo v Sloveniji ampak tudi v takratni Jugoslaviji. Imeli smo drugo naj večjo zabojarno v državi, a je ni več, tudi stare žage ni več, nova žaga je prevelika za današnje potrebe... Glin je prvi vjugoslaviji začel s proizvodnjo oken na industrijski način in danes še živijo ljudje, ki so vložili v začetek te proizvodnje ogromno svoje energije in znanja. • 100-letnica lesne industrije v Nazarjah je lepa priložnost, da se jim posveti skromna pozornost, mar ne? Omenjena obletnica je res zelo pomembna, pomemben je tudi muzej gozdarstva in lesarstva, ki nastaja v gradu Vrbovec, težje pa je razumeti, daje za dostojno obeležitev te obletnice problem denar. Poznam ljudi, ki so bili v prvem delavskem svetu Glina, ki so dali svoje »šihte« za nas, kot ste zapisali v zadnjem uvodniku, mi pa smo generacija, ki je doživela, da je nekdo na teh žuljih obogatel. Žal Zgornjesavinjčani prevečkrat gledamo ni prav. • V IPP-ju dosegate letošnje planske rezultate? Letos pričakujemo realizacijo preko 750 milijonov tolarjev. Več kot 80 odstotkov proizvodnje izvozimo in vsak mesec dobimo vrnjen davek na dodano vrednost. To pomeni, da imamo vsak mesec tudi inšpekcijsko kontrolo, medtem ko tisti, ki delajo na črno, mirno delajo naprej. Žal nas je situacija na Balkanu predlani in letos nekoliko zavrla v našem tržnem prodoru. Na račun krize v Makedoniji bomo izgubili okrog tri tisoč oken in pri tem velja povedati, da država in gospodarska zbornica ne odigrata svoje prave vloge. Vse, kar smo dosegli, smo dosegli z lastnimi močmi, z lastnimi kadri, pri čemer bi še posebej izpostavil Do-brinkaDanojeviča, ki vodi komercialo Jožeta Rakuna, ki vodi splošne in kadrovske zadeve, Zvoneta Poličnika, ki vodi proizvodnjo, in Magdo Peternel, ki vodi računovodstvo. • Kako ste zadovoljni s prodajo na slovenskem trgu? Naših izdelkov domači trg nekako ne absorbira. Mi smo mladi, slovensko tržišče pa je razdeljeno in za preboj ne pomagajo niti dampinške cene. Intenzivno se pojavljamo z reklamo na sejmih in letos prvič opažamo, da se ljudje vračajo z našimi prospekti v rokah in se individualno odločajo za nakupe. Spodbudno je, da smo letos naredili bistveno več vrat kot lani, dobro poteka tudi proizvodnja strešnih oken, medtem ko se fasadna okna ne prodajajo tako dobro. • Pri strešnih oknih se gotovo srečujete z ostro konkurenco, saj njeno reklamo lahko zasledimo tako rekoč povsod... Naša največja konkurenca na tem področju so strešna okna Velux, zakatere visi reklama celo na vstopu v našo dolino. Dejstvo je, da so ti izdelki v primerjavi z našimi bistveno dražji, njihova življenjska doba pa ni zaradi tega nič daljša. Slovenci smo pač takšni, daraje kupujemo tuje izdelke kot domače, včasih zadostuje že to, da je na izdelku obešena tuja etiketa. Naše strešno okno je vsekakor kvalitetno, štiri leta smo imeli celo zaščiten patent za tečaj z zavoro, sedaj pa smo to opustili. • Slovenska lesna industrija se srečuje tudi s konkurenco z evropskega vzhoda. Menite, da ji boste kos? Slovenska »lesarija« cenovno ne more konkurirati romunski, poljski in češki, saj je njihova cena delovne sile bistveno nižja od naše, nižji pa so tudi njihovi vhodni stroški. Nas rešuje kvaliteta in spoštovanje dogovorjenih rokov, torej poslovnost. Žal slovenski lesarji zaradi tuje konkurence ne iščemo skupnega jezika, ampak se obnašamo kotindivid-ualisti. To se negativno odraža pri našem zunanjetrgovinskem poslovanju, saj si konkuriramo pri istih tujih kupcih in podobno. Da bi bila situacija še bolj nerodna, država finančno podpira bolani del slovenske lesne industrije. • Ali je v tako zaostrenih tržnih razmerah sploh še kaj prostora za socialo? Nenazadnje ste le invalidsko podjetje... Poudariti moram, da je Glin IPP še zelo socialno podjetje, kajti noben tuj lastnik ne bi redno zaposlil starejšega delavca, kar počnemo mi, vemo pa, kaj vse je povezano z redno zaposlitvijo. Delavci bi to morali bolj ceniti, ne rečem pa, da jih glede na republiško povprečje najbolje nagrajujemo. Vsekakor smo s plačami nad kolektivno pogodbo, verjamem pa, da so potrebe ljudi večje od tistega, kar dobijo. • Kako bi povzeli svoje razmišljanje v pričakovanju stoletnice lesne industrije v Nazarjah? Glin IPP je ostal slovensko podjetje, kar ima tako dobre kot manj dobre posledice. Vsekakor je dobrih več kot slabih, zato se nimamo česa sramovati. Verjamem v ekipo, ki vodi podjetje, da bo to uspešno počela tudi v prihodnje in bo nekega dne predala proizvodnjo kvalitetnih izdelkov v roke naših zanamcev. Pogovarjal se je Franci Kotnik »Poznam ljudi, ki so bili v prvem delavskem svetu Glina, ki so dali svoje »šihte« za nas, kot ste zapisali v zadnjem uvodniku, mi pa smo generacija, ki je doživela, da je nekdo na teh žuljih obogatel. Žal Zgornjesavinjčani prevečkrat gledamo zgolj z danes na jutri in zgolj na denar, kar pa ni prav.« zgolj z danes na jutri in zgolj na denar, kar pa S sodobnimi stroji v Glinu IPP povečujejo konkurenčnost in izboljšujejo delovne pogoje (foto: Ciril Sem) BANKA CELJE D.D. Prvo polletje v skladu z načrti Banka Celje je v prvem polletju letošnjega leta poslovala uspešno in dosegla bruto dobiček vvišinil.536 milijonov tolarjev, bilančno vsoto pa je povečala za 10 odstotkov in je konec junija znašala 204.152 milijonov. Krediti podjetjem so se v prvih šestih mesecih povečali za 18 odstotkov, krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom pa le za odstotek. Naložbe v vrednostne papirje so se v prvem polletju povečale za 28 odstotkov. Obseg zbranih depozitov nebančnega sektorja je v prvih šestih mesecih porasel za sedem odstotkov. Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so se povečali za enajst odstotkov, depoziti podjetij pa za en odstotek. Banka Celje uspešno uresničuje planske cilje tudi na področju mednarodnega plačilnega prometa: v prvem polletju se je skupni devizni plačilni promet povečal za 14 odstotkov glede na enako obdobje lani. Od lanskega septembra dalje, ko se je začel prenos računov pravnih oseb iz Agencije za plačilni promet na banke, Banka Celje aktivno pridobiva stranke za opravljanje tolarskega plačilnega prometa. Do konca julija 2001 je odprla 917 transakcijskih računov (od tega je 857 pravnih oseb, ki so v tem času zaprle račun v APP, 60 pa je novoustanovljenih). Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Asfalt tudi v Savino Krajani Savine so že pred leti sklenili, da je treba cesto, ki jih povezuje z dolino, posodobiti. V ta namen so zbirali sredstva, ki so bila sicer namenjena za redno vzdrževanje. Začeli so z izgradnjo odvodnjavanja, razširili in izravnali so cestišče, z lastnimi sredstvi pa so zgradili tudi dva betonska mostova. Prizadevni in marljivi so pripravili spodnji ustroj in podlago za asfaltiranje v dolžini skoraj štirih kilometrov, vendar jim je zaradi drugih občinskih investicij uspelo asfaltirati “samo” okoli 2,2 kilometra ceste, v vrednosti 35 milijonov tolarjev. Posodobljene ceste v Savino ne bi bilo brez sodelovanja občine in krajanov (foto: Savinjčan) Kot rečeno, so veliko del opravili krajani sami s svojimi stroji, okoli 1100 udarniških ur, od tega več kot 400 strojnih. Vsekakor je maloštevilna ekipa uspela uresničiti veliko delo, ki ga je podprla tako fizično kot finančno. Skromni in hvaležni so se ob odprtju zahvaljevali vsem, ki so tako ali drugače pomagali uresničiti dolgoletne želje, in pozabili, kolikokrat so jih pri delu pogrešale njihove lastne kmetije. Savinjčan RADMIRJE Najprej drugim, nazadnje sebi Besede iz naslova so namenjene ljubenskemu občinskemu svetniku Francu Terbovšku in “njegovi” cesti v Zarazborju, katera je po 23 letih sanj in želja ob občinskem praznovanju končno dobila asfaltno prevleko. Francu Terbovšku so se izpolnile 23-letne želje po asfaltni cesti (foto: Savinjčan) Za modernizacijo 220 metrov dolge in tri metre široke ceste z muldo in bankinami so si prizadevali vsi, ki živijo ob njej. Svoj delež je prispevala tudi Občina Ljubno, za dobro in usklajeno gradnjo pa gre zahvala izvajalcem del. Navsezadnje naj bi cesta ljudi povezovala in zbliževala. S temi mislimi so otvoritev in blagoslov ceste do “radmirskega župana” pospremili župnik Jože Vratanar, županja Anka Rakun in številni prisotni. Franc Ter-bovšek pa se je strinjal in poskrbel za obilno pogostitev. Savinjčan SOLČAVA Nazdravili prvemu občinskemu prazniku Solčavani so, ob številnih pomembnih datumih in dogodkih, ki so se jim zgodili skozi zgodovino kraja, izbrali za praznik občine 5. avgust, godovni dan njihove farne Marije Snežne. Po cerkveni slovesnosti so pripravili praznovanje za domačine in zbrane goste. Dvorana v zadružnem domu je bila mnogo pretesna za vse, ki so želeli nazdraviti prvemu prazniku občine Solčava. Solčava je v bogati zgodovini, ki so jo domačini lepo popisah in ohranili, že bila samostojna občina. V drugo jim je to uspelo pred tremi leti in čeprav se zavedajo, da ne gre vedno vse tako, kot si želijo, jih preizkušnje še bolj povezujejo. Še bolj in z večjim zanosom se zavzemajo za svojo razpoznavnost in pravice, katere si morajo skupaj z županom Vojkom Klemenškom izbojevati sami. Osrednji dogodek praznovanja je bila multimedijska predstavitev “Solčavsko skozi čas” avtorjev Francija Podbrežnika ml. in Marka Slapnika. Stare fotografije Solča-vanov in Solčavskega so obudile prenekateremu spomin na pretekle čase, med programskimi točkami pa je treba omeniti nastop solčavskih otrok. S svojo razposajenostjo so spravili prisotne v dobro voljo. Pomembno pa je ravno to - kjer je mladi rod, tam ima prihodnost domovanje. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Občinska priznanja za najzaslužnejše Na Ljubnem so skupaj z narodopisno prireditvijo praznovali že sedmi občinski praznik. ŽupanjaAnka Rakun se je včustvenem nagovoru zahvalila vsem občanom za sodelovanje, prav posebej pa so njene besede veljale tokratnim občinskim nagrajencem, Id so si po mnenju občinskega sveta skozi dolgo vrsto let prizadevali ustvarjati pozitivno razpoznavnost Ljubnega. Priznanje županje je prejel Božidar Kumprej, srebrna priznanja so bila podeljena Ani Kamplin, Ediju Jurjevcu, Iztoku Podkrižniku in podjetju Iskra Feriti. Z listino častnega občana se bo odslej ponašal Jože Prislan, dolgoletni ravnatelj, ki je svojo službeno potzačelinkončalnaljuben-ski osnovni šoli. Ves čas je prizadevno sodeloval na skoraj vseh področjih krajevnega življenja, podobno kot Franc Terbovšek, ki mu je občinski svetnamenil najvišje, zlato priznanje. “Radmirski župan”, kot za šalo pravi- jo Terbovšku, je občinski svetnik že od ustanovitve občin, prava vrednost, ki potrjuje podeljeno priznanje, pa je njegovo neutrudno delovanje tako v Radmirju kot v celotni občim. Sklepni del prireditve so popestrili z narodopisnim delom - s prikazom vrnitve flosarjev z rajže, ki je Ljubencem pisan na kožo tako kot domačnost z domačimi godciin dobrotami,Mso jih pripravilekmečkeženeinskaterimiso bilipredkultumimdomompostreženi domačini in gostje. Savinjčan (foto: Ciril Sem) Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Refica 59, 3332 Refica ob Savinji • Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA notranjih vratnih kril in podbojev. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! Znamenja na fotografijah Po slovenskih gorah in planinah, še posebej ob bolj ali manj uhojenih poteh, je vse polno križev in znamenj, ki s svojim namenom in pomenom izpričujejo prisotnost človeka. Samo na slovenski planinski poti je preko 350 religioznih znamenj in skoraj vse je s svojim fotografskim objektivom spoštljivo pobožal Ciril Velkovrh, matematik, ki je v fotografiranju del človeških rok, posvečenih Bogu, naše! nekakšno notranje zadoščenje in izpolnitev časa. Nastop Mire in Mojce Lenko ob otvoritvi razstave Cirila Velkovrha (foto: Jože Marovt) Razstava podob slovenske kulturne dediščine v Gornjem Gradu, ki je po vsebini tudi kulturna dediščina, j e tore j toliko večj a prispodoba člove-kovega pehanja in obenem zahvaljevanja. Vsebina fotografij naše naravne in kulturne dediščine ob slovenski planinski poti ni nič drugega kot garaški podvigi, ki so bili vedno plemeniti in izvedem v nečlove- ških razmerah, je ob otvoritvi razstave med drugim dejala akademska slikarka Tereza Bastelj. O Cirilu Velkovrhu je spregovoril njegov prijatelj in sotrudnikjože Marovt, prisotne pa sta z občutenim igranjemnadtremedplaninske vršace vsaj v domišljiji preselili sestri Mira in Mojca Lenko. Savinjčan LOVSKA DRUŽINA IN TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Rogisti pri Žabjekih “Naj enkrat zazveni prava pesemvpravem okolju,” so rekli člani rečiške lovske družine in turističnega društva, ko so se dogovorili, da bodo v nedeljo, 26. avgusta, ob 15. uri pripravili koncert Savinjskih rogistov pri Žabjekih v Blateh. Verjetno večina Rečičanov ve, kje točno bodopripraviliizjemenkultumi dogodek, organizatorji pa prosijo čim-več domačinov, da se k Žabjekom odpravijopeš. Za vse, kine vedo točno, kje na Rečid bo potrebno zaviti v pravo smer, bodopripravilikažipote. Cene drugega, naj obiskovalci po poti poslušajo regljanje žab in opazujejo kačje pastirje, pa bodo zagotovo našli Žabjeke. Natejlokadjinamrečživiizred-no redka vrsta kačjih pastirjev, zato so oiganizatorjikoncertazaprosiliMarijo Sodjo Kladnik, da bo med prireditvijo povedalakajvečonastankuinpomenu Žabjekov. Savinjskih rogistov verjemo ni trebaposebej predstavljati, saj gre za eno najboljših skupin, M ima bogat in obsežen repertoar. Številne pesmi različnih avtorjev bodo pod mogočnimi iglavci v Blateh še lepše zvenele. Rečiški lovci in “turisti” vabijo na nedeljski sprehod vse, ki jim je pri srcu prijetnodruženjein“kultumahrana”za dušo,sevedapanebodozanemarili niti telesnih potreb, saj bodo poskrbeli za hrano in pijačo. Če bovnedeljo, 26. avgusta, ob 15. uri slučajno slabo vreme, bodo koncert prestavili za teden dni Marija Šukalo FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Z vstopom v peto desetletje prekosil vse dosedanje prireditve Prvi teden v avgustu je bilo zanimivo in veselo na Ljubnem ob Savinji, nedeljsko popoldne pa je bilo pravo doživetje. Ponovno in še boljše kot doslej, bi lahko rekli ob 41. prazniku savinjskih flosarjev, kot v tem koncu pravijo splavarjem. Organizatorji so držali obljubo in ob povorki, vožnji s flosom in krstu zelencev odprli flosarsko muzejsko zbirko. “Iz rodavrod seje medkrajani Zgornje Savinjske doline prenašalo in dopolnjevalo znanje in vedenje o gozdovih in drevju. Pet stoletij so prevažali les po Savinji. Prvi arhivski viri segajo že v 15. stoletje, zadnji podatki pa so spomini ljudi, ki so se odpravljali na “rajže” pred drugo svetovno vojno in še nekaj let po njej, ” je po otvoritvi zbirke v Petkovi hiši na “placu” povedala avtorica razstave, kustosinja Tanja Roženberger Šega. so organizatorji povabili medse stare flosarje Franca Krajnca, Ivana Pevca, Jožeta Banka, Alojza Jeraja, Franja Marolta st., ki so vse dni prizadevno sodelovali in prenašali flosarske izkušnje na sedanjo generacijo. Ker se pač spodobi, se je tudi zgodilo, da je bila muzejska zbirka, v kateri so očuvani trajni spomini na neponov-ljivostborbe za vsakdanji kruh zgornje-savinjskih ljudi, krščena po flosarsko, Vezanje fiosa Muzejsko zbirko spremljata projekciji nekaterih intervjujev s še živečimi flosarji in tistimi, ki so flosarijo doživljali kot zvedavi otroci ali žene ali dekleta. Vsekakor hvalevreden projekt, ki bi brez prizadevnega potomca flosarjev Martina Juvana - Čuksa, ki je vztrajno zbiral flosarsko opremo in orodje, težko zaživel. Ob tem je pohvalno, da s škafom bistre Savinje. Po ministruja-kobu Presečniku, ki je zadolžen za promet, torej tudi za flosarje, je dogodek pomemben za vso Slovenijo, saj gre za bogato kulturno izročilo in turistično priložnost. Največ ljudi se je na ljubenskem “placu” zbralo v nedeljo popoldan, ko so prizadevni domačini za nekaj ur Prikaz starih običajev v povorki ponovno oživeli, pa čeprav samo na traktorskih prikolicah, nekdanja kmečka opravila in običaje. V živo so predstavili prevoz sena na “garah”, sodelovali so kosci in mlatiči, prebiral- s pomočjo Franja Naraločnika v tem času poskrbel, da je flos z zelenci in pomočniki splavarji iz Francije varno pristal ob obrežju Savinje. Po običajni proceduri in svečanostih je sledil krst Tradicionalni flosarski krst Flos z zelenci in francoskimi pomočniki ci žita, izdelovalci lesenih skodlov, rižarji ter zeliščarji, kmečka dekleta in žene iz društva Komen so pripravila izvirna domače jedi in še bi lahko naštevali tiste, ki se tadan niso ukvarjali z napredkom Ljubnega, sicer pa so dosežki vidni na vsakem koraku. Kogar je povorka prehitela, si je lahko vse skupaj ogledal kasneje, ko so se sodelujoči ustavili ob prireditvenem prostoru. Flosarski “krmaniš” Martin Juvan-Čuks je novih flosarjev - Robi Krebs, Klemen Juvan, Lovro Vodušek, Dejan Ugovšek -so bili deležni vsak po škaf mrzle Savinje na glavo. Premočeni zunaj so bili deležni okrepčila tudi za dušo in srce, sicer pa je bilo za pijačo in jedačo na Ljubnem poskrbljeno. Flosarsld bal je tako ponovno dokazal, da je ostal pravzaprav edina omembe vredna narodopisna prireditev v Zgornji Savinjski dolini, ki vedno znova pritegne večtisočglavo množico ljudi. Celo vreme je stalo organizatorjem krepko ob strani. Poletna nevihta je ob koncu prireditve sicer nekoliko razredčila številno množico, sicer pa pravim flosarjem voda pač ne bi smela priti do živega. Savinjčan Fotografije: Ciril Sem JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB PREBOLD Dvajset let od odkritja kraške alpske lepotice Jubilej - 20-letnico odkritja Snežne jame - so člani preboldskega jamarskega kluba Črni galeb proslavili konec junija. Goste je očaral glasbeni nastop v jami, kjer je svoje sposobnosti predstavil pevski zbor Viva la musica iz Luč. Pred jamo je ansambel Slapovi zapel del pesmi z naslovom Snežna jama, kasneje se je njihovo petje razlegalo pri koči na Loki. Poleg 250-ih obiskovalcev so se jubilejne prireditve udeležili tudi predsednikjamarske zveze Slovenije Guštin Jordan, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer in podžupan občine Prebold Franc Kukovnik ter s tem počastili eno izmed najlepših visokogorskih jam v Evropi. Snežna jama je prav gotovo naravna znamenitost, na katero bi Zgornjesavinjčani morali biti še kako ponosni. Za njeno odkritje leta 1981 se moramo zahvaliti preboldskim jamarjem, ki odtlej jamo redno obiskujejo in raziskujejo, že enajst let pa v njej organizirajo in vodijo tudi turistične obiske. Odkritje s kapniki in sigo bogate jame na nadmorski višini 1500 metrov je bilo za strokovnjake pravo presenečenje. Dotlej je namreč prevladovalo prepričanje, da se kapniške jame pojavljajo le do višine 800 metrov, višje pa zaradi nizkih temperatur takšne tvorbe niso več mogoče. Odgovor na to uganko so strokovnjaki našli v starosti kapnikov. Ti so, sodeč po analizah z uran-tor-ijevo metodo, vsaj dvakrat do trikrat starejši kot v doslej znanih jamah našega krasa. Kapniki so torej nastajali vugodnejših klimatskih razmerah, ki so te procese omogočale. Najdbe prodnikov iz vulkanskih kamenin v plasteh sedimentov nava-jajo na predvidevanja, da je nastanek jame celo starejši kot so same Alpe. “Kraška alpska lepotica v nedrjih Raduhe”, kot jamo radi poimenujejo, je posebnost tudi zaradi malgonitov - mehkih kapnikov iz jamskega mleka, ki se spreminjajo že ob dotiku. Z najdbo okostja jamskega medveda je jama postala zanimiva v palentološkem smislu, odkritje sedmih vrst slepih jamskih hroščev, od katerih so štiri vrste avtohtone, pa je jamo privedlo v svetovno biospe-leološko literaturo. Prodor v Snežno jamo je za preboldske jamarje, ki sicer zelo intenzivno raziskujejo jame in brezna tako v Sloveniji kot tudi na številnih ekspedicijah v tujini, največji ponos. Člani že 32 let delujočega društva Črni galeb so dali neizbrisen pečat zlasti raziskavam na področju osamelega krasa Spodnje in Zgornje Savinjske doline, na Kozjanskem, v zasavskem hribovju in v predalpskem in alpskem svetu Zgornje Savinjske doline. Preboldski jamarji pravijo, daželijo jamo ohraniti čimbolj naravno, kar pomeni, da posegajo vanjo le toliko, kolikor to zahteva osnovna ureditev za turistične oglede. Električna razsvetljava razkriva zgolj vhodni del, nato se obiskovalci s karbidovkami podajo na avanturistično potovanje po notranjosti jame. Preboldski jamarji skrbijo za zanimive oglede Snežne jame (foto: T. Škorjanc) Silvo Ramšak, član preboldskega jamarskega kluba in glavni oskrbnik Snežne jame, poudarja, da se vodniki, ki obiskovalce dve uri vodijo po notranjosti jame, trudijo, da je poglobljena razlaga na čim višjem nivoju. Pojasnil je tudi, da je del jame za turistične obiskovalce zaprt, da bi se izognili negativnim vplivom poseganja v ta predel. Res pa je, da so kapniki, zlasti v prvi tretjini jame, v aktivni fazi propadanja, kar je posledica nizkih temperatur v jami. Temperature v jami nihajo od -1 v začetku do največ +3 stopinje Celzija v zaključnem delu jame. Zato vodniki vsem bodočim obiskovalcem priporočajo, da se na raziskovalno avanturo s primerno obleko in obutvijo dobro pripravijo. Jama je od sredine julija do konca avgusta odprta vsak dan od 9- do 17. ure. Ogledi so po dogovoru možni tudi izven glavne sezone, torej junija in septembra. Vesna Petkovšek LJUBNO OB SAVINJI Znanje o flosariji V okviru prireditev v času flosarskega bala so Ljubend pripravili tudi flosarski kviz, na katerem so poleg domačih potomcev flosarjev sodelovali mladi iz Gornjega Gradu. (Pre)malo ljudi je lahko uživalo v stoodstotnem znanju obeh ekip, strokovna komisija pa je šele po dodatnih vprašanjih razglasila neodločen rezultat Tekmovala obeh ekip so odgovarjali na precej zahtevna tehnična vprašanja o splavarstvu in na lep način dokazali, daobvladajo teoretični delflosarije ravno tako dobro kot praktičnega Sicer pa je osnovni namen kviza druženje mladih iz krajev, kjer je zgomjesavinjska flosarijadejansko živela In ker so Ljubenci prijazni gostitelji, so svojo zasluženo polovico nagrade prepustili Gomjegrajcem, kar pa seveda ne pomeni, da so sami ostali praznih rok. Savinjčan AKROBATSKO PLESNA SKUPINA FLIP Ob napornem treningu spoznavali naravo Gozdna šolavLokahpriMozirjuvsakoleto gosti številne skupine iz Slovenije. V njej se spočijejo, trenirajo in spoznavajo okolico Mozirja Ena je takih je tudi akrobatsko plesna skupina Flip iz Pirana, ki se je mudila tu sredi julija. Po mnenju vodje skupine StasjeMehora, trenerice športne gimnastike, jim je Mozirje odskočna deska pri vzgoji, saj se otroci naučijo disdpline in reda, ki jim je v po-močpri številnih tekmovanjih doma invtujini. Da se na taborjenju otroci počutijo skoraj kot doma, pa poskrbi domačinka Pavla Trogar. Skupina je bila ustanovljena pred mnogimi leti in od leta 1992 deluje pod imenom Flip. Ukvarjajo se s športno gimnastiko, plesom, akrobatiko, skoki z male prožne ponjave, navijaštvom in gledališko igro ter petjem. V skupini je skoraj 300 otrok in skupina staršev. Sodelujejo na športnih tekmovanjih, kjer zasedajo najvišja mesta, njihov največji uspehpaje naziv trikratnih evropskih prvakinj med navijaškimi skupinami. Izdajajo tudi svoje audio kasete. Vsako leto pripravijo zaključni nastop, kjer pokažejo znanje, ki so ga pridobili med letom. Slovenijo zastopajo na gimnastičnih festivalih in svetovnih gym-naestradahvtujini-obiskalisoštevilneevropske države, skočili pa so tudi čez lužo v ZDA in Kanado. V Mozirje se vračajo že trinajsto leto, kjer otroci navdušeninadnaravo trenirajovzelenjuinspoznava-jo drugačno okolje, kot ga imajo v svojem domačem kraju. V taboru je bilo petdeset udeležencev od šestega do trinajstegaleta starosti. Poleg tega, da so tu trenirali ples, akrobatiko in skoke z male krožne ponjave, so spoznavali širšo okolico tabora, pripravili kviz, orientacijski pohod, obiskali Mozirski gaj in bližnjo kmetijo. Vsak večer so organizirali tudi mini olimpiado iz atletskih disciplin. Marija Sukalo Odkritje sedmih vrst slepih jamskih hroščev, od katerih so štiri vrste avtohtone, je Snežno jamo privedlo v svetovno biospeleološko literaturo. MEMORIAL VIKTORJA LUKŠETA V MOZIRJU Najstarejši zopet najboljši Poškodovan razgledni stolp (foto: Franjo Atelšek) Prava planinska idila torej, narava pa je ponovno dokazala svojo nepredvidljivost ter z udarom strele razklala dva stebra in delno razkrila streho razglednega stolpa. Vse skupaj bi se lahko končalo še slabše. Dobro, da takrat v bližini ali celo na stolpu ni bilo ljudi. Vsaka šola nekaj stane, tega se zavedajo tudi ljubenski planinci, ki bodo ob zamenjavi stebrov stolp opremili s strelovodom. Prizadevni mozirski gasilci so tudi v letošnjem letu organizirali tekmovanje veteranskih desetin, na katerem se spomnijo svojega pokojnega člana Viktorja Lukšeta. Udeležba gasilcev iz vse Slovenije je bila dobra, saj se tekmovalci v Mozirje radi vračajo, ker so vajeni dobre organizacije in prijaznega sprejema. Avsenik na ljudski način Lepo nedeljsko popoldne je tudi četrtič, neuradno pa že kar desetič, privabilo pred gostilno na Produ številne ljubitelje ljudskega muziciranja. Številnim zgornjesavinjskim skupinam in posameznikom so se tokrat pridružili godci in pevci iz Oplotnice, Ljutomera, Lahovč in Spodnje Savinjske doline, tako kot že nekaj let doslej pa sta za brezhiben potek prireditve poskrbela Jože in Cita Galič. Srečanje domačih godcev s preko sto nastopajočimi je vsekakor lepa priložnost, da se občinstvu predstavijo posamezniki In skupine, ki jih sicer na glasbeni sceni ne srečujemo. Po mnenju Jožeta Galiča bi bilo treba v prihodnje poskrbeti za ljudski zven prireditve, kar seveda pomeni, da Avsenik in Slak na sicer dobro organizirano in v vseh pogledih potrebno srečanje ne sodita. Tako pač stroka, res pa je, da je muziciranje domačih godcev namenjeno najširšemu krogu ljubiteljev, zato bo v prihodnje morebiti potrebno razmisliti o kompromisni rešitvi, ki bo zadovoljila vse. Savinjčan Veteranke in veterani so se memoriala Viktorja Lukšeta, ki je bil 28. julija, udeležili v “polnem” številu. Vsako leto se tega srečanja udeleži kar nekaj ekip stalnih udeležencev, organizatorji pa z veseljem sprejemajo tudi nove udeležence, ki jih je vsako leto več. Med veterankami se je v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti na športnem igrišču ob mozirski osnovni šoli pomerilo sedem gasilskih desetin. Gasilke so prišle iz Gaberk, Šmartnega ob Paki, Polja, Šinkove-gaTurna, Kotelj, Lopate in Lokovice. Največ znanjain spretnosti so pokazale gasilke iz Gaberk. V kategoriji članov se je pomerilo kar 15 desetin, in sicer iz Šinko- LJUBNO OB SAVINJI vega Turna, Matk, Šmartnega ob Paki, Grosupelj, Zlatoličja, Kotre-deža, Pobrežij ob Savinji, Pesja, Trnovelj, Mozirja, Škal, Zabukov-ice, Gaberk, Rečice ob Savinji in Paške vasi. Tudi letos so zmagali večletni zmagovalci, gasilski veterani iz Šinkovega Turna, ki so imeli tudi najvišjo povprečno starost, kar dobrih 70 let. Na slovesni razglasitvi je prisotne tekmovalce pozdravil mozirski župan Jože Kramer, ki je podelil prehodne pokale. V svojih besedah je izpostavil veliko volje, ki jo gasilci vlagajovopravljanjesvojegadela in trdno pripadnost organizaciji, ki se tudi z leti ne zmanjša. Benjamin Kanjir V kategoriji veteranov se je v Mozirju letos pomerilo petnajst desetin (foto: Benjamin Kanjir) TRAVNIK NAD LJUBNIM OB SAVINJI Strela udarila v razgledni stolp PlaninaTravnik nad Ljubnim je prekrita pretežno s travnato rušo brez omembevrednega skalovja, kar je sicer značilnost okoliškihplanin. Zato, pravi markacistljubenskegadruštvaJožeMarovt, strela redkoudarjapo “naši” planini. Ljubenci imajo na Travniku prijetno planinsko postojanko, pred leti pa so na Velikem Travniku postavili razgledni stolp in ga poimenovali po velikem ljubitelju planin Jošku Budni. SUZANA HEBAR IZ NAZARIJ “Potem smo pač kupili kitaro...” Mlada glasbenica, kitaristka Suzana Hebar iz Nazarij, svoje znanje nadgrajuje na ljubljanski Akademiji za glasbo. Svoj prosti čas namenja nadebudnim mladim glasbenikom, ki obiskujejo nazarsko glasbeno šolo in pri njenih urah pridno vadijo kitaro. S solo koncertom je junija letos dobesedno navdušila prisotno občinstvo ob nazarskem krajevnem prazniku. • Gotovo te veliko bralcev že pozna. S tabo se srečujejo na raznih glasbenih nastopih, v glasbeni šoli, nenazadnje se v zadnjem času veliko pojavljaš tudi v našem časopisu. Kako bi se sama predstavila tistim, ki te še ne poznajo? Trenutno okušam študentsko življenje vLjublja-ni, kjer sem pred kratkim zaključila prvi letnik Akademije za glasbo. Poleg študijskih obveznosti poskušam svoj prosti čas čimbolj raznoliko zapolniti, čeprav pri tem spet prevladuje glasba. Tako poučujem ldtaro na glasbeni šoli v Nazarjah, sem članica vokalne skupine Savinjski rožmarin in še kaj bi se našlo. • Pred časom si imela samostojni koncert, s katerim se je pričelo praznovanje praznika KS Nazarje. Gotovo je to velik dogodek, do katerega vodi težka pot, polna vaj, odrekanj, včasih tudi slabe volje. Kako in kdaj si se ti začela ukvarjati z glasbo? Ja, pri vsem tem je res veliko vaj, odrekanj, slabe volje. Včasih namreč vadiš, vadiš, pa se ti zdi, da ne gre nič na boljše. Takrat imaš že res vsega dovolj, pa bi najraje pustil vse skupaj na miru in sploh ne bi več prijel kitare v roke. Vendar to mine, še posebno po koncertih, tekmovanjih, ko veš, da je tvoj trud poplačan. Vse to odtehta tisto slabo voljo. Aja, začetld. Že kot majhna sem rada pela, potem sem si zaželela še v glasbeno šolo. To tisti trenutek ni bilo mogoče, saj sem zamudila vpis za tisto leto. Tako sem se učila kitaro pri sestri Jozefini Dodič v nazarskem samostanu. To je bilo v prvem razredu osnovne šole. V drugem pa sem že pričela obiskovati glasbeno šolo v Nazarjah. • Instrument, s katerim po toliko in toliko letihučenjanavdušuješ občinstvo, je kitara. Od kod ljubezen do tega glasbila? Vbistvu sploh ne vem od kod. Vem le, da sem si vedno želela igrati le kitaro. Čeprav sem imela doma harmoniko in sta me starša hotela vpisati k učenju tega instrumenta, sem jaz hotela kitaro. Potem smo pač kupili kitaro in želja je bila izpolnjena. • Tvoja prva učitelja sta bila gotovo tvoja starša... Aglede glasbe? (nasmeh) No, ja, moram priznati, da nobeden od staršev ni glasbenik ali kako drugače povezan z glasbo. Ib in tam kaj zapojeta, več kot to pa ne. • Kako pa danes, po toliko prevoženih kilometrih na vaje, nastope, koncerte in podobno, gledata na to tvojo usmerjenost h glasbi? Z zaprtimi očmi. (še en nasmeh) Se hecam, ampak vem, da sta včasih med mojimi nastopi precej živčna in raje ne gledata, kaj se dogaja na odru. Drugače pa imam v njiju že od vsega začetka podporo. Prav onadva sta bila tista, ki sta me vozila na nastope, koncerte in bila vedno z mano. Tako je še zdaj, ampak malo manj, ker sem le že starejša in lahko sama potujem, se sama kam odpeljem. Vesta pač, da je to moja želja in da to rada delam, zato me nista nikoli skušala odvrniti od tega. • Za tabo je glasbena šola vNazarjah, nato srednja glasbena v Velenju, sedaj pa obiskuješ ljubljansko glasbeno akademijo. Kako se med sabo razlikujejo te stopnje, je vedno težje ali morda vedno lažje, saj je človek z leti dojemljivejši in lažje učeč? Suzana Hebar (foto: Benjamin Kanjir) Mislim, da je prav, da omenim mentorje, ki so me oziroma me še spremljajo skozi te stopnje. To so V. Papež, B. Štih, M. Krajnc-Štih, kasneje I. Römer in sedaj Tomaž Rajterič. Ja, v nižji glasbeni dobiš osnove o sami glasbi, o pogledih na njo, o raznih teorijah in seveda osnove igranja na instrument. Vsaka naslednja stopnja prinese nadgradnjo, poglobitev prejšnjega znanja, spoznavanje novih predmetov in razvijanje samostojnosti pri ustvarjanju na instrument Slednje se mi zdi najpomembnejše. Po akademiji postaneš “glasbenik”, ob tebi ni več profesorja, ki ti bi ves čas govoril, kaj, kako in nakakšen način igraj. Zato je zelo pomembno, da poskušaš sam narediti čim več, skladbo čimbolj izdelati, priti na uro z idejami, da lahko potem z mentorjem na uri samo pretehtata najboljšo možnost. Mislim, da je z leti lažje, ker imaš že precej znanja in ga lahko uporabiš, čeprav je včasih težko, ker se toliko novih stvari zgodi v kratkem času, da je težko slediti vsem novitetam. Vemo pa, da vedno obstaja še ogromno stvari, ki bi jih morali vedeti, skratka, nikoli ne prideš do konca. • Kljub temu, da te je pot zanesla na študij v Ljubljano, ostajaš povezana tudi z Glasbeno šolo Nazarje... Pot me je res zanesla v Ljubljano, čeprav sem se odločala med Ljubljano in Gradcem, kjer sem tudi opravila sprejemne izpite. Zaradi bližine, mentorja, prijateljev, malce tudi zaradi poučevanja na glasbeni šoli v Nazarjah je zmagala Ljubljana. Povezava pa ne obstaja samo zaradi poučevanja in stika z otroki ter dejstva, da sem tu začela svojo glasbeno pot in doživela svoje prve uspehe, ampak tudi zaradi krasnega učiteljskega kolektiva z ravnateljico Olgo Klemše na čelu, ki pomaga tudi pri organiziranju koncertov, in celi vrsti drugih stvari. • Preko mnogih nastopov spremljaš glasbeno kulturo Zgornjesavinjčanov. Se ti zdi, da je na dovolj visokem nivoju ali bi bilo potrebno še kaj postoriti na tem področju? Mislim, da se Zgornjesavinjčani ne moremo pritoževati nad nivojem glasbene kulture. Vsak, ki vsaj malce spremlja dogodke, ve, da izhaja iz naše doline veliko dobrih glasbenikov, pa naj bodo to solisti, člani pevskih zborov, orkestrov ah podobno. Po mojem mnenju bi se morali še večkrat predstaviti širši slovenski javnosti. Edino, kar me malo moti, je dejstvo, da ljudje premalo obiskujejo koncerte oziroma malokdaj. To je škoda zanje, pa tudi za izvajalce, katerim poslušalci pomenijo priznanje za njihov trud in delo. • V času desetletnice samostojnosti Slovenije se je veliko govorilo o sanjah, ki jih je slovenski narod uresničil z odločitvijo za samostojno pot Kaj si želiš ti doseči, do kod segajo tvoje sanje? Najprej želim uspešno dokončati študij na Akademiji za glasbo, medtem pa čimveč narediti, napredovati pri kitari. To pomeni čimveč nastopati, se udeležiti še kakšnih seminarjev in tekmovanj v tujini. Seveda takrat, če bom spoznala, da se mi splača še najprej truditi v tej smeri. Če pa ugotovim, da to ni zame, se bom pač posvetila čemu drugemu, čeprav glasbe najbrž ne bi nikoli popolnoma opustila. Upam, vem pa ne, saj je življenje nepredvidljivo. Pustim se presenetiti, saj se stvari rade obrnejo v čisto drugi smeri. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir / \ /Cv&snlčke. Obračanje po vetru ni prilagajanje, ampak brezhrbtenična preračunljivost Savinjčan V___________________________________J VDC MOZIRJE Na zasluženih počitnicah 26. julija smo za tri tedne zaprli vrata Varstveno delovnega centra v Mozirju. Po pestrih majskih dneh, ko smo bili organizatorji 8. regijskih iger Specialne olimpiade, in atletskem mitingu smo svojo kondicijo ohranjali na planinskem pohodu na Veliko planino. Po poti nas je varno vodila mentorica našega planinskega krožka Urška Pipan. V mesecu juliju nas je popeljala tudi na pohod po hribih v okolici Luč. Za iztek smo odšli peš še do Trnave in nazaj. V Trnavčah smo si pripravili bogat piknik. Za kulturni program je poskrbela Ana Budna in nam ob prazniku sv. Ane igrala na citre. Zadnji dan pred počitnicami smo kot že vrsto let preživeli v športnem centru Prodnik, kjer smo v čolnu na Savinji premagovali strah. Na kosilu pa smo že pozabili na brzice mrzle Savinje. Zdaj vsi uživamo zaslužene počitnice. Vilma Marčinko TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Znova živahen zaključek počitnic Turistično društvo Nazarje tudi letos prireja zadnjo soboto v avgustu srečanje otrok in mladine Zgornje Savinjske doline ter zabavno tekmovanje vrolanju. Novostletošnje prireditve, ki bo potekala omenjenega dne od 16. ure dalje na nazar skem športnem igrišču, bo Skate Contest oziroma tekmovanje v rolkanju, kot gosta pa bosta nastopila Alien in 6pac Čukur. Vsi tekmovalci v rolanju se bodo v prvem delu tekmovanja preizkusili v hitrostnem rolanju, v drugem delu pa v spretnostni vožnji na poligonu in skate parku ne glede na starost in spol. Pogoj za nastop na tekmovanju bo popolna oprema, seveda pa tekmovalci nastopajo na lastno odgovornost. »Startnino v znesku petsto tolarjev plačajo tekmovalci ob potrditvi prijave na dan srečanja od treh do pol štirih,« dodaja predsednica Tbrističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer, ki je vesela, da bo letošnja prireditev popestrena s tekmovanjem v rolkanju. Po njenih besedah je mogoče pričakovati zelo zanimiv program na elementih skate parka, ki bo navdušil tako mlade kot starejše obiskovalce. Franci Kotnik PRIJAVNICA za tekmovanje v rolanju Ime in priimek________________________ Starost (datum rojstva)___________ Naslov in telefon Prijavnico izpolni, odreži in pošlji do 24. avgusta 2001 na naslov: TD Nazarje, 3331 Nazarje. Informacije glede rolanja na tel. 5833-716 in 041-608-441, glede Skate Contesta pa na tel. 031-318-088 (Bojan) ali po elektronski pošti three60@hotmail.com. »ZLATI ŽELODEC« LOŽEKARJEVIM S SOLČAVSKEGA Zgolj obliž na rane turizma na kmetiji Ocenjevanje kulinarične specialitete - zgornjesavinjskega želodca s priznanim geografskim poreklom in vsaj stoletno tradicijo (za blagovno znamko si je vrsto let prizadevalo 'hiristično društvo Rečica ob Savinji v sodelovanju z uglednimi živilskimi tehnologi) je po besedah mladega kmeta ter predstavnika perspektivnega turizma na SolčavskemAlešaKlemenška-Ložekarjadoseglo pomemben napredek in kulturo proizvodnje ter ponudbe tega iskanega prehrambenega priboljška. Tako so menili tudi na Rečici ob Savinji, kjer so na prireditvi Pod trško lipo podelili priznanja najboljšim proizvajalcem, ki so ponudili strokovni žiriji svoje izdelke v ocenitev. Silvester Zdolšek, Vida Orlovič in župan občine Mozirje Jože Kramer so ob podelitvi izrekli proizvajalcem priznanjazadobre dosežke priizdelavi želodcev. Največ, 19,5 od 20 možnih točk je strokovna komisija prisodila želodcu z domačije Ložekar iz Logarske doline, ki je že lani dosegel najvišjo oceno in »srebrno« odličje (zlatega žirijanipodelila), letošnji želodec pa je kar s spodobno prednostjo osvojil odlično prvo mesto. Odpravili smo se na domačijo LožekarobPanoramskicestinadSolča-vo, da bi kaj več izvedeli o pripravi zgornjesavinjskega želodca Čeprav v družini poteka izdelava želodcev kot skupinsko delo (vsak mora poskrbeti zanajboljše pogoje, prehrano svinj, higiensko ravnanje z njimi, še zlasti ob zakolu, opraviti kakovosten izbor mesa, dobro razmerje med sestavinami mesa, slanine, soli in začimb), so se strinjali, da ima v zadnjem času največ zaslug za prevzem družinske tradicije mladi gospodar Aleš Klemenšek. Le-tanain je zaupal daje poleg naštetega pomembno tudi ravnanje z želodcem včasu zgodnjega zorenja, relativna zračna vlaga v prostoru in klima v zimskem obdobju. Dejal je, da petdeset do sedemdeset kilo težkih želoclcev v glavnem porabijo doma na turistični kmetiji (predvsem v zimskem obdobju, ko se odpre smučarska sezona) in za potrebe dela in družabnih stikov. Priznanje Turističnega društva Rečica ob Savinji družini pome-nivelik) vzpodbudo,saj je to nedvomno dokaz, da se jim skrbno delo na kmetiji obrestuje. Prav entuziastom vTD Rečica gre priznanje,dasovdikostorilizanapre-dek turizmavZgomji Savinjski dolini Mladi Ložekar nam je v pogovoru nanizal tudi vrsto dilem, ki se porajajo ob proizvodnji mleka in mesa na slovenskih kmetijah, saj so z zakonodajo postavljene do pridelovalcev veliko višje zahteve kot na primer v sosednji Avstriji, Švici in drugod. To dobesedno onemogoča obstoj slovenskega srednjega in malega kmeta, s tem pa tudi razvoj podeželja in kontinentalnega turizma. Aleš Klemenšek (foto: Jože Miklavc) Pri Ložekarjevih imajo celo poletno sezono kmetijo zaprto za turizem, ker je menda polno ovir, ki jih dobesedno odvračajo od normalnega »poslovanja«. Turisti, ki se na izletih po Solčavskem ustavljajo tukaj, ne morejo dojeti, da je oviranje s strani države tolikšno, da več kot pol turistične sezone velika hiša z več deset posteljami sameva, mlada gospodinja pa se dnevno vozi v službo v 60 kilometrov oddaljen kraj. Z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo se bo povpraševanje po tovrstni turistični ponudbi zanesljivo še povečalo, zato bi bilo prav, da bi predstavniki institucij, ki nadzirajo obratovanje tovrstnihdejavnosti,našlispre-jemljiv dogovor z mladim kmetom, ki pravzaprav nima velike izbire glede preživljanja družine. Jože Miklavc HERMAN POKLEKA Z REČICE OB SAVINJI Ob pletenju vrbovih šib se zanj čas ustavi Vsako leto se ob cvetni nedelji izkažejo številni iznajdljivi oblikovalci butar. Eden izmed njih je tudi Herman Pokleka z Rečice ob Savinji. Lanskoletnim pletenim zvonovom, ki jih je nosilo kar osem mož, je letos dodal skoraj dva metra visoko rečiško cerkev. Pletarstvo je njegov hobi, s katerim pa se je začel ukvarjati šele ob upokojitvi. Herman jenasvetprivekalvzačetku druge svetovne vojne v Dobriču pri Polzeli v številni bajtarski družini. Njegov oče si je služil kruh s pletenjem košar in drugih pletarskih izdelkov. Že v ranem otroštvu je okusil bedo in pomanjkanje. Mladost je preživel v Gavcah. Osnovno šolo je obiskoval v ŠmartnemobPaki,kjerje,kotvsi vaški pobalini, včasih ušpičil kako vragolijo. Skupaj so napovedovali “vojno” drugim zaselkom s fračami in loki Zgodaj je spoznalumetnostpletarjenja, aje do njega čutil odpor, saj je vedel, da prinaša bore malo zaslužka. O svojem otroštvu ne govori rad. V najlepšem spominumujesluženjevojaškegaroka v Dubrovniku. V začetku šestdesetih let je spoznal svojo življenjsko sopotnico Vido. V zakonu sta se jima rodila VidainHerman Dve desetletji jepreživelvVelenju,kjer je delal v tamkajšnjem rudniku. S svojim udarniškim delom je aktivno sodeloval pri izgradnji Velenj a V prostem času je igral nogomet ali kot nogometni sodnik sodil tekme po rar zličnih krajih v državi. Sojenje na nogometnih tekmah je družina spremenila v izlete, na katerih so skupaj spoznavali različne kraje in običaje. Pred petindvajsetimi leti je po nes- rečnem naključju doživel hudo delovno nezgodo. V rudniku si je poškodoval nogo v gležnju, postal 60-odstotni invalid ter se poslovil od sojenja Sedaj je sodnik inštruktor. Na Rečici živi od leta 1984. Vseskozi je aktiven v številnih društvih v kraju. Rad se postavi s svojimi kuharskimi in slaščičarskimi veščinami Njegova specialiteta so vsekakor školjkice, pecivo, ki so ga poskusili že številni obiskovalci različnih razstav, katerih organizator je turistično društvo. Ne ustraši se niti peke potice ali pustnih krofov. S pletarstvom se je aktivno začel ukvarjati šele pred dvema letoma. Že spomladi začne nabirati vrbove šibe. Nato jih olupi in nekatere tudi skuha To je precej zamudno delo, ki terja vztrajnost in potrpežljivost Šele potem lahkozačnesnovatiinoblikovatiželeni izdelek, ki zahteva veliko ročne spretnosti in časa Ko se zapre v svojo delavnico in snuje svoje izdelke, ga to pomirja in daje nove razsežnosti njegovemu življenju, zanj se čas ustavi S svojimi butarami ki so vedno ovite v tančico skrivnosti, je presenetil že dvakrat Tbdi butara, ki jo načrtuje vpri-hodnjem letu, bo zaenkrat še ostala skrivnost Marija Šukalo Herman Pokleka s svojo letošnjo “umetnino” na cvetno nedeljo (foto: Jože Miklavc) 99 LET MARIJE KRAMER, NAJSTAREJŠE KRAJANKE LJUBNEGA Kar treslo se je, tako so zapeli Pražnje oblečena in zleknjena na kavč je Minka Kramervdano pričakala občinsko delegacijo zžupanjo Anko Rakun načelu, ki ji je prišla voščit za 99-rojstni dan, zdobrimi željami za dneve in mesece, ki jo še točijo od okrogle stotice. Minka, krstili so jo seveda za Marijo, živi z 80-letno sestro Zofko v prijazni hiširisredikrajain prav nič jima ne manjka. Mimo preživi jata svoje dneve, namesto televizije sta zadovoljni s pogledom skozi okno. Saj se pri Petrhti, kjer imajo gostilno, vedno dogaja kaj zanimivega. Minka Kramer je v družbi Zale Toš in Anke Rakun rada prisluhnila zvokom citer (foto: Savinjčan) Ampak včasih je bilo pa drugače, se po začetni tremi innelagodju,kar smo povzročili prišleki razgovori slavljenka Tako so zapeli da se je kar zemlja tresla in žito so nosili z njive domov ponori, ko je bilo bolj hladno, se skozi smeh spominja Minka Na Jordanski kmetiji v Teru, pa še kopica otrok se je narodih staršem, se ni živelo prav lagodno. Ženim razredom šole se je Minka prebijala skozi življenje, v njenih mladih letih je oče ocenil, da je za otroke bolje, da so doma in delajo. Minkakljub temu veliko bere, večkot prenekateri,kijeletadolgovidevalšol-ske stene. Današnja mladina si domišlja, da vse ve in da so izkušnje starejših za staro šaro, si mislim in zavzeto poslušam klepet treh žensk - 99-letne Minke, matere županje ter hišne prijateljice in zaupnice Zale Toš. Vmes so prostor nežno zapolnjevali zvoki citer sester Mojce in Mire Lenko. Prikupni dvojčici, ki ju ni mogoče ločiti, celo slika se lahko samo ena v imenu obeh. Zadovoljstvo v skromnosti je posebna danost in vrlina. Sestri Kramer preživljata vse tegobe,kizletiobvezno potrkajo na hišna vrata, mimo in brez pretresov.In bolj kottortazarojstni dan so Minki segle v srce rože. Občina in društvo upokojencev vedo, kaj gane staro damo, vsa okna na hiši krasijo rože, zato je toplina skromnega doma neizmerna Čeprav se sestri bojita, da bostapozimiostalibrezdrv. Bojazen je seveda odveč, nadležnih misli pa se je kljub temu težko znebiti. Zala Toš nam je zaupala, dastasi redoljubni sestri dali narediti celo novi osebni izkaznici saj brez dokumentov nisi pravi državljan Čepravnepotrebujeta zdravnika, sta sestri prepričani da se lahko nadejata njegove pomoči samo z urejeno osebno izkaznico. Bridkost je pač sestavni del življenja; dlje ko si na svem, več jo zajameš v svojo malho, je trdne vere Minka Zato Staše bolj hvaležni zapen-zijo, ki jo je nekdo uredil, in tudi javni delavkiAntonijiVitanc, ki jima pomaga pri hišnih opravilih V vsakem primeru pa je vedno pri roki Toševa, ki prihaja v “sončno” hišo na Forštu zato, da daje in od sester še več sprejema Sorodne duše, ki so se znale poiskati, kljub različnim usodam in potem, ki so jih vodile skozi življenje. Savinjčan OBVESTILO Vse organizatorje prireditev obveščamo, da v poročilih o omenjenih dogodkih ne navajamo in ne bomo navajati sponzorjev. Zahvala sponzorjem z njihovo navedbo je mogoča v obliki vidno ločenega sporočila, ki pa se smatra kot oglas in je temu ustrezno podvržena plačilu. Uredništvo MENINA PLANINA Oči uprte v volovsko zadnjico Kaj privabi množico Gornjegrajcev, pa še mnoge iz bližnje in daljne okolice, celo nekatere Ljubljančane, na Menino planino? Vsako leto jih je več in vedejo se drugače kot na drugih veselicah. Torej mora biti poleg tradicionalnega pastirskega praznika, ki ga je tokrat že četrtič pripravila Pašna skupnost Gospodnja - Globače, na tej kraški planoti še nekaj, kar ljudi privlači in jih vsrkava, da se kakor mravljice vsak s svojim posvečenim namenom razlezejo po pašnikih meninskega gričevja. Prijateljsko pomenkovanje in ogledovanje ter ocenjevanje živine je opravilo rejcev in poznavalcev goveje živine. Pastirski praznik je namenjen tudi izboru naj vola, po pregledu osemnajstih je komisija po umnemu premisleku najbolje oce-nilažival iz hlevajakoba Poljanška iz Florjana. Bo kar prav tako - na hribovski kmetiji Sempri-možnik, kot se pri Poljanšku reče po domače, je treba še vse pokositi in pospraviti na roke. Pripraviti krmo za trinajst glav živine ni mačji kašelj, nekaj trme in veliko veselja veže Semprimožnikovega Jaka in njegove na tiste bregače nad cerkvico zavetnikov Primoža in Felicijana. Kronično prijazno občinstvo pa je seveda nestrpno pričakovalo osrednji dogodek - volovsko ruleto, ki je za nagrado obetala vola iz Semprimožnikovega hleva. Pot do privlačne na- Meninske igre so nepredvidljive, brez vnaprej znanega dobitnika (foto: Savinjčan) postala last Majde Suhovršnik iz Lenarta. Nekaj časa gabodo še imelinaplanini, potem paga bodo zaklali in pojedli, je napovedala volovo usodo izžrebana lastnica. Ljudsko rajanje se je tako lahko začelo; za nekatere z nekoliko grenkim priokusom, čeprav niso imeli v mislih denacionalizacijskih postopkov, s katerimi se bodejo pašne skupnosti. Savinjčan Ocenjevalna komisija in lastniki najbolje ocenjenih volov (foto: Savinjčan) grade pa seveda ni bila enostavna, za kar so poskrbeli organizatorji, ki so ograjen prostor v izmeri 20 krat 20 metrov razdelili na 400 kvadratnih polj, jih vestno narisali in označili na veliki tabli in prvi del kupčije se je lahko začel. Samo nekaj polj ob ograji je ostalo neprodanih, ko je stopil v areno glavni igralec in delilec sreče. Skoraj štiristo parov oči lastnikov srečk je strmelo pod njegov rep - pričakovanje najdražjega in najtežje pričakovanega kupčka “dreka”, kot bi se izrazih pastirji, je bho na vrhuncu. Vol je pametna žival in kdor misli drugače, ni vol. Spokojno je krožila žival ob robu ograje in parala živce vsem, ki so želeli videtinjegovkupček... nasvojempolju. Nič od tega - vol je odločil, da bolje ni bilo mogoče. Njegova predelava je pristala natančno na stičišču štirih polj in po tehtnem premisleku ter ob pomoči strokovnjakov je bho odločeno. Levji delež kupčka je pristal na neprodanem polju in po pravilih je novega lastnika vola določil žreb. Približno 200 tisoč tolarjev vredna žival je PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE Vzponi in padci pionirjev Prostovoljno gasilsko društvo Pobrežje po lanskoletni beri visokih priznanj v kategoriji pionirjev na tekmovanjih letos ne dosega tako dobrih uvrstitev, vendar je še vedno med boljšimi v naši dolini. Po mnenju Franca Debeljaka, mentorja mladih gasilcev, za te uvrstitve niso krivi rezultati. Negativne točke jim prinaša starost, saj je nekaj starejšh, kot je pogoj, od 7 do 11 let. “Rad delam z otroki, z njimi prebijem veliko časa na vajah. V veliko pomoč mi je tudi Ivek Antinac, ki vodi vaje, kadar mi čas ne dopušča, saj je vse delo prostovoljno. Otroci radi prihajajo na vaje, kar je tudi zasluga staršev, ki nam zaupajo. Tako otroci preživijo svoj prosti čas aktivno in spoznavajo prve korake v svet gasilstva,” opisuje svoje delo Debeljak. Letošnjo tekmovalno sezono so začeli v začetku maja v Šmartnem ob Paki, kjer so se udeležili spominskega tekmovanj a za Tino, Kristino in Matica, pionirje - gasilce, ki so preminuli v tragični nesreči. Osvojili so drugo mesto. Konec maja so se podali na tekmovanje za prehodni pokal mesta Velenje ter bili najboljši v svoji konkurenci. Ponovno so blesteli na tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline v Nazarjah, kjer so dosegli najvišje možno število točk in za sabo pustih Rečičane na drugem in Grušoveljčane na tretjem mestu. Po lanskoletni visoki uvrstitvi v Tirni, ko so osvojili prvo mesto, so letos nam. memorialu Franca Podbregarja zasedli nehvaležno četrto mesto. To jim je pripadlo tudi v Zabovcih, kjer so se udeležili tekmovanja za pokal Ivana Horvata in Marka Bračiča, v Svetem Štefanu so tekmovali za pokal krajevne skupnosti in se uvrstili na peto mesto. Udeležili so se tudi gasilskega tekmovanja v Vuhredu in si priborih drugo mesto. V Markovcih so si, kljub odlično izpeljani vaji, prislužili nekaj negativnih točk in zaradi tega pristali na šestem mestu. Po prepričanju Franca Debeljaka bo po lanskoletni osvojitvi prehodnega pokala Gasilske zveze Slovenije pokal ostal v lasti Pobrežanov, vendar ne zato, ker bi ga letos ponovno osvojili, temveč zato, ker ni nobenega gasilskega društva, ki bi tekmovanje organiziralo, pa tudi zanimanje za tovrstno tekmovanje v vrstah gasilskih podmladkov upada Otroci se radi udeležujejo tekmovanj, ki pa so za društvo še dodaten strošek, ki ga pokrivajo iz dotacij občine. Po Debeljakovem mnenju bi bilo dobro, da bi tudi občina znala prisluhniti tovrstni dejavnosti gasilskih društev in primakniti kak tolar več, saj na mladih svet stoji. Tudi marsikateri današnji gasilec je prva znanja začel pridobivati kot pionir, gasilstvo vzljubil, se z njim “zastrupil” ter mu ostal zapisan do pozne starosti. Marija Sukalo TESTIRALI SMO ZA VAS Skoda fabia TDI Piše: Igor Pečnik Fabia je v tem trenutku še zadnja novost iz podjetja Škoda, napovedana pa je že škoda montreux, ki naj bi bila neposredna konkurenca VW passatu. Osnovna značilnost fabie je platforma nove generacije, ki jo bo novi W polo pridobil šele letos septembra. Prav ta platforma je zaslužna za zelo zanesljivo lego in udobno vožnjo. Z dolžino 3.96O mm se fabia uvršča v razred avtomobilov, za katere je vožnja s trajektom cenejša. V notranjosti je presenetljivo prostoma, prtljažni prostor pa se z 248 litri uvršča med večje v tem razredu.Žalsetudicenaboljeopremljenih modelov uvrščamedvečjevrazredu. Zunanja oblika je pri marsikom predmet ocenjevanja in pri tem se lomijo težkebesede.Lepaali grda? Mordanekje vmes, a ne glede na to z odličnimi H7 Škoda. Ali morda kdo od vas zna pojasniti njen zanimiv logotip? Pretežko vprašanje? Naj pomagam: črn obroč pomeni neprekinjen proces proizvodnje. Zelena krila pomenijo lahkotnost pri proizvodnem procesu. Oko vsredi-nijeusmerjenostvprihodnost, puščica pa pomeni napredno tehnologijo.Takšnorazlago sem zasledilvnemškem avtomobilskem časopisu. Ampak puščica bi lahko pri fabiiTDI pomenila tudi hitrost in pospešek, krila pa majhno porabo. Hm, kdo ve? žarometi, ki naredijo še tako temno noč svetlo, in z odlično protihrupno zaščito, saj je pod blatniki nekakšen tapison (ima ga tudi novi A4), ki blaži udarce kamen- ja izpod koles. Velika vrata omogočajo lahkotno vstopanje tako na prednje kot na zadnje sedeže. Notranjost je nemško pusta s kvalitet- nimi materiali. Sedeži so odlični in možnosti za odlično sedenje za volanskim obročem so dane vsakomur. Klima naprava zadoplačiloopravljasvoje delo zadovoljivo injevvročih dnehnepogreš-ljiv del opreme. Bistvo testne fabie je bil motor TDI, ki razvije 100KMin240Nmnavorapri 1900 vrtljajih. Sodobna tehnologija omogoča izredno visoke vbrizge dizelskegagoriva, kar pomeni večje zmogljivosti ob hkrati nižji porabi. Motor je lepo utišan in značilen hrup dizelskega motorja moti le ob hladnem zagonu in priganjanju v višje vrtljaje, čemur pa ni videti potrebe, saj je na zalogi dovolj navora. Motor lepo potegne iz nizkih vrtljajev, pravi sunekpasezgodipri 1900vrtljajih, ko se kolesa lahko kaj hitro zavrtijo v prazno. V 11,5 sekunde dosežemo 100 kilometrov na uro, končna hitrost pa znašal85 km/h. Tosta podatka, ki povesta vse. V praksi se motor izkaže tot zelo hvaležen glede porabe goriva, ki se giblje med4,8in6litrov, odvisno od stilavožnje. In odločna prehitevanja v četrti ali peti prestavi so s fabio TDI pravi mačji kašelj! GOZDNO GOSPODARSTVO NRZRRJC, d.d. Sovinjiha cesia 4. 3331 NRZRRJC 03/ 583-S3-S5! fax: 03/ S83-Z3-71 UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO PRODAJA BUKOVIH DRV Gozdno gospodarstvo Nazarje d.d. obvešča interesente za nakup drv, da v mesecu avgustu in septembru sprejema naročila zanje. Za plačilo po predračunu ponujamo kupcem ugodno ceno, to je 8.270,50 SIT/m3( v ceno je zajet DDV 19% ), dostavljeno kupcu na dom. Naročila sprejemamo na telefonsko številko ( 03 ) 583 23 25. Drva bomo dostavili takoj oziroma najkasneje v 30 dneh po plačilu. Gozdno gospodarstvo Nazarje d.d. RJE d.o.o. poziva vse zainteresirane za uporabo športne dvorane v Nazarjah, da posredujejo svoja povpraševanja oziroma vloge v pismeni obliki na naslov: Dom Nazarje d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Rok za oddajo vlog, v katerih je potrebno poleg želenih terminov in površine obvezno navesti kontaktno osebo in telefonsko številko za usklajevanje terminov, je 31. avgust 2001. Prednost pri dodeljevanju terminov bodo imeli periodični uporabniki športne dvorane. Vlagatelji bodo o terminih obveščeni najkasneje do 15. septembra 2001. Dodatne informacije: Dom Nazarje, tel. 583 30 20, faks 839 16 15. * Piše: Aleksander Videčnik Že v prejšnjem poglavju smo omenili izseljevanje ljudi ob Dreti in Savinji. Res, da je tega bilo več v predelu Zadrečke doline, kjer je bila gostota prebivalstva znatno večja od tiste v Savinjski dolini. Prav zanimiv podatek nam to potrjuje. Popis iz leta 1905 je naštel 15.717 prebivalcev, le pet let kasneje jih je bilo le še 14.767. Seveda pa so se ljudje izseljevali že v drugi polovici 19. stoletja. Struktura naših kmetij je bila glede na njihovo velikost neugodna, veliko število je bilo posestev s tremi ali celo manj hektarji obdelovalnih površin. To drobljenje nekdanjih hub je bilo posledica dednega zakona tedanje Avstrije. Vsekakor je bilo velikih kmetij premalo, da bi lahko kmečko prebivalstvo, ki ga je bilo tiste čase 80, ponekod pa tudi več odstotkov, našlo ustrezno zaposlitev v domačem okolju. Gozd Ob neukosti kmetov so ocenjevali »gospodje« v svojo korist, ubogi kmet pa je pod listino lahko naredil le dva križca... Na nekdanjih fevdalnih kmetijah ni bilo denarja, saj so bile dajatve zemljiškemu gospodu visoke, zato so se kmetje ob plačilu dela vrednosti posestva znašli v zagatah in se pričeli zadolževati, da bi rešili domačo grudo. To pa je bilo za mnoge usodno, saj so kmetije šle v prodajo za smešne vsote. Takratno gospodarjenje v kmetijstvu je bilo zaostalo in posestva niso imela kaj prodati, razen volov, katerim pa je cena strmo padala, saj so trgovci izkoristili zagate kmetov. Tildi tu je opaziti posledice krutega fevdalizma, saj je bilaprodajakmetijskih pridelkov dovoljena le gosposki. O kakih zadrugah seveda še ni bilo govora, pa tudi ne o državnem nadzoru nad dogajanji na vasi, ko so razni izkoriščevalci po mili volji krojili usodo zadolženega kmetijstva. To kratko pojasnilo se zdi potrebno, da bolje razumemo vzroke množičnega izselj evanj a in uničevanjakmetij. Okoliletal900 je šlo na boben v Avstriji preko sto tisoč kmetij. Država pa še vedno ni ukrepala, saj je bilo na visokih državnih položajih le plemstvo, ki je z odpravo fevdalizma izgubilo /f- Riža v Grohotu 1938 (foto: B. Supin - Zbirka Aleksandra Videčnika) V tedanji Avstriji so bile posledice nepoštenegaizvajanjapred-pisov o kmečki odvezi usodne. Delež, ki ga je moral nekdanji podložnik plačati gosposki, je bil določen na temelju ocenitve posestva in vsega, kar je na njem bilo (premičnine in nepremičnine). oblast nad podlo-žniki. Ta gospoda pač ni imela skrbi s tem, kaj se bo dogajalo kmetu. Po riži v dolino... Ker opisujemo razmere v naših gozdovih v času do druge svetovne vojne, je potrebno poudar- kruh naših ljudi iti, da so bili naši ljudje zelo iznajdljivi in hitro učljivi. Sprva so uporabljali »riže po tleh«, kasneje pa so gradili »riže po luft«. To so bile že zahtevne gradnje in delo na njih zelo odgovorno. Kar predstavljajmo si sečnjo visoko v planinah, v dolino pa nobenih cest, niti kolovozov. 111 je bila riža edina pot k strugi ali vodi v dolini, po kateri so potem plavili platanice. Lesene riže so bile res pravi rokodelski dosežek. Samo pomislimo, da so bila v tedanjih gozdovih drevesa mogočna in so bile oziroma služila svoj emu namenu. Spet se moramo ustaviti pri izrazju, ki so ga naši nekdanji ol-carji poznah in uporabljali pri svojem delu. Ko je šlo za riže, so njene posamične dele poimenovali s spakedrankami iz nemščine, kar nam po svoje dokazuje, da so se prav v nemških deželah srečevali s tem delom. Pa tudi sicer so nekateri izrazi nemškega izvora. Naštejmo jih nekaj! Nosilce pri rižah so imenovali »pok« in »krajcpok«, to so bili nosilci (koze). Glavnim tramom Gradnja strme riže v Grohotu (Bukovnik) pred II. svetovno vojno (foto: B. Supin - Zbirka Aleksandra Videčnika) torej platanice v povprečju velikega prereza. To pa je pomenilo težo, ki jo je morala riža prenesti. Poleg tega so skrbeli, da se les med potjo ni poškodoval. Torej so možje, ki so riže gradili, morali biti spretni in predvsem izkušeni v svojem delu. Delo so vodili, kot smo že omenili, »rižmajstri«, ki so bili hkrati pogosto tudi vodje skupin na deloviščih. Pri gradnji so uveljavljali natančno delitev dela. Šlo j e za to, da so tesarji pripravljah dele, ki so morah biti na riži obtesani. Drugi so spet pripravljali ogrodaj, kašte in nosilce. Če je šlo za večjo rižo, sta na njej delala dva rižmajstra, eden od vrha navzdol, drugi pa od spodaj navzgor. To delo je moralo biti temeljito usklajeno, da se je potem riža »prav srečala«. Pri tem moramo poudariti vsesplošen ugled rižmajstrov, saj je končno od njih znanja bilo odvisno, kako je riža delovala. Ti ljudje so smatrali za osebni dosežek, če je riža uspešno in dobro delovala so rekli »longon«, kar je gotovo popačenka iz besede »lang« -dolg. Podnožje nosilnih tramov so imenovali »fus«, kar bi pomenilo lahko nogo. Lahko bi torej naštevali v nedogled. Pa omenimo še nekaj besed, ki so jih rabili v medsebojnih odnosih in so tudi popačenke. Zvečer, ko so delo končali, je delovodja to oznanil z besedo »gutes namen«, kar bi lahko tolmačih nemško »Im namen Gottes« ali po naše »v božjem imenu«. Torej so delo zaključili v božjem imenu. Ko so delo končali, so to povedali z besedo »šihtaus« ali po naše »konec dela«. Če so govorih o kupu lesa, so dejali »štos«. Bolj razumljiv se zdi izraz »polenta«, ki ga je zaklical delovodjam je pomenil, da gredo h kosilu. Poseben pomen so imela povelja, ki so jih posredovali ob riži, ko je po njej drčal les. Tli ne bi mogli trditi, da gre za besede nemškega izvora. Te so neka mešanica jezikov, vendar so jih uporabljali take VeroDanja d zvezi s kruhom prav zato, da se pri posredovanju ne bi zgodila zamenjava pojma in torej napačno sporočilo naprej. To bi lahko pomenilo veliko nevarnost za vse, ki so delali ob riži. Že večkrat smo ta povelja (komande) omenjali in o njih pisali, pa vendar je morda le prav, da jih spet ponovimo: Kargo - spust posameznih platanic; Varde - les v riži, pazi; Obau - prekini spust, ustavi; Mene, mene - spust platanic poteka nepretrgoma; Banja - rižo polivaj; Morta -poškodovana riža; Kere - les prehitro drči, rižo posipaj z itm]o\Johi - nehaj spuščati, riža prosta. Delo na riži je bilo zelo zahtevno in marsikdaj nevarno. Spuščalo se je največ ponoči in nočno delo že samo po sebi zahteva posebne napore. Ih pa je šlo še za mraz in velike telesne napore. Ni odveč omeniti vlogo »poštarjev«. To so bili ljudje postavljeni ob riži v razdalji, da so se dobro slišali med seboj. Ti so posredovali povelja navzdol ali navzgor. Morah so biti popolnoma pri stvari, saj bi vsaka napaka lahko pomenila nesrečo. Imeli so borno streho iz škorje kot skromno zavetje. Da bi lahko rižo polili, če je les slabo drčal, so imeli »pleh« - kos pločevine, na katerem so talili sneg, vodo pa so vlivali v »mevtro«, leseno posodo, da je bila nared, ko so jo rabili. Stari olcarji se spominj ajo, kako so se včasih kot poštarji borili s spancem, utrujeni in osamljeni na svojem delovišču. Da ne bi zaspali, so včasih stali na eni nogi... Veljalo je pač pravilo, da se »nihče ni smel zmotiti v Šprahi« (povelju). Nazačetkurižejebiloskladiščenavlečenegalesa, pripravljenega za spust. Skladišču so rekli »koda«, delavcem tampa»kodarji«. Ob izteku riže so delali »placarji«, saj so spodnjemu skladišču lesa rekli »plac«. Kodarjisoplatanice »udaj ali«vrižo,placar-ji pa so platanice zlagali v »štere« (kupi platanic). Seveda imamo premalo prostora, da bi podrobneje opisati gradnjo riž, toda nekaj bomo le omenili. Danes imajo pri podobnih gradnjah graditelji na voljo vse vrste inštrumentov, ki jim delo olajšajo. Tedaj so rižmajstri uporabljali določene dele telesa za »naviziranje«. Rabili so »cole«, »palec« (pokoncu ali v debelino), »kvarta« je pomenila raztegnjen palec in kazalec, »delam« je bila razširjena roka od palca do mezinca, »komuc« pa je bil komolec. Da bi lažje dojeli, zapišimo primer take komande. »Komuc višje« je pomenilo, da se za toliko zviša določen del riže ali kateri od njenih delov. Ponos vsakega dobrega rižmajstra je bila riža brez vsakega žeblja. Vse so pritrjevali s cveki, ki so (vsak od 40) imeli svoje ime. Še danes pomnijo, da je v en štos riže šlo 32 Cvekov. Seveda so bili različnih oblik, vsak za svoj namen. Poznali so tudi »hlače« na riži. To je bil neke vrste razdelilec. Na ta način so lahko platanice usmerjali v dve smeri. Seveda so hlače uporabljali v manjši strmini, skoraj na ravnem, so pravili. Že v eni prejšnjih številk sem zapisal, da hrani moja zbirka v mozirskem kulturnem domu med drugim tudi precej zapisov dr. Milana Dolenca, znanega popisovalca narodnih običajev in verovanj. Po smrti dr. Dolenca mi je te zapise predala vdova Fanči Dolenc. Pod naslovom Pripovedke, ljudski običaji in verovanja v zvezi s kruhom ter zagovarjanje na kruh je tudi tole: V zvezi s kruhom in njegovo čarodejno močjo so številni ljudski običaji, verovanja; na kruh pa so tudi množično zagovarjali ljudski zdravilci. Vse to kaže tesno povezanost in spoštovanje ljudstva do kruha. Pripovedke Koroški Slovenci jedo dober ržen in pšeničen kruh. Ribič, ki je z ribolovom v Dravi obogatel, je vprašal Dravo, s čim se ji lahko oddolži. Rekla je, naj ji prinese iz daljnih krajev pšeničnega in hleb rženega kruha. Ribič je šel tako daleč, da je dobil ta dva kruha, ker tedaj ob Dravi še ni bilo pšenice, niti rži. Hleb je vrgel v Dravo, ta je poplavila bregove in ko je voda odtekla, je zrasla prva pšenica in rž. Iz kruha so nastale tudi gobe. Sveti Peter je žvečil kruh, izbrusil ga je iz ust in iz tega so nastale gobe. Čarodejna moč kruha se odraža v raznih slovenskih ljudskih pripovedkah in uverah. Na Koroškem poznajo navodilo, kako prikleneš koga nase, da te bo imel vedno rad in hodil vedno za teboj: “Daj psu košček kruha, katerega si prej trikrat segrel pod pazduho. Ko bo pes kruh pojedel, se ne bo več ločil od tebe. Tudi ta uvera za dekleta je na Koroškem - nosi ob polnoči hleb kruha okoli cerkve, srečal te bo mož, ki te bo kdaj vzel. Po drugi strani pa prinaša kruh tudi škodo in zakletstvo. Belokrajnska pripovedka o vilah pravi med drugim: Neki deček gre iz mlina (malerice). Pri jami zapazi belo ženo, ki mu ponuja kruh. Deček odmaja z glavo, da ga noče ter odide. Če bi bil vzel ponujeni kruh, bi moral oditi z vilo in biti pri njej tri leta. Druga belokrajnska pripovedka pa pravi: Mož je šel ponoči ob mesečini čez slap in zapazil, da moli iz vode roka, ki je držala kos kruha. Tega se je mož prestrašil in je zbežal. Ko bi bil vzel kruh iz roke, bi ga roka potegnila v vodo. Bila je namreč roka povodne vile. Razen pri vilah srečamo kruh še pri nekih pomembnih pravljičnih bitjih in sicer pri sojenicah in rojenicah. Te se pojavijo ob rojstvu človeka. V Prekmurju je stara slovenska navada, da položijo na stol vino, pogačo in hleb kruha, kadar se otrok rodi. To pa počnejo zato, da bi rojenice med porodom bile za stolom. Če potem naletijo na skrbno polizan stol, bo življenje novorojenčka srečno. Podobna je navada v Dražgošah. Ko je bil rojen otrok, sta prišla boter in botra ter prinesla materi oba skupaj en hleb kruha. Pozneje je dala botra pogačo ali kar navaden hlebec kruha. Saj kruh prinaša otroku srečo in ga varuje pred uroki. Kakor je kruh pozdravil človeka ob njegovem rojstvu, tako se tudi ob njegovi smrti poslavlja od njega in ga spremlja v onostranstvo. Bomo nadaljevali. 3šccmo stare fotografije Slika je iz leta 1912, poslala nam jo je Frančiška Poljanšek iz Dobletine. Zanimivost je v tem, da prikazuje vojake, ki so se slikali ob »polovici« vojaškega roka, ki je tedaj trajal šest let. Bomo nadaljevali. Študentski slovar Profesor je nekdo,ki veliko ve in študente o tem, kar ve, tudi sprašuje. Obstajajo tristopnje profesorjev: redni profesor, izredni profesor in docent (Običajno se izkaže, da te stopnje nimajo povezave z njihovimi strokovnimi in pedagoškimi kvalitetami). Za profesorje je še značilno, da običajno nimajo časa oziromaniso dosegljivi Med govorilnimi urami so najtežje dosegljivi tisti, ki imajo čas govorilnih ur najbolj natančno definiran. Asistent je nekdo, ki bo nekoč postal profesor, če ga ne bodo prej sesuli, zaenkrat pa je profesor njegov šef. Seminar je tisti čas, k) se profesorju ne da govoriti, risati, kazati diapozitivov..., zato namesto njega delajo to študentje. Kolokvij je test iz razumevanja snovi, kije bilaobdelananavajahin jeponavadi pogoj zapristopkizpitu, lahko pa pomeni tudi delni izpit Izpit je končno soočenje študenta s profesorjem Kako izgleda posamezni izpit, se pozanimaj pri kolegih v višjih letnikih. K izpitu se prijaviš s prijavnico. 6 pravil za uspešno učenje Načrt za zmago! Kako priti do znanja na najlažji in najhitrejši način, je vprašanje, ki se nam zastavlja vse življenje. Še posebej pa je pogosto med šolarji, ki jim učenje kroji njihov vsakdan. Učenje ni le branje ali slepo ponavljanje vsebin, ampak skrbno načrtovana pot do znanja. Na tej poti pa moramo upoštevati določena pravila, ki nam olajšajo učenje in podaljšajo prosti čas. 1. Redno in motivirano učenje Skušnjava po kampanjskem učenju je velika, rezultati pa kratkotrajni, ki se kažejo v slabem učnem uspehu in neznanju. Izberite si svoj čas za učenje. Vsak dan ob enakem času v znanem okolju, ki ne moti pozornosti. Na začetku učenja nove snovi ne pozabite na kratko ponoviti snovi naučene prejšnji dan. Na koncu pa se ob predelani snovi in uspešno opravljenem preizkusu znanja nagradite (pojdite v kino, kupite si čokolado...). 2. Aktivno poslušanje V šoli pozorno poslušaj učiteljevo razlago. Svoje misli usmeri v povedano in poskušaj razumeti in razčleniti. Povezuj razlago s prejšnjim znanjem, išči nove primere ter poskušaj predvideti, kaj bo sledilo. Pri pomnenju pomaga tudi miselno oživljanje in predstavljanje povedanega. 3. Dobri zapiski Za vsak predmet, snov moraš imeti svoj zvezek. Zapiski morajo biti čitljivi in pregledni. Preglednost lahko dosežeš s poudarjanjem naslovov in podnaslovov. Delaj pogoste vsebinske odstavke. Podčrtaj ali uokviri pomembne podatke. Izmisli si posebne znakce za: pomembno (!), vprašaj učitelja (?), preberi v knjigi (K), naredi doma (DN) in znakce tudi uporabljaj. 4. Naredi načrt učenja Na list papirja napiši vse, kar se moraš naučiti, prebrati in rešiti v delovnem zvezku. Vsebino čas- ovno razdeli na dneve in ure. Ob vsaki opravljeni točki in preverjanju naučenega obkljukaj napisano. List obesi na vidno mesto. Tako ti bo v oporo in spodbudo, da res dosežeš zastavljeni cilj. 5. Aktivno branje Beri tiho, hitro in osredotočeno na vsebino. Glasno branje otežuje razumevanje in moti koncentracijo. Hitro beri tako, da z enim pogledom zajameš večjo skupino besed. Tako zajameš tudi njihov smisel. To pa ne gre čez noč in je potrebna vaja. Več o tem lahko prebereš v knjigi Hitro branje avtorja Vida Pečjaka. 6. Ponavljanje je ključ Na koncu posameznih sklopov naučenega ali prebranega gradiva vedno pride ponavljanje, utrjevanje predelane snovi. Obnavljanje snovi si podkrepi z drevesnim diagramom, miselnimi vzorci, skicami, formulami. Vsi ti grafični prikazi ti pomagajo pri predalčkanju snovi v tvoji glavi. Inskripcija je podpis, ki ga profe-sor vpiše v indeks na prvem predavanju. Rabiš ga za testiranje indeksa, zato zna biti neprijetno, če ga na enem od prvih predavanj ne dobiš. Frekvenca je podpis, ki ga profe-sorvpiševindeksnazadnjempreda-vanjualivsajpoopravljenemkolokv-iju, seminarju., in je nujno potreben za testiranje indeksa Testiranje indeksa je postopek, konekdopreveri.čeimašzbranevse podpise. Če jih nimaš, imaš skoraj nerešljiv problem. Testiranje poteka pred ali z vpisom v višji letnik. Vpisni pogoji so minimalno, kar moraš venem letu storiti, da te vpišejo v višji letnik. Pogojni vpis je tonus, ki ga lahko dobiš, tudi če nimaš vseh vpisnih pogojev, pa si recimo imel visoko povprečje izpitnih ocen ali neko drugo opravičilo za to, da ti na primer manjka en izpit Ponovni vpis (ponavljanje) se ti zgodi, ko narediš nekaj, vseeno pa dosti premalo za vsaj pogojni vpis naprej in ti država da eno leto zato, da svoj vtis popraviš. Obdržiš status, izpite delaš zastonj, ponekod pa lahko celo hodiš na vaje skupaj ssvojimprejšnjimletnikom. Med študijem se lahko ponovno vpišeš le enkrat Pavziranje je tisto, ko nimaš dovolj niti za ponovni vpis ali pa si le-tegaže izkoristil Zakazen izgubiš status študenta instem vse pripadajoče ugodnosti - če si moškega spola, ti grozi,date slovenskaobramba pokliče na služenje vojaškega roka. Zdraviloprotitemujeprepisnadrug faks. Vpis je najlepši čas počitnic, sreda septembra, ko študentje napolnijo hodnike pred referati in se kot ovce drenjajo, izpolnjujejo statistike, podpisujejo obrazce, vse le za to, da bi statusindolgostsvojegaštudentske-ga življenja, ki je sicer prekratko, podaljšali za eno leto. Semestralne počitnice so zgolj konstrukt Tfega ni So le trije tedni v januarju infebruarju,konipredavanj in vaj, namenjeni pa so učenju in izpitom. Poletne počitnice so odvisne predvsem od tebe. Lahko trajajo polne tri mesece (julij, avgust, september), lahko pa jih sploh nimaš. Kolega, kolegica je naziv,skater-im te bodo naslavljali profesorji tipa jih raje ne. Kolegi bodo zate vsi, ki študirajo isti faks kot ti, za tiste, ki so v tvojem letniku, pa se bo ohranil naziv sošold. Otroci nas opazujejo Ali znamo ravnati z denarjem? Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pregovor velja tudi za ravnanje z denarjem. Otrokom dajemo zglede, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Občutljiva točka srečevanja z denarjem pa je lahko tudi žepnina ali nagrada za pomoč. Starši, morda boste prav s pomočjo naslednjega testa lahko ugotovili, kako bi lahko izboljšali svoje ravnanje in dali otrokom primeren zgled. Tudi to je učenje! Vprašanja Točke 1. Alipoznate svoje trenutno stanje na računu? Da 1 Ne 0 Približno 3 2. Alipozabite na rojstne dneve svojih sorodnikov? Ne 1 Redko 3 3. Ali so se vam zdeli vaši starši precej skopuški? Da 0 Ne 3 Drugače niso mogli2 4. Ali samostojno razpolagate z mesečno žepnino, katere višino ste določili sami? Da 1 Ne 2 5. Ali svojemu partnerju prikri-jete, kadar preveč zapravite? Da 0 Ne 3 Včasih 2 6. Ali bi svojemu osemletniku kupili na razprodaji zelo drago usnjeno jakno po znižani ceni? Da 3 Ne 2 7. Alipoznate tudi spodnji del svojega avtomobila? Da 0 Ne 2 8. Mislite, da sta skopost ali ve-likodušnost lastnosti, kistaprirojeni? Da 1 Ne 3 9.2000-nakajpomisliteobtejštevilki? Na leto 2000 2 Na 2000 mark 0 Na 2000 milj dolgo potovanje 1 10. Ali bi si radi kupili nov avto, čeprav je star še v redu? Da 1 Ne 2 11. Prihajate na zmenke točno? Da, potrudim se 2 Ne 3 Občasno 1 12. Ali si kupite kdaj kaj odvečnega zato, dabipostalibolje razpoloženi? Da 3 Ne 1 13. Ali sta oba starša odgovorna zaplačevanje družinskih računov? Da 3 Ne 0 Nadaljevanje na strani 21 a on pohištva Petrovče 1, (hmeljarski dom) 3301 Petrovče, tel.: 03/710 26 63, faks: 03/710 26 64 ♦ O I G N Ppmpletna ponudba -za dom in poslovne prostore a vse , ti belite net« neK^J vec! TRGOVINA KRIM CENTER Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA Tel. št.: 58-41-441 Bliža se čas, ko bo vas otrok zopet stopil v novo šolsko leto. Zato smo v KRIM-u poskrbeli za nove modne trende, od domačih proizvajalcev, po zelo ugodnih cenah. Pridite im s® prepričajte, m® Ib® warnt žali Savinja Mozirje Vab(jo vaslzi, Fata, Merkatori,Ingrid... Počitnice so se šele prav začele, pa je že treba razmišljati o novem šolskem letu! To sredi avgusta velja sevedabolj za starše kot za šolarje, a najbolj važno je dejstvo, da imamo v dolini prodajalno, kjer je na voljo vse, kar šolarji in dijaki potrebujejo na začetku šolskega leta 2001/2002. To je Savinjina papirnica v Mozirju. Že ob vstopu v prodajalno opazimo, da so se temeljito pripravili na vaš obisk. Prodajne police se kar šibijo pod raznovrstnimi zvezki različnih formatov, črtastimi, brezčrtnimi, s karo vzorcem ali notnim čr-tovjem, s trdimi ali mehkimi platnicami, s klasično ali spiralno vezavo. Letos so šolarji še posebej pozorni na platnice, največje pozornosti pa so deležni žvezki z junaki priljubljene televizijske serije TV Dober SAVINJA VAM NUDI: - zvezek A5 od 48 SIT dalje - zvezek A4 od 99 SIT dalje - peresnica od 230 SIT dalje • šolski nahrbtnik + igračka od 1.225 SIT dalje dan: Izi, Fata, Merkatori, Ingrid, Luka, Ana, Samo, Mr. Smith... Program za pisanje in risanje dopolnjujejo različne beležke, risalni listi in bloki. Tudi izbira pisal je zelo pestra, saj so na voljo navadni in kemični svinčniki, nalivna peresa, flomastri in barvice, voščenke, vodene in tempera barvice. Proizvajalcev teh izdelkov je cela vrsta, mladi pa najbolj povprašujejo pa tistih, ki so »in«: Cacharel, Naf Naf, South Park, DDP, Schneider itd. V Savinjini papirnici boste našli tudi * pisano paleto peresnic, kiso lahko prazne ali pa že napolnjene s pisali. Šolarji pri pouku potrebujejo tudi geometrijsko orodje: ravnila, trikotnike in šestila, velikokrat tudi radirke in šilčke, Slika pove vse: Savinjina papirnica vas pričakuje zelo bogato založena (foto: F. Kotnik) včasih pa še škarje. Vse to vas čaka v Papirnici Mozirje, kjer so se oskrbeli tudi z najrazličnejšimi šolskimi torbami priznanih proizvajalcev. Nekaj smo jih že omenili, morda veljati dodati še Seven. Naročila za delovne zvezke še sprejemajo, da pa vam bi čim bolj olajšali nakup šolskih potrebščin, vam nudijo možnost plačila s karticami in čeki na več obrokov. Morda boste ob tej priložnosti našli še kakšno lepo igračko za vašega najmla- Izkoristite UGODNE PLAČILNE POGOJE v Papirnici Mozirje: možnost plačila s karticami in čeki (na več obrokov)! jšega družinskega člana, torej se bo obisk v papirnici res obrestoval. Da bi se kar najbolj prilagodili vašim časovnim možnostim, so delovni čas v avgustu podaljšali kar do osmih zvečer. Ko boste v Savinjini papirnici, ne spreglejte njihove ponudbe računalniškega in pisarniškega programa, ki zajema diskete in CD plošče, barve in trakove za tiskalnike, miške in podloge zanje, papir različnih barv in formatov, obrazce, bloke, registra-torje itd. Seveda pa je v nekaj stavkih nemogoče našteti celotno ponudbo, zato sprejmite vabilo prijaznih prodaj alk in obiščite paprinico na mozirskem trgu! PR Savinja Papirnica Mozirje Delovni čas: - vsak dan od 7.00 do 20.00 - ob sobotah od 7.00 do 12.00 Tel. 839-3806 14. Ali kdaj pred svojim partnerjem hlinite kakšno posebno ugodno ponudbo, ki to sploh ni? Da 1 Ne 3 Včasih 2 15. Ali kdaj skupaj z otroki gledate reklame na televiziji? Da 2 Ne O 16. Ali mislite, da imajo prihodnost samo tistipoklici, v katerih se zasluži največ? Da 1 Ne 2 17. Ali mislite, daje doslednost pri vzgojipomembna? Da 1 Velikokrat 2 Ne 3 18. Ali si večkrat kupite nove čevlje, četudi jih nepotrebujete? Da 3 Ne 2 19. Ali načeloma beraču ne dajete denarja? Da 0 Ne 1 20. Ali dobi vsak družinski član dodatno počitniško žepnino? Da 1 Ne 3 21. Ali natančno veste, koliko morate na mesec plačati za elektriko? Da 3 Ne 0 22. Ali mora vaš otrok namerno povzročeno škodo (npr. čečkanjepo steni)poravnati iz svoje žepnine? Da 2 Ne 1 23. Kje končajo vaše stare obleke? V trgovini s starimi stvarmi 1 Darujete jih 3 24. Kako se vedete, kadar vpričo otrok naredite napako? Kar se da neopazno grem prek napake 0 Napako priznam in se po potrebi opravičim 2 25. Kakšna je pri vas nagrada? Načeloma denar 0 Velika pohvala 3 Lepo darilo 1 Analiza: Od 0 do 18 točk: Zelo ste varčni in ničesar ne tvegate. Otrokom daste denar v roke šele takrat, ko se naučijo v šoli dobro računati. Vaša varčnost je za druge skopost in otroci bi si gotovo želeli bolj spontanega življenja, ki bi postreglo tudi s kakšnim presenečenjem. Poskusite vendar že enkrat razmišljati kot vaši otroci in si sem in tja izpolnite kakšno željo. Mogoče boste odkrili svoje otroške sanje. Od 19 do 32 točk: Kadar sprevidite, da je potreben večji izdatek, ste se sposobni z njim sprijazniti, obenem pa vodite izjemno kontrolo nad vsakim tolarjem v hiši. Otroci so se vas odvadili vabiti k svojim igram, saj vedno odvrnete, da nimate časa. Na zabavišča ali praznovanja spremljate svoje otroke le pod pogojem, da ne »sitnarijo« s kakršnimi koli željami. Denar, namenjen razvedrilu, je natančno odmerjen. Za pomoč pri gospodinjstvu plačila SALON POHIŠTVA Šolska ul. 10, Mozirje Tel.: 03 839 46 54, 03 58 33 455 faks: 03 839 46 55 ni. Družinski člani se počutijo včasih pod pritiskom zaradi vaše popolnosti. Od 33 do 52 točk: Zlata srednja pot: Denar se vam zdi pomemben, a ne najpomembnejši v življenju. Še manj pomemben je, ko gre za vaše otroke. Največkrat se vam posreči priskrbeti otrokom tak način igranja in razvedrila, ki nič ne stane. Otroke zaposlite brez pomoči televizije in po možnosti brez stroškov. Družinski piknik ima za vas večji pomen kot vožnja z avtom do naslednjega zabaviščnega parka. Od 53 do 65 točk: Za vas je denar čarobno sredstvo, namenjeno zapravljanju. Vaši otroci dobijo vse; kar potrebujejo in kar si zaželijo. Žepnino prejemajo po potrebi. Z veseljem nudite otrokom vse, kar obstaja, kar že meji na potratnost. Včasih vas je kar malo strah ob misU, da bodo otroci nekega dne izgubUi veselje nad kupljenimi rečmi. Test povzet po knjigi Denar ne pade sam z neba - kako naučimo otroke ravnati z denarjem. Knjiga je izšla pri založbi Kres. Kako otroke spodbuditi k sodelovanju? Čarobne spretnosti Ob misli na novo šolsko leto marsikaterega starša in učitelja oblije mrzel pot, saj se bo spet začela z otroki mala vojna za sodelovanje. Kričanje, obtoževanje, grožnje... Vsako leto ista pesem, a brez učinkov. Morda pa bo letos drugače, če ne boste v prepričanju, da že vse veste, ta hip odložili Savinjskih novic. Namesto da otrokom ukazujete kot general, se sprijaznite z dejstvom, da se otroci na ukaze odzovejo še z večjo upornostjo. Poskusite na način, ki vam ga prikazujemo v spodnjem stripu (povzetpo knjigi Kako se pogovarjamo z otroki, da se lažje učijo, izdala Založba Mladinska knjiga): NAMESTO NEGATIVNE NAPOVEDI PONUDIMO IZBIRO Še vedno nisi začel s spisom! S takim tempom ne boš končal do naslednjega stoletja! Težko je začeti s pisanjem spisa. Ali boš še malo premislil, ali pa bi se o njem raje pogovoril z mano? PONUDIMO IZBIRO Ne zdiš se navdušena nad predpasnikom. Bi pomagalo, če ti dam na izbiro drugo predlogo ali drugačno blago? R Os «o tx Os «o »N o«i On oh > On 0“> «o SAM NAZARJE Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Za vas smo v NAZARJAH odprli trgovino z gradbenim materialom SAM Nazarje Na enem mestu vam nudimo vse za GRADNJO in OBNOVO od temeljev do strehe: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, iverne plošče, okna in vrata, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. AKCIJSKE CENE: - BRAMAC MARKANT že od 1.309 sit/m2 - FASADA DEMIT 5 cm 1.620 sit/m2 - ONDULINE PLOŠČE od 1.480 sit/kom BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! Lesarska 26, Nazarje s s “S «a <« S o -o o •Ci o £ » on K "O s ■s *ie o S on O O S >3 >s*a •»%» O ZDENKA ČOK, USTANOVITELJICA TEMELJNE ŠOLE ČLOVEŠKIH POTENCIALOV Kako se naučimo »voditi barko svojega življenja« Agencija Žarek iz Velenja je nosilec ideje in organizator temeljne šole razvoja človeških potencialov. To je prva šola te vrste v Sloveniji, ki bazira na znanjih s področja »human resources managementa« in smiselno ter sistematično razvija vsakega posameznika. Ustanoviteljica šole in hkrati direktorica agencije Žarek je Zdenka Čok, ki se je za takšno pot odločila iz preprostega spoznanja: Pri mnogih ljudeh se zgodi, da ne zmorejo več živeti tako, kot so naučeni. Njihovo življenje postaja pekel, poln skrbi, nenehnega pehanja, brez radosti in upanja na lepši jutri. Pri sebi sem nekoč opazila, da mi življenje razpada na tisoče drobnih koščkov in da nimam niti moči niti znanja, kako ga spraviti skupaj. Začela sem se spraševati: kdo sem, kaj želim, kaj znam... Ali ima moje življenje kakšen cilj in smisel? Začela sem prebirati knjige o duhovni naravi človeka in poiskala ljudi, ki o tem kaj vedo. Želja po tovrstni šoli se je razvijala v meni hkrati z mojim razumevanjem življenja, veliko pa je k moji odločitvi pripomogel tudi čas - začetek novega tisočletja. Grobi kapitalizem občutimo na vsakem koraku, marsikdo se težko prilagaja hitrim spremembam, saj dogodki prehitevajo eden drugega. S to šolo želim dokazati, da obstajajo znanja, tehnike in metode, kako lahko človek kljub strahovitemu tehničnemu razvoju še vedno ostaja čuteče bitje, vredno pozornosti. • Komu je temeljna šola razvoja človeških potencialov prvenstveno namenjena? Šola je namenjena vsem vodilnim kadrom, ki se dnevno srečujejo z organizacijo delovnega procesa, in ljudmi, ki v tem procesu delajo. Ta znanja v resnici potrebujemo vsi, saj je človek socialno bitje, ki preko lastnega razvoja lahko uspešno vodi svoje življenje. Dokler nima dovolj teoretičnih in praktičnih znanj, porabi bistveno več časa in napora za uspešno izvedbo kakršnegakoli dela. Managerji s področja human resources managementa oziroma HRM pravijo, da dokler človek ne osvoji dovolj praktičnih metod ravnanja v ključnih situacijah, ga vodi delovni proces, kasneje pa on vodi delovni proces. • Zakaj? Zato ker s takšnimi znanji ve, zna in zmore spreminjati situacije in se nanje pravilno odzivati. Zdenka Čok: “Ljudje se lahko načrtno spreminjamo!” • Zanesljivo ni naključje, da prvi letnik šole poteka v osrčju Logarske doline? To res ni naključje, saj je Logarska dolina odmaknjena od vrvenja sodobnega sveta, je ekološko neobremenjena in omogoča slušateljem, da si med odmori spočijejo možgane, se nadihajo svežega zraka in razveselijo oči ob naravni lepoti. • Na podeželju smo ljudje za vsebine, kakršne ponuja vaša šola, praviloma manj dovzetni, dejansko živimo iz dneva v dan, brez da bi se vmes kdaj ustavili in vprašali, kam pravzaprav sploh gremo... V javnosti res vlada mnenje, da so ljudje na podeželju manj dovzetni za tovrstne vsebine, da živijo bolj »iz dneva v dan« in se redkeje vprašajo: Zakaj počnem to, kar pač delam, na vedno enak način, čeprav ni pravih rezultatov? To mnenje drži le delno. Ljudje na podeželju namreč do sedaj preprosto niso imeli skoraj nobene možnosti za tovrstno izobraževanje, saj se večina dodatnih izobraževanj izvaja v mestih. Postavitev temeljne šole razvoja človeških potencialov je torej dvojni izziv: ljudje iz mest se vpisujejo v šolo, istočasno pa obrobje ne more več trditi, da se pri njih nič ne dogaja. • Se torej ljudje lahko načrtno spreminjamo? Seveda se lahko ljudje načrtno spreminjamo, v to dejstvo nihče več ne dvomi! Vsak povprečno zdrav človek se lahko tako spremeni, da vozi avto, uporablja mobilni telefon, računalnik in podobno. Vsak povprečno zdrav človek lahko s pametnimi metodami znanja spremeni svoja razmišljanja in s tem delovanje v praksi, torej v vsakodnevnem življenju. Toda vsega naštetega se je treba naučiti! Japonske raziskave človeških možganov govorijo o tem, da človek uporablja le okrog tri odstotke svojih kapacitet. Vsak zdrav človek lahko z znanji iz HRM razvija svoje možgane in posledično svojo uspešnost do neslutenih zmožnosti. • Kar pa verjetno ne gre brez težav... Na tej poti so številne ovire: strah, lenoba, premajhno zavedanje, kaj v resnici želimo in kako to doseči, itd. Ni smisel v tem, da nam nekdo pove, da naši možgani delujejo 15-odstotno, ampak da to čutimo v posledicah načina življenja. Več znanj s področja HRM najprej prinese v vsakega posameznika nekaj zmedenosti, saj postavlja na glavo vsa njegova dotedanja vedenja, kasneje pa takšen človek bistveno lažje in bolj srečno živi. Nauči se »voditi barko svojega življenja« skozi mirnejše vode in hitreje dosega svoje življenjske cilje. • Kako je organizirana vaša šola, da dejansko dosegate takšne rezultate? Praktična predavanja so sistematično postavljena tako, da slušatelj postopoma spozna veščine komuniciranja, odzivanja na stres, svoje resnične moči, se sreča s pojmom intuicije in kako z njo lahko pomaga, se uči selektivnega razmišljanja, doživi uvid v praktične metode neuspešnosti in odpravo le-teh. Tem je še veliko, vse pa postopoma vodijo slušatelja k večji samozavesti in s tem večjim uspehom v življenju, tako na zasebnem kot na službenem področju. • Zanesljivo ste pri izbiri predavateljev nadvse precizni... Predavatelji v temeljni šoli razvoja človeških potencialov so prav posebni ljudje. Med njimi so doktorji, profesorji in inženirji z različnih področij. Vsem je skupno to, da so dokaj znani v slovenskem prostoru in tujini, povezuje pa jih veliko življenjskih izkušenj in dodatnih izobraževanj, s katerimi so nadgradili svoja osnovna znanja. • Zdenka Čok, kakšen je vaš moto življenja? Winston Churchill je dejal: Vsi so vedeli, da to ni mogoče. Potem pa je prišel nekdo, ki tega ni vedel. In uspelo mu je! Pogovarjal se je Franci Kotnik Vse informacije v zvezi s Temeljno šolo razvoja človeških potencialov lahko dobite v Agenciji Žarek, Velenje, tel. in faks: 03 5875-484 ali GSM 041 467-601. NASVETI D d Pašna sezona na planinskih pašnikih v letu 2001 GVŽ/ha. Po območjih pa je sledeča: nosti so sprejele tudi pašne rede, območje Luč in Solčavskega 0,54 GVŽ/ha območje Ljubnega, Gornjega in Nove Štifte 0,79 GVŽ/ha območje Mozirja 1,42 GVŽ/ha območje Šmartnega 0,67 GVŽ/ha. Piše: Vida Ribič Najpomembnejša značilnost in hkrati velika vrednota slovenske krajine je njena pestrost, raznolikost in ohranjenost. Ta izvira iz naravnih danosti. Vse to je temelj kulturne krajine, ki jo je oblikoval in jo razvija človek. K temu mnogo prispeva pašništvo. Planinski pašniki predstavljajo tradicionalno obliko individualne ali skupinske rabe kmetijskih zemljišč v gorskem svetu Slovenije. Da bi ta območja ohranili obdelana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že vrsto let namenja sredstva tudi podpori za živali na planinski paši. Višina sredstev je bila do sedaj določena glede na kategorijo živali in izplačana na število GVŽ, ki so se vpašni sezoni pasle na planini. V letu 2001 se podpora za planinsko pašo določa na podlagi pašnih površin. Podporo zaplaninsko pašo so vse naše planine uveljavljale znotraj ukrepov Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) kot ukrep Planinska paša (PP), (redno je potrebno voditi evidenco o delovnih opravilih na travniku/pašniku, ki ste jo dvignili na enoti Kmetijske svetovalne službe), hkrati pa so upravičenci uveljavljali tudi zahtevek zaizravnalna plačila na površino za območjaz omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO1). Po zbranih podatkih o popisu paše je na območju Zgornje Savinjske doline izpolnjevalo pogoje za pridobitev sredstev 41 planin. Skupaj znaša dejanska pašna površina 1.534,97 ha. Na njih pase 326 kmečkih gospodarstev 360 krav, 826 telic, 90 pitancev, 367 ovac, 60 kobil - konjev in 20žrebet. Povprečna obtežba v pašni sezoni znaša 0,67 Živali so bile prignane na planino od 2. maja do 6. junija. Uporabniki načrtujejo predviden odgon okrog 22. septembra. Glede na letošnje klimatske razmere je rast travne ruše na nekaterih pašnikih nekoliko slabša in se zna zgoditi, da bo pašna sezona nekoliko krajša od prejšnjih let. Ob angažiranju kmetov - pašnih upravičencev, je bilo v zadnjih letih urejeno veliko planin. V letu 2000 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpori za živali na planinski paši (8.128 GVŽ) namenilo 65.136.330 SIT, za območje Zgornje Savinjske doline pa 8.569.5OO SIT. Vse pašne skup- da bi tako bolje uredili razmerja do drugih panog in uporabnikov prostora. Upravičena je zahteva kmetov, da se postopek denacionalizacije zaključi in da pridejo planinski pašniki v last in posest pašnim skupnostim ter se vpišejo v zemljiško knjigo, kar je leta 1941 preprečila druga svetovna vojna. Planinski pašniki prispevajo svoj pečat k lepoti našega planinskega sveta, zato je njihova turis-tično-rekreacijska vloga velika. Ohranjanje življenja na planinskih pašnikih predstavlja pašnim skupnostim precejšnje finančno breme, zato menimo, da je podpora države planinski paši nujna. Kmetijska svetovalna služba Pretirana higiena ni dobra Reklame, zlasti tiste na televiziji, močno vplivajo na naše razmišljanje, odnos do svetain način življenja. Njihov vpliv morda podcenjujemo, vendar naša podzavest posluša in počasi tudi uboga vztrajno vsakodnevno ponavljanje reklamnih gesel. Najbolj me strese, kadar že nevem-katerič slišim, kako mora biti perilo bleščeče belo in da je vsak madež najhujša katastrofa. Zadnje čase je vse več reklam za mila in čistilna sredstva, ki zares vse dezinfecirajo in pomorijo vse bakterije in mikroorganizme. Spomnite se otročička, ki sedi na tleh v stanovanju, pod njim pa piše: Tako majhen, pa že v slabi družbi. V družbi bakterij, seveda. Ki jih morajo skrbni starši takoj pregnati, da bo otrok lahko zrasel v spodobnega človeka. Ali pa tista, ko mora biti straniščna školjka tako čista, da otroček po njej vozi avtomobilček. Ali pa zdravnica, ki zatrjuje, da je samo popolnoma dezinfecirano dovolj čisto. Tako nam vsakodnevno med vrsticami ali pa kar naravnost govorijo, da jezanaše zdravje najboljše, če pobijemo vse mikrobe in bakterije okrog sebe in si ustvarimo varen, popolnoma čist, sterilen svet Kakšna so dejstva? Dejstva so seveda drugačna. Človeka ogroža le majhen del mikrobov, ki povzročajo nevarne bolezni. Ti pa večinoma živijo v ljudeh, ki so že oboleli. Varovati svoje zdravje pomeni, da preprečimo širjenje okužbe - prehod nevarnih mikrobov od obolelih do zdravih ljudi. Če pa nasprotno z uporabo agresivnih čistilnih sredstev svoje okolje steriliziramo, pobijemo vse mikrobe, to pomeni, da smo uničili celo vrsto neškodljivih mikrobov in tudi tiste, ki so koristni. Prisotnostneškodljivih mikrobov stalno trenira in utrjuje človekov imunski sistem, da učinkovito brani telo pred boleznimi. Če je mikrobov v našem okolju malo, naš imunski sitem počiva in ni več tako učinkovit. Zanimivo je, da v razvitih deželah že ugotavljajo, da so otroci, ki živijo v pretirano čistem okolju, bolj občutljivi in lažje zbolevajo, zlasti za različnimi alergijami. V ZDA, kjer je uporaba antibakterijskih čistil že dosegla vrhunec, ugotavljajo, da uporaba takšnih čistil povzroči selekcijo čedalje bolj odpornih bakterij v gospodinjstvih. Tako si z uporabo antibakterijskih čistil sami vzgojimo zelo odporne bakterije v svojem stanovanju, ki zares znajo delati preglavice. Izrazito nevarne so lahko za kronične bolnike z oslabljenim imunskim sistemom, ki se ni sposoben braniti okužbe. S tem pojavom se srečujejo tudi v bolnišnicah, kjer je bila uporaba antibakterijskih čistil nujna. Obsedenost od čistoče in pretira-nauporaba močnih čistil slabo vpliva na naše zdravje (slabša imunski sistem, direktno škoduje organizmu npr. koži, lasem). Slabo pa tudi vpliva na naše medsebojne odnose. Če se pretirano bojimo bakterij, potem se kmalu ne bomo več upali dotakniti sočloveka, ga pobožati ah mu stisniti roko. Privzgojeni gnus pred umazanijo nam preprečuje celo vrs- to dejavnosti in omejuje naše življenje. Nekateri ljudje se že zdaj zapirajo v “varno okolje” svojega sterilno čistega stanovanja. Kako ravnati? Čistoča je nekoč pomenila zdravje. Danes pa je z uporabo antibakterijskih čistil čistočo mogoče stopnjevati in pretiravati v sterilnost, ki za človekovo zdravje ni dobra. Torej ostajajmo pri starih, dobrih in preizkušenih načinih vzdrževanja čistoče: vodi, milu in navadnih detergentih. Kar najbolj omejimo uporabo antibakterijskih čistilnih sredstev. Pa pogosto si umivajmo roke, z navadnim milom seveda. Preko njih se prenese največ človeku nevarnih mikrobov. Poskrbimo, da v našem gospodinjstvu ne bo priložnosti za množičen razvoj bakterij. Zlasti hrana, ki ostane na toplem in vlažem mestu, je odlična podlaga za razvoj mikroorganizmov. Pustimo sebi in svojim otrokom veselje, da smo lahko tudi malo umazani, kajti to je dobro za naše in njihovo zdravje! Zeleni Franček Spodbude za gojitvena in varstvena dela Piše: Marjan Denša Goznogojitvena in varstvena dela v mladem gozdu so naložba, ki se izplača šele čez dolgo vrsto let, pravzaprav šele čez desetletja. Zato pri lastnikih gozdov niso prav nič popularna in jih brez zadržkov opravlja le malo lastnikov gozdov. Da bi spodbudila tovrstna vlaganjavgoz-dove, je država (v različnih obdobjih različno) pripravila sistem sofi-nanciranjagozdnogojitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih. Pred osamosvojitvijo so se gojitvena dela plačevala lastnikom gozdov iz ti. biološke amortizacije, ki je zna-šalanajmanj 13 odstotkovvrednos-ti od prodajne vrednosti lesa, danes pa se dela subvencionirajo iz državnega proračuna Subvencije so namenjene spodbujanju ukrepov nege, varstva in obnove v zasebnih gozdovih. Ti ukrepi morajo biti v letnem programu dela Zavoda za gozdove Slovenije in seveda v skladu z veljavnimi gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti. Spodbude ureja Odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Ta odredba podrobno odreja, kakšen je postopek za dodelitev spodbud in koliko te znašajo za posamezne vrste del. Odredba odreja tudi, kako se zagotavljajo sadike gozdnega drevja sredstva za varstvo gozdov pred požari, pred podlubniki, pred divjadjo idr. Zavod za gozdove pripravi letni program del za naslednje leto tako, da revirni gozdarji na osnovi gozdnogospodarskih, gozdnogojitvenih in sanacijskih načrtov ter ob sodelovanju lastnikov gozdov po objektih (parcelah) predvidijo potrebna gojitvena in varstvena dela. Za ta dela nato izračunamo potreben obseg finančnih sredstev za subvencije, sadike in zaščitna sredstva. Tak predlog programa se uskladi na nivoju države, obravnava in potrdi ga Svet Zavoda za goz- dove. Potem pa pride tisto najpomembnejše; koliko denarja bo namenil vlaganjem v gozdove proračun in kdaj bo proračun sprejet. Vse od leta 1994 posebnih težav z zagotavljanjem potrebnih sredstev za subvencije za gojitvena dela ni bilo. Res so bili proračuni sprejeti bolj pozno in so bile spodbude izplačane z večtedenskimi zamiki, a sredstev je bilo kljub temu dovolj. V jeseni leta 2000 pa se je prvič resno zalomilo. Zmanjkalo je denarja za varstvena dela, te zaostanke je Zavod poravnal šele spomladi letošnjega leta. Pri sprejetju letošnjega proračuna so se ti zaostanki “zažrli” v razpoložljiva sredstva, ki so bila že tako precej manjša od programa vlaganj v gozdove. Poleg tega pa se sredstva tudi po sprejetju proračuna izredno dolgo niso začela izplačevati. To je povzročilo zelo veliko negodovanja med številnimi lastniki gozdov po vsej državi in seveda tudi med gozdarji na Zavodu za gozdove. Zamuda pri izplačevanju pa je nastala zaradi poskusaprilagajanjapostop-ka izplačil evropski skupnosti. V spodnji tabeli je prikazano, koliko sredstev za spodbude bi potrebovali na našem območju in koliko so nam jih dodelili. Sredstva so razdeljena po proračunskih postavkah. Sredstva za sadike in varstvo gozdov pred divjadjo in podlubniki v preglednici niso prikazana. Iz preglednice se jasno vidi, da je sredstev premalo, zlasti velik primanjkljaj je za varstvo gozdov. Vzrok temu je poleg drugega tudi to, da se varstvo gozdov subvencionira skoraj v celoti (97%), medtem ko znašajo spodbude pri negi in pri pripravah sestojev okoli 50%. Problem je tudivtem, da se sredstvamed proračunskimi postavkami ne morejo prelivati (nenamenska poraba sredstev). Kakšni bodo ukrepi, da bomo kljub velikemu izpadu sredstev za subvencije program gojitvenih in varstvenih del izpeljali brez škode za gozdove? - Še bolj kot do sedaj bomo zagotavljali subvencije samo za tista dela, ki so v letnem programu del. - Predvidena gojitvena dela smo rangirah glede na nujnost ukrepanja. Prednost pri spodbudah imajo dela, ki so pomembnejša za razvoj gozda. - Na osnovi našega programa in dosedanje uspešne realizacije gojitvenih del v primerjavi z drugimi območji (in to vse od začetka delovanja Zavoda), bomo poskušali doseči prerazporeditev sredstev med območji. To smo v določeni meri že dosegli. - Dela, ki niso nujno potrebna, bomo prenesli vnaslednje obdobje. - Predlagali smo racionalnejše obračunavanje varstvenih del, zlasti varstva pred divjadjo. - Pospeševali bomo naravno obnovo gozdov, ki je cenejša in zlasti gozdu bolj prijazna - Vodstvo ZGS poskuša doseči, da se spremenijo razmerja posameznih proračunskih postavk in da se postavke bolj polnijo v okviru potreb. Na te in še na druge načine bomo poskušali realizirati za leto 2001 zastavljen program gozdnogojitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih. Zavod za gozdove Slovenije OBVESTILO Obveščamo vas, da je v Uradnem listu št. 61-62 z dne 27.7.2001 izšel razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje usposabljanja pašnikov. Najmanjša skupna velikost pašnika je 2 ha, za govedo je pogoj dvožična, za drobnico pa štirižična ograja, za konje pa dva traka ali kombinacija traku in žice. Pašnik mora biti urejen v letu 2000 ali 2001 po načrtu kmetijske svetovalne službe, priložiti pa je potrebno originalni račun za žico in izolatorje, posestni list, mapno kopijo, notarsko overjeno zakupno pogodbo, če gre za zakupljeno zemljišče in fotokopijo A obrazca. Upravičenci, ki prejemajo sredstva iz naslova podpore za planinsko pašo, ne smejo za isti pašnik uveljavljati še nepovratnih sredstev za spodbujanje usposabljanja pašnikov. Kmetijska svetovalna služba www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 KBE ■ PVC okna vhodna vrata senčila OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Proračunska postavka Program OE Izračunana sredstva SIT Proračun Odobrena sredstva SIT Obnova gozdov1 1.095.000 1.095.000 Nega gozdov 14.000.000 10.100.000 Sanacija ujm 150.000 164.000 Varstvo pred podlubniki 189.000 811.000 Varstvo pred divjadjo, erozijo 8.700.000 1.166.000 Vzdrževanje živalskih habitatov 334.000 488.000 Skupaj spodbude 24.468.000 13.824.000 Ureja: Nastasja Kotnik 5e en mesec, manj, pa bo konec počitnic. Ker pa j e zadru ih nekcù tednov tako neznansko vročih, vam predlagam, da se malce ohladite v stanovar\j ih in napišete kakšen verz, pesmico, uganko, rebus, mctfhno križanko ali pa mogoče kakšen recept. Vsakega prispevka bom zelo vesela. Veselo na delo in poskusite biti pridnej ši do začetka septembra. Masta5ja Paše naš naslov:5avinjske novice,Savinjska cesta U, 3331 Nazarje,ZA MLADIBOBEMČEK Rod Sotočje Nazorje Po nekajletnem zatišju so taborniki nazarskega roda Sotočje drugič taborili na Lazah nad Kokarjami. Tabora se je udeležilo 21 mladih pristašev življenja v naravi, starih od 7 do 14 let, štirje vodniki in taborovodja Ivo Collauti, ki je povedal, daje bilo precej težav pri organizaciji tabora povezanih predvsem s pomanjkanjem opreme. Iz zagate jih je rešila Civilna zaščita, ki jim je posodila šotore, nekaj pa so jih prispevali vodniki sami. Taborniški delovni dan se je začenjal ob sedmih zjutraj s telovadbo, umivanjem in dviganjem zastave. Zajtrku je sledilo čiščenje in pospravljanje šotorov, njihova urejenost se je nato ocenjevala. Zatem se je vsak vod (fantovski vodi imajo imena po živalih, dekliški pa po rastlinah) odpravil na svoj prostor, ki si ga je uredil v gozdu. Tu so potekala urjenja v Udeleženci taborjenja na Lazah pri Kokarju (foto: Ciril Sem) orientaciji, učenje taborniških vozlov, postavljanje bivakov. Popoldneve so taborniki preživljali ob raznih igrah za krepitev čutov (opazovanje) in spomina, tekmovanj v postavljanju tabornega ognja in postavljanju raznih objektov - na primer žičnice. Zvečer je ob himni rodu najbolj marljiv tabornik tega dne spuščal zastavo. Nazarski taborniki nimajo ustrezne kuhinje, zato so hrano (pet obrokov dnevno) dobivali iz restavracije Glin Gostinstvo. V brunarici na Lazah, postavljeni s pomočjo sponzorjev, bi bila zelo dobrodošla tudi elektrika. Glede na dejstvo, da so nekateri taborili prvič, večina pa drugič, je bila bližina doma kar prikladna. Mladi taborniki so bili polno zaposleni z osvajanjem veščin preživetja v naravi, njihova energija pa skoraj neizčrpna. Najboljši veselošold prejeli nagrade Avgust Robnik V letošnjem tekmovanju v znanju iz Vesele šole je tekmovalo kar dobrih 35.000 osnovnošolcev iz cele Slovenije. Izmed njih je bilo 671 državnih prvakov, devet izmed teh pa je prišlo iz šol Zgornje Savinjske doline. Prvo junijsko nedeljo je Gallusovo dvorano Cankarjevega doma zasedlo skoraj sedemsto šolarjev. Bilo je nadvse slovesno, saj so prišli v Ljubljano po zaslužena priznanja. Med ponosnimi je bilo tudi devet Zgornjesavinjčanov, ki so dokazali, da jim znanje na malce drugačen način ni nikakor tuje. Še več. Lahko jih bogati in nadgrajuje. S svojimi mentorji so se skozi vse leto pripravljali na zaključno dejanje, na izpolnjevanje testov. Nekaterim je šlo seveda bolje od rok kot drugim, bili so bolje pripravljeni in verjeli so v svoj uspeh. In tistim je uspelo, postali so državni prvaki. Iz zgornjesavinjskih šol so najvišja priznanja prejeli naslednji učenci: iz OŠ Gornji Grad Tomaž Suhovršnik, iz OŠ Ljubno Teja Turk in Patricija Močnik, iz OŠ Mozirje Maja Marovt, Patrik Rose in Teja Vodlak, iz OŠ Nazarje Alja Denša in iz OŠ Rečica ob Savinji Špela Račnik. Veselošolka Maja Marovt iz OŠ Mozirje je bila med 14. tekmovalci cele Slovenije, ki so dosegli vseh 40 možnih točk in je zato prejela še posebno priznanje. Veselošolke in veselošolci se v naslednjem letu zopet srečajo, ponovno bodo brskali za rešitvami ugank, iskali skrite odgovore in logično povezovali. Ob učenju bodo spoznavali nove razsežnosti in ... ...... kar je najvažnejše, ob tem se bodo lahko dobro zabavali. Kot je bilo p^b.tmia najvisjih priznanj iz tekmovanja temu vsa |eta dos,ej Vesele šole (foto: Benjamin Kanj.r) Benjamin Kanjir o športne^ IGRIŠČO... JkJ Težko pričakovano športno igrišče Končno in kar nekako nepričakovano se je zgodilo. V Varpoljah smo dobili pravo športno igrišče. Sicer še ni čisto nared, a vseeno se lahko na njem že igramo razne športne igre, se rolkamo in podobno. V prejšnjih letih nam je bilo edino igrišče cesta, ki je iz leta v leto, zaradi vse gostejšega prometa, postala preveč nevarna in otroci smo bili prikrajšani tudi za to veselje. Končno pa se je v vasi zbrala skupina ljudi, ki je ustanovila športno društvo imenovano Gmajna in prav ti so si za cilj postavili izpolnitev naših želja po svojem, pravem športnem igrišču. Zavihali so rokave, opravili preko 2500 prostovoljnih ur in rezultati so tu. Še posebej smo veseli, da smo tudi otroci veliko pomagali pri teh delih, predvsem pri čiščenju podrasti in spravilu grmovja in tako tudi mi prispevali svoj delež k ureditvi omenjenega športnega parka. Ponosni smo na naše starše in krajane Varpolja z okolico ter njihov trud, saj so nam s tem igriščem naredili počitnice lepše in predvsem varnejše. Nika Pukart Il\) najrajši Q5f VARtJAV-CI... DftOGOSOLČKI 5mo drugošolčkizbrani v naši sobani. Z mislimi potičemo po svetu, po vsem Sirnem planetu. Radi se imamo, prijazno učiteljico imamo, ki nas spravi v red, ko poredni smo spet. Če bi radi vedeli vse, edina reSitev za to - Sola j e. Zato pridno se učite in v šolo radi hodite, da boste postali vsevedi, kot mi, ki z domsyjjo v svet smo zašli. Zala Štiglic, 3. r. 05 Rečica ob Savinji Sem šofer šdskega avtobusa. Vsdo jdro ^pripeljem otroke v šob. Rad imam, da so otro • d pridni. Vesel sem, da pozdrdjgo. Ko grejo v avtobus, morajo čekati v vrsti. Na incesti moram biti previden in upoštevdi prometne znake, vendar sem rad šofer. “ * , Ä PODKRIZMK PETER Pa je tu! Že na vseh prodajnih policah, na njem pa vse, kar ste si želeli imeti v svoji fonoteki. Prihaja od MAGNIFICA. “24 000 poljubov”, “Revolution is my solution", “Zeleni Jure”, “Gdo je čefur", “In ko enkrat bom umrl", “Silvia”, “Halo gospodična", predvsem pa je tu nov singl: “Gospod, težko sem ponižen”. Album z naslovom „Komplet“! Hvala, gospod, še za take plošče! „Moglo bi bit' da je lakše umrit’ nego ljudima reč’ - oprosti!11 GIBONNI nas letos preseneča s prav posebnem singlom, poimenovanim »Oprosti«, s katerim napoveduje svojo novo ploščo. Tokrat pa je poskrbel za prav poseben tip promocije. Na spletni strani www.gibonni.hinet.hr, ki je javnosti na voljo od 2. julija, lahko glasujemo in sodelujemo v nagradni igri, ki nam prinaša bogate nagrade. Po svoji volji lahko izberemo, katero fotografijo bo Gibonni izbral in jo objavil na naslovni strani svoje nove plošče, ki bo izšla v jeseni. □olgo smo bili v pričakovanju novega singla MARIAH CAREV, »Loverboy« in zdaj je končno tu! Loverboy je prvi single, ki ga je Mariah izdala pri založbi Virgin Records. Nasing-lu lahko poslušamo njen znameniti vokal, tokrat v kombinaciji z vokaloma znanih raperjev Da Brata in Ludacrisa. Mariah je napisala »Loverboy« v sodelovanju z Lar-ryjem Blackmonom in Thomasom Jenkin-som, ustvarjalno dvojico, ki ju poznamo še od glasbenega fenomena Carnea. Z omenjenim singlom Mariah napoveduje svoj novi album »Glitter«, ki ga bo izdala 20. avgusta. Na albumu bomo lahko našli skladbe iz filma »Glitter«, v katerem bo Mariah nastopila kot glavna igralka. DEPECHE MODE so izdali novi single s plošče “EXCITER”, ki bo nadaljeval uspešno pot prvega singla, “Dream On". Gre za pesem “I FEEL LOVED", ki jo je napisal Martin Gore, produciral pa Mark Bell. “I Feel Loved" se za razliko od prejšnjega singla ponaša s hitrejšim ritmom, plesnim ritmom. Za pesem “ I FEEL LOVED" so posneli svoje remikse med drugimi tudi Danny Tenaglia, Thomas Brinkmann in nenazadnje tudi najbolj priznani domači, svetovno znani didžej UMEK. Konec avgusta pa se začne tudi njihova evropska turneja! SPORT D ODPRTO TENIŠKO PRVENSTVO LJUBNEGA KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Pohvale organizatorju, pica odločila zmagovalca Franjojakop je z družino letos že desetič organiziral teniški turnir za pokal flosarja. Denarni sklad je tokrat znašal 500 tisoč tolarjev. Ob zaključku turnir ja je organizator prejel številne pohvale za profesionalen pristop tudi s strani Teniške zveze Slovenije. Na turnir se je prijavilo 48 igralcev, tako da so bile potrebne kvalifikacije. Devet igralcev se je na glavni turnir uvrstilo Iz kvalifikacij, med njimi tudi kasnejši končni zmagovalec Jernej Karner iz Maribora. Prvi in drugi nosilec, Gregor Krušič in Andrej Kraševec, sta bila poražena v polfinalu. Med finalnim dvobojem je imela delo tudi zdravnica. Jernej Karnerje tožil zaradi bolečin v križu, njegov nasprotnik Miran Cej, prav tako Mariborčan, pa je par ur pred finalom zaužil pico, ki mu je menda obležala v želodcu in pomagala odločiti zmagovalca. Cej je zaradi slabega počutja dvoboj predal. Nagrade in pokale najboljšim sta na koncu izročila županja občine Ljubno Anka Rakun in predsednik uprave ljubljanskega BTC-ja Jože Mermal. Avgust Robnik Rezultati: - polfinale: Cej : Krušič 7:5,2:6,6:2, Karner : Kraševec 6:3,2:6,7:5; - finale: Karner : Cej 6:2,2:0 (Cej predaja). Čestitke najboljšim s strani Anke Rakun in Jožeta Mermala (foto: Avgust Robnik) KEGLJAŠKI KLUB LJUBNO Pokal domačinom Kegljaški klub Ljubno je tudi letos v okviru Flosarskega bala organiziral kegljaški turnir, na katerem so se pomerili moška in ženska ekipa Šoštanja ter moški ekipi Ljubno I in Ljubno n. Igrali so na dveh stezah za prehodni pokal, ki po treh osvojitvah preide v trajno last. Lanskoletni zmagovalci so bili domačini, tudi tokrat je bilo tako, vendar po zelo napetem boju, ki je bil odločen šele z zadnjim metom. Pokale najboljšim je podelil predsednik Športnega društva Ljubno Danilo Dobovičnik. Turnir so zaključili s pojedino in druženjem v gostišču Kegljišče. Rezultati: 1. Ljubno I - 436 kegljev, 2. Šoštanj - moški - 434, 3. Ljubno II - 369, 4. Šoštanj -ženske - 329. Avgust Robnik Po nekaj letih imamo spet prvoligaša Po ženski odbojkarski ekipi je Zgornja Savinjska po dolgem času spet dobila prvoligaša. Klub malega nogometa Nazarje je sporazumno prevzel vse pravice in obveznosti ljubljanske Naje, ki se je nadaljnjemu nastopanju v 1. slovenski ligi malega nogometa odpovedala, in se tako malce presenetljivo znašel v družbi najboljših slovenskih ekip. Razpored tekem jesenskegadelal. slovenske lige malega nogometa, ki jih bo ekipa KMN Nazarje igrala v domači športni dvorani: -petek, 21. septembra: KMN Nazarje : Sevnica - petek, 5. oktobra: KMN Nazarje : Koper - petek, 26. oktobra: KMN Nazarje : Puntar Alpkomerc - petek, 2. novembra KMN Nazarje : Mizarstvo Širovnik - petek, 23. novembra: KMN Nazarje : Beton Lucija Na ustanovni skupščini KMN Nazarje v začetku julija, ki so se je udeležili ta čas najboljši igralci malega nogometa v dolini in tudi drugi privrženci okroglega usnja, so po ustanovitvi kluba in določitvi imena izvolili njegovo vodstvo ter sprejeli plan dela in program priprav za sezono 2001/2002. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Dobrinko Danojevič, ki je bil vseskozi tudi ini-ciator tega projekta, tehnični vodja je postal Franjo Pukart, tajniške posle bo opravljal Ivi Slaviček, strokovno vodenje in obenem mesto glavnega trenerja pa je bilo zaupano Francu Hrenu, prav gotovo enemu najboljših igralcev prej velikega in sedaj malega nogometa pri nas. Po besedah predsednika Dano-jeviča je potrebno ponujeno priložnost kar najbolje izkoristiti in si za prvo sezono zastaviti realne cilje, predvsem obstanek v elitni konkurenci. Omenil je tudi prema- jhno promocijo športa v Zgornji Savinjski dolini, ki bi se lahko s tem klubom in njegovimi nastopi v najvišjem rangu bistveno izboljšala. Po sklepu skupščine bodo barve KMNNazarje, kar je zelo pomembno, zastopali domači nogometaši, izbrani predvsem iz ekip zgomjesavin-jske lige, ki naj bi bila še naprej iztočnica za pridobivanje novih kadrov. Vodstvo kluba meni, da imajo doma dovolj kvalitetnih igralcev, ki bodo z dobrim, strokovnim in resnim delom uresničili zastavljene cilje in se kar v najboljši luči predstavili slovenski malonogometni publiki. Zaradi dopustov (igralci so seveda vsi amaterji) se resne priprave pričenjajo sredi avgusta, ko bosta trener Hren in njegov pomočnik Pezič poskušala z igralci realizirati vse zastavljene programe dela in tako svoje fante kar najbolje pripraviti za prve ligaške obračune. Franjo Pukart TURNIR MALEGA NOGOMETA ZA POKAL FLOSARJA Radmirci gospodarili na Ljubnem Za nogometni turnir, ki je potekal v soboto, 4. avgusta, na ljubenskem ForŠtu, se je prijavilo 12 ekip iz raznih krajev Slovenije in dve domači moštvi. Kljub veliki vročini, ki je pestila igralce in tudi sodnika iz Velenja, ni nikomur »zakuhalo«. Kot je povedal organizator turnirja Anton Podpečan- Žan, so tekme potekale v pravem športnem vzdušju, poškodb ni bilo, brez poškodb pa je ni odnesla hišica ob igrišču. Na njena vrata so ponoči mladeniči stresli višek energije. Denarne nagrade in pokale najboljšim je izročil podžupan Stanko Zagožen. Prvo mesto je osvojila ekipa Razborja iz Radmirja, drugi je bil Jadran iz Sežane, tretje mesto pa je osvojila ekipa Žagarstva Mazej. Avgust Robnik SSK LJUBNO BTC ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Otvoritev sodobne skakalnice s plastično podlago Sobota, 4. avgusta, je bila praznik za vse prijatelje smučarskih skokov na Ljubnem in v Zgornji Savinjski dolini. Ljubno je dobilo sodobno skakalnico s plastično podlago in kritično točko 40 metrov. Pravzaprav gre za tri skakalnice v eni, saj so poleg glavnega izdelali še naleta in odrivni mizi za skoke s kritično točko 10 in 2 0 metrov. Na sobotni otvoritvi so na častni tribuni sedeli staroste in najzaslužnejši skozi 48-letno zgodovino ljubenskega skakanja, seveda pa tudi podporniki skakanja in častni gostje, med njimi županja Anka Rakun, predsednik uprave BTC-ja Jože Mermal, predsednik državnega stanovanjskega sklada Edvard Oven in predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant. Za predsednikom SSK Ljubno BTC Alojzem Murkom in Stanetom Valantom je spregovoril podpredsednik kluba Franjo Naraločnik, ki se je zahvalil sponzorjem za pomoč pri izved- bi investicije, nato pa podelil simbolične nagrade najbolj prizadevnim pri gradnji naprave. Slovesno dejanje otvoritve, rezanje traku, je pripadlo Anki Rakun injožetu Mermalu, najmlajši rod ljubenskih skakalcev pa je nato preizkusil vse tri odrivne mize. Sledila je lepa tekma za slovenski pokal in pokal flosarja s 63 prijavljenimi tekmovalci. Tekmo je malce kazila le za smučarske skoke nekoliko nenavadna temperatura - 30 stopinj, ki je prišlanajbolj do živega gledalcem, ld so se zbrali v lepem številu. Avgust Robnik Sodobno skakalnico na Ljubnem sta predala namenu županja Anka Rakun in predsednik uprave BTC Jože Mermal (foto: A. Robnik) Rezultati: - slovenski pokal, deklice do 16 let: 1. Monika Pogladič (SSK Mislinja); - pokal Flosar in slovenski pokal, dečki do 12 let: 1. Janez Močnik Guna(SKZagorje), 3. Niko Kaker, 7. David Rak, 13. Matevž Kotnik, 23. Rok Kukovič, 24. Janko Kaker, 25. Urban Zamernik (vsi SSK Ljubno BTC); - slovenski pokal, dečki do 14 let: 1. Igor Žižek (SSK Velenje), 4. Sašo Tadič, 18. Miha Sušnik, 24. Aljaž Robnik (vsi SSK Ljubno BTC); - pokal Flosar, absolutna kategorija: 1. Matej Oder (SSK Mislinja), 4. Robi Brinovšek, 7. Grega Bnnovšek, 8. Mitja Finkšt, 9- Maks Kurnik (vsi SSK Ljubno BTC). SP za mladinke nova stopnička k vrhu Kotsmonapovedaliže vzačetku junija, sta se mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik v dneh od 27. julija do 11. avgusta kot edina predstavnika Slovenije udeležila svetovnega prvenstva za mladinke na Madžarskem. To je bilo njuno tretje svetovno prven-stvovmladinskih kategorijah in doslej najuspešnejše, saj staga zaključila s sojenjem finalne tekme med reprezentancama Rusije in Madžarske. Repenšku in Požežniku je svetovna sodniška organizacija najprej zaupala sojenje uvodne tekme na prvenstvu med Korejo in Kitajsko, za katero sta dobilanajvišje ocene. Med vsemisode-lujočimisodniškimiparistasenajbolje odrezala že na testiranju pred za-četkomprvenstva,zato odločitev niti ni bilapresenedjiva. Naša sodnika, obadomaiz Gornjega Grada, sta nato nadaljevala s kvalitetnim sojenjem na tekmah Norveška : Madžarska, Švedska : Nemčija, Nemčija : NorveškainRusija: Romunija, prava nagrada pa je sledila na koncu, ko sta bila določena za sojenje finalne tekme med Rusijo in Madžarsko. Finale se je končal z grenkim priokusom za publiko, saj so domačinke izgubile, zato pa staslovenskasodnikavcelotiupraviä-la zaupanje in tekmo odsodilaodlično. Njuna strma pot v sam svetovni sodniški vrh se torej nadaljuje. Franci Kotnik DRŽAVNO LOKOSTRELSKO PRVENSTVO V ZAGORJU Perhačem trije naslovi prvakov V Zagorju je prvo soboto v avgustu potekalo državno lokostrelsko prvenstvo v olimpijski disciplini FITA 70 metrov, dvakrat 36 puščic. Kljub odsotnosti večkratne državne prvakinje in svetovne rekorderke v tej disciplini Bernarde Zemljak Perhač je njena družina odšla iz Zasavja kar s tremi naslovi, ki so si jih pristreljali Dušan, Janja in Primož Perhač. Dušan Perhač je s 675 krogi zmagal v kategoriji veteranov, kjer sta Miran Borštner in Janez Pelko, oba člana lokostrelskega kluba iz Mozirja, s 636 oziroma 603 krogi osvojila tretje oziroma peto mesto. Janja Perhač (506 krogov) je bila najboljša v kategoriji mlajših deklic, Primož Perhač (650 krogov) pa v kategoriji dečkov. Pri mlajših dečkih je postal državni prvak Sebastjan Ošep (662 krogov), pri kadetih pa je Aleksander Ošep (634 krogov) zasedel drugo mesto. Pri članih je Štefan Ošep z enakim rezultatom kot Dušan Perhač pri veteranih osvojil tretje mesto, Marko Sader je bil s 671 krogi četrti, Ivan Šket pa s 589 krogi deveti. Franci Kotnik VETERANSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Razpis za sezono 2001/2002 - V ligi imajo pravico nastopati igralci, rojeni leta 1966 in starejši. -Vse zainteresirane ekipe vabimo, da pošljejo svojega predstavnika na sestanek, ki bo V PETEK, 24. AVGUSTA 2001, OB 19. URI v prostorih ŠD Vrbovec na igrišču v Nazarjah. - Takrat bomo zaključili vse prijave in se dokončno dogovorili s sodelujočimi o poteku in izvedbi lige. - Predvidoma bi se liga začela v torek, 28. avgusta 2001, prijavnina pa bi znašala 20.000 SIT. - Informacije dobite pri Tomažu Križniku (tel. 83 98 629 - služba, GSM 031 402 983). Organizator _______________________________________________ŠD Vrbovec Nazarje ŠPORTNA SEKCIJA ŽEKOVEC ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE Dan športa in zabave V Žekovcu, ki je širši javnosti bolj znan zaradi spodnje postaje gondolske žičnice na Golte, se je 14. julija odvijal prvi dan športa in zabave. S to manifestacijo je zaživel nov športni objekt, ki pa je bil dograjen izključno s pomočjo novega lastnika športnega centra Družinsko letovanje v Ankaranu Športno društvo Dreta iz Kokarij je v sodelovanju s prostovoljnim gasilskim društvom Gorica ob Dreti v dneh od 5. do 10. julija organiziralo družinsko letovanje v Ankaranu. Kljub kratkemu času, ki je bil na razpolago organizatorjem, in bojazni, da bo odziv skromen, se je zgodilo prav nasprotno: na letovanje se je podalo 90 udeležencev, ki so preko vikenda v celoti zasedli kapacitete tabora, 50 pa jih je vztrajalo od prvega do zadnjega dne. Kokarčani so povsem zasedli tabor v Ankaranu (foto: DP) Golte. Domačini, predvsem mladi, ki jim je primanjkovalo prostora za izvajanje športnih aktivnosti, so želje po lastnem športnem igrišču izražali že pred desetimi leti. Njihove želje so rasle iz leta v leto, prav tako pa se je bližala uresničitev njihovih hotenj. Pred sedmimi leti so igrišče pričeli graditi, utrdili spodnji ustroj, postavili nekaj zaščitnih mrež. Dva gola in za začetek je bilo dovolj. Kljub temu pa so si želeli asfaltne prevleke, ki bi postavila piko na i njihovemu obsežnemu projektu. Gluha ušesa so jih spremljala vsa leta, dokler na Golte ni prišel novi lastnik. »Ugriznil« je tudi v to jabolko in znova pokazal domačinom, da si želi sožitja, dobrega sodelovanja in medsebojnih odnosov. Kakorkoli že, igrišče je dobilo asfaltno prevleko in novo pridobitev je bilo potrebno primerno obeležiti. Boj an Napotnik je bil idejni vodja projekta Dan športa in zabave Žekovec 2001, ki je bil izveden 14. julija. Potrebno je bilo veliko or- ganizacijskih priprav, ki jih je prevzela Športna sekcija Žekovec, na pomoč pa je pristopila tudi družba Golte in še nekaj pokroviteljev. Dan športa je bil zamišljen in izveden kot celodnevna športna manifestacija za vse. Najprej so se v rolanju pomerili predšolski in šolski otroci. Med predšolskimi so prva tri mesta zasedli Luka Šinkovec, Tilen Ugovšek in Nejc Venek, med šolskimi pa Miha Gostečnik, Jaka Bizjak in Luka Venek. Sledila je odbojka za dekleta. Sodelovalo je šest ekip, najboljše pa so bile članice ekip Gams, Sele in Loke. Najboljša igralka je bila Urša Čokan. Moški so se pomerili v malem nogometu. Sodelovalo je kar deset ekip, med katerimi so največ znanja pokazali nogometaši ekip Trnavče, Golte Žekovec in Zgornje Nazarje. Najboljši igralec je bil Matej Kolenc. V streljanju kazenskih strelov je zmagal Jernej Napotnik. Benjamin Kanjir Letovanje je imelo tri glavne cilje: druženje, rekreacijo in zadovoljstvo udeležencev, da bi se vsi vrnili domov zadovoljni in se prihodnje leto znova odločili letovati s športnim društvom Dreta. Da kljub obilni rekreaciji kdo ne bi izgubil kakšnega kilograma, je poskrbela kuharica Ivanka ob pomoči moža Čarlija. Prav njima gre posebna zahvala, saj smo ob dobri hrani kar pozabili, da letujemo pravzaprav za smešno nizko ceno, zahvalo pa si seveda zasluži tudi vodja tabora Miran Lever, brez katerega letovanja sploh ne bi bilo. Darja Praznik KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Selekcija starejših dečkov v državno ligo Košarkarski klub Nazarje vabi vse mlade športnike in ljubitelje košarke iz Zgornje Savinjske doline, stare od devet do trinajst let, da nas obiščejo na enem od prvih treningov v novem šolskem letu. Treningi bodo trikrat tedensko v treh starostnih selekcijah in se bodo začeli drugi teden v septembru. Selekcija starejših dečkov bo vključena v medobčinsko košarkarsko ligo, spomladi pa v državno prvenstvo za starejše dečke. Z ostalimi selekcijami pa se bomo udeleževali številnih prijateljskih tekem in turnirjev. Mesečna članarina znaša 2.000 SIT in se do konca šolskega leta ne bo spreminjala. Kontaktne osebe: - selekcija 3. in 4. razred: Tomaž Remšak (tel. 03 5843 650) in Nejc Gelb (tel. 031329 622), - selekcija 5. in 6. razred: Radovan Hlačun (tel. 041783 503) in Marko Finkšt (tel. 031755 602), - selekcija 7. in 8. razred: Primož Jelšnik (tel. 03 5845 105 ah 031 389 383) in Jože Goltnik (tel. 041 398 713). Športno društvo Dreta Kokarje se zahvaljuje: - tabornikom iz Celja, ki so nam odstopili taborni prostor in večino opreme, potrebne za letovanje, - tabornikom roda Sotočje, ki so nam tudi posodili nekaj opreme, - mesnici Matej Krajner, - diskontu Danica, Franc Krznar, -Jožetu Prazniku s.p., -Savinji Mozirje, - ZKZ Mozirje in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je bilo letovanje res prijetno. Zahvala V noči s 17. na 18. julij je na naši stanovanjski hiši na Ljubnem (Cesta v Rastke) izbruhnil požar. Samo budnosti in prisebnosti sosedov Klemenško-vih gre zahvala, da se ogenj ni razširil in napravil še večje škode. Zato se v prvi vrsti zahvaljujeva Klemenškovim, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nesebično priskočili na pomoč v tej nesreči. Zahvalju-jeva se ljubenskim, radmirskim in okoninskim gasilcem za hitro, požrtvovalno in uspešno gašenje. Ljubencem, ki so nama darovali pomoč v denarju ali materialu - iz srca hvala. Ravno tako se iz srca zahvaljujeva sorodnikom in krajanom iz Luč, ki so nama z delom in materialom pomagali, da smo nastalo škodo v rekordnem času za silo sanirah. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - hvala! Hvaležna Jože in Jožica Kosmač Cesta v Rastke 54 Ljubno ob Savinji c KRONIKA, ZAHVALE TRAGEDIJA ZAKONCEV ŠESTIR IZ ŠMARTNEGA OB DRETI Namesto prijateljev ju je objela smrt Vedno, ko se zgodi tragedija, kakršna se je minulo sredo na jadranski magistrali blizu dalmatinskega kraja Primošten, ljudje za hip obnemijo in si začno zastavljati vprašanja. Odgovori največkrat izzvenijo kot prazno mašilo, zapisane besede postanejo brezosebna sporočilnost, dejstvo je samo prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje 48-letni Janez Šestir in njegova žena Silva iz Šmartnega ob Dreti. Lep poletni dan je postal za njune najbližje, hčerko, sina, očeta, mamo, brate, sestro in prijatelje nočna mora, in tudi žarki jutranjega sonca ne bodo tako kmalu, če sploh kdaj, raztopili bolečega spoznanja, da sta njihovajanko in Silva odšla na pot, s katere jima usoda ni namenila vrnitve. Nihče ne bo nikoli izvedel, o čem sta razmišljala zakonca Šestir med vožnjo ob jadranski obali; morebiti o domačiji, ki sta jo tako zavzeto obnavljala, morda je bila njuna misel pri hčerki Urški, študentki hortikulture, in sinu Gregorju, dijaku celjske strojne tehniške šole, ali pa sta se Janko in Silva brezskrbno prepustila na v domačem kraju in poznana po vsej Zgornji Savinjski dolini. Oba sta bila zaposlena pri Zadrugi Mozirje. Silva je bila poleg ostalega zadolžena za odnose z zgornjesavinjskimi obrtniki, Janko pa je že deseto leto za Zadrugo odkupoval les. Bila sta izredno požrtvovalna in marljiva sodelavca, pripo- Silva in Janko Šestir no črto v nepreglednem ovinku silovito trčila v nasproti vozeči tovornjak. Voznik mazde Janez Šestir je umrl takoj, Silva pa je izdihnila med helikopterskim prevozom v splitsko bolnišnico. V nedeljo, štiri dni pozneje, je bilo pokopališče v Šmartnem ob Dreti pretesno za vse, ki so se prišli poslovit od zakoncev Šestir. Zgornja Savinjska dolina je majhna in medsebojni odnosi tako življenjsko prepleteni, da sleherna smrt zareže rane in pušča brazgotine. Odhod ljudi v ustvarjalnem poletju življenja je še težje sprejeti in razumeti, vendar usoda ni samo neskončno kruta, zna biti tudi na svojstven in brezobziren način poučna. Savinjčan roj. Dolinar 9.3.1961 - 21.8.2000 Bolezen, bolečina so te spremljale na tvoji kratki življenjski poti, ki ti ni bila naklonjena. Za vedno si šla od nas, toda pozabiti te ne moremo. Obstaja praznina, ki se je zavedamo šele takrat, ko izgubimo najdražjega človeka, “tebe sestrica”. Počivaj v večnosti tihote in večna lučka naj ti sveti. Žalujoči brat Branko z družino Srhljivo prizorišče nesreče, v kateri sta izgubila življenji zakonca Šestir (foto: Slobodna Dalmacija) vožnji in mislim na prijatelja Seja in Metko Škotnik, ki sta ju zaman pričakovala v kraju Tučepi pri Makarski. Zla slutnja Škotnikovih je postala resnica- novico o nesreči slovenskih državljanov je objavila hrvaška televizija, domači so o tragediji izvedeli ponoči in naslednji dan. Od Seja Škotnika, ki je poklical Silvinega brata Franca. Potem so sorodniki sami obveščali ostale sorodnike, vse do najbližjih v Šmartnem ob Dreti. Zjutraj je vest priobčil tudi slovenski nacionalni radio in ostali mediji, uradnega sporočila pristojnih državnih organov ne koga drugega pa domači niso dobili. Janko in Silva sta bila priljublje- veduje vodja komerciale v Zadrugi Mozirje Andrej Presečnik. On osebno in celoten kolektiv se je predano angažiral in v celoti poskrbel za formalnosti in prevoze trupel iz sosednje Hrvaške. Zadruga bo družini nudila vso pravno pomoč, otrokoma pa bodo pomagali pridobiti družinske pokojnine. V Zadrugi se zavedajo, da so izgubili dragocena sodelavca, tragedija je primerljiva s kor-ziško, ko so v letalski nesreči izgubili življenja trije njihovi sodelavci. V sredo, osmega avgusta, je ob 15. uri in pet minut na jadranski magistrali mazda s slovensko registracijo pri prehitevanju čez pol- V SPOMIN Viktoriji KUKEC ČRNA KRONIKA • HUDA PROMETNA NESREČA MOTORISTA Ljubno: 31. julija okoli enih popoldne se je huda prometna nesreča pripetila izven naselja Primož pri Ljubnem. 24-letni A.G. je vozil motorno kolo iz Luč proti Radmirju. V levem nepreglednem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, motorno kolo je pričelo bočno drseti proti varovalni ograji, nakar je trčilo v zaščitni steber. Voznik je pri tem utrpel hude telesne poškodbe in bil z reševalnim vozilom prepeljan v celjsko bolnišnico. • NOČNA VLOMA V GOSTINSKA LOKALA Okonina, Grušovlje: V noči na 1. avgust je neznanec vlomil v gostinski lokal Šport center Prodnik, odtujil nekaj škatlic cigaret in denarnico s 100.000 tolarji. V isti noči je obiskal tudi gostišče Majerhold in od tam odtujil 1700 tolarjev. • VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Ljubno: 2. avgusta popoldan je lastnica osebnega avtomobila sporočila, da ji je neznanec vlomil vanj in iz njega odtujil torbico. Avtomobil je bil parkiran na parkirišču pred športnim centrom Jakop na Ljubnem, v ukradeni torbici pa so se nahajali mobilni telefonski aparat in ključi stanovanja. Policisti so na osnovi zbranih obvestil za dejanje osumili mladoletnega S.A. • MOTORIST SAM POISKAL POMOČ Logarska dolina: 4. avgusta se je prometna nesreča pripetila na regionalni cesti v smeri iz Logarske dobne proti Solčavi. 50-letni M.V. iz Maribora je vozil kolo z motorjem in izven naselja Logarska dolina ni prilagodil hitrosti voznim razmeram. Padel je po cestišču, naknadno pa sam iskal pomoč v mariborski bolnišnici, kjer so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe. • GSM V VOZIČKU Nazarje: 4. avgusta popoldan je V.M. iz Nazarij dežurnega policista obvestil, da mu je neznanec med nakupovanjem v trgovini Tuš iz nakupovalnega vozička odtujil mobilni telefonski aparat. Policisti so po opravljenih pogovorih še isti dan izsledili osumljenca G.J. iz Nazarij, pri katerem so našli ukradeni aparat in ga vrnib lastniku. • TUDI S KRAVAMI SE LAHKO G0UUFA Rečica ob Savinji: 6. avgusta je prišla na pobcijsko postajo P.F. iz Poljan. Prijavila je, da se je pri njej pred okoli pol leta zglasila K.A. iz Juvanja, kateri je prodala 550-kilogramsko tebco. K.A. ji je obljubila, da bo kupnino poravnala, ko bo zaklala telico in meso prodala, denarja pa P.F. doslej še ni videla. • ALARM PREGNAL VLOMILCA Rečica ob Savinji: 6. avgusta popoldan je bila policija obveščena o vlomu v vikend v Homcu. Patrulja, ki je odšla na kraj dejanja, je ugotovila, da je neznanec v vikend vlomil skozi straniščno okno. Pri vstopu v vikend se je sprožil alarm, zaradi katerega je vlomilec objekt zapustil, odtujil pa ni ničesar. • PO DENAR V TUJO HIŠO Luče: 6. avgusta je lastnik stanovanjske hiše P.S. v Lučah policistom sporočil, da mu je neznanec vlomil v objekt. Iz notranjosti je odtujil okoli 3,5 milijona tolarjev, policisti pa okoliščine vloma še raziskujejo. • NEŠPORTNI VLOM Mozirje: 7. avgusta je Ž.J. sporočil, da je bilo v času vikenda vlomljeno v brunarico pri športnem igrišču v Lokah. Neznanec je vlomil skozi okno, pregledal notranjost, odtujil pa ni ničesar. • TATVINA KOLES Ljubno: 9- avgusta je O.M. sporočil, da mu je neznanec s tovorne prikolice, parkirane pred Vegradom na Ljubnem, odtujil dve kolesi, s kesona pa še eno. Materialna škoda znaša okoli 80.000 SIT. Obvestilo Mojca Semprimožnik s.p., Trgovina Sandra, Na trgu 3, Mozirje z 31 10.2001 preneha z dejavnostjo. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica Antonija REBERŠAK p.d. Benekova mama iz Ljubije 41, Mozirje 17.12.1908-27.7.2001 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekali pisna in ustna sožalja, podarjali cvetje in sveče, darovali za svete maše in cerkev ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se župniku Ivu Suhoveršniku za lepo opravljen obred, govorniku Ivanu Slatinšku in mozirskim pevcem. Hvala zdravstvenemu osebju, še posebej sestri Sonji za pomoč in obiske. Hvala vsem. Žalujoči: sin, vnuka in pravnuk Ze leto dni naš dom j e prazen, ko nehote smo šli narazen, usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela, tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 20. avgusta mineva leto dni, odkar nas je zapustil Viktor GRUDNIK st. iz Tiroseka Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate. Vsi njegovi Bolečim se da skriti, tudi solza zatajiti, le tebe draga mama, nikoli več nihče ne more nam vrniti. V SPOMIN naši dragi mami Zori ZAJC iz Prihove 13. avgusta mineva leto dni, odkar tebe več med nami ni. Zakaj? Morala si umreti, ko s teboj lepo bilo je živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost - bolečina vedno ostala bo pri nas. Hvala vsem, ki pristopite h grobu, se je spomnite in prižgete svečko. Žalujoča hčerka Milena in sin Lubo z družinama Ostale so nam tvoje misli, nesebične in preproste, tihe, včasih neizgovorjene, a vedno jasne in obvezujoče. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete Zefke KRANČIČ 1.2.1914-26.7.2001 iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste obiskovali našo teto in ji pomagali. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Širku, med. sestri Majdi Krajner, bolnišničnemu osebju v Topolšici in naši Ireni Kolar. Hvala g. patru Petru Lavrihu in g. monsignorju Vratanarju za opravljen pogrebni obred, gasilcem, pevcem, praporščakom, ga. Marinki, g. Damjanu in ga. Mari Raztočnik. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sv. maše, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem. Žalujoči vsi njeni Te bolezen objela je, Še zadnjo moč ti vzela, Med mmi več te ni, A v srcih naših boš ostal vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Franca MLINERJA iz Poljan 3, Rečica ob Savinji se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše in vso pomoč, ki so mi jo nudili v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebno mašo, zastavonošem, govorniku za poslovilne besede in pogrebni službi. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi Ljubil je zemljo domačo, ljubil j e s srcem svoj dom, delal tako, kot da ga zapustil nikoli ne bo. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož in oče Franc PODLINŠEK iz Šokata 7, Gornji Grad 5.9.I952-24.7.2OOI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekali pisna in ustna sožalja, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše in cerkev ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu ob težki bolezni stali ob strani. Zahvala dr. Blažičevi, g. župniku iz Nove Štifte, pevcem in govorniku Jožetu Remšaku. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Marija, sin Andrej in hčerka Damjana s Štefanom MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 (m OGLASI IN MALI OGLASI ) I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter; postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Kneška služba, tel. 5451-031. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-1240 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Matična kronika za mesec julij 2001 Rojstva: Rodilo se je 8 deklic in 7 dečkov Smrti: 1. Ana Piki iz Šmiklavža, 2. Alojzij Rose iz Luč, 3. Ivan Škorjanec iz Nazarij, 4. Leo Kopriva iz Gornjega Grada, 5. Janez Zavolovšekiz Home, 6. Vida Rozoničnik iz Šmihela nad Mozirjem, 7. Jožef Češnovar iz Lok pri Mozirju, 8. Frančišek Mliner iz Poljan KINO MOZIRJE Sobota, 18.8., ob 20.30 in nedelja, 19.8., ob 19.00: BARABE - romantična drama Režija: Miran Zupančič Vloge: Marko Mandič, Katarina Stegnar Kovač in Dara se srečata v zavodu in se vzljubita. Potem ju nekega dne ločijo. Po desetih letih se kot najstnika zopet srečata. Kovač je vodja odštekane bande, katere nadležni prestopki prerastejo v načrtno hudodelstvo. In takrat sreča Darò, ki živi odmaknjeno, v svojem svetu. To srečanje je za oba priložnost za začetek novega življenja... Sobota, 25.8., ob 20.30 in nedelja, 26.8., ob 19.00: EVOLUCIJA - komedija Režija: Ivan Reitman Vloge: David Duchovny, Ju-lianne Moore, Seann Scott Na Zemljo pade meteorit, ki s seboj prinese enocelični organizem. Ta se razvija veliko hitreje kot običajni zemeljski primerki. Zgodba filma govori o raziskovalcih, ki želijo preprečiti prevlado nezemljanov na Zemlji in nenehno preskakujejo iz znanstvene fantastike v komedijo in obratno... KINO NAZARJE ZGORNJESAVIN, vabi k sodelovanju zunanjega sodelavca za računalniško oblikovanje in prelom publikacij ter postavitev spletnih strani. Ponudbe pričakujemo v roku osmih dni od objave razpisa po elektronski pošti na naslov savinjske.novice@siol.net ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 r^cM- MMRQU-ona Smo prva zavarovalnica v Sloveniji, ki je v kasko zavarovanje vključila tudi 24-urno brezplačno pomoč na cesti v vseh državah zelene karte. Sobota, 18.8. ob 20.00 in nedelja, 19.8., ob 17.00: KDO JE TU NOR? - črna komedija Režija: Joel Coen Vloge: George Clooney, John Goodman, Holly Hunter Trije obsojenci se odločijo pobegniti v lepše življenje. Za petami jim je pretkani in skrivnostni lovec na glave. Na svoji odisejadi, polni dogodivščin, se mora pustolovska trojica spopasti z najrazličnejšimi težavami in srečanji z različnimi zanimivimi osebami... Sobota, 25.8., ob 20.00 in nedelja, 26.8., ob 17.00: V PAJKOVI MREŽI-triler Režija: Lee Tamohori Vloge: Morgan Freeman, Monica Potter Psihopat Soneji želi vzbuditi pozornost javnosti. Za pretvezo ugrabi senatorjevo hčerko, vendar je to šele začetek zločina. Želi opraviti zločin stoletja... RUMENILO, HOROSKOP C iD Cvetke in ktpMv e REKORD Z ŽLINKROFI Ob občinskem prazniku na Ljubnem so gospodinje iz društva Komen postregle z doslej največjim številom naenkrat skuhanih (in zabeljenih) žlinkrofov. Bilo jih je kar 700! Tile na sliki so za degustacijo bralcev SN. (VEVNEK PRESS) NAZARCAN, KI NE MORE NEHATI BITI LJUBENC Jože Marovt, o katerem je govora, je vsaj z eno nogo tudi Gornjegrajc, saj ima tam bencinsko črpalko, v prostem času pa je strasten planinec in fotograf, prisega pa na fotografije, ki jih izdela sam. (PEPI NIMIK-LAVC PRESS) fš0s) JESENI ZOPET V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Oven 21.3. do 20.4. Koko vam ne bi bilo lepo, ko po vaš planet Mas potuje po ognjenem znomenju strelca, ki velja zo I neodvisnega in drznega pustolovca. Več svobode si boste vzeli kot običajno, ker pa strelec pomeni tuje dežele, se boste mogoče odločili za nekaj dni bivanja v tujini. Če se do baca avgusta še ne boste odločili, nič hudega, po tem datumu bo vse lažje. Vso obdobje boste v odlični formi za vročekrvno ljubezen. V prvi polovici tega obdobja boste sicer več govorili bt naredili, todo to je dobro, saj je treba pripraviti teren. Potem pa boste dokazali, do ste nojstrastnejši ljubimec pod soncem. Okrog 20. vas bo privlačio razgreto levinja. Če iščete novo službo, pokličite prijatelje in preberite vse oglase. Bik od 21.4. do 20.S. Ni ga čez dobrote iz domače kuhinje, boste ugotovili v tem obdobju. Venera v raku bo preusmerila vaše zonimanje na druga področja v drugi polovici tega obdobja. Če si ne boste belili glave z vsako malenkostjo, bo lahko vaše življenje prav čudovito. Napetosti in nesoglasja, ki ste jih preživljali v prejšnjem obdobju, so rahlo zamajala voš možati ego. V tem obdobju boste imeli več zaupanja vase in zato tudi manj smole v ljubezni. Obožujete varnost, toplino doma in občutek spokojnosti v naročju ljubljene osebe. Vse to boste izkusili v tem obdobju. V službi boste pridni kot mravljica, glede na dopust se vam to lahko dobro obrestuje. 23. in 24. boste nekoliko temačni, toda ne skrbite, zo vsakim oblakom se skriva sonce. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Avgust je vaš mesec, saj najbolj uživate v svobodi, soncu in vročem zraku. To bo za vas najlepši mesec leto. V prvi polovici tega obdobja boste morali biti zelo odločni, če boste želeli doseči svoj cilj. Ne bo lohko. Zadnje čase je v vas nekaj uporništva. To se zdi vašemu partnerju no trenutke privlačno, toda v srcu si želi, da ne bi trajalo. Venera v vašem znamenju vas dela sila privlačne in kmalu boste ugotovili, do ste zaljubljeni do ušes. Prepir, ki ste ga doživeli okrog 20. julija, je bil boleč vendar zelo konstruktiven. Sedaj veste, kom greste. Novica, ki jo že dolgo pričakujete, bo prišlo. Pripravite se na slavje. 13. in 14. avgusta pa bodite previdni, vse oči bodo uprte v vas. Ne varajte, da ne boste prevarani. Lahko bo delikatno. Rak od 22.6. do 22.7. Preprosto čudovito bo, po saj ne more biti drugače, saj bo vaše znamenje prehajalo kar nekaj lepih planetov, ki bodo vašo srečo podvojili ali potrojili. Gotovo pa tudi čutite, da prihajajo lepi časi. Že prva polovico tega obdobja vam bo nudila tisto, po čemer najbolj hrepenite. Čustva, erotika, ljubezen. Vaša toplo, prisrčna narava zadnje čase ni bila sprejeto tako, kot si želite. Toda to obdobje vam pripravlja presenečenje na tem področju. Prvo spremembo boste čutili že prve dni, ko boste imeli iz dneva v dan več novih priložnosti, do se dokažete, kako ljubeči znate biti. Običajno ste tako praktični, vendar malo domišljije ne škodi, poskusite jo v drugi polovici tega obdobja pozitivno izkoristiti. Lev od 23.7. do 23.8. Zdrav duh v zdravem telesu naj bo vaše geslo v tem obdobju. Torej poudarek naj bo na negi telesa. Mars v strelcu bo dvignil raven vaše vitalne energije, zato ni dvoma, da vas bo skozi to obdobje vodila silna želja po okcip. Navdušili se boste nad športom, v najbolja formi pa boste okrog 11.8. Vaša ponosno, plemenito osebnost najbolj zažari v toplih barvah avgusta. Takšno bo tudi ljubezen, vročo in tudi romantična. Okrog 15.8. se izogibajte stresu, no ljubezenskem področju bi lahko prišlo do prepira. Ne ozirajte se na govorice, saj ne bodo resnične. Z besedo pridite no dan, ko boste vprašani v drugi polovici tega obdobja. Drznost in pogum vam bosto prinesla uspeh. Devica od 24.8. do 23.9. Avgust bo mesec, ko se bodo stvori začele odpiroti. Izboljšanje bo opazno na vseh ravneh. Samozavesti, zdravja in vitalnosti vam ne bo manjkalo. Čeprav boste nekoliko pod pritiski, ki bodo izhajali od drugih, ne pretirovojte z odločitvami, ker bi jih kosneje lahko obžalovali. V drugi polovici tega obdobja se boste prikazovali kot občudovanja vredna partnerica (moški kot dober oče), ki zna prisluhniti še tako težkim potrebam svojega dragega. Še posebno privlačni pa boste konec tega tedna, zato pojdite v družbo. Če ste še sami, boste srečali usodnega človeka. Vse dobro bo v drugi polovici tego obdobja, predvsem kar se financ tiče. Romantika bo zo vami in spet boste tisto dobra staro devico, ki je v službi preprosto nepremagljiva. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Večno časa boste dobre volje, nasmejani in polni pričakovanj. V drugi polovici tega obdobja pa boste bolj umirjeni in najpomembnejše vam bo udobje. Sem pa spodajo tudi dobrote polno obložene mize, zato pazite, do se ne boste zredili. Odločte se za rekreacijo in hojo po hribih, všeč vam bo. Veliki planeti, ki vodijo ples vaše usode, so vam zelo naklonjeni, zato bo vaše ljubezensko življenje srečno. Razkrivali boste svoje čare in marsikdo pm ne bo ušel. Vi po boste neizmerno uživali. Vsak dan si želite spoti prav nesramno dolgo. Če je dopusta konec, ne pozabite naviti budilke, sicer boste vsak dan pozni. Če se želite pobotati z nekim sodelavcem, ga povabite no pijočo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Sodite med tiste, ki ste imeli v zadnjem času bolj malo sreče. Vse lepše pa bo v tem obdobju, ker bo jupiter iz dvojčkov prestopil v rato in začel osvetljevati vaše znamenje z blagodejnimi žarki, zoto boste postali nenovodno mirni in dobrovoljni. Vaš prirojeni magnetizem bo v tem obdobju zosijol v vsej svoji moč. Če v prvih dneh tega obdobja še ne boste čisto v svojem elementu, počakajte na zadnp teden, takrat se bodo vsi pogledi uprli v vos. Še posebej veliko romantičnih trenutkov lahko doživite, če boste proste trenutke preživljali ob vodi. Lahko je tudi potok. Toko očarljivi znate biti, zakaj tega ne bi izkoristili tudi v tem obdobju? Sodelavci vom bodo marsikaj spregledali, če ph boste znali očarati. Strelec od 23.11. do 21.12. Tako dolgo se že lovite, da vam preti resna nevarnost, da končno omahnete, in kaj potem? A brez skrbi, videti je, da ne boste več dolgo razdvojeni in da se boste začeli prav to obdobje zavedati, do sedenje na dveh stolih ne pripelje daleč. Morda pa za svojo negotovost niste krivi somi? Nekdo, ki vas spravlja v dvome, se bo od vos kmalu poslovil. To poletje ste bili gotovo med najbolj erotičnimi ljudmi no plaži ali ob večernih sprehodih. Uspeh še ni minil in nadaljeval se bo tudi skozi to obdobje. Mars, zaveznik spolnosti, vas bo spodbujal k še večji aktivnosti, Venera v dvojčkih pa k samostojnosti in neodvisnosti. Konec tega tedna pa le pozite na ravnotežje. Če razmišljate, da bi s kom delili stanovanje ali sprejeli tujo pomoč, morate najprej postaviti nekaj omejitev in pogojev. Kozorog od 22.12. do 20.1. Obdobje, ki je pred vami, bo umirjeno. Če še niste bili no dopustu, je zadnji čas, da se odpeljete. Saj se dobro počutite in tudi energije bo dovolj za pot. Če menite, da boste uživali v športni dejavnosti, se nojbrž motite. Zmerna telovadba že, vrhunski podvigi raje ne. Imate partnerja? Trdno ga držite, kajti področje voših partnerstev bo to obdobje precej razburkano in lohko bi vam ga odnesli valovi. V teh vročih dneh bo precej spogledovanja, no, vi seveda niste takšni, lahko je pa katera drugo? Čoka vas nek pomemben dogodek, nikar se ne pozabite urediti, da boste kot iz škatlice. Pomembno bo za vas, če boste urejeni. Vodnar od 21.1. do 20.2. Zvezde so vam zadnje čase kar naklonjene, tega obdobja pa se lahko še posebno veselite. Kam ste se odpravili? Ali se še boste? Ljubite svež zrak, svobodo in gibanje, torej boste nekje, kjer ni tako utesnjeno in obvezujoče. Uran v vašem znamenju vam bo dol še dodatno energijo, torej če se boste odločili za hribe, bo tudi prav. Zarodi prisotnosti Urana in Neptuna v vašem znamenju doživljate zadnje čase najbolj nenavadne zasuke, spletke, zanke in uganke, kar jih sploh je. Uh, seveda bo tako tudi to obdobje, le do se boste v drugi polovici malce zresnili in ugotovili, da nojbolj ljubite tihi domači pristan. Pri sprejemanju novih obveznosti se ne ozirajte no čustva... Ohranite trezno glavo. Ribi od 21.2. do 20.3. Že nekaj razburljivih obdobij je za vami, ko je vašo barčico sreče premetavalo sem in tja, kjer se je na čereh skoraj razbila. Bodite brez skrbi, neurje se je umirilo in obeta se vam veliko lepše vreme. Vaš planet sovlodor je prestopil v znamenje roka, znamenje, ki je zelo harmonično z vašim, zato bo preprosto rečeno vaše življenje bolj enostavno, manj bo stresov in ljubezenskih prepirov. Več bo upanja in zaupanja, pa tudi več gmotne koristi. Izkoristite pozitivno obdobje za uresničitev svojih sanj. Življenje je kot reka. Ves čas teče proti določenemu cilju, ki se mu kljub stranpotem nezadržno približujemo. ZA RAZVEDRILO ) (« Naši konkurenci gre čedalje slabše, še dobro, da močno zaostajamo za njimi! novice Mojstri, ki znajo popraviti posteče, da funkcionirajo, imajo često stanovanje v ženskih srcih. Občutno brezčutno 150-kilski fant, ld išče slnžbo, pride vpodjetje, kjer bi se rad zaposlil. "Sem slišal, da boste širili proizvodno," reče. Kadrovik ga premeri in prizna: "Ja, ampak ne tako zelo!" Lazič, radi bi vas zamenjali s računalnikom, pa nikakor ne moremo ugotoviti, kaj delate! Razdeliva si krivdo: jaz bom kriv, ti pa nosi posledice... "Presneti pijanec! Vsega si me pobruhal!" se razjezi direktor na uslužbenca po veseli noči na vasi. Pijanček se ne da: "Seveda, ko si pa ležal v jarku!" Vse ima svojo ceno Gost pride v odmaknjen hotel in vpraša receptorko: "Imate še kakšno prosto sobo?" "Dve. Ena je cenejša, druga pa dražja." "Koliko pa staneta?" "Prvajetri tisoč tolarjev, druga šest." "Bom kar cenejšo vzel. Mimogrede, zakaj pa je druga dražja?" "V njej so rjuhe čiste." Ta pokvaijena mladina! Le zakaj nismo vsi mladi? "Seje vaš sin že javil z morja?" vpraša soseda, kateresinje tudi na 'istem' morju. "Je,presenti mule!" "Kajpaje narobe?" "Piše, da je vsak dan v postelji z neko Italijanko!" "Naš tudi! Pokvarjenca! Menda ja nista z isto?" "Ne vem. Naš je vpostelji z neko Virozo!" "Ah, potem je vse v redu. Moj sin ima drugo. Njega je v posteljo spravila Epidemija. Čudno ime celo za Italijanko!" OBVESTILO Vremensko občutljivi ljudje ruj se te dni vremenu izogibajo. Prepozno za zgodqje zamude "Pa sem te le pjela!" Hilda pograbi za rame prijatelja, a ko se možak obrne, spozna, da je ustavila napačnega človeka. "Lepo, da si me qjela," se nasmehne starejši moški mladi Hildi, "ampak žal trideset let prepozno..." Lahkotna krepost "Zahtevam, da nosiš krilo do kolen!" reče oče hčeri, ki hoče iti na zabavo vminici. "Ampak, oči, potem bodo vsi gledali samo moje hlačke!" Opravičilo kot priporočilo "Ali tole sredstvo proti komaijem deluje?" vpraša kupec. Prodajalec se zamisli. Čeprav se počoha po glavi, da bi spodbudil misli, ne najde rezultata. "Zatrdno vam ne morem zagotoviti,1"pove. "Zakone?" "Odkar ga imam doma, na žalost ni nobenega komarja blizu, da biga preizkusil." Logičen zaključek "Vedno kadar sem v Portorožu, grem igrat igre na srečo v kazino," pove Šimen. "Tam sem najbližje dobitku, ki ga igralci skupaj zapijemo!" "Kaj res?" skeptično vpraša Bepo. "Vsekakor! Tisti, ki dobi denar, je vedno moj bližnjiprljatelj!" Nemogoča kombinacija "On je zelo inteligenten človek!" pohvali Polona svojega fanta. "Nemogoče! Prej si pa rekla, da je zaljubljen vate!" se ji nasmehne sestra. Anketa -Kateri del Savinjskih novic je najbolj bran? Odgovarja urednik Zadrečkih novic: -Zakaj ravno nas sprašujete, saj veste, kako skromni smo... Hormonsko usklajena Doris vpraša receptorja: "Oprostite, je tu kje kakšna nudistična plaža?" "Ne, žal mije." "Meni tudi. Rada bi se malo sončila, a mi moj fant, odkar sva prišla, sploh ne pusti, da bi se oblekla." Občutek za razumevanje "Poglej," reče receptor sodelavki, "v hotel sta se prijavila zakonca s sedmimi otroci! Kako naj jih razporedim?" "Daj otroke skupaj," mu pomaga kolegica, "njima pa naredi uslugo in ju nastani v ločenih sobah." Sreča tvoja, oče, da si naletel name! Drugače bi te lahko še več stalo. Pridem, ko vse poide Mihec piše domov s taborjenja: "Mama, oči, tukaj se imamo super, hrana je odlična! Že tretji dan se nam je zamašil WC!" Nesreča na cesti "Ceste v Sloveniji so zelo nevarne!" Joško prebere v časopisu. "Meni govoriš?!" se razjezi Polde in pove, zakaj jejezen:"Predletisempobralštoparko..." "To pa ni prometna nesreča!" se zasmeji kolega. "Kako dane? Zdaj semporočenz njo!" ■ majhni OGLASI Iščemo novega urednika Zadrečkih novic. ; ! Oseba, ki bi ga želela nadomestiti, naj bo : I pripravljena, da bo s časom tudi ona malo ; ; premaknjena. Zaslužek: obetaven; urednik ; Ivedno dobi več denarja, kot ga zasluži.: : Družina Tavrl : : Prodajamo zgoščenko glasbe iz nemih; : filmov. Pianista, ld spremlja tišino, dopla-: ■ čateposebej. : : Stanovanje dajemo v najem. Zaželeno je, ; ! da imabodočinajemnikzidarskeizkušiije. ' ’ Prodam knjigo Sam svoj mojster in na-: Iprošam mojstra, da se vrne in dokonča; ; kopalnico. ČRNSKO ZBOROVANJE SESTAVIL METOD ROSO VULKAN V MEHIKI MERILNA URA PRI ŠPORTU > NIZOZEMSKO MESTO V FRIZ1JI IT. MESTO OB JADRANSKI OBALI Z DANTEJEVIM GROBOM ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI GLINA, ILOVICA BIVŠI ČEŠKI KOLESAR (ANTON) LESENA KVADRATNA POSODA ZA SHRANJEVANJE^ TROPSKO SADNO DREVO S PLOOOVI HRUŠKASTE OBUKE LITERARNI JUNAK JOSIPA VANDOTA PRIREDBA^ SKLADBE ZA DRUGAČNO VOKALNO ZASEDBO SAVINJSKE NOVICE OBNOVA, PREUREDITEV DESNI PRITOK KOLORADA V ARIZONI NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI OZEK KOS BLAGA BREME NA VOZILU. PRTLJAGA KRATICA ZA NEMŠKO MARKO LOVSKI OKOLIŠ KRISTUSOV UČENEC ŠPANSKI SKLADATELJ (JESUS) MANEKENKA CAMPBELL IME IN PRIIMEK BIVŠEGA MAKEDON. NOGOMETAŠA OTOŠKA DRŽAVA V MIKRONEZIJI GRŠKO IME ZA GORO ATOS SLIKARKA KOBILCA OČE KOŽICA NAD OČESOM STAR AVSTRIJSKI KOVANEC IME BALETNE PLESALKE MLAKAR DRUGA PLAST PALEOZOIKA ŽLEZNA BULA AZIJSKO LJUDSTVO, KI ŽIVI OB VOLGI IN JUŽNEM URALU ROMUNSKO MESTO OB REKI MURES ČAS BREZ VOJNE IT. ASTRONOM (GIOVANNI BATTISTA) GRŠKA ČRKA TELOVADNA PRVINA (CHRISTOPHER: VULKANSKI IZMEČEK NOŽICA PRI INTEGRIRANEM VEZJU CHARLES IVES STARA MEZOPOTAMSKA DRŽAVA MEJNA REKA MED ETIOPIJO IN SUDANOM MAKEDONSKO KOLO GRAŠKI NOGOM. KLUB TUJE ŽENSKO IME, PRINCESA BURGUNDIJE IZDELOVALEC IGRAČ IVAN TAVČAR RODOVITNA RDEČE RJAVA PRST NA KRASU ČASOVNA ENOTA DVANAJSTIH MESECEV PRIJETNO DRAŽILO, NASLADILO OČRT, ORIS IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj) : ametist, Logatec, ananas, Bing, CK, frak, okel, megaloman, Azi, anemona, eprom, kulisa, poraba, Amara, Danev, DE, Arles, veja, Arp, sežigalec, Maroko, vojaki, Cetinkaya, od, litoboi, Alamo, ijekavec, knez, kapilara, Akra. aaosati s 2. ® ^7 & ta <3 a k'' AJON OROS: Grško ime za goro Atos AROCA: Španski skladatelj (Jesus) JEROVICA: Rodovitna rdeče rjava prst na Krasu OPSTERLAND: Nizozemsko mesto v Friziji PANČEV: Bivši makedonski nogometaš (Darko), OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 16. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Pavla Plesec, Praprotnikova 7, Mozirje; 2. nagrada: (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Štefka Desman, Prod 25, Gornji Grad; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Ana Kodrež, Zadrečka c. 17, Nazarje; 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Anja Osovnik, Radmirje 23. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v podjetju Caffe - Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 17. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 24. avgusta 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet almanahov Zgornje Savinjske doline 2001. vro Pic eafie CAFFE-TROPIC^ PRAZ ARHA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEZA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA OGLASI IN MALI OGLASI D Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTVEveluxin SATenaten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/ 5845-194. GOSTIŠČE TR0BEJ-FILAČ in SL0VAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. SANACIJE DIMNIKOV Strokovno saniramo dotrajane dimnike z vstavitvijo tuljav iž nerjaveče pločevine, dimnik po potrebi pbvrtamo. Izdelujemo in montiramo tudi obfasadne troslojne dimnike. Tel. 03/ 705-50-90 ali 041/611-444, internet: http//www.albo-dimniki.com PESEK ZA ZIDAVO IN OMET Gramoz za ceste in drenaže, lomljenci za škarpe ter kiper prevozi in storitve z rovokopačem, grederjem, valjarjem in kompresorjem. Se priporoča kamnolom Burja. Telefon: 583-40-27, GSM 041/651-196. IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodajo na terenu. Staša d.o.o., Matke 35, 3312 Prebold, Tel. 041/516-885. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žiabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni parati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, mobitel 050- 654-651. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/5831-807. R 4,1.92, registriran do 7/02, bele barve, ugodno prodam. Tei. 041/467-126.______________________________ Drva metrska, suha, prodam. Tel. 041/868-633-______________________ Prodam travnik 60 arov, okolica Rečice ob Savinji. Tel. 5835-281. Prodam sivorjavo teličko, staro 10 dni. Tel. 03/5835459-_____________ Kupim novejši sintesizer s 5 oktavami, velike tipke in cca 100 ritmi, znamke yamaha, casio ali roland. Tel. 5831-091._________________________ Kupim 200 kg pšenice. Tel. 5831-357, zvečer. Prodam nokio 5110, odlično ohranjeno, zapakirano, z dodatno tipkovnico in sim kartico. Tel. 5845-086. Dvosobno stanovanje vNazarjah prodam, vseljivo takoj. Tel. 040/290-446. Kupim teleta, starega 10 dni. Tel. 01/ 8325-811._________________________ Iščem študenta sostanovalca v centru Ljubljane. Tel. 031/339-146 in 041/ 394-747.__________________________ Industrijski šivalni stroj sun star in štrinitno entlerico siruba 747 D pro-dam. Tel. 041/223-341.____________ Gorsko kolo scott team racing, shimano xt, rockshox, prodam za60.000 sit. Tel. 839-52-23,041/930-288. Ugodno prodam žensko in moško kolo rog. Tel. 5845-265.________ Prodam otroško kolo rog, srednja velikost, 6 prestav. Tel. 041/267-938. Prodam borove cole, oblane, neokra-jčane.Tel. 5841-248 ali 041/571-660. Kupim večjo količino stripov. Tel. 040/335-529.____________________ Ljubno - hišo z vrtom in dvoriščem prodam. Tel. 5844-094. Prodam 4 letne gume yokohama 155/70/13, rabljene 1 mesec, na platiščih fiat punto, uno. 041/324409. Daewoo matic, L 99, vsa oprema, pro-dam. Tel. 031/388-685.__________ Prodam ohranjeno mizo s štirimi stoli (črne barve, raztegljiva). Cena 35.000 sit. Tel, 041/299-013. Prodam črnega pritlikavega pinča, starega 4 mesece. Tel. 040/368-243. Prodam čistokrvno nemško ovčarko, staro 3 mesece. Tel. 5835-505. Bočna-dvosobno stanovanje, 59 m2, prodam. Tel. 5845402. Telico simentalko, brejo 8 mesecev, A kontrola, prodam. Tel. 041/324-377. Prodam lesene gajbice za krompir in jabolka. Tel. 58442-95._________ Prodam kravo friziko s teličkom ali brez in teličko teško 120 kg. Tel. 584-16-72 RADIO RAP POLZELA Polzela 313 {kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 GSM: 041/724-977 041/630-611 _____________________________________ e-maii: lnfo@radiorap-polzela-sp.si RADIO ZA VSA SRCA 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Janez Krivec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM r«mmmm RADIATORJI: BOBflO© BIAL aklimat Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - teatralno ogrevanj, - vodovod in plin - pribor za zalivanje E o ■o n c ra > ra FEROTERM SVaillanl KOTLI ZA OLJE, PLIN IN TRDA GORIVA: EURORRE Buderus jffcuoui "junkers ____________________ ECOflam »arme o ----------- v -weishaupt- tmvxootma kolpci son GORILNIKI:! SSHHN5R @ IA O O ra >N ra E O S Poleg bogate ponudbe pa še super novost: - Vsak mesec vas razveseljujemo z Merkurjevimi vročimi cenami, ki jih najdete v mesečnem katalogu - Pri nas lahko dobite siiiiMijfijm imune© iaufaiua - s katero boste tudi v naši trgovini deležni dodatnih ugodnosti pri nakupih. Golf praznuje! i ^ I lil ■ li I ....... I..! ■BBBEEEm SIT* dalje. (23.590 DEM) Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. Jubilejni prihranek: 294.000 SIT*! • 20 milijonov izdelanih Golfov! Jubilejna ponudba obsega: električno dvižno-pomično strešno okno, zavorni sistem ABS, po višini in globini nastavljiv volan, po višini nastavljiv voznikov sedež, zračni blazini za voznika in sovoznika, servo volan,... Posojilo tudi na 72 mesecev! PORSCHE KREDIT IN LEASING ' Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. Golf Avtocenter Meh d.o.o. i Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 v Hotel Štorman VABIMO VAS NA POLFINALE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE, KI BO V SOBOTO, 18. avgusta, ob 16. uri V HOTELU ŠTORMAN NA VENIŠAH SFCoteC VIVATÄ Ulica ob igrišču 3 9226 Moravske Toplice tel.: 02/538 21 00. faks: 02/538 21 12 http://www.pocitek-uzitek.si V hotelu VIVAT v Moravskih Toplicah smo zagotovili vse potrebno za prijetno in udobno bivanje naših gostov. Moderen hotelski kompleks navdušuje vse generacije, saj upošteva posebne potrebe gostov, tudi starejših in invalidnih oseb. • Prijetne in aktivne počitnice • Ugodni aranžmaji s polpenzionom in kopalnimi kartami • Možnost najema, zakupa ali nakupa apartmaja • Dodatne storitve: kozmetični studio, frizerski salon, fizioterapija, telovadnica, zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, možnost najema kolesa, organizirani izleti po Pomurju... v________________________________________________________J ___________ Celje - skladišče rTRGOVINE ME D-Per (‘europi Na trgu 7, Mc Telefon: 83-9 COBISS 5000009370,17 i H (JtÖ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK MOBITELA Sklepanje družinskega bonusa tudi na osnovi številk, za katere ne plačujete naročnine (sedaj že 4 družinski bonusi», naprimer gasilska zveza, gozdno gospodarstvo, policija... CENEJŠI POGOVORI (od 2,3 sit na min) NAROČNINA od 1.050 sit na mesec Za podjetja Edi s.p.: Mobitelovo poslovno omrežje - 4,78 sit/min (7 ali več naroč. razmerij) - NADZOR PORABE - KRATKE KLICNE ŠT. (3 mestne št. ) NIZKE CENE GSM APARATOV KVALITETNA DODATNA OPREMA MOBI PAKETI... Cenejše klicanje je vredno vašega zanimanja, zato vas pričakujemo v Grabnerjevi hiši. Informacije na telefonu 839 08 20 J Termin Cena pol/7 dni UiDìi JLiHj UùUìjAU TURISTIČNA AGENCIJA TEL. 03/83-90-810 Delovni čas: Hribernikova 6, MOZIRJE od 9. do 12. bi od 1«. do 18. ure (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) SOÜtotai ©d 9. tJö 12. svit.agencija@siol.net 25.8.-8.9. 8.9.-6.10. 25.900 SIT 23.100 SIT Turistična taksa se plača v hotelu. Doplačilo za kosilo 1.300 SIT na dan. Doplačilo za enoposteljno sobo: 1.300 SIT/dan. OTROCI do dveh let - BREZPLAČNO, od 2 - 12 let (1/2+1) 50% popusta, 2 otroka od 2 -12 let v svoji sobi 30% popusta. Otrok do 2-12 let kot 4. oseba v troposteljni sobi - D Ì Dii V J NIČ ČAKAT, KAK V SVIT POKUKAT! ilUSSS Oddaljenost od moija samo 30 m! Sobe: TWC, balkon. Hotelska ponudba: restavracija s teraso, caffe bar, lastna plaža, otroško igrišče in tereni za razne športne dejavnosti. NOČITEV Z ZAJTRKOM V ZASEBNIH SOBAH APARTMAJI Najem po 25.8. za 7 dni Cena/apartma Termin po 25.8. Cena na dan/osebo APP 2 2 posteljna soba 3 posteljna soba 2.900 SIT 2.600 SIT APP 2 + 2 APP 4 APP 6 APP 8 dodatno ležišče 38.200 SIT 53.600 SIT 57.000 SIT 72.900 SIT 89.300 SIT 7.500 SIT