GRADBENI VESTNIK GLASILO i ZVEZE DRüSTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ-BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV mag. Gojmir ČERNE prof. dr. Miha TOMAŽEVIČ dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Stane PAVLIN dr. Franci STEINMAN Tisk: TISKARNA TONE TOMŠIČ d.d. v LJUBLJANI Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška c. 3, telefon/faks: 061/221-587, ob finančni pomoči Mi­ nistrstva za znanost in tehnologijo, Gradbenega inštituta ZRMK, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakuliete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Letno izide 12 številk. Individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 2.600 SIT, študentje in upokojenci 1.300 SIT. Gospodarske organizacije in podjetja plačajo letno naročnino za 1 izvod revije 32.000 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100 US$. Po mnenju Ministrstva RS za kulturo je v ceno vključen 5% prometni davek. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UDK-UDC 05:625;ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, APRIL, MAJ 1997 LETNIKXXXXVI STR.: 85-144 V S E B IN A ■ C O N T E N T S Članki, študije, razprave - Articles, studies, proceedings Irena DARIS: 50. JUBILEJ GRADBENEGA PODJETJA GROSUPLJE ....................................................................................................... 86 The 50 th Anniversary of building enterprise Grosuplje Bogdan KOROŠEC: PRED NAMI JE PETLETNO OBDOBJE SPREMEMB ......................................................................................................... 89 Before us there is a period of changes Bojan SROVIN: V PRIMERJAVI S PANOGO ODLIČNI REZULTATI VARSTVA PRI DELU .............................................................................. 91 Excellent w ork - protection results in com paris ion w ith others in branch Janez KOVAČIČ: ZAŠČITA GRADBENE JAME, IZDELAVA PILOTOV IN TEMELJNE PLOŠČE ZA POSLOVNI OBJEKT OB LANGUSOVI ULICI ........................................................................................................................................................................................ 93 Excavation protection, piles and plate construction, for building in Langus Street GRADBENI VESTNIK Drago SEVER: UPRAVLJANJE MESTNIH CESTNOPROMETNIH SISTEMOV ....................................................................................................... 97 Management of tow n road - tra ffic system s Boštjan KOVAČIČ: GEODETSKA DELA Z NOVIM INSTRUMENTOM NIKON -TOTALNA POSTAJA SERIJE DTM-700 ......................................... 1 Surveying w orks using new Nikon instrum ent Andrej PREDIN: FREKVENČNI ODZIV GUMIJASTIH MEHASTIH KOMPENZATORJEV .......................................................................................... 107 The frequency response of skin rubber com pensators Dušan ZUPANČIČ: ORGANIZACIJA IN KONTROLA VZDRŽEVAN JA STANOVANJSKIH OBJEKTOV V DOBI NJIHOVE UPORABE .......................... 1 13 Organization and m aintenance contro l of residential buildings during their use IN MEMORIAM Svetko LAPAJNE: g. dipl. inž. IVAN MAREK ............................................................................................................................................................... 120 JUBILEJ Sergej BUBNOV: g.dipl.inž.FRANCČAČOVIČ-sedemdesetletnik ........................................................................................................................ 122 P oročila F aku lte te za g radben iš tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani - Proceedings of the D epartm ent of c iv il Engineering and Geodesy U n ive rs ity in L jub ljana E.RODOŠEK, D. ZUPANČIČ: INTEGRALNO DOLOČANJE PORABNE VREDNOSTI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH OBMOČIJ .......................................... 1 23 Complete defin ition of applicable value of appartm ents and appartm ents environm ent Novosti Fakultete za gradbeništvo, Univerza v M aribo ru - Civil Engineering News of the University in M aribo r Matjaž SKRINAR: PRIMERJAVA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRERAČUNAVANJA NAPETOSTI IN SKRČKOV PRI KOLOBARJASTIH TEMELJIH 1 3 1 Comparison of d ifferent approaches fo r stresses and settlem enrs com putation at ring foundations Zavod za g radben ištvo S lovenije, Dim ičeva 12 Mihael RAMŠAK: VPLIV OBLAGANJA MASIVNIH PREGRAD S TOPLOTNOIZOLACIJSKIMI KOMBI PLOŠČAMI NA NJIHOVO SKUPNO ZVOČNO IZOLIRANOST ................................................................................................................................................................ 139 The influence of ading therm al insulation plates to massive w a lls on their to ta l sound insulation Irena DARIS: 50. JUBILEJ GPG SO . JUBILEJ G RA D BEN EG A The SO th A n n iver­ sa ry of build ing en ­ te rp rise G ro su p lje IRENA DARIS P O V Z E T E K V 5 0 - l e t n i z g o d o v i n i G r a d b e n e g a p o d j e t j a G r o s u p l j e s o b i l i v z p o n i in p a d c i , t o d a č e p o g l e d a m o c e l o t o z d a n a š n j e č a s o v n e p e r s p e k t i v e , j e t o z g o d b a o p o d j e t j u , ki j e z a č e l o i z n i č , d a n e s pa s o d i v v r h s l o v e n s k e g a g r a d b e n i š t v a . Z a n i m i v o j e , da s o r a v n o k r i z n a o b d o b j a v p o d j e t j u s p o d b u d i l a g l o b o k e s p r e m e m b e , ki s o n a t o p o s p e š i l e n j e g o v o r a s t . 2 7 .a v g u s ta 1 9 4 6 je o k ra jn i lju d s k i o d b o r v G ro s u p lje m izd a l o d lo k o u s ta n o v itv i g ra d b e n e g a p o d je tja in te h n ič n e g a b iro ja D o le n jg ra d . Sprva lo ka ln o pod je tje z m a jh n im š tev ilom za p o s le n ih (7 ob u s ta n o v itv i) in s k ro m n o o p re m o je v n a s le d n jih le tih n a g lo ra s lo . P rid o b iv a lo je vse v e č ji o b se g del, š ir ilo o b m o č je svo je g a d e lo v a n ja iz G ro s u p lja in o ko lice na š iršo D o len jsko in v Belo K ra jino , s red i 5 0 . le t že v L ju b lja n o , ki je p o s ta ja la n je g o vo vse p o m e m b n e jš e trž n o o b m o č je . 1962 SMELA POSLOVNA POTEZA - GRADNJA ZA TRG O b d o b je ra s ti je za v rla g o s p o d a rs k a k riza v 6 0 . le tih .P o d je tju je vse bo lj p r im a n jk o v a lo de la . Leta 1 9 6 2 se je d ire k to r A lo jz ij NEBEC o d lo č il za s m e lo p o s lo v n o po tezo : SGP G ro su p lje , k o t se je te d a j im e n o v a lo , je z a č e lo g ra d it i s ta n o v a n js k e in p o s lo vn e o b je k te za trg . Prvo m ed vse m i g ra d b e n im i p o d je tji. S ta n o v a n js k a g ra d n ja je p o s ta la in d o lg a le ta o s ta la n a jp o m e m b n e jš i p ro iz v o d n i p ro g ra m p o d je tja . 70 . le ta so b ila za g ra d b in c e "z la ta " le ta . GPG je g ra d ilo po več s to Avtor: Irena DARIS dipl. novinar, Predstavnica za odnose z javnostjo Irena DARIS: 50. JUBILEJ GPG s ta n o v a n j le tno . O ce n ju je m o , da je z g ra d ilo č e trtin o vseh v L ju b lja n i po vojni zgrajenih stanovanj. Prav tako večino fakultet ter drugih univerzitetnih o b je k to v , š te v iln e šo le , v rtce in zd ra v s tv e n e d o m o ve , ka te rih g ra d n ja je b ila f in a n c ira n a s s a m o p ris p e v k i. G lede na de lež v s ku p n e m o b segu de l je s le d ila g ra d n ja g o s p o d a rs k ih ob je k to v . CELOVITO PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA V OBDOBJU 1989 - 1993 8 0 . leta so p rin e s la novo g o s p o d a rs k o krizo. GPG je z a ra d i d ra s tičn e g a in tra jnega zm an jšan ja povpraševanja po gradbenih storitvah na dom ačem trg u m o č n o p r im a n jk o v a lo de la , p o le g te g a pa je b ilo p o d je tje ve liko , n e o k re tn o , n je g o v o p o s lo v a n je d ra g o in te žko o b v la d ljiv o . K onec le ta 1 9 8 3 je š te v ilo z a p o s le n ih , ki je v p re te k lih le tih p o s to p n o n a ra š č a lo do neka j ve č ko t 2 .7 0 0 , z a č e lo u p a d a ti. Leta 1 9 8 9 je b il p r ip ra v lje n c e lo v it p ro g ra m p re s tru k tu r ira n ja po d je tja . T a je za je l s p re m e m b e v p ro izvodn o tržn i strukturi in usm eritv i, izbo ljšave trže n ja , z m a n jš e v a n ja s tro š k o v , ukrepe za sp re m e m b o fin a n č n e in o rg a n iz a c ijs k e s tru k tu re v k lju č n o s p rv im i s p re m e m b a m i la s tn iške s tru k tu re . Izvedba p ro g ra m a je tra ja la p e t let. Iz d e lo v nekda j e n o v ite g a p o d je tja je b ilo u s ta n o v lje n ih več novih d ru žb , ki so se s p e c ia liz ira le za izva jan je določen ih fa z g radn je ali sp rem lja joč ih del. V nekatere od njih so zaposlen i že v lo ž ili la s tn i k a p ita l, ta k o da s e je z re o rg a n iz a c ijo za če l tu d i p ro ce s p riva tiza c ije . O puščene so b ile n eka te re m an j donosne d e ja vn o s ti (np r. steklarstvo, te racerstvo , p ro izvodn ja m ontažn ih hal) te r postopno prodane nedonosne neprem ičn ine . Izkup iček od proda j je bil v ložen v perspektivne p ro g ra m e in te h n o lo ško o p rem o. P os lovodstvo je sp re je lo tu d i s tra te ško odločitev, da iz ko rporac ije pos topno izloči dejavnosti, ki n iso gradbeniške, to re j s tro je g ra d n jo , g o s tin s tv o in m iza rs tvo . GPG se je u s m e rilo na nove trg e v tu jin o , v N e m čijo , R us ijo , B e lo ru s ijo in U k ra jin o , te r na nove trž n e s e g m e n te , npr. p o s lo vn e trg o v s k e ce n tre in o b je k te n izke g ra d n je . Š tev ilo z a p o s le n ih , k i je b ilo 1 9 8 9 le ta 2.1 5 5 , s e je do le ta 1 9 9 3 p re p o lo v ilo . Z m a n jš a n je je b ilo d o se že n o z la s ti z u p o k o jitv a m i, pa tu d i ta k o , da je p o d je tje svo jim d e la v c e m p o m a g a lo pri u s ta n a v lja n ju la s tn ih f irm in n a to z n jim i k o o p e rira lo . Pri te m je z n a lo v p o d je tju z a d rž a ti v is o k o izo b ra že n e s tro k o v n ja k e in je d ro u s p o s o b lje n ih d e la vce v . GPG JE USPOSOBLJENO ZA USPEŠNO POSLOVANJE V TRŽNIH RAZMERAH P roces p re s tru k tu r ira n ja in č iš č e n ja k o rp e ra c ije GPG je b il v g la v n e m z a k lju č e n le ta 1 9 9 3 . P o k riva n je iz g u b iz p re te k lo s ti, z m a n jš e v a n je š te v ila z a p o s le n ih , v la g a n je v nove trg e in o rg a n iz a c ijs k e s p re m e m b e n iso b ili p o c e n i, ka r se je o d ra z ilo tu d i na p o s lo vn ih re z u lta tih (GPG je p rv ič p o s lo v a lo z d o b ič k o m le ta 1 9 9 3 ), to d a ta k o je k o o rp o ra c ija novi in v e s tic ijs k i c ik lu s p r ič a k a la u sp o so b lje n a za u sp e šn o p o s lo va n je v tržn ih ra zm e ra h . GPG v z a d n jih le tih u s tv a ri p re k 7 m ilija rd to la r je v p r ih o d k o v le tno . V le tu 1 9 9 6 je GPG z a p o s lo v a lo 9 6 6 ljud i. Po k rite riju d o b ič k a in tržn e g a deleža s o d i v " tro jic o v e lik ih " v p a n o g i. G radi p re d vse m : • ja v n e o b je k te • in d u s tr ijs k e ob jek te • s ta n o v a n ja N a jp o m e m b n e jš i trg je S lo ve n ija , z la s ti š irše lju b lja n s k o o b m o č je . GPG im a že od sep tem bra 19 9 2 znaneg a lastn ika . Tedaj je GPG m a tičn o p o d je tje d ru ž b e n i k a p ita l p re n e s lo na S klad RS za ra zvo j. 2 9 .m a rca 1 9 9 4 se je d o tle j d ru žb a z o m e je n o o d g o v o rn o s tjo p re o b lik o v a la v d e ln iško d ru žb o . V s o d n i re g is te r v p is a n i o sn o v n i k a p ita l GPG d.d. zn a ša 1 ,9 9 4 m ilija rd e SIT. 2 3 . d e c e m b ra 1 9 9 4 so b ile d e ln ice GPG d.d. ko t p rve g a g ra d b e n e g a p o d je tja uv rščene v k o ta c ijo na L ju b lja n sk i borz i. V le tu 1 9 9 6 je S klad R S lo ve n ije za ra zvo j ko t v e č in s k i la s tn ik GPG d.d. u p ra v iče n ce m (p o Zakonu o p riva tiza c iji p ravn ih oseb v lasti Sklada RS za ra z v o j) p o n u d il v o d k u p 60% o sn o vn e g a k a p ita la d ru žb e za z a d o lž n ic e za v p re te k lo s ti p re m a lo iz p la č a n e p la č e in c e rtif ik a te . V za če tku le ta 1 9 9 7 p o s to p e k še tra ja . S te m bo v p o d je tju p re d v id o m a do se že n a n a s le d n ja la s tn iš k a s tru k tu ra : 30% do 35% k a p ita la bo v la s ti z a p o s le n ih , 8% do 10% v la s ti P o k o jn in s k e g a s k la d a , S k lad za razvo j bo o h ra n il 1 5- do 2 0 - o d s to tn i de lež , p re o s ta li de l k a p ita la pa je že v ro ka h ve č je g a š te v ila m a n jš ih d e ln iča rje v . V IZ IJ A G ra d b e n o p o d je tje G ro su p lje im a ja s n o v iz ijo : • GPG je eno n a jve č jih g ra d b e n ih p o d je tij v S lo v e n iji in bo to p o z ic ijo tu d i z a d rž a lo • k o rp o ra c ija bo f in a n č n o s ta b iln a z d ru ž b a , ka te re ra s t bo te m e ljila na n o tra n jih f in a n č n ih v ir ih in zn a n ju • u s m e rje n a bo na e v ro p sk i trg Bogdan KOROŠEC: Obdobje sprememb PRED NAMI JE PETLETNO OBDOBJE SPREM EM B Before us there is a period of changes BOGDAN KOROŠEC P O V Z E T E K S t a l n i c a d a n a š n j e g a č a s a s o s p r e m e m ­ be. Č e p r a v j e G P G v z a č e t k u 9 0 . l e t r a v n o k o n č a l o p r o c e s p re k o n s t r u i ra nj a in p r a v k a r p o t e k a j o p o m e m b n e l a s t n i n ­ s k e s p r e m e m b e , j e p r e d p o d j e t j e m n o v o o b d o b j e o b s e ž n i h s p r e m e m b , ki j i h b o m o , k o t n a č r t u j e m o , i z p e l j a l i v n a s ­ l e d n j i h p e t i h l e t i h . R a z l o g o v z a n o v o p r e u r e j a n j e G P G j e v e č i n i z h a j a j o p r e d v s e m i z r a z m e r na t . r ž i š č u . ZAKAJ SPREMEMBE? Naročniki oz. kupci od ponudnikov gradbenih storitev upravičeno pričakujejo visoko stopnjo profesionalnosti pri za d o vo lje va n ju n jihovih potreb , n ačrtova n ju in izvedbi gradbenega projekta, saj gre za velike vsote, ki jih inves tira jo v g radbene pro jekte , in tud i za d o lgo ročn e pos led ice , ki se o d ra ža jo bod is i v ren tab ilno s ti p os lovan ja n aročn ika ali v "zgodb i o uspehu" politične nom enkluture. Čeprav GPG slovi po tem , da zna p ris luhn iti naročn ikom , ne m orem o biti povsem zadovoljni z našimi trženjskim i metodami in stopnjo profesionalizma pri svetovanju naročnikom in razvo ju p ro jekta . Zadovoljni ne m orem o biti tudi glede hitrosti gradnje, ki ga najbolje izraža slogan, "da gradbenega projekta ne znam o začeti in končati, vm es sm o pa kar dobri". O pozarja , da so naše š ibke točke pri načrtovan ju in o rg a n iza c iji izvedbe p ro jektov, da pa im am o sp osobne ljud i na g radb išču . Res je , da je fu n k c io n a ln o s t p ro jekta v ve lik i m eri odv isna od p ro jek tan tsk ih rešitev, p rem a lo pa se zavedam o, d a je pom em bna tudi kakovost izvedbe, tako gradbenih del kot obrtn išk ih storitev. Tovrstna dela so prem a lo cen jena. Preveč sm o usm erjen i v va rčevan je , prem alo pozo rnosti pa nam en jam o za do vo ljs tvu naročn ikov in kupcev. Če se takšn im zahtevam trž išča ne bom o uspešno prilagodili, nam preti, da nas bodo dom ači konkurenti p reh ite li v u č in kov ito s ti in nas po tisn ili na raven Avtor: Bogdan KO ROŠEC dipl.ekon., Direktor GPG Grosuplje Bogdan KOROŠEC: Obdobje sprememb loka lnega g ra db en eg a pod je tja , tu ji konkurenti, ki bodo im eli s p ris to p o m Slovenije k Evropski uniji olajšan dostop na naš trg, pa na raven podizvajalskega pod je tja . To bi go tovo d ras tično pos lab ša lo naše fin a n čn e rezu lta te . SMERI SPREMEMB V prihodnje se bo m oral vsak od nas še bolj predano posvetiti zadovoljevanju potreb naročnikov oz. kupcev, in sicer tako, da bo s svojo storitvijo izpolnil pričakovanja vsakega posameznega kupca, da bo razumel njegove indvidua lne fin a n čn e razm ere, se odzva l z ja sn im i in form acijam i, osebno pozornostjo in spoštovanjem . Kupcem oz. n a ro čn iko m bom o zn iža li stroške in stopn jo tveganja tako, da jim bomo predlagali boljše a li cene jše reš itve , tako tehnološke ko t finančne, in jim trdno jam čili, da bomo gradnje izvedli v ustreznem roku, kakovosti in v okviru dogovorjen ih stroškov V loga kupca bo le v tem , da bo poveda l, kaj želi, podpisal pogodbo, plačal kupnino in ob koncu prevzel ključ. Z GPG-jem bo lahko ko operira lo vsako podjetje, ki bo p rip rav ljeno spre jeti naše s tandarde kakovoti in se vk ljuč iti v naš sistem zago tav ljan ja kakovosti. K akovostno in v roku p rip rav ljene s to ritve bom o p lačeva li po pošteni ceni. GPG bo pri tržen ju in rea lizac ji na roč il de lova lo loka lno in iz ra b lja lo vse p rednosti, ki si jih lahko zago tov i z a ngaž iran jem v iro v na teh trg ih . V podporo našim prizadevanjem za razvoj tehnologij in operativnih procesov ter v podporo razvoju gradbenih p ro jek tov bom o o rg an iz ira li m režo pro jektan tsk ih in konsultantskih podjetij, s katerimi bom o dolgoročno sode lova li na osnovi m edsebo jnega za up an ja in p oznavan ja te r kakovosti s to ritev. Investiran je v ljud i in znanje bo prva p rio rite ta pri inve s tic ijsk ih od loč itvah . D elovod je v GPG bodo tehn ik i. Bojan SROVIN: Varstvo pri delu V 1PRIMERJAVI1 S PAN OGO ODLIČNI1 REZULTATI VARSTVA PRI1 DELUP E x ce lle n t w o rk- protection resu lts in com parision w ith o thers in branch BOJAN SROVIN P O V Z E T E K G r a d b e n i š t v o j e d e l o v n o i n t e n z i v n a p a n o g a , kj e r j e z a r a d i t e ž k i h d e l o v n i h p o g oj e v t u d i n e v a r n o s t n e s r e č p r e ­ c e j š n j a . K e r t e p o m e n ij o v e l i k o mi a- t e r i a 1 no š k o d o z a p o d j e t j e , č e s o p o - š k o d b e z a p o s s l e n i h t e ž j e , pa l a h k o t u d i p r a v e o s e b n e3 i n d r u ž i n s k e t r a g e d i j e . v G r a d b e snem p o d j e t j u G r o s u p > 1 j e v a r s t v u p r i d e l u p o s v e č a m o v e l i k o f) o z o r n o s t i . Služba varstva pri delu poleg ob iča jn ih nalog vsako leto o rg an iz ira posebno akc ijo , s ka tero skuša še dodatno osvestiti zaposlene in tako sta v preteklih letih npr. potekali akciji "-10%" in "Preprečimo nesrečo". G lavno s p o ro č ilo je b ilo, da je z dos ledn jim upoštevanjem predp isov in zahtev va rstva pri delu m ogoče ve č in o nesreč prp reč iti. Podatki nam reč že vsa leta kažejo, da je n ep rev idnost daleč na jpogoste jš i vz rok nesreč za pos len ih . V okviru akcije "P reprečim o nesrečo" delavci službe varstva pri delu, da bi za g o to v ili varne razm ere za delo, dodatne aktivnosti v okviru načrtovanja, organizacije in izva jan ja del na g radb išču . S p oudarkom na preventivnem de lovan ju izvaja s lužb a va rs tva pri delu nadzor na de lov išč ih , sve tu je in skrb i za s is te m a tičn o izobraževan je vseh zapos len ih od ope ra tivn ih delavcev do vodstva . K p rev idnosti in upoštevan ju p redp isov zaposlene na vidnih mestih na deloviščih neprestano opozarja že uveljavljen znak, v obliki barvnih nalepk, p lakatov in ko ledarjev. O brestovati so se zače la tu d i v za dn jih letih večja vlaganja v sodobnejšo gradbeno opremo, mehanizacijo in za šč itn a sredstva, kar o la jšu je delo, zm an jšu je n eva rnost in povečuje u č in k o v ito s t te r kakovost de la .R ezu lta t š tev iln ih p reven tivn ih a k tivnosti in Avtor: Bojan SROVIN: Varstvo pri delu ozaveščanjavseh zaposlenih so nadpovprečni rezultati dosega že vrs to let. To na jbo lje kaže p rim erjava z va rs tva pri delu, k ij ih G radbeno pod je tje G rosuplje g radbeno panogo: r 1 d.o.o.Ljubljana tel: 1593 430 fax.: 1524 867 Tehnična pisarna Maribor tel/fax.: 225 360 Ime SIKA je pojem v gradbeništvu že od leta 1910. Vaš partner na podra^u: tehnologije betonov, sanacij, vodotesnosti - hidroizolacij, tlakov, zaščiti podtalnice, konstrukcijskih lepljenj Svetovanje Servis Prodaja Janez KOVAČIČ: Zaščita gradbene jame ZAŠČITA GRADBENE JA M E, IZD ELA VA PILOTOV IN TEM ELJNE PLOŠČE ZA PO SLO VN I OBJEKT OB LAN GUSO VI ULICI Excavatio n protection , p ile s and p late construction, fo r build ing in Langus S treet JANEZ KOVAČIČ P O V Z E T E K P o s l o v n a z g r a d b a L a n g u s o v a , ki i m a 2 3 . 0 0 0 m 2 n e t t o p o v r š i n e , j e u r b a ­ n i s t i č n o z a s n o v a n a i z t r e h v c e l o t o p o ­ v e z a n i h d e l o v . P o l e g d v e h k l e t i , p r i t l i č j a in m e z z a n i n a i m a p r v i , n a j n i ž j i d e l še t r i n a d s t r o p j a , v i š j i d e l i m e n o v a n " k o c k a " , š e s t n a d s t r o p i j , t r e t j i d e l pa s e d e m n a d s t r o p i j . ta dela v začetku fe b ru a rja 1 99 6 . Za navedena delaje bila sklenjena pogodba z italijanskim podjetjem ICOP S.p.A iz UDIN. V zasnovi projekta je bila p redvidena izvedba dveh etaž pod nivojem terena v ta ln i vodi s t.i. vodotesnim kesonom, ki se naj bi izvajal v gradbeni jam i, izvedeni z AB p ilo ti, s id ran im i v ze m ljn in o s h o rizo n ta ln im i sidri. G radbenajam a naj bi bila širša od predvidenega p ro jekta za ca. 2m v vseh sm ereh. Zaradi ve lik ih s troškov za šč ite g radbene ja m e (4 m ili. DEM) in kra tkega roka izg rad n je sm o priče li z ita lijanskim podjetjem ICOP iskati rešitev, s katero bi istočasno izvajali keson in zaščito gradbene jam e. Tako sm o priš li do rešitve, k jer je obodna stena Avtor članka: Janez KOVAČIČ dipl.inž.arh., Vodja obravnavanega projekta Uporabne površ ine je 2 1 .0 0 0 m 2. Od tega je 267 p isa rn , skupn i p ro s to ri pa so g lavna dvorana, ki im a 2 0 2 sedeža in bo nam enjena za sem inarje , konference in d ruge večje poslovne dogodke, ter kuhin ja s ka pa c ite to priprave 5 0 0 do 6 0 0 obrokov dnevno in je d iln ic o z 10 sedeži. V p ritlič ju je osem lokalov s površino 470 m2, ki so zgrajeni do podaljšane lil. faze in jih bodo dokončali kupci sam i. Namenjeni so trgovsk i in s to ritven i dejavnosti, Prek 2 0 0 garaž je u re jen ih v dveh kletnih e tažah, nekaj park irišč pa je tudi ob zgradbi. P o seb n ostzg rad be je izvedba zaščitne gradbene jam e, p ilo tov in tem eljne plošče. GPG d.o. je p riče lo z izvajanjem zašč itne gradbene jam e, p ilo tov in tem eljne p lošče za dve etaži garaž pod n ivo jem te rena konec ju lija 1 9 9 5 in konča lo Janez KOVAČIČ: Zaščita gradbene jame objekta (d ia fra g m a ) prevzela tud i funkc ijo zaščite gradbene jam e. N ata način so v celoti odpadli stropki za šč ite in te m e lje n ja obodne stene, p rav tako pa s e j e zm a n jša la ko lič ina izkopa. Bistveni razlog pri izboru izvaja lca je bil, d a je edini ponud il izvedbo d ia fra g m e in tem eljne p lošče v vo do tesn i izvedbi. Diafragm a, izdelana iz arm iranega betona, je v bistvu ve rtika ln a stena v tem e ljn ih tleh, ki je sposobna prevzeti vertikalne obremenitve, horizontalne pritiske in upog ibne m om ente . Izva ja la s e j e z izkopom v te m e ljn ih tleh g lo b in e 24 m po ce lo tnem obodu prerezov d im 8 0 /2 5 0 m. N eprepustnos t za vodo se je d ose g la s pom očjo "m oško - ženskega" stika in z vg rad itv ijo tesnilnega vložka, ki se je sprostil ob betoniranju posameznega elementa diafragme, tako daje bil dosežen medsebojni stik posameznih elementov in preprečeno zamakanje oziroma prodiranje vode skozi stik med posameznimi e lem enti. Izkop za d ia fra g m o se je izva ja l iz n ivo ja terena za vsak prerez diafragme posebej z uporabo bentonitne izplake. Izkopani del s e j e sp ro tn o za po ln jeva l z ben ton itno izp lako, in im a las tnos t, da prodre v Sliki 1 in 2: IZVEDBA PILOTA 1. Izvedba vrtine s pomočjo bentonitne izplake 2. Postavitev armature 3. Betoniranje pilota s spodnje stran in istočasno črpanje bentonita ob jek ta , se s tav ljen a iz posam eznih p ravoko tn ih zem ljino okoli izkopanega dela in na površ in i tvori "film " ozirom a zaščitno plast, ki preprečuje krušenje zem ljine v n o tra n jo s t izkopanega dela. Dela, pri katerih se uporablja bentonit, se izvaja jo s pom očjo posebne za ta nam en izde lane oprem e. Po enakem princ ipu ko t d ia fra g m a so se izva ja li tudi p ilo ti (p 80 cm in 100 cm te r p ravoko tne oblike 8 0 /2 5 0 cm in 1 0 0 /2 5 0 cm g lob ine od 24 do 4 0 m, m erjeno od n ivo ja te rena , S tem se je Janez KOVAČIČ: Zaščita gradbene jame za k lju č ilo b e ton iran je na g lob in i - 8, l O m n a koti p redvidenega izkopa. Po izvedenem beton iran ju pilotovje bil nezabetoniran del v višini 8 ,10 m začasno zasu t z za s ip n im m ate ria lom . Stena objekta (d ia fra g m a ) je prevzela tud i funkcijo zaščite gradbene jam e. N ata način so v celoti odpadli s tropk i zašč ite in tem e ljen ja obodne stene, prav tako pa s e j e zm a n jša la ko lič ina izkopa. Bistveni razlog pri izboru izvaja lca je bil, d a je edini ponud il izvedbo d ia g ra g m e in tem e ljne p lošče v vodo tesn i izvedbi. prerezov d im 8 0 /2 5 0 . Po izvedbi navedenih del se je d iafragm a po celotnem obodu povezala s t.i. obodn im nos ilcem višine 2,5 m, nakar se je začela I. faza izkopa na koti - 3 ,70m in horizon ta lno s idran je d ia fragm e v zunanji teren. S idranje je bilo izvedeno z za ča sn im i s id ri, katerih n a jda ljš i čas uporabe je tri leta. Sidra so b ila v uporab i do izvedbe ta lne in obeh kletnih p lošč, ki so prevzele fu n k c ijo razp ira n ja d ia fragm e. Diafragma, izdelana iz arm iranega betona, je v bistvu Sidra so se izva ja la na g lo b in i -3 ,7 0 m v osnem Izkop s pomočjo posebne opreme in zapolnitev izlopa z bentonitno izplako Slika 4: IZVEDBA DIAFRAGME Vstavljanje armature in tesnilnih vložkov (pri nepropustnih diafragmah) med izvedeno diafragmo, ki se izvaja Slika 3JZVEDBA DIAFRAGME vertika lna stena v te m e ljn ih tleh, ki je sposobna prevzeti vertikalne obremenitve, horizontalne pritiske in upogibne m om ente . Izva ja la s e j e z izkopom v tem eljn ih tleh g lo b in e 24 m po ce lo tnem obodu objekta, se s tav ljen a iz posam ezn ih p ravoko tn ih razm iku 1,25 cm v naklonu 7 °, do lž ine 2 0 m na ce lo tnem obodu d ia fragm e. Vgra jen ih je bilo vsega skupaj 180 sider s tehniko "je t grounting". Postopek in jic iranb ja je potekal po p rinc ipu "p ro titoka" zaradi zagotavljanja iztiskanja zraka ob istočasnem vtiskanju Janez KOVAČIČ: Zaščita gradbene jame injecirne mase. Obtežba pri porušitvi posam eznega sidra je znašala 1200 kN, karje bilo v okviru varnostnih m eja p ro je k tiran e obtežbe 6 0 0 oz. 9 0 0 kN. Vogali d ia fragm e so se razpirali s kovinskim i cevmi, tako da so na voga lih odpad la s idra . Po izvedbi h o rizo n ta ln ih s ide r in razp iran ja vo g a lo v stavbe s e j e zače la izvedba dokončnega izkopa iz kote - 8 ,1 0 m. Talna (deb. 50 cm ) in k letna p lošča sta bili sidrani v d ia fragm o z arm aturo v izvrtane odprtine globine 5 0 - 7 0 cm z ekspanzijsko cementnosilikatno in jek tirano neskrč ljivo m aso. Utori oz. ležišča za naleganje obeh plošč so bili izvedeni vfazi betoniranja d ia fragm e, in s ic e rta k o , da so se trakovi s tiropora pritrdili na arm aturo na zahtevani višini. Za diafragmo in p ilote so bile izvedene kontrole na zveznost (PIT) in d okaz nos ilnosti. Drago SEVER: Cestnoprometni sistemi UPRAVLJAN JE MESTNIH CESTNOPROM ETNIH SISTEM O V M anagem ent of town traffic system s UDK 656.1.02:519.68 DRAGO SEVER P O V Z E T E K V p r i s p e v k u s o p r i k a z a n i n e k a t e r i r e z u l t a t i r a z i s k a v s p o d r o č j a u p r a v ­ l j a n j a p r o m e t a in p r o m e t n e v a r n o s t i . Na o s n o v i p o z n a v a n j a o b s t o j e č i h m e t o d in n a č i n o v u p r a v l j a n j a p r o m e t a j e p r i k a z a n a m e t o d a o p t i m i r a n j a u p r a v ­ l j a n j a m e s t n e g a c e s t n o p r o m e t - n e g a s i s t e m a , ki o m o g o č a i n z a g o t a v l j a s i s t e m s k i p r i s t o p k r a z r e š e v a n j u z a z n a n i h p r o m e t n i h z a g a t v m e s t i h . T e o r e t i č n o z a s t a v l j e n a m e t o d a j e p r a k t i č n o p r e i z k u š e n a v p i l o t s k e m p r o j e k t u r a č u n a l n i š k e a p l i k a c i j e CAT SM. • S U M M A R Y In t h e p a p e r , s o m e r e s u l t s o f o u r r e s e a r c h e s in t r a f f i c m a n a g e m e n t a n d s a f e t y a r e p r e s e n t e d . A n e w t o w n t r a f f i c m a n a g e m e n t o p t i m i z a t i o n m e t h o d w a s d e v e l o p e d on t h e b a s i s o f c a r e f u l s t u d y o f t h e e x i s t i n g t r a f f i c m a n a g e m e n t . I t e n s u r e s a s y s t e m a t i c a p p r o a c h t o t h e e l i m i n a t i o n o f d e t e c t e d t r a f f i c j a m s . T h e m e t h o d w a s p r a c t i c a l l y t e s t e d on a p i l o t C A T S M c o m p u t e r a p p l i c a t i o n p r o j e c t UVOD Začetki raz iskav s področ ja p rom etne va rnosti in upravljanja prometa na Inštitutu prometnih ved Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (takrat še Tehniške fakultete M aribor, Gradbeništvo) segajo v leto 1990. V okviru dveh raz iskova ln ih na log in sicer: • • Varnost v prom etu in um irjanje prom eta v urbanih okoljih (1991 -1 9 9 3 ), vodja raziskave: mag. Tomislav Šibenik ter • K la s ifika c ija ces t g lede na fu n kc ijo , ki jo ima posamezna cesta v prostoru (19 93 ), vodja raziskave: mag. Tom islav Šibenik (do 1992), mag. Drago Sever sm o u go tov ili, da na p rom etno v a rn o s t v m estih bistveno vpliva sistemski pristop k upravljanju prometa ozirom a uprav ljan ju m estnega cestno-prom etnega sistem a. Poleg nekaterih neposredno uporab ljiv ih ukrepov za povečanje prometne varnosti sm o izdelali sm ern ice razvrščevan ja m estn ih p rom etn ic g lede na njihovo dejansko vlogo, pomen in namen. Izkazalo se je , d a je tovrstno razvrščan je m estn ih p rom etn ic temeljna analiza vsem prometno-tehničnim analizam in zato osnova za kakovostno upravljan je prom eta. UPRAVLJANJE PROMETA V okviru p redhodn ih raz iskav sm o oprav ili š tud ij podobn ih obsto ječ ih s is te m o v v razvitih zahodn ih d ržavah te r ana lizo s ta n ja tega n ac ion a ln o zelo p om em bnega p od ro č ja v R S loveniji. Ugotovili smo, da v razvitih zahodnih državah obstaja več de lu joč ih s is tem ov za u prav ljan je prom eta . Ti s is te m i te m e ljijo na sp ro tne m (on -line ) zb iran ju podatkov o prometu (prometnih obremenitvah, hitrostih in podobno), sprotni ana liz i tako zbranih rezultatov Avtor: Doc. Dr. Drago Sever, dipl.inž.gradb., Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo Drago SEVER: Cestnoprometni sistemi ter na direktnem, avtomatskem vodenju in usmerjanju p rom eta s p o m o č jo prom etno odvisne svetlobne signalizacije ter prometnih znakov spremenljive vsebine. Skupni c ilj teh raču na ln iško podprtih s is tem ov je zagotovil pretočnost mestnih cestnoprometnih sistemov zaradi izrednih prometnih obremenitev. V tem primeru govorimo o upravljanju prometa (Trafific management, A dvanced tra ffic m anagem en t) UPRAVLJANJE MESTNEGA CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA A naliza o bs to je če g a s tan ja področ ja p rom eta v Republiki Sloveniji je pokazala, da so prometni problemi v slovenskih mestih veliki in kažejo na trend naraščanja. R ezultati s ta n ja p od ro č ja uprav ljan ja p rom eta se kažejo v nenehnem n araščan ju štev ila p rom etn ih nezgod, večanju zastojev na prometni mreži, slabšanju kakovosti bivalnega okolja v mestih in drugo. Zaznanih problemov ni m oč reševati enostavno z uveljavljanjem novih s is te m o v po zg ledu zahodn ih držav. Za to n im am o za do s tne g a števila v isoko usposob ljen ih kadrov te r n im a m o zadostn ih fin a n čn ih sredstev. Razreševanja problemov seje potrebno lotiti večplastno. Pri tem pa m oram o upoštevati vsaj dva cilja, in sicer, da bodo rešitve prispevale k večji p rom etn i varnosti in k bo ljš i p re to čn o s ti m estn ih cestno-p rom etn ih s is te m o v (M CPS). V tem prim eru ne m orem o več g ovo riti o u p ra v lja n ju prom eta, tem več govorim o o upravljan ju m estnega cestnoprom etnega sistema. Z izrazom "upravljan je mestnega cestnoprom etnega s is tem a" razum em o m nožico aktivnosti, ki vp liva jo na mestno cestnoprometno infrastrukturo in na promet, pri tem pa upoštevam o soodvisnost med različnim i p rom etn im i in neprom etn im i znač ilnostm i ter stanji m estnega ces tno p ro m e tn eg a sistem a. K akovostno u p rav ljan je MCPS pom eni u resn ič itev in rea lizacijo vseh pogojev upravljanja. Razpolagati m oram o z m nožico različnih podatkov, imeti m oram o potrebna znanja in primerno opremo. Materialni osnovi mora slediti prim erna organizacija mestnih strokovnih s lužb in za d o s tn a fin an čna sredstva. Krono vsega pa tvori potrjena m estna prom etna politika te r u č inkov ita za kon od a ja . Iz pogojev kakovostnega upravljan ja MCPS je m oč iz lušč iti š tiri te m e ljn a področja , ki vsako zase in v celoti pom em bno prispevajo k razreševanju zaznanih p rob lem ov: • re o rg a n iz a c ija upravn ih in s trokovn ih s lužb na vseh n ivo jih o d lo ča n ja in u prav ljan ja , • • popo lna p ravna podpora (zakonska in tehn iška re g u la tiva ), • p rim erna fin a n čn a po litika , • učinkovite tehniške rešitve (nove m etode, znanja in o rod ja za uč inkovite jše u p rav ljan je MCPS). Prva tri področja zahtevajo sodelovanje strokovnjakov iz d rug ih netehn iških s troko vn ih pod roč ij. Ker teh p od roč ij ne obv ladu jem o, sm o se v nadaljevan ju om e jili na tehn iške aspekte u p rav ljan ja MCPS. Poleg pogojev, potreb in zahtevtehniškega upravljanja MCPS je bil osnovni nam en raz iskave najti nove, prim ernejše načine upravljan ja te r z n jim i zagotoviti postopno preobrazbo obstoječega načina upravljanja. S p om oč jo p rom etn ih s tro ko vn ja ko v - uprav lja lcev MCPS smo določili pogoje, potrebe in zahteve tehniškega uprav ljan ja MCPS: • izbrana metoda mora biti prenosljiva v računalniško okolje , • na pod la g i izbrane m etode izde lana a p likac ija , m ora o m o g o ča ti dostop, u po ra bo , ana liz iran je in prikazovanje različnih prostorskih podatkovnih baz, • m ora biti sposobna ocen jeva ti raz lična stanja p rom etnega s is tem a in sve tova ti a k tivnos ti, ki bi v danem trenutku optim alno prispevale k zboljšanju zaznanega stanja , • naj bo opera tivna že v p ilo tsk i faz i pro jekta , • naj v pre težn i meri uporab i o bs to ječo s tro jno in p ro g ram sko oprem o u p rav lja lce v MCPS, • naj kakovostno nadom esti k las ične prom etne štud ije , • mora omogočati učinkovito delo izkušenim prometnim s troko vn ja kom in začetn ikom , tako , da jim pri delu svetuje in jih vodi skozi posamezna področja upravljanja. Ker podobn ih obsto ječ ih s is te m o v v svetu ni in ker tudi v lite ra turi n ism o zasledili podobnega pristopa, sm o poskušali razviti lastno, izvirno m etodo, ki sm o jo poim enovali m etoda o p tim ira n ja uprav ljan ja MCPS. METODA OPTIMIRANJA UPRAVLJANJA MCPS Osnovna ideja metode optim iranja upravljanja MCPS (s lika 1) je naslednja : Z neskončn im številom c ik ličn o ponav lja joč ih se procesov upravljan ja že lim o zagotoviti prom etno varen in uč inkov it MCPS. V posam eznem ciklu se zaporedno ponavlja jo štirje p roces i in sicer: Drago SEVER: Cestnoprometni sistemi • vzpostavitev in vzdrževanje relevantnih prostorskih podatkov v okviru podatkovne baze CEst Prometnega In fo rm ac ijskeg a S istem a (CEPIŠ), • razvrščan je m estn ih p rom etn ic g lede na njihovo dejansko vlogo, pom en in nam en v okviru enovitega m estnega ces tnoprom etnega s is tem a, • p re d la ga n je ukrepan ja ( iz b o ljš a v ) na pod lagi op rav ljene ana lize s tan ja MCPS in vg ra jene baze znanj s trokovnega področ ja u p rav ljan ja MCPS in • rea liza c ija p red lagan ih izbo ljša v v realni ce s tno p ro m e tn i p ros to r • postopek a na liz iran ja je av tom atiz iran , zato je izvedba analize enostavna, hitra, natančna, rezultati pa eno lično določeni, • sprem em be posam eznih značilnosti prom etnega sis tem a se h itro in enostavno od raža jo v rezu lta tu analize, • m ožnosti izvajanja varian tn ih ana liz so povečane, • u po ra b lja se lahko tud i za s im u la c ijo bodočega stanja . Opisane prednosti v glavnem izhajajo iz avtomatizacije postopka. podatkovna baza CEPIŠ zazna- vanje razvrščanje prometnic Določitev pomena Posameznih povezav Določitev vloge in namena posameznih cestnih odsekov \ analizi- I ranje J stanja Hierarhična razvrstitev centralnih krajev Določitev direktnih povezovalnih linij Določitev ̂dejanskega poteka 4 povezav po cestnem omrežju proces ukrepanja Tematska plast Planska področja f 7Prometni model \ V Tematska plast Cestno omrežje 1 predlaganje izboljšav Slika 1: Metoda optim iran ja upravljanja MCPS Slika 2: Razvrščanje prom etnic glede na njihovo dejansko vlogo, pomen in namen Realni m estn i ce s tno pro m e tn i s is tem se preslika v d ig ita ln o o b liko podatkovne baze CEPIS-a z d ig ita liz a c ijo o bs to ječega ka rtnega m ate ria la in z geodetsk im snem anjem . S p om oč jo te podatkovne baze lahko upravlja lec natančno in preprosto zazna de jansko s tan je . Na pod lag i de janskega s tan ja se opravi analiza razvrščanja prometnic, glede na njihovo dejansko vlogo, pom en in namen. R ezultatte analize je enotno izraženo stanje prom etnih površin. Proces ukrepanja na osnovi analiziranja stanja ponudi predloge izbo ljšav. Upravljalec MCPS lahko te predloge upošteva - izvede izbo ljšavo rea lnega MCPS. To sprem em bo sistem a je po trebno prenesti v poda tkovno bazo CEPIS-a, nakar s led ina s ledn ja ite racija . Že v p redhodn ih raz iskavah sm o ugotov ili, da je ana liza razv rščan ja m estn ih p ro m e tn ic glede na n jihovo v logo , pom en in nam en te m e ljna ana liza tudi v upravljanju mestnega cestnoprometnega sistema. V op isanem procesu lahko u po ra b im o že obsto ječo ka tegorizac ijo ali pa jo šele izvedemo. Za ta nam en sm o na pod lagi razvrščan ja prom etnic po nem ških p redp is ih (RAS-N) razvili m od ific irano m etodo razvrščan ja prom etn ic. M odificirana m etoda razvrščanja m estnih prometnic (slika 2) ima določene prednosti pred klasično metodo razvrščan ja po RAS-N: V procesu ukrepanja se na podlagi zaznanega stanja posameznih cestnih odsekov poiščejo možne izboljšave. Proces ukrepanja je de jansko ekspertn i s istem , katerega bazo znanj tvorim o na podlagi obstoječega s trokovnega znan ja . R ezu lta t p rocesa je seznam predlaganih gradbenih, promet-no-tehniških, prometno- varnostn ih ali drugih ukre- pov. M ehanizem procesa ukrepanja je tesno povezan s podatkovno bazo CEPIS- a in bazo znanj. S estavljen je iz petih zapo redn ih n ivo jev (s lika 3). Slika 3: Mehanizem ukrepanja Bazo znanj procesa ukrepanja smo sestavili na podlagi lastnega strokovnega znanja in predstavili v gra fični obliki odločitvenega drevesa. Za to obliko predstavitev znan ja sm o se od loč ili p redvsem za ra d i ugodn ih lastnosti tovrstnega načina grafičnega predstavljanja Drago SEVER: Cestnoprometni sistemi znanja .S p o m o č jo od loč itvenega drevesa lahko prikažemo zelo strogo definirane vzorčno-posledične povezave m ed p osam ezn im i n ivoji od loč itev . V računalniško okolje sm o prikazano odločitveno drevo p res lika li s p o m o č jo pravil. Zadnji proces m etode optim iranja upravljanja MCPS je nea v tom a tiz iran . A v tom atizac ija tega procesa de jansko niti ni m ožna. U pravlja lec p rom etnega s is tem a se m ora na pod lag i lastn ih izkušenj in razpoložljivih finančnih sredstev odločiti glede realizacije določene predlagane izboljšave. Kolikor se upravljalec odloči za določeno izboljšavo le-ta pomeni spremembo s tan ja MCPS po rea liza c iji p red logov v sp lošnem i-te ite racije m etode op tim iran ja upravljan ja . S tem je tu d i za k lju čen posam ezn i c ik lus m etode. PILOTSKI MODEL APLIKACIJE CATS M V eksperim enta lnem delu raziskave sm o preverjali zahtevo p res likave te o re tičn o zasnovane m etode optim iranja upravljan ja MCPS v računalniško okolje. C iljna s tro jna oprem a je p redstavlja la tis to stro jno oprem o za ka tero ocen ju jem o, da z n jo razpo laga večina m oreb itn ih bodočih upo ra bn ikov - osebni raču na ln ik . Za rea lizacijo p ilo tskega projekta ap likac ije CATSM (C om puter Aided Traffic System M anagem ent) sm o u po ra b ili p ro g ra m sko oprem o, s katero v g lavnem ra zp o la g a m o , p osam ezna sp ec ia liz ira na o rod ja pa sm o za ta nam en nabavili. P ilo tsko verzijo računalniške aplikacije CATSM smo testirali s pomočjo razpoložljivih podatkov o mestnem cestnoprometnem s is tem u m esta M aribor. G lavni m enu g ra fične ga uporabn iškega vm esn ika a p lika c ije CATSM je sestavljen iz šestih ukazov, med katerim i trije predstavlja jo posam ezne procese u p rav ljan ja MCPS (s lika 4, 5 in 6 ). P ilo tska verzija programske aplikacije CATSM je zasnovana modularno in jo je m oč ta k o j upo rab iti za nam ene uprav ljan ja MCPS. O pozoriti je potrebno, da pri testiran ju nism o uporabili natančn ih podatkov v prom etnem prostoru m esta M aribo r, ker enostavno n iso razpo lož ljiv i. Uporabljena baza znanj je kreirana na osnovi lastnega znan ja o uprav ljan ju m estenga cestnoprom etnega sistema, za dejansko rabo bi jo bilo potrebno verificirati. V skladu z zahtevo po postopnem prehodu obstoječega načina upravljanja na avtomatiziranega sm o zasnovali bodoči p ričakovani razvoj sistem a CATSM. Postopni razvo j p riča ku je m o na treh področ jih : - s tro jna oprem a: • u po ra bo ra ču n a ln išk ih om režij. Slika 4: G rafičn i uporabniški vm esnik aplikacije CATSM Slika 5: Vmesni in končni rezultat razvrščanja prom etnic glede na njihovo dejansko vlogo in pomen Slika 6: Proces ukrepanja vk ljuču je svetovanje uporabnika z ekspertnim sistem om Drago SEVER: Cestnoprometni sistemi • navezava a v tom atsk ih s is tem ov za sp rem ljan je in vo de n je p rom eta ; - p ro g ram ska oprem a: • navezava d od tn ih p rom etno te hn išk ih ap likac ij (HDM , QRS ...) • razš iritev podatkovne baze in baze znan j SKLEPNE UGOTOVITVE O pravljen i eksperim ent je pokazal, d a je preslikava m etode o p tim ira n ja uprav ljan ja m estnega cestno­ prom etnega s is tem a v računa ln iško okolje m ožna. Računalniška aplikacija CATSM om ogoča postopen prehod iz obsto ječega nač ina u prav ljan ja na a v tom atiz iran eg a , pri tem pa upošteva osnovne cilje upravljanja mestnega cestnoprometnega sistema. Ne nazadnje, s pomočjo eksperimenta sm o potrdili,da so teoretična pričakovanja skladna z eksperim ental­ nim i rešitvam i. P redstavljena raz iskava je le zače tn i člen na poti k dejanski rea lizaciji p rikazanih rešitev. Zaradi tega je potrebno s strokovnim prizadevanjem na področju upravljan ja m estnega cestnoprom etnega sistem a nadaljevati. V nadaljevanju raziskav s tega področja želimo predlagano rešitev preveriti v realnem okolju. Povsem odprto je tudi področje navezovanja različnih IVHS s istem ov. L I T E R A T U R A 1. Drago Sever: CESTNOPROMETNI SISTEM KOT OSNOVA ZA VODENJE PROMETA V MESTIH, m agistrsko delo, FAGG Ljubljana, Ljubljana 1991 2. Drago Sever: UPRAVLJANJE MESTNEGA CESTNO PRO M ETNEG A SISTEMA, doktorska d isertacija , FG Maribor, M aribor 1995 Boštjan KOVAČIČ: NIKON - DTM 700 GEO D ETSKA DELA Z NOVIMI INSTRUM ENTOM NIKON - TOTALNA POSTAJA SERIJE D T M -7 0 0 Su rveyin g w o rks using n ew N ikon instrum ent UDK 528.5 BO ŠTJAN KOVAČIČ P O V Z E T E K T e h n o l o š k a r e v o l u c i j a j e p o s e g l a t u d i v p o d r o č j e g e o d e z i j e . P r e d n o s t i se k a ž e j o p r e d v s e m v h i t r e j š e m in n a t a n č n e j š e m d e l u . P r e j š n j i i n š t r u m e n t i s o t e m e l j i l i na r o č n e m z a p i s u in o b d e l a v i d o b l j e n i h t e r e n s k i h p o d a t k o v , n o v i pa i m a j o v g r a j e n o p r o g r a m s k o in s p o m i n s k o k a r t i c o . Na p o d l a g i t e h d v e h k a r t i c j e d e l o m n o g o e n o s t a v n e j š e , h i t r e j š e in n a t a n č n e j š e . • S U M M A R Y In t h e f i e l d o f l a n d s u r v e y i n g t e c h n o ­ l o g i c a l r e v o l u t i o n h a s t a k e n p l a c e . A d v a n t a g e c a n be n o t i c e d f r o m f a s t e r a n d m o r e e x a c t w o r k in t h e f i e l d . I n s t r u m e n t u s e d i n t h e p a s t w e r e b a s e d o n m a n u a l r e c o r d i n g a n d a n a l y s i s of m e a s u r e d r e s u l t s . N e w i n s t r u m e n t h a v e t w o c h a r t s i n c o r p o r a t e d ( m e m o r i u m a n d p r o g r a m m ) . B e c a u s e o f t h i s c h a r t s , w o r k i s l e s s c o m p l i c a t e d , f a s t e r a n d m o r e a c c u r a t e . UVOD V tem šolskem letu smo na Fakulteti za Gradbeništvo n ab av ili nov geodetsk i inš trum entarij. Kupili sm o N ikon - to ta ln o posta jo DTM -720 z vso dodatno oprem o, ko tna prim er dve teleskopski trasirki dolžine 2,5 m m in 3 ,6 mm, dve pen tagonsk i prizm i, s to ja la za trasirke in stativ. Delo s takšnim orodjem je mnogo lažje in predvsem hitrejše. Tako je pedagoško delo pri va jah iz geodezije poso do b ljen o in prire jeno novi oprem i. TOTALNA POSTAJA DTM 700 V serijo DTM 7 0 0 spadajo to ta lne postaje DTM 720 , DTM 7 3 0 in DTM 7 5 0 N ikonova to ta ln a posta ja iz serije DTM-700 nam p on u ja ve liko izb iro operac ij. Totalne posta je so u p o ra b n e za m eritve posebn ih vrst, za inženirske m eritve, za arheološke izkope in zb iran je podatkov za geogra fsk i in fo rm a c ijsk i sistem . Ta serija tota ln ih postaj ima visoko tehnološko raven, saj je optična, elektronska, računalniška in programska oprem a zelo uporabna. V tej to ta ln i posta ji je vgra jen MS-DOS k o m p a ti­ biln i operacijsk i sistem . Totalna posta ja iz te serije im a zelo v isoko m ersko p roduktivnost, kar nam pri samem terenskem delu pomeni povečano natančnost m erjen ja kotov in dolž in . Ima tudi enotne računske o pe rac ije s poda tkovn im i p rogram i in spom insko ka rtico . P rednosti se kažejo tud i v sp osobnosti oprav ljan ja raz ličn ih m erskih na log , natančnosti, zanes ljivos ti in udobnosti dela. Razvoj te postajeje temeljil predvsem na povečanju spomina, razširitvi programa in obdelavi podatkov. Avtor: Boštjan KOVAČIČ dipl.inž.geod., Fakulteta za gradbeništvo, Maribor Boštjan KOVAČIČ: NIKON - DTM 700 Slika 1: Totalna postaja Nikon DTM-750 NOVOSTI TOTALNE POSTAJE NIKON DTM-700 Nikon nam ponuja p op o lno rešitev zapleten ih geodetsk ih nalog za in te g ra c ijo te renskega dela in obde lave podatkov. Novosti: • • povečana n a ta n čn o s t m erjen ja kotov in dolž in , • dvoosni a v tom atsk i kom presor, • vg ra jen MS-DOS ko m p a tib iln i s istem , • d voka rtn i s is tem ; p ro g ram sk i in spom inski, • v isoka g ra fična reso lu c ija (2 5 6 x 80 to čk), • uporabn i geode tsk i te renski p rogram AP-700, • dva izhoda za kom un ikac ijo (av to m atsk i prenos podatkov m ed PC-jem in in s tru m e n to m ), • lum i-guide fu nkc ija (o p tič n o vo d ilo ), • v isoka kakovost o p tičn eg a v iz iran ja , •sp o m in ske ka rtice JEIDA/PCM CIA svetovnega standarda DVOKARTNI SISTEM: -PROGRAMSKI, -SPOMINSKI Totalne postaje serije DTM-700 uporabljajo dvokartni sistem: eden je program ski, drugi pa je podatkovno- spom inski sistem . U porab ljam o lahko oba s is tem a istočasno. Menjava program ske in spominske kartice je hitra in enostavna. Ta nova značilnost nam izloči potrebo po "rekorderju" in nam daje neomejene količine podatkovnega spomina. Spominska kartica je tipa JEIDA/PCMCIA, svetovnega standarda, je majhna in primerne oblike terjo enostavno p rik ljuč im o na računa ln ik . Totalna postaja nam nudi tudi prosto izbiro programskih ap likac ij za raz lične geodetske naloge. ZGRADBA KOMPATIBILNEGA MS-DOS RAČUNALNIKA Druga važna značilnostte serije je notranji kompatibilni operacijski sistem MS-DOS svetovnega s ta nd a rd a , ki zagotavlja visoko in hitro obdelavo merjenih podatkov in razširitev a p lika c ij p rogram skega oko lja . PODATKOVNO SPOMINSKA KARTICA Nikon razpolaga z originalno podatkovno spom insko ka rtico , ki za go tav lja ve lik uč inek pri g eode tsk ih delih. Kartica je 100% kompatibilna s PCMCIA (Personal Com puter M em ory Card In ternationa l A ssoc ia tion), je svetovnega standarda, kar pomeni, da lahko podatke obdelam o na kateremkoli čitalcu kartice ali osebnem računa ln iku s PCMCIA ka rtično sp e c ifika c ijo . Serija DTM 700 ima vgrajeno tudi potrebno programsko funkcijo, če bi uporabnik slučajno pozabil program sko kartico AP-700E1 ali če bi se z njo kaj zgod ilo . Brez nje lahko o p ra v lja m o osnovne m erske naloge. P osebnost te serije so tud i podatkovne va rn os tn e funkcije, kafer hranijo podafke v dodatnem notranjem spom inu OSNOVNI UPORABNIŠKI PROGRAMI Nikonova AP-700E1 osnovna , prosto uporabn iška Boštjan KOVAČIČ: NIKON - DTM 700 pro g ram ska ka rtica uporab lja raz lične funkcije za p o m o č in lažje delo pri m erskih na logah, kot na prim er: • FILE MANAGEMENT (u re je va ln ik ) • KNOWN STATION (znano s to jišče ) • RESECTION (urez) - STAKE OUT (z a ko ličb e ) in o s ta le pom em bne o pe rac ijske funkcije . Vsaka o p e ra c ija iz m erske naloge je ja s n o p rikazana na ekranu in v sklopu program skega menuja. Navodila, ki so posloven jena se nam po jav lja jo na ekranu, tako da je delo zelo p reprosto. Slika 2: Operacije programa AP-700E1 TEHNIČNI PODATKI M erienie ko tov: fo to e lek tričn i inkrem entn i dekoder (d ia m e tra ln o č itan je po H /V krog ih ), m in im a ln i ink rem e n t je 1", n a ta n čn o s t po DIN je 3" A vtom atsk i kom penza tor: s is tem deluje na liqu id - e le c tric zaznavan ju , de lovno obm oč je je + /- 3", n a sa tv ljiva n a ta nčn o s t pa + / - 1" R azda liem er: pod n o rm a ln im i pogoji preko 40 km, doseg z p rizm am i: 1 p rizm a 2 5 0 0 m, 3 p rizm e 3 3 0 0 m, 9 p rizem 4 2 0 0 m, N a ta n čn o s t m eritev je + /-(3 + 3 p p m *D ) m m, časovni intervali m eritev so med 0,5 in 3 sekundam i Prvi ekran: tip je grafični (256x80 točk) LCD z možnostjo n a s ta v lja n ja osvetlitev in z 2 0 tip ka m i, ekran im a a v to m a tsko senzorsko ko n tro lo za gretje D ruai e k ra n : tip je 16 s to lp ič n i x 4 v rs tičn i, LCD z m ožn os tjo osvetlitve in s 5 tip ka m i Intern i ra č u n a ln ik : g lavni spom in je sestavljen iz SRAM s 512 kB, FEEPROM-a z 2 5 6 kB (DOS), operac ijskega s is tem a (MS-DOS), KANJI ROM-a s 128 kB. Notranji sp om in je EEPROM z 256 kB. Zunanji ka rtičn i enoti sta dve (poda tkovna in p rogram ska - od 128 kB do 1MB) Povečanje delovne s to rilno s ti: vse fu n kc ije , ki jih to ta lna postaja zm ore so prikazane v program skem m enuju na ekranu. Npr.: m erjenje poševne razdalje, horizontalne razdalje, horizontalnega in vertikalnega kota, višinske razlike... S p rogram sko ka rtico lahko o prav ljam o zelo zahtevne geodetske na loge. Za pregled nava jam nekaj teh nalog: - RDM CRemote D istance M easurem ent! - vodeno m erjen je dolž in; P2 P3 Boštjan KOVAČIČ: NIKON - DTM 700 Vodeno merjenje dolžin med sto jišč i prizem je lahko nastav ljeno na m erjen je d o lž in do vsake prizm e vedno iz prve prizme (slika 3) ali pa dolžine določamo med posam ezn im i p rizm am i (s lika 4) - REM tR em ote Elevation M easurem ents - vodeno m erjen je v iš in ; Ta fu n kc ija nam om ogoča m erjen je v iš insk ih točk ali dolžin, kjer dostop s prizm o ni m ogoč (telegrafski drogovi ali v iseča n ape ljava ). - C ollection - C oord inate M e a su rem e n t- določanje koord inat Slika 6: Primer merjenja koordinat Kordinate lahko d o lo ča m o kar na terenu sam em in tud i med sam im m erjenjem . M nogokra t im a m o podane koord inate to č k , ki pa niso vidne. S p restavljan jem prizm e in ta ko jšn jim do loča n je m koordinat lahko kar hitro in natančno določim o točko. - Collection-Q uick Codes - hitre kode Ta funkc ija pride v poštev pri d e ta jln ih posnetk ih terena, kjer se ob jekti sp re m in ja jo . Kodo šte jem o kot: rob cestišča, drogovi, drevesa, poligonske točke, ... Kode lahko sp ro ti vnašam o glede na to pogra fijo . To nam o m ogoča h itro in kakovostno delo, saj je poznejši pregled točk m nogo p reg lednejš i. - Collection - Offsets - e kscen trične točke; Boštjan KOVAČIČ: NIKON - DTM 700 K oord ina te ekscentrične to čke lahko do loč im o s pomočjo merjenja pomožnega kota in pomožne dolžine v 3D s is tem u . Kom binacije : napre j, nazaj, gor, dol, levo, desno. - C ollection-Setting Out - d o loč ite v položa ja Obširna izbira funkcij vsebuje tudi precizno določitev lege točke. Določitev položaja je sestavljena iz različnih operacij:od položaja točke, lom nega kota glede na začetno točko in drugega. Položaj točke lahko preverimo kadarko li. L I T E R A T U R A 1. Reklamni m aterial NIKON TOTAL STATIONS DTM - A SERIES 2. Reference manual AP700E1 version 1.20, Nikon Corporation 1 994 Andrej PREDIN: Frekvenčni odziv gumijastih kompenzatorjev FREKVENČNI O D ZIV GUM IJASTIH M EHASTIH KO M PEN ZA TO RJEV The frequency response of sk in rubber com pensators UDK: 621.317.727:534.83 P O V Z E T E K P r i s p e v e k o b r a v n a v a l a s t n o n i h a n j e g u m i j a s t i h k o m p e n z a t o r j e v , d o l o č i t e v f r e k v e n č n e g a o d z i v a n a p e r i o d i č n o v z b u j a n j e , d o l o č i t e v d u š i l n e s p o s o b n o s t i l e - t e h i n m e r i l n o t e h n i k o o z . p r o b l e ­ m a t i k o . T e s t i r a n e s o š t i r i d i m e n - z ij e, n a j p o g o s t e j u p o r a b l j e n e v p r a k s i . P o d a n je n a č i n t e s t i r a n j a in t e o r e t i č n a o s n o v a d o l o č a n j a l a s t n i h f r e k v e n c in f a k t o r j a d u š e n j a g u m i j a s t e g a k o m p e n - z a t o r j a , k i j e i z k o m p o z i t n e g a m a t e r i a l a , v g u m o z a l i t e a r m a t u r e ( s i n t e t i č n a v l a k n a ) . P r a v s l e d n j e j e g l a v n i r a z l o g , d a s e g u m i j a s t i k o m p e n z a t o r " o b n a š a " p o d o b n o k o t n i h a j o č a t r d n a s t r u k t u r a , ki s e j i d a d o l o č i t i l a s t n a f r e k v e n c a ( n e k o l i k o š i r š i f r e k v e n č n i p a s ) in f a k f o r d u š e n j a . ANDREJ PREDIN S U M M A R Y T h e c o n t r i b u t i o n t r e a t s t h e n a t u r a l o s c i l l a t i o n s o f s k i n r u b b e r c o m p e n s a t o r s , i t s f r e q u e n c y r e s p o n s e o n t h e p e r i o d o c e x c i t a t i t o n , d a m p i n g f a c t o r d e t e r m i n a t i o n a n d m e a s u r e m e n t t e c h n i q u e a n d m e t h o d s . T e s t e d a r e f o u r d i m e n s i o n s , m o s t u s e d in p r a x i s . T h e t e s t i n g t e c h n i q u e f o r t h e t h e o r e t i c a l d e t e r ­ m i n a t i o n o f t h e s k i n r u b b e r c o m p e n s a t o r n a t u r a l f r e q u e n c y d e t e r m m i n a t i o n a n d i t s d a m p i n g f a c t o r d e t e r m i n a t o r a r e g i v e n . T h e s k i n r u b b e r c o m p e n s a t o r i s m a d e f r o m s y n t h e t i c a r m a t u r e ( s y n t h e t i c f i b e r ) r o u n d e d b y s y n t e f i c r u b b e r . T h e l a s t i s t h e m a i n r e a s o n f o r t h e f a c t t h a t t h e s k i n r u b b e r c o m p e n s a t o r is r e s p o n s e d a s t h e s o l i d s t r u c t u r e , w h e r e t h e l a s t n a t u r a l f r e q u e n c y ( b y s k i n r u b b e r c o m p e n s a t o r i s p r e s e n t w i b e r f r e q u e n c y b a n d ) a n d d a m p i n g f a c t o r c a n be d e t e r m i n a t e d . UVOD V praksi pogosto uporabljani mehasti blažilec vibracij cevovodnih a rm a tu r im a ze lo dobre b lažilne sposobnosti, vendar je pri upo ra b i le-tega potreb­ no biti pozoren na n jegove frekvenčne lastnosti. Ima, podobno kot vse trdnen iha joče strukture, svojo lastno frekvenco , ki je v ta ko ozkem frekvenčnem pasu ne bi pričakovali, ker je gum a dokaj nehomogen material, ki se v večini prim erov frekvenčno ne odziva s tako ozko in ja s n o izraženo lastno frekvenco, kot se je izkazalo pri konkret-nem testiranju kompenzatorjev, V prim eru ko m p en z ira n ja v ib rac ij s frekve nca m i blizu lastne frekvence kompenzatorja seje vzpostavilo resonantno nihan-je, katerega posledicaje seštevanje oziroma naraščanje amplitud nihanja. Torej je dosežen prav nasprotni učinek od želenega. Razlog je v sestavi m ateria la kom penzatorja , k ije , kot je že om enjeno, iz kom pozitnega m a te ria la , ki im a kot ta k doka j podobne lastnosti trdim nihajočim strukturam, vendar je kljub vsem u oteženo do ločan je lastne frekvence in fa k to rja dušen ja ko m p en za to rja . P o trebno je poznavanje d in a m ičn ih las tno s ti ko m p en za to rja , ki so določene eksperim enta lno s konkretn im i testi na kom penzatorjih. Testi so bili izvedeni na Fakulteti Avtor: Andrej PREDIN: Frekvenčni odziv gumijastih kompenzatorjev za s tro jn iš tv o , v Labora toriju za tu rb inske stro je ob p o m o č i L ab ora to rija za raz iskavo m ate ria lov in k o n s tru kc ij Fakultete za g ra db en iš tvo Univerze v M aribo ru . OSNOVNE LASTNOSTI NIHANJA IN DUŠENJA Rezultat dušenja je disipacija energije med vibriranjem strukture. Splošno je dušenje generirano kot posledica treh o sno vn ih fenom enov (B lev in is , {1 }) : 1. F lu idno dušenje ko t posled ica flu id ne ga tren ja, v iskozn e d is ip a c ije in ra d ia c ije oz. de lovan ja o b te ka jo če g a flu ida , 2. Notranje materialno dušenje kot posledica zvijanja, g re tja , e le k trom ag ne tn eg a d e lova n ja in notran je ene rg ijske d is ip ac ije m ate ria la , 3. "S tru k tu rn o " dušenje kot pos led ica tren ja, trkov, trg a n ja , m oten j "trg a n ja " flu id n e g a toka in njih ko m b in a c ije , V konkretnem primeru uporabe dušilnih kompenzatorjev je torej potrebno upoštevati vse tri omenjene dejavnike, ki pa so v sp lošnem vezani na konkretne izvedbe ali p o d ro č ja uporabe. V n a josnovne jšem prim eru in v p ra ks i tud i na jvečkra t u po ra b ljen a de fin ic ija m a te m a tič n e g a d e fin iran ja dušen ja oz. dušiln ih sil je e n o p ro s to s tn a n iha joča s truk tu ra z idealno predpostavljenim viskoznim dušenjem. Takšen dušilec p re d s ta v lja s truk tu rno g iban je z duš ilno s ilo Fd so ra zm e rn o h itrosti „ d y o P r , d yF ^ c - = 2 m i < 0 - m kjer je ( y / f ) odm ik iz m irovne lege nihajoče strukture, c je ko nstan ta , k ije so razm erna enoti sile na enoto h itro s ti, m je m asa s truktu re in conje naravna oz. lastna krožna frekvenca nihajoče strukture. V drugem delu gorn je enačbe (1 ) je konstanta //nadom eščena z brezdim enzijskim faktorjem d u š e n j a k i j e pogosto im enovan kot duš ilno razm erje med v iskozn im d uše n jem in k ritičn im dušenjem . Večina s truktu r, ki je n a g n je n ih k v ib rira n ju , im a ta fa k to r dušenja ve likostnega reda 0 ,05 ali m anj. Pri lastnih n ihanjih s tru k tu r je fa k to r dušenja v tesn i povezavi s tako im e n o va n m fa k to rjem d in a m ičn e g a o ja čan ja Q, ka te rega po jem je prvi uvedel (T im oschenko , {2 } ) n logaritm ičnega dekrem enta 5 te r koeficienta izgub r i v n a s le d n ji zvezi: Č = J _ = J _ = R 2 Q 2 k 2 (2) E kspand irana energ ija ob dušenju je lahko predstavljena kot in teg ra l p rodukta dušilne sile po d ife renc ia lu odm ika v m ejah ene periode ozirom a: i+ T ,I F,dy= jF A -d t <3> perioda t kjer je 7cas periode v ib ra c ij. V ko liko r so v ib rac ije periodične (y (t) = A yco s (ot) . je d is ipacijska energija enega c ik la ob upoštevan ju v iskoznega dušenja enaka 2 Ay (4 ) Tota lna energ ija e la s tičn o v ib rira jo če s truk tu re je enaka m aksim aln i k ine tičn i ali po tencia ln i energiji, k ije dosežena v enem ciklu. V prim eru harm oničnih v ib ra c ij s frekvenco ro je : m y l ^ = ^ m c o i ■ A 2 ' (5 ) R azm erje energ ij, e kspa nd ira n ih v enem cik lu , ob upoštevanem viskoznem dušenju, je p ropo rc ia lno fa k to rju dušenja: ( 6 ) Ekvivalentni faktorji dušenja so odvisni oz. so funkcija v ib rac ijske a m p litude , frekvence f = ro /2 jr , mase /77 in duš ilnega m ehan izm a oz. n jega geom etrije : Še.v.d. i r , a , m , g e o m e tr ija ) (7 ) Zvezne elastične strukture im ajo m ožnost vibriranja v raz ličn ih m odih ( 1 ,2 , . . . ) , za to m ora biti dušenje d e fin irano za vsak v ib ra c ijs k i m od posebej. Prvi znan m odel, ki op isu je fiz ika ln i duš iln i pom en, kot na p rim er v iskozno dušenje ali to rn o dušenje z diferencialno enačbo odmika iz mirovne lege fizikalnega m odela . K om plikac ija je v te m , d a je duš iln i m odel p ro po rc io na len m asi in to g o s tn i m a trik i in , da sta ti dve odvisnosti v enačbah posam ezn ih m odov nerazdružljivi (Caughey, {3}). Da bi obšli matematične in fizikalne komplikacije povezanega dušenja-vzbujanja in povezanega m ed m oda lnega in nepovezanega dušen ja v ob lik i enačbe (1 ) , je sp lo šno upo rabna individualna modalna analiza v posameznih vibracijskih oz. osc ila c ijsk ih m odih . TEHNIKE MERJENJA LASTNE FREKVENCE IN FAKTORJA DUŠENJA Vse tehnike m erjenja oz. do ločanja fakto rja dušenja tem e ljijo na eni sam i ideji: odziv n iha joče strukture je funkc ija vzbu jan ja in dušenja. V ko liko r je znano vzbujanje nihajoče strukture, potem lahko teoretično Andrej PREDIN: Frekvenčni odziv gumijastih kompenzatorjev predvid im o tudi odziv kot funkcijo dušenja. S primerjanjem predvidenega odziva kotfunkcijo nihajoče strukture lahko definiramo dušenje oz. faktor dušenja. Metoda z im pulzivnim vzbujanjem Enačbo gibanja dušene enoprostostne vibrirajoče strukture zapišem o kot m y+ 2mč,(Ony + ky = F ( t ) (8) kjer je / ^ z u n a n je zbujanje (če obstaja), % faktor dušenja, A-togostni koeficient in /7?masa nihajoče strukture. Če strukturo vzbudim o k vibriranju tako, dajo potisnemo iz mirujoče lege za velikost amplitude A , potem le-ta zaniha in sčasom a preneha nihati, vibracije zamro po določenem času, kar je posledica dušenja. Če je F ( t) = O za čas t > O, potem ima rešitev diferencialne enačbe (8 ) naslednjo obliko (Thom son {4 }): y (O = Aye ~ ^ ‘ sin[äyA/l-< f+tf>] (g) kjerje <|> fazni kot oz. konstanta. Upoštevati je potrebno, daje frekvenca nihajoče strukture definirana samo z lastno (naravno)frekvenco in dušenjem strukture. Razmerje dveh sosednih amplitud v času ene periode lahko zapišem o kot ( 1 1 ) Za s labo dušene strukture je ^ dosti manj od ena, tako da lahko postavim o aproksim acijo l - < f «1 ( 1 2 ) s čim er lahko enačbo (1 1 ) zapišem o kot 2 TIČ, — 8 = In ( 13 ) kjerje 8 logaritemski dekrement dušenja (Timoschenko, {2 }). Pri slabo dušenih strukturah pada am plituda zelo počasi, tako da je lahko izmeriti razmerje dveh sosednjih amplitud po A/ciklih. S tem dobimo naslednjo zvezo 2 n$N = In A ■i+N (1 4 ) Če je potrebnih A/ciklov, da pade začetna amplituda na polovično vrednost, potem je faktor dušenja enak log 2 0,1103 ( i s ) ̂~ 2kN ~ N Pri močno dušenih strukturah, kot je to prim er pri mehastih kom penzatorjih, je predhodno uvedena aproksi-macija (12) nepopolna. Z razrešitvijo enačbe (1 1 ) po £, dobim o dvolično rešitev oblike: 2 A ± 1 + - 2 r In A 4 +1 (1 6 ) kar pa ne predstavlja večjega problema. V primeru dušenja am plitud privzam em o kot pravilno rešitev tisto s pozitivnim predznakom. V konkretnem primeru bi vsekakor veljalo uporabiti tako imenovano frekvenčno pasovno mefodo (Thom pson {4 }), ki pa zahteva m ožnost sprem injanja vzbujevalne frekvence. V konkretnem prim eru ni bila na razpolago takšna eksperimentalna oprema. Na razpolago smo vibrirajočo mizo s frekvenčno konstantno sinusno obliko nihanja. Glede na razpoložljivo opremo je tako najprimernejša Nyquistova m etoda, oz. prim erjalna metoda, ki uporablja fazne diagram e za določitev dušenja. Nyquistova metoda Odziv sinusne oblike vzbujanja je vsota komponente v fazi in zunaj nje z vzbujajočo silo F0sincot Ayk f° 1 (j) = tan“1 2 ( vco +4hod A k / F n . y O/ Azhod KA y k ' F 0 V J / V ' CQ, ' (1 9 ) Radij kroga con/4 ^ c o je inverzno p roporc iona len fa k to rju dušen ja . N yquistova tehn ika do ločan ja je lahko u po ra b ljen a za vsako vzbu jano strukturo . R ezu lta t je neodvisen od ob like v ib rac ije (m o d a ) oz. n jene lokacije . 2331 PRAGERSKO T E L .062837100 FAX 062837 217 Sl«© OPEKA ® , 1“ 11* 1 VENTILACIJSKE TULJAVE P0R0LI1 VIN0TEKARJI st g' lA v , " - • y S STROPNI J * NOSILCI 0 TROPNI — i f C POLNILCI đ m STROP MERILNA OPREMA IN INSTRUMENTARIJ D ušiln i ko m p e n za to rji so vzbu jan i z n iha jno m izo s fre kve n co 50 Hz in a m p litu d o ± 0 ,5 mm. Lastna frekve nca m erilne m ize znaša 11 Hz. K o m pe nza to rji so p re izkušeni o z irom a vzbu jan i v ra d ia ln i sm eri, pri čem er je u po ra b ljen a dodatna vpenjalna konzola, na katero so pritrjeni kompenzatorji m ed p re izkušan jem . A m p litu d e n ihan ja vzbu jeva lne m ize in p rostega dela kom penzatorja so merjene z m erilnim sistemom Brull & K jaer za m erjenje pospeškov, Type 2635. Rezultati so ana liz iran i s spektra ln im analiza torjem HP 32360C z ločljivostjo± 2 Hz na merilnem območju MERILNI REZULTATI Merilni rezultati so podani v časovno odvisnem prikazu (time history record) in spektralnem prikazu (frequency spectra record). Kompenzatorji so testirani s sinusno o b liko vzbu jan ja (5 0 Hz, ± 0 ,5 m m ) in po p rinc ipu enkratnega impulzivnega zbujanja na prostem koncu M assStg : INT Format'. BINARY P lo tA d d r: D iscA d d r: 0 D is c U n it : 0 D iscV o l'. 1 0 PrntAddr'. 1 A 1 - J a w \ m M m A N w ü w m h - S t a r t : 0~s ' ................... 'S to p : '4 9 9 .5 i ms Time Chan 1 Slika 2: Časovno odvisn i zapis vzbujevanega (gorn ji zapis) in vzbujenega nihanja (spodnji zapis), DN 200. O f fs e t : OFF X R e f ; 5 1 .2 KHz Y R e f: 1 .4142 V 400 50 mV / d i v 0 V 400 mV mV /div - ' ’ j - -j 4i - S t a r t Spect Gi Mar 0 Hz rum Chan 1 ker X: 52 Hz Y S to p : 400 Hz R U S :50 170 .86 mi/ - - - . - i /W\— L - S t a r t ; 0 Hz Spectrum Chan 2 RMS:50 Slika 3: Frekvenčni spekter vzbujevainega (gornji zapis) in vzbujenega nihanja (spodnji zapis), DN 200. 1 1 1 Andrej PREDIN: Frekvenčni odziv gumijastih kompenzatorjev v povprečju za približno 0 ,49 vzbujevane am plitude (A /A vzbuJ) O ffs e t : OFF X R e f: 5 1 .2 KS Y R e f : 8 V Slika 4: Lastna nihanja, časovno odvisn i zapis (gornji zapis) in frekvenčni spekter le-tega (spodnji zapis), DN 200 Iz frekvenčnega spektra (slika 3 ) je razvidno znižanje a m p litu d vs iljenega n ihan ja (5 0 Hz). V zgorn jem izrisu sta p riso tn i dve sp ek tra ln i n ihan ji, in sicer las tno n ihan je vzbu jeva lne m ize 11 Hz (prv i vrh z desne proti levi) in vsiljeno nihanje (drugi ali dominantni v rh ) 5 2 Hz. V sp odn jem zap isu je opazen dodatn i oz. sredn ji vrh 21,9 Hz, ki ustreza lastnem u nihanju testiranega kompenzatorja. Z impulznim oz. enkratnim TJOs: N •H C - - - _/v - - S t a r t : S p ec tr B Mark 0 HZ um Chan 1 er X: 51 Hz Stop : 400 Hz RMS: 50 382 .16 mV ■i - 1 1 S t a r t : 8 Hz Stop : 400 Hz Spectrum Chan 2 RUS: 50 Slika 7: Frekvenčni spekter vzbujevalnega (gorn ji zapis) in vzbujenega nihanja (spodnji zapis), DN 100 Andrej PREDIN: Frekvenčni odziv gumijastih kompenzatorjev Po N yqu is tov i m etodi pa znaša koefic ien t dušenja za podane param etre po enačb i (1 8 ) % = 0 ,12 , 0 ,1 8 , ker gre za e lipso (s lika 5 ) in ne krog zarad i ne linearnosti konkretnega n ihan ja prostega konca ko m p en za to rja . Po p e riod ičnem vzbujan ju kom penzatorja DN 100 pa je razv iden po ras t am p litu d e n ihan ja prostega konca ko m p en za to rja (s lika 6 ), konkretno A /A = 1,25. vz u' Povečanje am plitud je razvidno tudi iz frekvenčnega spektra (s lika 7 ), konkre tno A /A vzbuJ = 1,12, kar je bolj n a ta nčn a ocena zarad i za je tja večjih m eriln ih vzorcev. Z im pulzivnim vzbujanjem je razvidno močno dušeno lastno n ihan je (s lika 8 ) in v išja frekvenca lastnega n ihan ja ko m p en za to rja DN 100, konkretno 36 ,5 Hz. Ker je frekvenčni vrh izražen zelo široko (zvonasta o b lik a ), je to lahko taz log re la tivne b liž ine vsiljene in lastne frekvence, kar pa ima za posledico resonančno o jačan je am p litud vs iljenega n ihan ja. SKLEPI S podan im i način i d o loča n ja lastne frekvence in fa k to rja dušenja je m ožno razm erom a natančno določiti lastne frekvence in faktorja dušenja mehastega gum ijas tega kom penzatorja , kljub tem u, da gre za g u m ija s ti kom pozitn i m a te ria l, ki im a razm erom a nelinearno obliko tako lastnega k o ttu d i vsiljenega n ihan ja . Po m etodi im p u lz ivn eg a vzb u jan ja lahko doka j natančno d o loč im o lastno frekvenco, fa k to r dušen ja pa lahko le p rib ližn o ocen im o na osnovi enkratnega časovno odvisnega posnetka lastnega nihanja (praktično osciloskopski zapis), Po Nyquistovi m etod i in s spektra lno a na lizo vzbu jeva lnega in vzbujenega nihanja pa lahko določim o razm erom a na ta nčn o lastno frekvenco in fa k to r dušen ja oz. določimo širši pas možnih faktorjev dušenja (nelinearno n ihan je). O ffs e t : OFF X R e f: 5 1 ,2 kHz V R e f: 1 .4 1 4 2 V Š t a r t 0 s ..................................... *.......... .. S to p :...1 .9 9 8 "Is Time Chan 2 Slika 8: Lastna nihanja, časovno odv isn i zapis (gornji zapis) in frekvenčn i spekter le-tega (spodnji zapis), DN 100 Pri uporabi kom penza to rjev je potrebno upoštevati lastna nihanja kom penzatorjev oz. lastno frekvenco, ki m ora biti dovo lj d a leč od frekvence n ihan ja , ki ga želimo blažiti (dušiti). Na srečo so lastne frekvence teh kom penzatorjev dovolj nizko, tako, da je v večini p rim erov uporabe (dušen je v ibracij črpa lke vezane v cevovod) razlika med lastno in vsiljeno frekvenco dovo lj velika. V prim erih uporabe dušen ja n ihan j z n izk im i frekvencam i,pa je le-to nu jno po trebno upošteva ti oz. se seznan iti z las tn im i frekvencam i konkre tnega kom penza to rja , k i j i h naj bi poda ja l p ro izva ja le c kom penzatorjev. ZAHVALA A vtor se zahvalju je sede/avcem L ab orato rij a z a raziskavo m ateria lov in konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v M ariboru, še posebej gospodu A lešu Hansiu, in proizvajalcu kom pnzatorjevgospodu Francu Pušniku (GTK d. o. o. Ljubljana), k ije finančno podpri in s tem om ogoči! raziskave. L I T E R A T U R A 1. R.D. Blevis: FLOW-INCUED VIBRATION, Second Edition, Van Nostrand Reinhold, New York, 1990 2. S.Timoschenko:VIBRATION PROBLEMS IN ENGINEERING, Third Edition, Van Nostrand company, Inc. Princeton, New Jersey, New York, 1955. 3. T.K. Caughey: CLASSICAL NORMAL MODES IN DAMPED LIN EAR SYSTEMS, Journal o f Applied Mechanics, 27, pp. 269-271, 1960 4. W.T. Thompson: THEORY OF VIBRATION WITH APPLICATIONC, 3rd edition, Prentice-Hall Englewood Cliffs, New Jersey, 1988. Dušan ZUPANČIČ: Kontrola in vzdrževanje O RG A N IZA CIJA IN KON TROLA VZD RŽEVA N JA STAN OVAN JSKIH O BJEKTO V V DOBI NJIHOVE UPORABE O rg an izatio n and m aintenance control off re sid e n tia l bu ild ings during th e ir use UDK728.1:334.87 dr. DUŠAN ZUPANČIČ P O V Z E T E K T e m e l j n i c i l j v z d r ž e v a n j a j e z a g o t o v i t i t a k š e n p o t e k v z d r ž e v a n j a , d a s e i z v a j a i n v e s t i c i j s k o in t e k o č e v z d r ž e v a n j e o b p r a v e m č a s u , ne p r e z g o d a j , ne p r e p o z n o . S t e m j e i z p o l n j e n p o g o j ' u č i n k o v i t o s t i ' v z d r ž e v a n j a v o p e r a t i v n e m in e k o ­ n o m s k e m s m i s l u . Z a t e č e n o s t a n j e o b j e k t a i n n j e g o v i h e l e m e n t o v p r e d ­ s t a v l j a i z h o d i š č e z a i z d e l a v o p l a n a v z d r ž e v a n j a . K a k o v o s t e n p l a n j e o d v i s e n od o b j e k t i v n e o c e n e s t a n j a , o b l i k e in s i s t e m i z a c i j e p o t r e b n i h i n f o r m a c i j . MERJENJE PREOSTALE KAKOVOSTI STAVBNIH ELEMENTOV V osnovi p oznam o dva nač ina m erjen ja kakovosti s tavbn ih e lem entov, in s icer: • • d ire k tn o m erjen je kakovosti z m etodam i in ins tru m e n ta rije m . • indirektno merjenje preko inšpekcije in periodičnega pregleda, ki ne zahteva posebne opreme in uporablja le m etodo observac ije . Prvi od obeh p re dsta v lja d o lgo tra je n , zahteven in d rag postopek, ki g a j e m oč nadom estiti z d ru g im - enostavne jš im , h itre jš im in cene jšim . Odločanje inšpekcijske službe o prioritetnih vzdrževalnih ukrepih pa je odvisno od množice objektivnih faktorjev. Hkrati je občutljivo na makro spremembe (sprem em ba po litike in d ružbene klim e, pom an jkan je sredstev, itd .). Kakovosten inšp ekc ijsk i nadzor je odvisen od: •s tro ko vn e g a znan ja o m ate ria lih , o b n a ša n ju e lem entov, vzroku poško db in d o tra ja n o s ti, v iš in i s troškov,itd . Avtor: Dušan ZUPANČIČ dipl. inž. Dušan ZUPANČIČ: Kontrola in vzdrževanje • izkušenj in sposobnosti zapažanja dotrajanosti elementa, je prvi podal J. Damen / • resnosti in predanosti delu vir 1 / , prilagojeni našim razmeram pa so naslednji: Kriteriji za oceno dotrajanosti Ocena. (število točk) Ponder(%) Poškodba elementa (skupaj točk) Jakost poškodbe: - nična 0 - lahka 1 20 2 X 20 = 40 - srednja 2 - težka 3 Intenzivnost: - nična 0 - lahka 1 15 2 X 15 = 30 - srednja 2 - težka 3 Razsežnost: - neopazna 0 - delna 1 35 0 X 35 = 0 - pretežna 2 - popolna 3 Vzrok: - ne obstaja 0 - zunanji 1 10 2 X 10 = 20 - tehnični 2 - starostni 3 Mesto: - neobremenjeno 0 - nevtralno 1 20 2 X 20 = 40 - obremenjeno 2 - kritično 3 Ocena do tra jan os ti e lem enta: 130 • občutka za oceno sprejem ljivih, dopustnih, zahtevanih karakteristik materialov oziroma elementov • etn ičnih načel pri delu • nenazadnje tudi od fizične pripravljenosti Problem postopka inšpekcije je z eno besedo 'sub jektiv izacija '. Oseba, ki opravlja to dejavnost, podlega lastni interpretaciji, kar lahko povzroča raztros rezultatov opazovanja. . . . . . Hkrati se pojavljajo težave pri definiranju ustreznih vzdrževaln ih ukrepov. Eden od možnih izhodov, morda tudi eden učinkovite jših, je uporaba 'vrednostne analize'. Kriterije, po katerih nadzorna oseba oceni stopnjo Naslednji korakje ocena preostale uporabne vrednosti elementa. Ocenjujemo jo lahko glede na dotrajanost elementa, in sicer: stopnja 1: ni vidnih razlik do novega elementa (praktično proškodb ni) stopnja 2: rahla poškodba elementa; lahko tudi že vidni sim ptom i zastarevanja stopnja 3: več manjših a li/in nekaj opaznih poškodb; življenjska starost elementa se suče okoli 50% stopnja 4: opazne poškodbe; preostalo živ- Ijenjsko dobo elementa je možno predvideti stopnja 5: zelo resne poškodbe; elem ent je nekje pri koncu svoje življenjske dobe stopnja 6: elementje popolnoma dotrajan; uporabna Dušan ZUPANČIČ: Kontrola in vzdrževanje vrednost je nična, element bi že moral biti zamenjan. Lestvica omogoča definiranje potrebnih vzdrževalnih ukrepov, da se elem entzam enja ali popravi (npr.iz stanja na stopnji 4 v stanje na stopnji 2,...). Odločanje o tem, kakšni vzdrževalni ukrepi naj se izvedejo, je pogosto odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Nastajajoči stroški so sorazmerni obsegu načrtovanih dejavnosti in v primeru preseganja razpoložljivega proračuna investicijskih sredstev zahtevajo določitev prioritete ukrepov. Dejavnosti so torej lahko nujno potrebne, prioritetnega značaja ali odložljive brez večjih posledic. S pom očjo naslednje tabele določam o preostalo kakovost elementa: Slika 1: Ni v idn ih razlik do novega elementa Stopnja kakovosti elem enta Dobro Srednje Slabo 1 2 3 4 5 6 Ocena dotrajanosti 0 - 1 0 0 101 -1 4 5 146 - 200 201 -2 4 0 241 - 260 261 -2 7 5 elem enta Okvirni stroški investicijskega vzdrževanja 0 % 1 0 - 50% 5 0 - 100% V rsta ukrepa - j Izboljšava j Menjava Število točk za posamezno stopnjo kakovosti je določeno na osnovi nekaj tipičnih primerov poškodb. V bodoče potrebuje ka libracijo na večjem vzorcu. Načelo, ki ga mora pri izboru vzdrževalnih ukrepov nadzorna služba upoštevati, je 'do ločitev padca v kakovosti elementa in hkrati porasta stroškov zaradi neizvajanja določenega vzdrževalnega ukrepa'. Lastnosti elementov lahko strnem o v štiri kriterije: varnost, vpliv na zdravje, funkcija, izgled. Nadzorna služba naj bi za vsako planirano dejavnost opredelila ustrezne vrednosti na 6 stopenjski skali in obenem izvedla kalkulacijo stroškov zaradi preložitve vzdrževalnega ukrepa. Soodvisnost med porastom stroškov in padcem kakovosti elementa zaradi nerednega tekočega in investicijskega vzdrževanja lahko prikažemo v naslednji sliki ( s l ik a l) . Bistveni cilj prikazanih izvajanj je ta, da lahko nadzorna ali kakšna druga strokovno usposobljena služba na podlagi periodičnih pregledov objekta določi način in obseg investicijskega vzdrževanja stanovanjskega objekta. Vrstni red je naslednji: 1. Oceni se stopnjo, dotrajanosti posameznih elementov na podlagi vrednostne analize 2. Določi se stopnjo, preostale vrednosti elementa in ocenijo stroški investicijskega vzdrževanja 3. Opredeli se jakost vpliva poškodbe glede na štiri kriterije, po katerih subjektivno ocenjujemo preostalo kakovost elementa 4. Določi se prioriteto ukrepa investicijskega vzdrževanja oziroma zabeleži življenjsko dobo elementa v primeru, daje dotrajan dote stopnje, da gaje potrebno zamenjati. Pri delu lahko uporabljam o naslednjo grafično metodo:(glej sliko 2 ) PREDPISI IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV PRI UPORABI OBJEKTOV Da bi pravno-formalni okvir v fazi uporabe imel svoj smisel, je v praksi nujno upošfevati: Izpeljati oziroma izrabiti možnosti, kijih nudi zakonodaja Dušan ZUPANČIČ: Kontrola in vzdrževanje v sm islu opredelitve odgovornosti projektantov in izvaja lcev za solidnost zgradbe oziroma napake, ki nastopijo v zgodnjem obdobju od izročitve objekta. O peracionalizirati je treba z zakonom predpisane obveznosti glede zagotovitve rezervnih delov in standard iz ira ti način servisiranja in reklamacij v posebnem namenskem priročniku. Treba je zagotoviti kakovost opravljenih vzdrževalnih del (zlasti zamenjav elementov) s pomočjo strokovno izdelanega garancijskega lista, ki mora poleg jamstva vsebovati tudi navodila za uporabo in vzdrževanje, način in mesto prijave napak ter čas odprave napake. Ne glede na način oddaje del ozirom a obliko investitorstvaje nujno pogodbeno zagotoviti natančno opredeljeno vsebino, način prikazovanja, obseg in kakovost projekta izvedenih del, ki je temeljna podlaga za racionalno vzdrževanje in gospodarjenje s stanovanjskim fondom . Za nekatere specifične zgradbe je potrebno razmisliti o drugačnem obravnavanju normativovza vzdrževanje, riU O RITETA UKREPOV OCENA DOTRAJANOSTI S T R O Š K I Z ^ INVESTICIJSKO V ZD R ŽE V A N J K KVALITETA A .. R ... C ... ... M A J H E N V P L I V ... S R E D N J I V P I . I V ... MOČAN VPLIV Slika 2: Grafična metoda določevanja prio rite te ukrepov Dušan ZUPANČIČ: Kontrola in vzdrževanje zlasti pri zgradbah, ki so pod spom eniškim varstvom, ali pri zg ra d b a h zan im iv ih s ta re jš ih a rh itektu rn ih slogov. Vzdrževanje takih zgradb bi morali obravnavati verjetno v kontekstu prenove, pa tudi dodatna sredstva za zahtevnejše vzdrževanje zbrati zunaj okvira stanarine. Na tra jn o s t in upo rabnost ob jektov v času uporabe o d loč ilno vp liva odnos las tn ika do n jihovega vzdrževan ja. Problem je pogo jen s pom anjkan jem zadostnih sredstev za vzdrževanje oziroma pogostim slučajem , da sredstva zadostu je jo zgolj za sanacijo objektov, ki so fiz ičn o in fu n kc io n a ln o zastareli. Sistem vzdrževan ja s ta no van jsk ih ob jektov m ora za jem ati tud i obveznosti ude ležencev in s icer za vse funkcije , ki se m orajo izvajati period ično, bodisi redni preg led, inves tic ijsko in tekoče vzdrževanje. Kot ude leženci v tem p rocesu se šte je jo lastnik, na jem nik, upravn ik, vzd rževa lec, nadzorn ik. Zaradi razum evanja in m orebitn ih form alno-pravnih zap le tov v postopk ih g o sp o d a rje n ja je potrebno opredeliti nekatere k ljučne pojm e. Vzdrževanje objektov ne za jem a posegov v sm islu rekonstrukc ije ali prenove. V zdrževanje , tekoče in investic ijsko , je nujen proces, ki o h ran ja ob jekt in njegove dele v kondiciji za predvideno dobo trajanja. Vzdrževanje objektov v širšem smislu pomeni izvajanje vseh p o trebn ih posegov in del za n jihovo va rno in tra jno u po ra bo , pri čem er se po trebne zam enjave in popravila lahko izvedejo iz istega ali podobnega m ateria la . V zdrževanje v ožjem sm is lu obsega tekoče in investic ijsko vzdrževan je: Tekoče vzdrževan je p re ds ta v lja redne posege na objektu in n jegovih e lem entih , k ij ih m ora g rad ite lj v g a ran tnem roku, u p o ra b n ik pa po navod ilih za tekoče vzd rževan je izva ja ti do zam enjave dela ali e lem enta na objektu. Tekoče a li redno vzdrževanje predstavlja preventivo za ohranjanje uporabne vrednosti zgradbe ali elementa v dobi tra janja, ki jo predvideva investicijsko vzdrževanje. Tekoče vzdrževanje izvaja uporabn ik ob jekta in s ice r p reko upravn ika ali pooblaščene o rgan izac ije za vzdrževanje objektov in nap rav v njih. Investic ijsko vzdrževan je pom en i zam enjavo kom pletnega fiz ično oz. funkc iona lno zaključenega e lem enta a li dela objekta . K adar se ta del ne more ali pa ga ni sm ise lno z a m e n ja ti v ce lo ti, pom eni to večje popravilo ali zam enjava strukturnega dela, ki p redstav lja večji inve s tic ijsk i v ložek od njegove nom ina lne (re a ln e ) vrednosti. Investic ijsko vzdrževanje izvaja za to pooblaščen i upravn ik a li n jegova s troko vna s lužba v sk ladu z vednostjo las tn ika ( in v e s tito r ja ). Lastn ik se glede potrebnosti in sm ise lnosti takega posega in form ira pri nadzorn i oseb i ali o rganu , ki izvaja period ične preglede. O sta li pom em bni po jm i za pod roč je vzdrževan ja : Neaa: ukrepi za ohranitev elementa v želenem stanju. Ukrepi vsebu je jo p rip ravo in izvedbo negovanja . Periodični pregled: ukrepi za ugotovitev dejanskega s tan ja e lem enta. Ukrepi vsebu je jo izde lavo p lana in izvedbe preg ledov, kva n tita tivno in kva lita tivno ugotovitev stanja, oceno posledic ter presojo ukrepov za n jihovo e lim inac ijo . Popravilo: ukrepi za ponovno vzpostavitev željenega stanja elementa. Ukrepi vsebujejo naročilo z ustrezno dokum entacijo, načrt popravila, kalkulacijo sredstev in m ateria la, te rm insko uskladitev, potrebno osebje in izde lavo delovne dokum entac ije . Element: v sm islu vzdrževanja nedeljiva na jm anjša te hn ična enota, ki ob nada ljn jem razč len jevan ju izgubi specifične lastnosti (ustreza udom ačenem u po jm u 'g rad be n i e lem ent', upo rab lja pa se tud i v sm is lu 'n a p ra ve ' ali 'o p re m e '). O braba : postopek razg ra dn je za rad i fiz ik a ln ih in / ali kemičnih vplivov. Op.: obraba v smislu vzdrževanja je npr. fiz ična obraba in s taranje m ateria la, korozija zaradi vode in zraka, nenadno nastopajoče spremembe s ta n ja (lom ,...). Izkoriščanje: namenska in tehničnim pravilom ustrezna uporaba e lem enta, pri čem er n as ta ja jo s tva rne in d ruge koristi. S topnja izko rišče n o s ti: razm erje m ed o b rab ljeno in za obrabo razpo lož ljivo ko lič ino m ate ria la glede na način izrabe. Funkcija e lem en ta : z nam enom uporabe pogojena naloga. Op.: V splošni jezikovni rabi se beseda "funkcija" uporablja v sm islu 'na loge ' in v sm islu 'izpolnjevanja naloge'. Pri vzdrževanju kot dejavnosti uporab ljam o izraz v sm is lu 'n a lo g e '. R azlikovanje obeh de fin ic ij je pom em bno. Opravljanje funkcije : izpolnjevanje nam ena uporabe pod dan im i pogoji. Postavitev v o b ra to va n je (za g o n ): sp ro ž itev izpo ln jevan ja funkc ije . M otnja: v sm islu vzdrževanja nenam erna prekin itev o p rav ljan ja fu n kc ije nekega e lem enta. Ustavitev fu n k c ije : v sm is lu vzdrževan ja nam erna p rekin itev ali d o ko n ča n je o p ra v lja n ja funkc ije . Funkcioniranje: sposobnost elementa do opravljanja fu n kc ije na pod la g i n jegovega tehn ičnega s tan ja . Dušan ZUPANČIČ: Kontrola in vzdrževanje Izp ad : v sm is lu vzdrževanja neželena prekin itev fu n k c io n ira n ja elem enta. Dejansko stanie elementa: v nekem trenutku ugotovljena skup ina zn ač iln ih vredno t e lem enta. N orm ativno stanie elementa: za vsakokraten prim er do ločena skup ina značiln ih v redno t e lem enta. Škoda: nedoseganje opredeljene m ejne kakovosti e lem enta. Napaka: neizpolnjevanje zahtev v eni karakteristični v rednoti. Op.: od napake je treba razlikova ti pojem pom ankljivosti, ki pom eni zm anjšan je uporabnosti, v rednosti a li sposobnosti. Š ibko m e s to : z uporabo pogojeno poškodovano m esto , ki mu je s tehn ično m ožn im i in ekonom sko u p rav iče n im i sredstvi m ožno zm an jša ti obseg in / a li p o g o s to s t poškodbe. Deli n ap rav : o b rab n i d e l: enota, uporab ljena na m estih , ki je zaradi načina obratovanja nujno izpostavljeno obrabi z nam enom , da bi s tem ostale enote zavarova la pred o brabo , za lom p redviden i de l: enota, ki z obra tovan jem pogo jeno preobrem en itv ijo šč iti osta le enote pred p ro pa do m rezervni del: nadom estni del, k ije sm ise lno prirejen eni ali več napravam in se ne uporablja sam ostojno, temveč se drži na zalogi in se najpogosteje uporablja za pop rav ila . S temi defin icijam i so določeni pojmi, ki so pomembni za te hn ično p la t vzdrževanja. K vsakem u od teh pojmov spadajo pripadajoči ukrepi. Tak spisek ukrepov je m ogoče u po ra b lja ti tud i ko t kon tro lno listo, na pod lagi katere je vsakem u vzdrževalcu jasen potek vzd rže van ja in njegove lastne naloge. V sp lošn i rab i se nam reč navedeni izrazi u po ra b lja jo z o d s to p a jo č im i ali celo n a sp ro tu jo č im i si izrazi. Nekatere ključne obveznosti udeležencev, ki zadevajo vzdrževan je objektov: U porabnik, ki je lahko na jem n ik ali las tn ik sam , je dolžan izvajati tekoče vzdrževanje objektov, njegovih delov in naprav in hkrati krije tudi stroške, ki nastajajo s tem v zvezi. Uporabnik lahko izvaja tekoče vzdrževanje prek reg is triranega u pravn ika ali s trokovno usposob ljenega vzdrževa lca . Lastn ik je zadolžen za inve s tic ijsko vzdrževan je ob jekta , n jegovih delov in n ap ra v te r krije stroške, ki nastane jo v zvezi s tem . Investic ijsko vzdrževan je se izvaja po sm ern icah v p raviln iku in glede na ugotovitve nadzorne osebe ali o rgana, ki izvaja period ične preglede na objektu. U pravn ik ali s trokovno usposob ljena s lužb a za vzdrževan je objektov, n jegovih de lov in n ap rav je do lžna izvaja ti tekoče in inve s tic ijsko vzdrževan je po sm ern icah v p rav iln iku in g lede na ugo tov itve nadzorne osebe ali o rg an a , ki izvaja period ične preg lede na objektu. P ooblaščeni nadzorn ik a li nadzorn i o rgan s stran i lastn ika je dolžan izvajati redno period ičn i pregled na objektu, n jegovih delih in napravah . N jegovo m nenje o iz rab ljenosti d e lov objekta in n ap ra v je osnova za izvajanje inve s tic ijske ga vzdrževan ja . N adzorn ik lahko izvaja p e rio d ičn i p reg led skupa j z u pravn ikom (vzd rže va lce m ) ali sam po d irektiv i lastnika. Če lastnik ne im enuje nadzornega organa, m ora v smislu dobrega gospodarja periodični pregled o p ra v lja ti upravn ik (vzd rževa lec ). Če intervencij na objektu, njegovem delu ali napravah, je do lžan reag ira ti u p ra vn ik o z irom a vzd rževa lec in o tem obvestiti las tn ika . Lastn ik ni fin a čn o odgovo ren za pop ra v ilo škode, k ije nasta la zaradi neprim erne ozirom a nepravilne rabe elem entov. L I T E R A T U R A : CIB 90: “Building Asset M anagem ent - International B u ild ing” , Sydney, Australia, 1990 Gradjevinski institut Zagreb: Zborn ik del prvega znanstveno- strokovnega in poslovnega zbora na tem o kvalitete, vzdrževan ja in uporabe stanovanjskega ob jekta” , prired ite lj SIS za stanovanje in kom unalno dejavnost, Tuheljske top lice , 1990 Dušan ZUPANČIČ: Kontrola in vzdrževanje Kaufman J. : “Value engineering for the practitioner” , North Carolina State University, 1990 Rodošek E., Boštjančič J. s sodelavci: “S trokovne osnove za novelacijo stanovanjskih tehničnih norm ativov in standardov s stališča kakovosti” , L jubljana, FAGG, ZRMK, 1990 Rodošek E., Zupančič D.: “M inimalni tehnični norm ativi in standardi za vzdrževanje stanovanjskih hiš” , ekspertiza, FAGG, 1989 Kooren J.A.: “The balancing of Building Costs in use against invest­ m ent” , članek, European Network for Housing Research 1-6, 1993 Krainer A., Šijanec M. :”S tacionarni račun top lo tne bilance zgradb” , Ljubljana, FAGG, Katedra za stavbe in konstrukcijske elem ente, 1987 Seliškar N.: “P ro jektiran je različnih konstrukcijskih sklopov in njihov vpliv na kvalite to in ž iv ljen jsko dobo ob jektov” , d isertacija , Ljubljana, 1982 Swedish Council for Building: “Running and M aintenance of Swedish Houses” , Swedish Institu te of Building Docum entation, Stockholm , 1986 IN MEMORIAM 3\ ) an j U a / t e f c d i p d . i n g . le to šn jo pom dad nas je phigadeda Radostna vest, d a je I S. marca umrt! ga moggansko kapjo nas koüega, ing. švan uMa/tek. *Pid je gradbeni ingenir g igrednim da/iom ga matematiko in ig/tedno prigadeven p/ii študija in dedu. ^Vrhunskemu mojst/iu - statiku gradbenik konstrukcij - posvečamo nehaj vrstic: ‘P odit! se je 3 0 .1 2 . t!eta 1913 v ž£juMjani. ©šetov hod je Šeški. P o d A v s tr ijo so se naseMt phi nas in 11 gnatni meri phispevadi k ragvoju slovenske hudtuhe (S in ic . procesorja dh. PKhad in dh. ‘ž K a sa d sta k i da tudi Čeka), ©še 3 v a n je sCugkoitad najp/iej v Cet!ju, pogneje c “ Beogradu. ‘t la k o je naš $van opravit! osnovnošolsko in srednješolsko igobragbo c Cet!ju g matu/io i) detu 1931. A lisoko sodo je študihad prva ihi deta na uUoracskem c “ Brnu. Se phed vojno se je gaposdid v Cet!ju na ragnik krajik: podjetje Qot!orane, S/tesko našet!stvo, potem pa pri t!jubt!janskem podjetju “ Dedek. $stošasno je študihad na g/tadkeni ^ahudteti v S^jukfijani. “Vojna je phehinida njegou študij, na/todna gavednost in samostojnost mišljenja sta ga spravili v inte/macijo: Qona/ts in ‘dfreviso. ‘V o vojni se je gopet gaposdid v Cet!ju v ragnik podjetjih: Cet!jegrad, Savinja in celjska pod/iugnica Q hadis-a. J \ la jv e š je dedad na iggradnji tovahne gdinice in aluminija v Strniššu. “ V tem šašu je d. 1947 bid diplomiran ga g/iadkenega inginirja na ljub ljansk i fjakudteti. “ V detu 194 8 je dobit! namestitev phi SCektroprojektu v ž£jubt!jani in tam ostad do upokojitve deta 1 981 . “V detu 1 9 9 5 je dobit! tudi vsa poobdastida ga samostojno odgovornost v ingenirskem dedu. Spiska o svojem pftojektivmnem dedu kodega 3 v a n ni gapustib ‘tTakoj po vojni, še kot študent, je ghadid gaporedje deseniln mostov v okodici Cet!ja, porušenih v vojni, “Paš pa smo igvededi ga gedo vediho energetskih objektov, k i jih je projektirat! v sdugbi projektivnega podjetja ga te namene: najprej J a h o sd a v Čehng, nato SJidhoedekthophojeht in konšno Qdekthophojeht. oMa vesti ima tako konstruktivno gasnovo kot statišno obdedavo kidrocentrat!: uU ratin je na ‘P iv i, J lndrijeco na uUoraši, 'žK ondjida na cKomarnici, ‘ETrebuša na Id r i jc i, Savico v “ Bohinju, ^Vuhred, “Vugenico in ^>t!afot!išje na ‘‘-Dravi, ^Medvode in oAlavšiše na Savi, “Vagni sestavni dedi objektov: obloge predorov in obdoge gdobokih jaškov, temelji ga stroje g dinamišnim ušinkovanjem, hdadidna stodpa dupinske krogne obdihe v Šoštanju in xfugdi. ‘-Dabjnovodni stebri so bidi tudi njegovo dado. IN MEMORIAM oM aš kodega 3 i /an se ni omejei/ad de «a kdasično sta tično obdeßavo konstAukcij, temi/eč je posi/etid i/edik d p i gii/djenskega thuda študiju po tek a notAanjih s l in študiju i/aAnosti konstAukcij na temedju dou/tšenega obi/dadouanja matematike in fjigike. ‘-Pnem jaß je ustAegnost naših statičnih Aačunoi/ in ugotai/djad neskladnosti posamegnik pAimeAoi/: tako i/ pogitii/nem smisdu obilne i/aAnosti ko t ii ob/tatnem sm islu pAikAitih nei/aAnosti. AJsa dognanja je gbi/iaß u snopičih Aokopisou, k i niso bidi nikda/t objai/djeni in so ostadi gapuščina Aodbine. S d in a igjema je knjiga, k i jo je Četa 1958 gat!ogid ßdektAopAojekt g nasdoi/om $te.Aacijska metoda ga Aačun okui/tnib konstAukcij g etagnim pomikom, CJ gapuščini njegoi/ih študijskih snopičeu smo nab/iaft naslednje nasdoi/e: ‘-Padičja dadjnouodoi/, ^K /iitika ‘tJfeAjanoi/ih stAopou, Q a g M n i pAobdemi praktične statike, Sp lošna teo/tija pdanpaAadednih pdošč, Spdošna teohija kontinuiAnih nosideeu in dokou, ^DimengioniAanje pAegAad (2 snopiča), <_AAetode togosti ga Aačun kontinui/tnifi konstAukcij, u4:naditična dodočitei/ dokoue osi, eAAat/tična metoda ga Aačun dastne frekvence, Stabidnid ite tn i pAobdemi kontinuiAnih in oki/iAnih konstAukcij, CAkdon padie igpAemendjii/ega pAeAega, (jUembAanska teoAija dupin, Cei/oi/odi in nosidci na edastični poddagi (uUaioA, l~\iogt), ^Pdošče in nosidci na edastični poddagi, S d stabiditeti družbene lastnine< in sk licevanje na m eglen po jem >ko lektivne odgovornostih Danes stanovanjski investitorji praviloma že zahtevajo varian tne projektne rešitve, dokaze za zago tavljan je kakovosti te r ekonom ske analize za ce lo tno živ ljensko dobo stanovanja. Investitorji in projektanti so vse bolj prisiljeni iskati ravnotežje med kakovostjo in stroški gradnje in uporabe stanovanja. G radnja s ta no van j posta ja v S loven iji v isoko konkurenčno področje poslovanja , saj poteka ob izrazitem pomanjkanju ustrezne delovne sile, z nizkimi dob ičk i in p recejšn jo m ero tveganja. Te in pod ob ne tendence so p ripom og le k prevladujočem u spoznanju , da je potrebno proces oblikovanja s tanovan ja usm eriti h kom pleksnem u cilju , da se doseže kar najvišja s topn ja uporabne vrednosti na pod lagi doseženega ravnotežja med s topn jo b iva lne ga s tandarda in ekonom skim i možnostm i. Medtem ko se s problem i števca v zgornji enačbi pečajo različne vede in discipline (psihologia, so c io lo g ija , eko log ija , u rban izem , a rh itek tu ra , gradbeništvo in še kakšna), so problem i imenovalca v g lavnem ekonom sko - soc ia lna kategorija. Dejstvo je, da danes ne prim anjkuje metod in tehnik, ki p o m a g a jo pri izbo ljševan ju in ce lo pro jektn i optimizaciji parcialnih elementov stanovanjske zgradbe (g le j/ 1 / , / 2 / , / 3 / , / 4 / ) . Tudi za presojo in uravnotešnje urbanistične dokumentacije je že na voljo nekaj ustreznih p ripom očkov (g le j / 5 / , / 6 / , / 7 / ) . Soočam o se celo z neprijetnim dejstvom, da obilica različnih pristopov in heterogenosti kriterijev včas ih bolj ovira, kot pa pom aga nosilcem odločanja v stanovanjski graditvi. Zadrega pri uporabi parcialnih sistem ov vrednotenja je v tem , da se je pogosto izkazalo, da daje enostavna vsota (zloženka) parcia ln ih op tim um ov le redko tudi optimalno bivanje v celoti. Očitno gre za učinek sinergije, pa tudi za nujnost iskanja kom prom isov med pogosto konflik tn im i cilji in zahtevam i na raznih nivojih in v raznih fazah oblikovanja b iva lišča. Obenem pa primanjkuje ustrezno strukturiranih, zlasti pa v praksi dovo lj preverjenih m etod, ki bi zajele ce lo tn i kom pleks upo rabne vrednosti b ivanja. Prizadevanja nekaterih avtorjev, da povežejo parcialne sistem e vrednotenja v oblik i orjaških m odelov po načelu lupin, niso prinesla ustreznih rezultatov, s č im er s e je okrepilo p repričan je , da so univerzalni s is tem i vrednotenja bod isi nem ogoči bod is i celo nepotrebni. K ljub ob ilic i tovrstn ih pom islekov in težav pa večja skupina avtorjev v raznih deželah- med katere štejemo tudi našo raziskovalno skupino-še ni izgubila poguma. Vendar pa se tega problem a na pod lagi lastn ih in tujih izkušenj iz preteklosti zdaj loteva nekoliko drugače kot pred leti. PRISOTNE DILEME • Poskuse integralnega določanja uporabne vrednosti stanovan j in stanovanjskih obm očij tra jno sprem lja cel n iz strokovnih d ilem , ko so: • ali je sploh možno nedvoum no opredeliti vrednote b ivanja in če je , kako jih lahko ob jektiv iz iram o, • kako rešiti problem konfliktnosti v redno tna relaciji posam eznik, ožja in širša skupnost, E. RODOŠEK, D. ZUPANČIČ: UPORABNA VREDNOST STANOVANJ • ali je potrebno težiti za normiranjem vrednot bivanja in če da, za kako velika obm očja in za kako dolga časovna o b d o b ja bo m ožna n jihova sm ise lna integracija, • kako oblikovati strukturo oziroma grupiranje vrednot bivanja, da bo možna n jihova sm ise lna integracija , • ali se naj dosledno uporablja kvantifikacija ali se je bolje zadovoljiti le z op isn im i m erili, • ali naj se poleg strokovnjakov za posamezna področja vključuje tud i uporabnika (ku p ca ) s tanovan ja in če da, kako to izpe lja ti v praksi Naj poskusim o v nadaljevanju razrešiti nekatere od naštetih dilem. Če hočemo ugotavljati, kaj lahko štejemo kot posamične vrednote stanovanja, se m oram o takoj vprašati tudi, kakšen je relativni oziroma subjektivi pomen posamičnih vrednot za razne uporabnike stanovan ja . Vrednost je v bistvu / 3 / človekov odnos do stvari, vrednotenje pa je vzpostavljanje ali prepoznavanje takega odnosa, zato vrednost le pripisujem o stvari, saj se stvar ne spremeni, če ji p rip išem o drugačno vrednost. Ker sta tako nivo potreb ko t tud i nivo p lačan ja izrazito individualni kategoriji, ki se spreminjata tako od človeka do človeka kot tud i v p rostoru in času, je logično, d a je tudi uporabna i/zeoftas/re lativen pojem. Problem atika ob jektiv iz iran ja sub jektivn ih vrednot izhaja iz splošne nedoločenosti in nestabilnosti želja in potreb stanovalcev. Uporabna vrednost stanovanja je vrednost njegove uporabe, torej izpolnjevanja funkcij in zahtev, kar pa je spet odv isno od odnosa do stanovanja. To seveda pomeni, da ima isto sta nova nje zelo različno vrednost na stanova lce , v odvisnosti od od njihovih predstav o prim ernih vsebinah, legah, lastnostih, kvantitetah, kvalitetah in cenah elementov stanovan ja , s tanovan jske zg radbe ozirom a stanovanjskega obm očja. Če ta ugotovitev drži, se postav lja vprašanje, ali je objektivizacija vrednot (k ije seveda nujna za sestavo kakršnegakoli sp iska krite rijev) sp loh možna in če je, do kolikšne stopnje. M oram o se vprašati, kolikšna je stopnja sog las ja vseh uporabn ikov o tem, ali je neka vrednota nujna in d ragocena, ali pa je morda (deloma, ali v celoti) zamenljiva za kako drugo vrednoto. Nekateri avtorji / 4 / zato razvrščajo bivalne vrednote v brezpogojne, p rim arne in sekundarne, g lede na to, v kolikšni meri jih je možno kom penzirati ozirom a nadomestiti z drugim i vrednotami. Čeprav ni vrednote, ki bi bila v istem času in v istem prostoru enako veljavna za vse ljudi in vse socialne sloje, pa je možno dokazati, da obsto ja določen odsto tek vrednot, za katerim i nesporno stoji večina prebivalstva. Pri do ločan ju vredno t trč im o tako j na konflik tnost interesov na različnih nivojih, naprim er: posam eznik - gospodinjstvo - stanovalci v zgradb i - stanovalci v naselju - uporabniki širšega okolja. Za n i ka nje te h konfliktnosti bi pom enilo sprenevedanje, vendar pa tega pojava tudi ne smemo razumeti kot nepremostljivo oviro v postopku vrednotenja. Danes je agregiranje individualnih vrednot v kolektive že v znatni meri olajšano z upoštevanjem raznih preverjenih kriterijev ( /5 / , / 6 / ) , kar pa ne pomeni, d a je enostavno niti ni vedno dvoum no. Kar zadeva sm otrnost norm ativ izm a ozirom a težnje po iskanju za vsakogar ustreznih povprečnih vrednot, se je zadnji dve desetletji oblikovalo tudi dokaj enotno spoznanje, da se je treba obvezno izogniti rig idnem u določanju zahtev glede stanovanja, kar v praksi pomeni, d a je treba zagotoviti tako krajevno kot tudi časovno fle ks ib iln o s t s is tem a vredno ten ja . P revlada lo je p repričan je , da ž iv im o v eri p e rm anen tnega >prevrednotenja vrednots, zato je povsem upravičena zahteva, da naj bo do ločan je uporabne vrednosti odpdegatipa, kar pomeni, da gaje možno brez posebnih težav prilaga ja ti tako različn im lokacijam kot tud i različnim uporabnikom oziroma njihovim preferencam. Še posebej pomembno pa seje zavedati, da se vrednost vsake stvari s časom sprem in ja / 5 / , da se veča ali m anjša, lahko tudi doce la izgine, ali pa dobi celo negativni predznak. Zato je vrednost v svojem bazičnem pom enu zgolj mnenje. Ni b ivalne vrednote, ki bi bila brezčasovno zam rznjena in splošno veljavna, čeprav je za spremembo veljavnosti ali pomembnosti vrednote včasih potrebno obdob je več generacij. Določanje integralne uporabne vrednosti stanovanja pa je povsem subjektivno opravilo , ker naj bi ta vrednost ve lja la tud i (in predvsem ) za prihodnost, kjer pa sm o na spolzkih tleh verjetnih prognoz. Bivalne vrednote je torej treba obravnavati kot družbeno, kulturološko, civilizacijsko, krajevno in časovno relativne ozircrra sprem enljive kategorije . S toodsto tno objektivne m etodo log ije vrednotenja tore j ne m ore biti. Vendar si m oram o prizadevati, da dosežemo konsenz o karseda objektivnih in strokovno neoporečnih, vendar še vedno sub jektivn ih pristopih. Pom em ben sklop problem ov se po javlja pri od lo ­ čitvi strukturiranja (grupiranja) vrednot, ker so možne zelo raznolike strukture. Ustreznost bivanja kotintegralne vrednote lahko č len im o na razne načine, pri čemer se zdi ena od najbolj log ičn ih č len itev po zaporedju procesa oblikovanja: • ustreznost lokacije • ustreznost u rban istične ureditve • u s treznost kom una lne te r in fra s truk tu rn e oprem ljenosti • ustreznost a rh itektu rnega oblikovanja zgradbe E. RODOŠEK, D. ZUPANČIČ:UPORABNA VREDNOST STANOVANJ •u s tre z n o s t tehn ične izvedbe in oprem ljenosti stanovanja. Mnoge od naštetih vrednot so m edseboj vsebinsko in sm ise lno soodvisne, pogosto kva lita tivno in kvantita tivno pogojene. Pravilom a so te s trukture vrednot (im enovane tudi cilji, podcilji, zahteve, kriteriji, lastnosti itd.) hierarhične in na vsakem n iž jem nivoju bolj d iferencirane. V odvisnosti od m etodologije pa lahko varira tako število nivojev kot tud i število zahtev znotraj istega nivoja. Izkušnje dosedan jih m odelov vrednotenja kažejo, da pri obeh omenjenih številih ni smotrno pretiravanje; z d rug im i besedam i, obsežni m odeli vrednotenja so pravilom a m an j uporabni od enostavnejših . Glede na to , da je p rob lem atika s tanovan ja in te rd isc ip lin irana , pri čemer nekatera relevantna področ ja sploh ne dovo lju je jo k las ific iran ja , se je prvotna vera v m ožnost (in celo nujnost) popolnom a d e te rm in is tičnega m odela vrednotenja že m očno om ajala. Subjektivnost, kije objektivizirana z natančno definiranimi pravili igre, ni več prekršek.Večina avtorjev uspešnih valorizacijskih m odelov/ 6 / , / 7 / , / 8 / meni: • da je bolje ope rira ti z intervali kot pa z eno sam o enotno vrednostjo • da je bolje u po ra b iti s tohastične m etode kot dete rm in is tične • d a je bolje dati p rednost heurističnem u pristopu pred strog im m atam atičn im a lgoritm om • d a je bolje (vsaj pri subtilnejših vrednotah) odstopiti od zahteve po kva n tific ira n ju ko t za vsako ceno vpe ljava ti kvazi-kvantific iran je • daje bolje vzeti v zakup delno nenatančnost rezultatov kot pa napraviti cel model vrednotenja tako kompleksen, da postane nerazum ljiv NAČELA OBJEKTIVIZIRANEGA VREDNOTENJA STANOVANJ H is to ria t d osedan jih p rizadevan j oprede ljevan ja uporabne vrednosti s tanovan j (g le j / 9 / , / 1 0 / , / 1 1 / ) dovoljuje postaviti nekatera načela, ki smo jih upoštevali pri svojem delu na naših raziskavah: bivanje je potrebno obravnavati v sklopu kompleksnega s is tem a človek - prostor - stanovanjska zgradba s tem, da se med temi tremi elementi vzpostavijo ustrezna razm erja kakršenkoli konsenz na tem področju je možen le na pod lagi predhodnegarazčiščen javseh pojm ov v zvezi z določanjem uporabne vrednosti stanovanja nu jna je pravočasna konfrontacija posam eznih strokovnihstaiiščpo načelu tim skega dela, še zlasti pri d ivergentn ih c iljih oz irom a interesih in n jihova postopna sinteza še pred oblikovanjem liste kriterijev vrednoten ja ker je postopek oblikovanja in projektiranja stanovanj večfazen, pri čemer vsaka faza vpliva na vse naslednje, m ora biti tud i vrednotenje več fazno ter iterativno določanja uporabne vrednosti ne sm em o m istificirati, am pak naj bo organski sestavni del argumentiranega sprejemanja odločitev znotraj oblikovalskega oziroma pro jektantskega procesa določan je uporabne vrednosti je lahko uspešno le, če sledi log ičnem u zaporedju opredeljevanja: cilji - kriteriji - m erila - presoja. DEFINICIJE OSNOVNIH POJMOV, KOT SE UPORABLJAJO V TEM ČLANKU Model integra lnega do ločan ja uporabne vrednosti (m ode l vredno ten ja ) je znan s tven o zasnovan pripom oček za presojo in rang iran je kom pleksnih projektnih variant stanovanja in stanovanjskih območij, ustreznih preferencam nosilcev od ločan ja : • M odel vredno ten ja je zasnovan v oblik i več­ d im enziona lne in h ie ra rh ične razvrstitve ciljev, pri čemer je cilj na višjem nivoju dosežen, če so (vsaj de lno) doseženi vsi cilji na n ižjem nivoju • Cilji so zahtevane/zaželene vrednote, ki za presojo nosilcev od ločan ja niso nevtraln i • Kriteriji so e lem enti presoje ali so in ko liko so doseženi v m odelu zastavljen i cilji • Merila so kvantific irano ali re la tivno opredeljene stopn je izpo ln jevan ja posam eznih kriterijev • Ponderji so modelno objektivizirani, vendar subjektivni deleži, ki jih po svo jih pre ferencah izberejo nosilc i o d lo ča n ja . Ponderji d o lo ča jo re la tivn i pom en posam eznega c ilja /k r ite r ija g lede na druge c ilje / k rite rije oz irom a glede na celoto E. RODOŠEK, D. ZUPANČIČ: UPORABNA VREDNOST STANOVANJ • Vrednotenje projektne variante se izvaja v obliki sistematičnega prisojanja kvantificiranih ali relativnih ocen posam eznim kriterijem z upoštevanjem meril in njihovega integriranja vskupno oceno z upoštevanjem izbranih ponderjev • Integralna uporabna vrednost projektne variante je razmerje med njeno skupno oceno in skupno oceno prim erljivega e talonskega stanovanja • Etalonsko stanovan je je bodisi eden od kataloško obdelanih vzorčnih projektov bodisi druga primerljiva projektna varianta . Pri delu na m odelu vrednotenja sm o skušali doseči tvorno vključevanje rezultatov sodobnih raziskav glede bivalnih vrednot in zahtev ter praktične izkušnje vseh sode lu joč ih , v velik i m eri pa sm o u po ra b ili tud i računalniško podporo. V okviru naših večletnih raziskav smo v oblikovanje m odela poleg in terd isc ip linarne strokovne ekipe poskusno vk ljuč ili tud i žirijo laikov. Kljub mnogim začetnim težavam sm o si s tem pridobili dragocene izkušnje, na področju ponderiranja kriterijev pa sm o na tej osnovi tud i ko rig ira li nekatera doslej utečena razmerja. Pri delu smo spoznali, da je koristno testira ti se nz ib ilno s t in tegra lne ocene uporabne vrednosti zaradi va rian tno izbran ih ponderjev. Pri tem sm o si zavestno prizadevali, da bi se izognili vedno prežečim nevarnostim , kot so npr.: • tendeciozna uporaba vrednotenja z nam enom , da se opraviči vnapre j opredeljen rezu lta t ali kak enostranski interes • tehnokratskem u pojm ovanju vrednoten ja , ki naj bi hotela nadom estiti k rea tivnost oblikova lskega in pro jektantskega dela • Še vedno pa n ism o v ce loti uspeli poenotiti vseh raznolikih strokovnih stališč glede naslednjih odprtih dilem: • ali naj bo vrednotenje s tanovan ja in teg rirano v sam proces oblikovanja in pro jektiran ja , ali pa naj bo izvajano a rb itra rn o s stran i investito rja? • ali naj im a vrednoten je le konsu ltac ijsk i pomen ali pa naj bo obenem tud i inštrum ent zagotav ljan ja kakovosti? Naše dosedanje - zaenkra t še vedno zelo nepopolne - izkušnje pri uporabi m odela integralnega določanja uporabne vrednosti s tanovan j vendarle že kažejo, da imajo posamezni udeleženci v procesu oblikovanja, projektiranja in uporabe stanovanj od modela določene koristi, ker lahko bolj pretehtano in bolj argumentirano spre jem ajo poslovne in strokovne odločitve. Doslej so bile pri tem reg is trirane predvsem naslednje prednosti: • naročniki in izdelovalci urbanistične dokumentacije lažje izbira jo med razn im i m ožnostm i prostorske d ispozic ije • investitorji se lažje od loča jo za stopn jo bivalnega standarda v konfrontaciji s stroški gradnje in uporabe stanovanj • pro jektanti in vzdrževalvi s tanovan jsk ih zgradb lahko hitreje in bolj utem eljeno presoja jo ustreznost konkurenčnih s truktu rn ih e lem entov in proizvodov v stanovanju REALIZACIJA INTEGRALNEGA DOLOČANJA UPORABNE VREDNOSTI V PRAKSI Na pod lagi vseh doslej ob ravnavan ih raz iskav je naša raziskovalna skupina za potrebe M in is trs tva z a oko lje in p ro s to r izde la la tri s trokovne osnove za podzakonske akte S tanovan jskega zakona, in sicer: • Funkcionaln i in te hn ičn i s ta nd a rd i za g radn jo stanovanj / 1 2 / • Kategorizacija stanovan j, s tanovan jsk ih zgradb in stanovanjskih obm očij / 1 3 / • D oločitev ka lku lativne cene e ta lonskih stanovanj / 1 4 / Našteti s tandard i izha ja jo iz doseda j nap isan ih opredelitev in jih za potrebe tega članka v nadaljevanju kratko kom entiram o. Stanovanjske standarde / 1 2 / gre v tem kontekstu razum eti kot dogovorjene ali uzakonjene zahteve glede funkcij, količin, kakovosti, stopnje opremljenosti, tra jnosti in ostalih zahtevanih lastnosti stanovanja, stanovanjske zgradbe in stanovan jskega obm očja. Velja jo tako za novogradn jo kot tu d i za prenovo stanovanjskih zgradb. Sedanji tovrstn i s tandard i so odraz trenutnega n ivo ja družbene in ekonomske razvi­ tosti S lovenije, zato je p redvideno, da se bodo perm anentno novelirali, sk ladno z razvojem stroke in ekonomskimi možnostmi. Njihov namen je predvsem doseči ureditev odnosov med udeleženci graditve stanovanj, služijo pa tudi kot tehnični etalon za izračun kalkulativne cene stanovan ja . E. RODOŠEK, D. ZUPANČIČ:UPORABNA VREDNOST STANOVANJ Posamezni standard izirani zahtevi glede stanovanja je možno zadostiti z realizacijo enega ali več parametrov, vendar na različne načine, ki so odvisni od kreativnosti in strokovnosti projektantske skupine. Za vsak parameter se lahko izbere enega od defin iranih treh nivojev (stopenj s tandarda): I. m inimalni nivo (prag ustreznosti), ki g a je obvezno doseči, da se p repreč ijo škodljive posled ice za stanova lce in družbo insta lacije , ogrevanje) in stanje (ob do b je gradnje, s topn ja vzdrževanja, rekonstrukcija ) Določitev kalkulativne cene stanovanj /1 4 / je izdelana v obliki p riročn ika, ki vsebuje izračune koeficientov od trž išča neodvisne cene, s ka terim i uporabnik p riročn ika lahko izračuna s trokovno preverjeno kalkulativno ceno katerekoli (projektirane ali obstoječe) s tanovanjske zgradbe. II. intervalno področje (spodn ja in zgornja m eja), ki im a pom en razvojnega p riporočila za m nožične potrebe b iva lnega standarda III. nadstandardno področje, ki se začenja na zgornji meji in tervalnega področ ja in navzgor ni omejeno. M in im aln i n ivo je v ingerenci državnih inšpekcijskih organov, intervalno področje pa je tisto, kjer posamezni investitorji iščejo svojo preferenco, po potrebi pa je deležno tudi državnih in občinskih subvencij. Za nekatere parametre sta lahko dva ali tudi vsi trije nivoji sm iselno združeni v enega. K ategorizac ija s tanovan j, s tanovan jsk ih zgradb in s tanovan jsk ih obm očij / 1 3 / je zasnovana dvostopen jsko : 1. ) p rim arna s topn ja ka tegorizacije je v b istvu le način razvrstitve b iva lišč po fiz ičnih in geom etrijskih karakteristikah (kjer so podani odgovori na vprašanja: ka j, kakšno ) 2 . ) sekundarna stopn ja kategorizacije pa je v bistvu relativno ovrednotenje glede na razne nivoje bivalnega s tandarda (k je r so podani odgovori na vprašanja; ko liko ustrezno, kako kva lite tn o , s č im oprem ljeno, ko liko tra jno ') Ker je ka tegorizac ija nam enjena tudi in predvsem potrebam reg istriran ja obstoječega stanovanjskega fonda, je regularn im stopn jam bivalnega standarda (v iso ka , sredn ja , m in im a ln a ) dodana še s topn ja podstandarda , ki se za novogradnje in prenovo ne to lerira . P rim arna s to pn ja ka teg o rizac ije je nam enjena p re po zna van juko nkre tne ga stanovanja po fiz ičnih in geom etrijsk ih karakteristikah, ne da bi ga pri tem vredno tili. Take karakteristike so npr.: tip zgradbe, etažnost, število sob, osnovno gradivo. V okviru iste ka tegorije s tanovan ja je torej možno zaslediti vse štiri s topn je b iva lnega prostora. Sekundarna stopn ja kategorizacije pa je nam enjena re la tiv n e m u o vre dn o ten ju stanovanj, pri čemer so s topn je s tandarda ob jektivno prim erljive le znotraj iste ka tegorije stanovan j, na pa tudi med različnim i ka tegorijam i. Tu se reg istrira tehnična oprem ljenost stanovanja (lega, suhost, toplotna izolacija, sanitarne V okviru p riročn ika im ajo vsi e lem enti (npr. zidovi, stropovi, fa sad a , ins ta lac ija , o p rem a) etalonskih s tanovan jsk ih zg radb koefic ien t 1,00. Etalonska zgradba leži v intervalu srednjega bivalnega standarda in je v priročniku tehnično nedvoumno opisana. Katalog e ta lonsk ih zg radb vsebuje za en kra t kak ducat izvrednotenih, najbolj pogostih tipov, se pa permanentno dopoln ju je . P riročn ik je oblikovan kot nepristranski ins trum ent, nam enjen a rgum en tiranem u spora ­ zum evan ju m ed raz ličn im i udeleženci g rad itve - investitorji, projektanti, izvajalci in osta lim i dejavniki na trž išču stanovanj. Integralno do ločan je uporabne vrednosti stanovanj in stanovanjskih območij je izredno kompleksna sfera, kjer se aktivno srečuje jo predstavniki vsaj dvajsetih strokovnih področij in kjer se križajo mnogoteri različni interesi. Kakor sm o tudi lahko zadovo ljn i z rezultati svojega dose da n je ga dela, bi b ilo neskrom no in kratkovidno reči, da sm o pri tem naredili več, kot le načeli problem . Zdi se, da je dos le j prehojena pot neznatna v primerjavi s potjo, ki jo je treba pri obdelavi te p rob lem atike še prehoditi. O bdobje neprestanih živahnih sprem em b, ki te rja jo od nas s ta lno kritično analizo in prevrednotenje vsega, kar smo doslej dognali, nas vsakodnevno prepričuje, da sm o se lotili tematike, k ije glede na svoje bistvo perm anentni raziskovalni in strokovni izziv. S RED N JTA. GRADBENA ŠOLA • črkoslikar • dimnikar • gradbeni tehnik • gradbeni delovodja • delovodja zaključnih dejavnosti • dimnikarski delovodja rt E. RODOŠEK, D. ZUPANČIČ: UPORABNA VREDNOST STANOVANJ L I T E R A T U R A /1 / Aellen, K., Keller, T., Meyer, P., W iegand, J. W OHNUNGS BEWERTUNG SYSTEM, Bern, 1976 /2 / Rodošek E., KRATKI IZVEŠTAJ O ISTRAŽIVANJIMA NA PODRUČJU VREDNOVANJA GRADJEVINSKIH KO NSTRUKCIJA, Referat na petom savetovanju Vredovanje u stanogradnji, Beograd, 11.m a j,1983 /3 / Musso, A. RATING METHODS AND THEIR USE IN ARCHITEC TURAL DESIGN, Sim pozij: Nove metode i organizacioni oblici pro jektiranja u visokogradnji, Opatija, 5.-7. decem ber 1972 /4 / R iccabina, C. METHODE DER BEWERTUNG GEPLANTER / BESTEHENDEN W OHNUNSTYPEN, OIFB, Wien 1982 /5 / Kraentzer, K. R. DEVELOPMENT OF APARTMENT DESIGN AND ITS EVALUATION, Sim pozij: O dredjivanja upotrebne vrednosti stanova, Opatija, 1971 /6 / Prange, J. USE-VALUE-COST ANALYSIS USED IN CONSTRUC TION RESEARCH, Bauplanung, Bautechnik, v.39, no .6, p.253- 254. 256, 1985 111 Rodešek E., VREDNOTENJE URBANISTIČNE DOKUM ENTACIJE, Fakulteta za arh itekturo, gradbeništvo in geodezijo, raziskava za RSS, Ljubljana, S lovenija 1985 /8/ Thieberg, S. SYSTEMS FOR DESCRIBING AND JUDGINI QUAL ITY OF APARTMENS AND CITY AREAS, S im pozij: O dredjivanje upotrebne vrednosti stanova, Opatija, 1971 /9/ Frommes, B. MAN, APARTMENT AND USE-VALUE, S im pozij: O dredjivanje upotrebne vrednosti stanova, O patija, 1971 /10/ Thiberg, S. ON THE HOUSING SITUATION, Arkitektur, v.83, no .7, p .3-7. 1983 /11/ Vaerenberg, M. F., Frommes, B. THE QUALITY CR ITERIA OF DW ELLINGS, Luxem burg, in-house publishing, 1980 /12/ Rodošek, E. Brezar, V. Zupančič D. FUNKCIONALNI IN TEHNIČNI STANDARDI ZA STANOVANJSKE ZGRADBE, ZRMK, Fakulteta za arh itekturo, gradbeništvo in geodezijo, L jubljana, S lovenija, 1991 E. RODOŠEK, D. ZUPANČIČ:UPORABNA VREDNOST STANOVANJ /1 3 / Rodošek, E. Zupančič, D. Srdič, A. KATEGORIZACIJA STANOVANJ, STANOVANJSKIH ZGRADB IN STANOVANJSKIH OBM OČIJ, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 1 994 /14 / Rodošek, E. Zupančič, D. Tržan, M. DOLOČANJE KALKULATIVNE VREDNOSTI ETALONSKIH STANOVANJSKIH ZGRADB, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana 1992 UNIVERZA V MARIBORU - FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO 2 0 0 0 M aribor, Sm etanova 17, tel.: 0 6 2 2 5 -4 6 1 , 2 2 1 -1 1 2 , te lefax: 0 6 2 225-01 3 GV XXXXVI 4-5 STR: 76 - 83 APRIL-MAJ 1997 PRIM ERJAVA RAZLIČNIH KOLOBARJASTIH TEM ELJIH Com parison of d ifferent a p ­ proaches for stresses and settlem ents com putation at ring foundations UDK 624.131.5 MATJAŽ SKRINAR P O V Z E T E K « S U M M A R Y V in že n irsk i p ra ks i se n a jp o g o s te je s re č u je m o s p ro b le m o m d o lo č itv e n a p e to s ti in sk rčko v p o lp ro s to ra , o b re m e n je n e g a z b re m e n o m , ki se ga v p re ra č u n u da d o vo lj n a ta n č n o o p is a ti s p rim e rn o ve lik im š te v ilo m p ra v o k o tn ik o v ali tr ik o tn ik o v . O krog le a li k o lo b a r ja s te b re m e nske p loskve, ki n a s to p a jo redke je , pa z a h te va jo d rugačen p ris top . Prispevek p rikazu je p rim erjavo dveh raz ličn ih p ris to p o v na p rim eru iz inžen irske prakse te r p o d a ja p re d n o s ti in s la b o s ti vsa keg a izm ed n jiju . Č eprav oba p ris to p a z a k riv lje n ih robov b rem ensk ih p loskev ne o p is u je ta d irek tno , je m ogoče s p rim e rn o izb ra n im m od e lo m doseč i d ovo ljšn jo n a ta n č n o s t re zu lta to v . The p ro b le m o f s tre s s e s and s e ttle m e n ts c o m p u ta tio n in the h a lf-s p a c e u n d e r the load th a t ca n be s u ita b ly d e s c rib e d w ith e ith e r re c ta n g u la r o r tr ia n g u la r fo rm s is th e m o s t fre q u e n t one in the e n g in e e rin g p ra c tic e . Round or ring lo a d s th a t a p p e a r in fre q u e n tly req u ire d iffe re n t a p p ro a c h . The p a p e r d is c u s s e s the c o m p a ris o n o f tw o d if fe re n t a p p ro a c h e s on rea l e xam p le . For both a p p ro a c h e s the advantages and d isadvantages are dem onstrated . A lth ou g h none o f the a p p ro a c h e s d oes n o t d e sc rib e the cu rved sh a p e d ire c tly , re lia b le re su lts can be o b ta in e d w ith a s u ita b le d is c re tis a tio n o f the p ro b le m . Avtor: Matjaž SKRINAR, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor Matjaž SKRINAR: NAPETOSTI IN SKRČKI UVOD Problem določitve vertikaln ih napetosti in še posebej skrčkov je eden izm ed na jpogoste jš ih in na jbo lj ka ra k te ris tičn ih p ro b le m o v v m ehaniki tal. M nogi avtorji poda ja jo različne enačbe za račun napetosti in skrčkov za raz lične obtežne prim ere, o bs ta ja jo pa tu d i razn i ra ču n a ln išk i p ro-gram i. P rogram ski p ake t B4 (1 -3 ) u p o ra b lja izvirne posp lošene Boussinesqove in W estergaardove enačbe za račun nape tos ti in skrčkov p o ljubne točke po lp rosto ra , obrem enjenega z gibko bremensko ploskvijo tlorisno pravokotne oblike. V tem primeru obtežba ni omejena samo na enakomerno vrednost, temveč lahko obtežbo opisuje poljubna ravn ina . Če pa so za opis bremenske ploskve uporabljeni poljubni četverokotniki, je obtežba om ejena na enakom erno vrednost. To hkrati pomeni tu d i o bču tno povečan je računskega napora, saj se integracija po površini poljubnega četverokotnika s pom očjo transfo rm acije lika iz g lobalnih koord inat prevede v in te g ra c ijo po dvoeno tnem kvadratu v lokalnih koordinatah. Integracija po prvi spremenljivki je b ila izvedena s im b o lič n o , in teg rac ija po d rug i spremenljivki pa se izvaja numerično. Zato je smotrno težiti k temu, da bi se čim večji del bremenske ploskve o p isa l s p ravoko tn ik i. Prispevekje namenjen praktičnem u prikazu uporabe p rogram skega paketa na nekoliko bolj zapletenem prim eru , vze tem iz inžen irske prakse. DEFINICIJA PROBLEMA Potrebno je izračunati skrčke zaradi dveh bremenskih ploskev, ki sta tlorisno predstavljeni s koncentričnima ko lo ba rje m a (s lika 1). om ejena na v logo kontro le izbranega računskega modela. Kot drug pristop je mogoč še račun s pomočjo N ew m arkovih d ia g ra m o v, kar pa je ze lo zam uden in doka j nenatančen postopek. Pri ana liz i s p ro g ram sk im paketom B4 se m oram o zavedati, da bo pri m ode liran ju narejena določena napaka, saj ne m orem o d irektno o p isova ti likov z zakrivljenim i robovi. To pom anjkljivost lahko omilimo s povečanjem števila likov, ki op isu je jo brem ensko ploskev, saj se tako lažje p rilagod im o zakrivljenosti. Obravnavani primerje bil modeliran z dvema različnima m odelom a, vsak z dvem a stopn jam a diskretizacije. Prvi računski m odel. Pri prvem m odelu je bil vsak izmed ko loba rjev m odeliran s če tveroko tn ik i, ki so bili izbran i tako, da so nihove voga lne točke ležale na zunanjem oz. notranjem polmeru kolobarja (slika 2 ). Zavedati se je potrebno, da pri ta kšne m načinu pri vsakem liku v računu ne upoštevam o površine lika med zu na n jim po lm erom in zu na n jo stran ico četverokotn ika, na notran jem robu pa upoštevam o (m a n jš i) del (n e o b s to je če ) površ ine (s lika 2 ). V prvi d isk re tiza c iji je b ilo upo ra b ljen ih šestna js t če tve roko tn ikov za vsak ko lobar, skupno tore j 32 če tve roko tn ikov (s lika 3 ). Pri d rug i d iskre tizac iji je bilo š tev ilo e lem en tov podvojeno. M odeliran je p loskev, ki so sestav ljene iz likov, ki so zarotirani okoli poljubne točke, je v program skem paketu enostavno om o go čen o z novim p redp roceso rjem , sa j je d e ta jlno po trebno podati Tloris Stratigrafija Prvi ko rak ana lize p re ds ta v lja izbira računskega m odela in s tem računskega postopka. Iz literature je znana enačba za iz ra ču n ve rtika ln ih napetosti pod sred iščem ko loba rja . Ker je jasno , da največje napetosti in tu d i skrčk i zanesljivo ne bodo nastopili v sred išču kolobarjev, je uporabna vrednost enačbe Slika 1. Predstavitev problema sam o prvi lik (o rig ina l), nato pa ostale like enostavno tvorim o s preslikavo osnovnega lika okoli referenčne točke, ki jo p ro gram skem u paketu pod am o skupaj s š tev ilom že len ih preslikav. Uspešnost uporabljenih diskretizacij je bila kontroliranas pom očjo primerjave izračunanih vertikalnih napetosti Matjaž SKRINAR: NAPETOSTI IN SKRČKI označuje jo o ds to pa n ja od 'te o re tič n ih ' v rednosti. Analitičen izraz za izračun napetosti v srednji točk i na g lob in i z je dan kot: a v = q • ( c o s 3 a 2 - c o s 3 a , ) (">) kjer sta v računani globini a , in oc2 kota med vertikalo in zunan jim oz. n o tran jim p o lm erom ko lobarja . IzTabele 1 je razvidno, da so s program om izračunane vrednosti višje od 'teoretičnih' in da ujemanje rezultatov narašča z g lob ino (vrednosti pri m a jhn ih g lob inah so zapisane s premajhnim številom decim alnih mest, da bi odstopan je lahko rea lno o cen ili). Izkušnje iz podobnih primerov so pokazale, da so pri kolobarjih s programom izračunane vrednosti višje od teoretičnih, pri krožnih p loskva jh pa m anjše. Dalje je razvidno, Tloris temeljev in točk 17 _ 12 7 2 -3 _ -8 _ -13 L -18 -18 -13 -8 -3 2 7 12 17 v s red išču ko lobarjev z napetostm i, iz ra čun a n im i po znani fo rm u li (enačba 1). Vrednosti v oklepa jih Slika 2. M odeliranje izseka kolobarja s četverokotnikom Matjaž SKRINAR: NAPETOSTI IN SKRČKI globina enačba B4 - četverokotniki (D °vtota!na (2*16 elem.) a vtotalna (2*32 elem.) {m} {kPa} 0,00 0,0000 0,0000 0,0000 0,15 0,0001 0,0001 0,0001 0,30 0,0007 0,0007 0,0007 0,45 0,0027 0,0024 (+4,4%) 0,0023 0,60 0,0056 0,0056 (+3,7%) 0,0054 0,75 0,0109 0,0109 (+4,8%) 0,0105 (+0,9%) 0,90 0,0187 0,0187 (+3,9%) 0,0182 (+1,1%) 1,05 0,0296 0,0296 (+3,9%) 0,0288 (+1,1%) 1,20 0,0441 0,0441 (+4,0%) 0,0428 (+0,9%) 1,35 0,0625 0,0625 (+4,0%) 0,0607 (+1,0%) 1,50 0,0853 0,0853 (+3,9%) 0,0829 (+1,0%) 2,85 0,5505 0,5505 (+3,8%) 0,5354 (+0,9%) 4,20 1,6007 1,6007 (+3,5%) 1,5596 (+0,9%) 5,55 3,2542 3,2542 (+3,2%) 3,1777 (+0,8%) 6,90 5,3683 5,3683 (+2,9%) 5,2554 (+0,7%) 8,25 7,7139 7,7139 (+2,5%) 7,5721 (+0,6%) 9,60 10,0536 10,0536 (+2,1%) 9,8959 (+0,5%) 10,95 12,1956 12,1956 (+1,8%) 12,0368 (+0,4%) 12,30 14,0159 14,0159 (+1,4%) 13,8692 (+0,4%) 13,65 15,4560 15,4560 (+1,1%) 15,3314 (+0,3%) 15,00 16,5086 16,5086 (+0,8%) 16,4125 (+0,2%) Tabela 1: Primerjava ana litičn ih vrednosti z vrednotam i, izračunanimi z dvema različnima stopnjama diskretizacije - prvi model d a je m aks im a lno o d s to p a n je pri prvi d iskre tiza c iji m anjše od 5%, pri kom p leksne jšem op isu pa celo m an jše od 1,2%. S od im o lahko, d a je takšno odstopan je p opo lnom a za do vo ljivo za inžen irsko prakso (še posebej, ča ga prim erjam o z rezultati, ki bi jih dobili z uporabo Newm arkovih krogov) in predpostavljam o, da ve lja tu d i za p o ljub no točko. (2) Pri reševan ju p ra k tičn ih p rob lem ov nas o b iča jn o za n im a jo tu d i posedki. Za iz račun skrčkov s lo ja si v inže n irsk i p raksi o b ič a jn o pom agam o s fo rm u lo : Če v iz ra čun u u p o ra b im o 'teo re tične ' napetosti, tako dob im o: ^ 0,25 1,5 85,3759 £= 11 5000' 11 13,5 25000 = 0,0000068+0,0041912 = 0,0041980m Če v iz ra čun u u p o ra b im o rezu lta te dob ljene z d isk re tiza c ijo z 2 * 1 6 e lem enti 0,2599 1,5 £ = 11 '5000 85,8026 11 13,5 ’25000 = 0,0000071 + 0,0042612 = 0,0042683m Matjaž SKRINAR: NAPETOSTI IN SKRČKI ter za p rim er d iskre tizac ije z 2 *3 2 e lem enti 0,2524 1,5 85,7289 13,5 £== 11 5000' 11 25000 = 0,0000069 + 0,0042085 = 0,0042154m N atančnejši je nasledn ji izraz, ki ga izpe ljem o za krožne brem enske p loskve (in ga sm ise lno u po rab im o za kolobarje : Izraz u po ra b im o za vsak slo j posebej, upošteva joč obrem enitev z dvem a ko loba rjem a 1. sloj e, = (3 5 - 33,50023443) • ~ (29,26 - 27,76039997) • — + (29,26 - 27,76039997) •— - (28,46 - 26,9604344) • — = =------- i t i t , x Ü , 2. sloj e2 = (33,50023443 - 21,33585168) • - (27,76039997 -16,16820197) — ■+ E 2 h 2 (27,76039997-16,16820197) • — - (26,9604344 -15,46956874) •— ------ *— ------- JLJ ' ) ± -J ^ - * - ' 9 ali skupno e = 0 ,0 0 0 0 0 6 2 + 0 ,0 0 4 1 6 2 7 = 0 ,0 0 4 1 6 8 8 7 7 3 4 m Enačba (2) Enačba B4 - četverokotniki . . ■ : ' :p . (3) Tabela 2. enačba (1) mreža 2*16 mreža 2*32 mreža 2*16 I mreža 2*32 Primerjave skrčkov {mj sredinske1. sloj 0,0000062 0,0000071 0,0000069 0,0000062 0,00001 0,00001 2. sloj 0,0041627 0,0042612 0,0042085 0,0041627 0,00424 0,00418 točke za vsota 0,0041689 0,0042683 0,0042154 0,0041689 0,00424 . 0,00419 različne načine napaka 0,00% + 3,38% + 1,11% - + 1,7% +0,5% . ■ '.V,'.,":." ■ 7 ■ "■ . \ Vidim o, d a je o ds topn je zelo m ajhno in da zado šča inženirsk i na tančnosti. Matjaž SKRINAR: NAPETOSTI IN SKRČKI Drugi računski model. Pri prvem modelu je bil vsak izmed obeh kolobarjev modeliran s četverokotniki kar povzroči uporabo numerične integracije, ki zahteva veliko več numeričnega napora kakor opis bremenske ploskve s pravokotniki. Zato seje pri drugem računskem modelu izhajalo iz opisa obeh kolobarjev izključno s pom očjo pravokotnikov. Izmed možnih opisov je bil kot najoptim alnejši izbran opis, kjer krajni točki simetrale posam eznega pravokotnika ležita na srednjem polmeru vsakega kolobarja (slika 4). Tak opis ima v primerjavi s predhodnim modelom Slika 4. Modeliranje izseka kolobarja s pravokotnikom , katerega konca sim etrale ležita na srednjem polmeru Rs kolobarja -18 -13 -8 -3 2 7 12 17 I_____ I_____ I_____ I_____ I_____ I_____ I_____ I Slika 5. Opis ko lobarjev s 32. pravokotn ik i po kvadratu Tabela 3. Primerjava ana litičn ih vrednosti z vrednostm i, izračunanim i z dvema različnim a stopnjam a d iskred izacije - drug i model Matjaž SKRINAR: NAPETOSTI IN SKRČKI še d o d a tn o p om an jk ljivos t, da se posam ezni deli p ravoko tn ikov m edsebojno prekrivajo. Ker je račun s pravokotniki izredno hiter, je bilo že v prvi diskreditaciji u po ra b ljen ih 32 če tvero-ko tn ikov za vsak ko lobar, skupno to re j 6 4 če tvero-ko tn ikov (s lika 5 ). Sredinska točka je za obravnavani primer ena najmanj zan im iv ih . M nogo zan im ive jše so n am reč točke neposredno pod kolobarjem a, kjer lahko upravičeno pričakujemo m aksimalne posedke. Zatoje bil izveden preračun skrčkov za točko, ki se nahaja na razdalji 16.1 m od sred išča ko lobarjev (Tabela 5 ). Podobno kakor pri prvem m odelu , je bil tu d i za ta m odel izveden še d rug i iz račun z enkra t goste jšo m režo e lem entov. Če sedaj izvedem o prim erjavo napetosti (Tabela 3), opazim o, da se tudi pri drugem m odelu raz like zm an jšu je jo z g lob ino (vendar počasneje) in d a je ujem anje rezultatov zadovoljivo s s ta lišča inženirske na tančnosti. V idim o, da oba m odela ponovno ponujata prib ližno enake rezultate, kar potrjuje uspešnost m odeliran ja s pravokotniki. Pri takem m odelu je računski napor neka jkra t m anjši, z a to je m ogoče večjo n a tančnost doseči z večjim štev ilom e lem entov. Ponovno izvedemo prim erjavo skrčkov za sredinsko točko : Enačba (3) B4 - četverokotniki 1. sloj 2. sloj vsota napaka mreža 2*32 | mreža 2*64 0,0000062 0,00001 0,00001 0,0041627 0,00424 0,00420 0,0041689 0,00425 0,00421 +1,9% +1,0% Tabela 4. Prim erjava skrčkov {m } sredinske točke za različne načine računa Vidim o, da daje tudi drug m odel za sredinsko točko popo lnom a zadovoljive rezultate, kljub dejstvu, da m anj n a ta nčn o opisu je b rem ensko ploskev. ZAKLJUČKI Računski zgled, vze t iz inženirske prakse, poda ja p rim erjavo dveh p ris topov pri p reračunu prim erov, ko bremenska ploskev nima ravnih robov. Primerjava rezu lta tov, dob ljen ih s 'p r ib liž n im a ' m od e lo m a , z rezu lta ti, d ob ljen im i v re ferenčni to čk i s p om oč jo teoretičnih, direktnih enačb, izkazuje visoko stopnjo u jem anja , saj je u jem an je s s ta lišča inžen irske natančnosti popolnom a zadovoljivo . Č eprav je bila p rim erjava izvedena za s red insko to čko , ki je iz inženirskega vidika najmanj zanim iva, lahko sodim o, da ugo tovljeno u jem an je ve lja za p o ljubno to čko , sa j so za p re račun s p ra voko tn ik i oz, p o lju b n im i četverokotniki uporabljane enačbe, ki so neodvisne od lokacije računske točke. Pom em bna doda tna p rednost d isk re tiza c ije s p ravoko tn ik i je v de jstvu , da lahko v računu skrčkov upoštevamo tudi Poissonov koefic ien t te r tud i W e ste rg aa rdo vo teorijo B4 - četverokotniki B4 - pravokotniki mreža 2*32 mreža 2*64 mreža 2*32 mreža 2*64 1. sloj 0,04247 0,04265 0,04186 0,04227 2. sloj 0,02541 0,02585 0,02601 0,02601 vsota 0,06788 0,06849 0,06787 0,06828 Tabela 5. Primerjava skrčkov za točko (-16.10,0.0) za različne načine računa L I T E R A T U R A 1. Skrinar, M. (1996), PROGRAM B4 ZA RAČUN NAPETOSTI IN DEFORMACIJ TAL, PRIROČNIK ZA UPORABO 2. Skrinar, M., Battelino D. (1996), UPORABA PROGRAM A B4 ZA RAČUN NAPETOSTI IN DEFORMACIJ TAL., SEMINAR RAČUNALNIK V GRADBENEM INŽENIRSTVU Matjaž SKRINAR: NAPETOSTI IN SKRČKI 3. Skrinar, M. (1996), ANALIZA VERTIKALNIH NAPETOSTI IN POSEDKOV S PROGRAMSKIM PAKETOM B4, verzija 3.0, 2. zborovanje S lovenskega geotehničnega društva, Rogla 4. Bowles, J.E. (1996), FOUNDATION ANALYSIS AND DESIGN, M cGraw-Hill Book Company 5. Černiča, J.N. (1995), FOUNDATION DESIGN, John W iley&Sons, Inc. 6. Vitone, D.M .A., Valsangkar, A.J. (1986), STRESSES FROM LOADS OVER RECTANGULAR AREAS, Journal of Geotechnical Engineering, Vol. 112, No. 10, O ctober 7. Skrinar, M. Battelino, D., (1995), ZUM SPANNUNGSBERECHNUNG UNTER RECHTECKFUNDAMENTEN NACH BOUSSINESQ, G eotechnik 1 I N F O R M A C I J E 320 M ASIVNIH PREGRAD S TOPLOTNO IZO LA CIJSK IM I KOM BI PLOŠČAMI NA NJIHOVO SKUPNO ZVOČNO IZO LIRN O ST The influence of acting th er­ m al insulation p lates to m as­ s iv e w a lls on their total sound insu lation UDK 699.8+928.517.2 Mihael RAMŠAK P O V Z E T E K • S U M M A R Y V p ra k s i se to p lo tn o iz o la c ijs k im m a te ria lo m p o g o s to a v to m a tič n o p rip is u je jo tu d i d ob re z v o č n o iz o la c ijs k e la s tn o s ti, ka r pa p o g o s to ne drži. V sestavku je obravnavan prim er oblaganja m a s ivn ih p re g ra d s to p lo tn o iz o la c ijs k im i kom b i p loščam i. O pisani so pogoji, ki vp liva jo na zvočno izo lirnos t pregrad pri ob lagan ju s kom bi p loščam i. O prav ljene p re iska ve ka že jo , da se zvo čna iz o lirn o s t m a s ivn ih p re g ra d v ve č in i p rim e ro v o b la g a n ja s kom b i p lo š č a m i, ki se u p o ra b lja jo v p raksi, zn iža . V p liv o b la g a n ja s kom bi p loščam i je p ra k tično nepom em bno pri ob lagan ju fa sad n ih m asivn ih p re grad , in s icer za ra d i p re v la d u joče g a vp liva p re h o d a zvoka sko z i okna , b a lko n ska v ra ta ipd. D ru ga če pa je pri o b la g a n ju n o tra n jih ločiln ih p regrad v zgradb i, kjer lahko z ob lagan jem zn ižam o zvočno izo lirnost pregrade pod dovo ljeno m ejo , z a to je v teh p rim e rih p o tre b n a p re v id n o s t že pri z a sn o v i sestave p regrade . It's our p ra c tice to th in k th a t m a te r ia ls w ith good th e rm a l in su la tio n p ro pe rtie s a lso p osse ss good sound in su la tio n p ro pe rties b u t th a t 's o ften n o t true. C on d itio ns th a t in flu en ce the a irb o rn e sound insu la tio n p ro p e rtie s o f so lid w a lls w ith in p ra c tice u su a lly used co m p o s ite sys te m s fo rth e rm a l insu la tion are d iscussed in th is a rtic le . The results of m easurem ents show tha t the a irborne sound insu la tion o f so lid w a lls is o ffen decreased a fte r add in g them the a fo re - m en tion ed sys te m s fo rthe rm al insulation. Because of the predom inating sound tra n s m is s io n th ro u g h w in d o w s th is e ffe c t is less im p o rta n t in the case o f a dd in g c o m p o s ite sys tem s fo r th e rm a l in su la tio n to the o u ts id e w a lls o f d w e llin g houses. On the o th e r hand, to m eet the req u irem en ts o f re leva n t re g u la tio n s , the e ffe c t o f d e c re a s in g the a irb o rn e sound in su la tio n m ust be taken in to a c c o u n t in the case o f in te rio r barrie rs , located inside o f d w e llin g _____________________________________________________h o u s e s ._____ Avtor: UVOD V praksi se pogosto d og a ja , še posebej m ed nepoznavalci, da se zmanjšanju toplotne prepustnosti p regrad z nam estitv ijo top lo tno -izo lac ijsk ih oblog a v to m a tičn o p rip iše tu d i zm an jša n je zvočne p re pu stn os ti p regrad. To pa več inom a ne drži. Že v s ta nd a rd n i s troko vn i l i te ra tu r i1•2-3-4j ki obravnava področje gradbene akustike, lahko zasledimo nekatere p rim ere, ko se pri o b la g a n ju m asivn ih p regrad s to p lo t-n o izo la c ijsk im i o b lo g a m i zvočna izo lirn o s t le - teh v najneugodnejš ih prim erih lahko zniža tudi do 8 dB. V zadnjih letih je bila v Republiki Nem čiji opravljena večletna raziskava0, k ije obravnavala vpliv namestitve najpogosteje uporabljanih toplotno-izolacijskih oblog na skupno zvočno iz o lirn o s t ob ložen ih m asivn ih p regrad , in s icer v p liv d in a m ičn e to g o s ti toplotnoizolacijskega materiala, vpliv načina pritrditve o b log na m asivno p re g ra d o te r vp liv om e tava n ja ob log . U gotovljeno je b ilo , da se zvočna izo lirn o s t m as ivn ih p regrad po o b lo ž itv i z n a jpogoste je u p o ra b lja n im i v rs ta m i to p lo tn o iz o la c ijs k ih ob log v več in i p rim erov zm a n jša , in s ice r od 1 dB do 6 dB, odvisno od n aš te tih vp livov. Le pri nekaterih ko m b in a c ija h izb ran e ga to p lo tn o iz o la c ijs k e g a m ate ria la , nač ina p ritrd itve na m asivno pregrado te r om e tanosti ob loge se lahko zvočna izo lirn o s t m asivne pregrade po obložitv i s top lo tno izo lacijsko o b log o celo poveča. Do podobn ih u go tov ite v , kot s led ijo iz om enjene nemške preiskave, sm o prišli tudi pri naših preiskavah zvočne izo lirn o s ti o b lo že n ih m as ivn ih p regrad v novozgra jen ih s ta no van jsk ih zgradbah. Pri nas se za zmanjšanje toplotne prepustnosti pregrad v gradbeni p raks i pogosto u p o ra b lja jo ko m b in irane o z irom a t.i. kom bi p lošče iz to p lo tn o iz o la c ijs k e g a s lo ja , ki je obdan z leso cem e n tn im a s lo jem a. Kot toplotnoizolacijski sloj se pretežno uporablja penjeni p o lis tire n , redkeje m in e ra ln a vo lna. Na m asivne p regrade nam eščene kom b i p lošče se ponavad i še om eče. V n ad a ljeva n ju je p rikaza n znač ilen rezu lta t ene od vrste v za dn jih nekaj letih op rav ljen ih p re iskav zvočne iz o lirn o s ti m a s ivn ih p regrad, ob ložen ih s top lo tno izo lac ijsk im i kom bi ploščam i. Obravnavani so raz log i za zn iža n ja zvočne izo lirnosti m asivn ih p re g ra d za ra d i o b la g a n ja s to p lo tn o iz o la c ijs k im i kombi ploščam i ter vpliv tega znižanja na zmanjšanje zvočne za šč ite b iva ln ih p ro s to ro v zgradb. PREISKAVA ZVOČNE IZOLIRNOSTI MASIVNE ARMIRANOBETONSKE PREGRADE PRED IN PO OBLOŽITVI S TOPLOTNOIZOLACIJSKIMI KOMBI PLOŠČAMI TER REZULTATI PREISKAVE Preiskavo zvočne izo lirnosti 2 0 cm debele masivne a rm ira n o b e to n ske p regrade pred in po ob lož itv i s top lo tno izo lac ijsk im i kom bi p loščam i sm o izvedli v te rensk ih p og o jih v novo zg ra je n i s ta no van jsk i zgradbi. Preiskavo sm o izvedli v skladu s standardom JUS U.J6.043 ozirom a ISO 14 0/IV . Površina merjene pregrade je zn a ša la 12 m 2. M erjena p regrada je b ila vg ra jena v sk lop b očn ih ko n s tru kc ij, katerih m asa je v vseh p rim erih zn a ša la vsa j 3 0 0 k g /m 2. Poleg tega je bila m erjena pregrada brez prebojev, razpok in podobnih akustičn ih oslabitev, ki bi lahko vp liva le na zn iža n je njene zvočne izo lirn o s ti. Sestava top lo tno izo lacijsk ih kom bi plošč, s katerimi je b ila o b ložena a rm ira n o b e to n s k a s tena , je bila nas ledn ja : - lesocem entn i s lo j 0 ,5 cm - pen jeni p o lis tire n 2 ,5 cm - lesocem entn i s lo j 0 ,5 cm T o p lo tn o izo la c ijske p lošče so b ile na m asivno armiranobetonsko ploščo prilepljene po celotni površini z g ra db en im lep ilo m te r po n a m e stitv i om e tane z okoli 1,5 cm debelim om etom iz podaljšane apnene m alte. V diagramu na sliki 1 je prikazana ugotovljena odvisnost zvočne iz o lirn o s ti bd frekvence zvoka za p rim era meritev zvočne izolirnosti masivne arm iranobetonske pregrade pred in po obložitvi s top lo tno izo lacijsk im i kom bi p lo ščam i. V sk ladu s s ta n d a rd o m ISO 7 1 7 /1 izvredno ten i zvočni izolirnosti Rw'za merjena primera sta naslednji - neobložena a rm ira n o b e to n s k a p re g ra d a : R ' = 55 dBw - o b ložena a rm ira n o b e to n s k a p re grad a : R ' = 52 dBw Zvočna izolirnost masivne armiranobetonske pregrade se je tore j po obložitv i s to p lo tno izo la c ijsk im i kombi z enostavn im n iha jn im s is tem om z eno p ros tos tno s to pn jo (s lika 2 ). V ko likor notran je dušenje m ate ria lov kom bi p lošč za ne m a rim o , za p išem o re so n a n čn o fre kve n co g orn je ga m odela : J _ E f° 2n i d i . M (1 ) kjer je pomen oznak opisan v sliki 2. Ker nas zanim a ie, v katerem te rčnem frekvenčnem pasu se nahaja p lo ščam i v o b ravn ava ne m p rim eru zn iža la za A Rw' = 3 dB. ANALIZA REZULTATOV Pri va lovn ih d o lž ina h zvoka, ki so ve liko več je od debeline kom b i p lošč, lahko obn aša n je om e tan ih kom bi p lošč, p rilep lje n fh na a rm ira n o b e to n s k o pregrado, pri prehodu zvoka skozi pregrado opišemo resonančna frekvenca m odela lahko zaradi razmeroma trdega o z irom a n e e la s tific ira n e g a penjenega m a jhnega no tran jeg a d uše n ja m ate ria lov kom bi po lis tirena . R esonančne frekvence pri znač iln ih Slika 2: Model za opis obnašanja obloge iz ometanih kombi plošč pri prehodu skozi pregrado Pomen oznak : 1. - om et d-, = 1,5 cm 2. - kombi plošča d2 = 3,5 cm 3. - armiranobetonska pregrada d3 = 20 cm M - masa ometa in lesocementnega sloja (kg/m2) E/d2 - dinamična togost toplotnoizolacijskega sloja kombi plošč (N/m3) rj - viskoznost toplotnoizolacijskega sloja kombi plošč (Ns/m2) p lo š č 5 razliko med resonančno frekvenco dušenega te r nedušenega n ih an ja za ne m a rim o . Kot v id im o v d ia g ra m u na s lik i 1, nastop i največje zn ižan je zvočne izo lirn o s ti po o b lag an ju m asivne 2 0 cm debele p lošče s 3 ,5 cm debelim i kom bi p lo šča m i oko li s redn je frekve nce te rčnega pasu 4 0 0 Hz. Ko vstavim o količine v enačbo (1 ) opazim o, da znaša d in a m ič n i m odu l e la s tično s ti to p lo tn o iz o la c ijs k e g a s lo ja oko li 4 ,7 x 106 N /m 2, kar pom en i 5 , da je v m erjenem prim eru to p lo tn o iz o la c ijs k i s lo j kom b i p lo šč sestav ljen iz debe linah kom bi p lo šč z u g o to v lje n im m odu lom e la s tično s ti pen jenega p o lis tire na E so prikazane v d ia g ra m u na s lik i 3. O pazim o lahko, da je reso na nčn a frekve nca pri obravnavan ih debe linah v frekvenčnem področju med oko li 2 0 0 Hz in oko li 5 0 0 Hz, g lede zvočne izolirnosti pregrade torej v najneugodnejšem področju. E las tičnost pen jenega p o lis tire n a , ki se ponavadi upo rab lja k o tto p lo tn o iz o la c ijs k i slo j kom bi plošč, je to re j s s ta liš č a zvočne izo la c ije neustrezna. Da pri ob lagan ju m asivn ih p regrad s kom bi p loščam i ne bi zn iža li zvočne izo lirnosti Slika 3: Resonančna frekvenca kom bi plošč, om etanih z 1,5 cm debelim ometom iz podaljšane apnene malte, pri značiln ih debelinah kom bi plošč 2,5 3,5 7,5 10 debelina kombi plošč (cm) pregrade, je potrebno zagotoviti, d a je resonančna fre kve n ca pod sredn jo frekve nco te rčnega pasu 1 0 0 Hz. S tem po eni s tra n i p re p reč im o zn ižan je zvočne izolirnosti na odločilnem frekvenčnem področju m ed 100 Hz in 3 1 5 0 Hz, po d rug i s tran i pa vsa j na zgornjem delu odločilnega frekvenčnega področja po o b la g a n ju dosežem o ce lo povečan je zvočne iz o lirn o s ti p regrade (s lika 1). R ačun nam pokaže, da m ora biti za ra d i pom ika resonančne frekvence pod 100 Hz e lastičn i m odul E toplotnoizolacijskega sloja s cementno ali podaljšano apneno m a lto om etan ih kom bi p lošč m an jš i od o ko li 3 X 1 0 5 N /m 2. O pazim o lahko 5, da se kot top lo tno izo lac ijsk i sloj lahko v te m prim eru uporabi npr.: us trezno izbrana s tek lena oz irom a kam ena vo lna ali pa e las tific iran i penjeni polistiren. Kolikor pa obloga iz kombi plošč ni ometana, elastični modul E to p lo tn o iz o la c ijs k e g a s lo ja kom bi p lošč ne sm e presegati v rednosti okoli 3 x 10 4 N /m 2. Tako nizko vrednost e lastičnega m odula E ne dosega nobeden od toplo tno izo lacijsk ih m ateria lov, ki se uporablja jo v praksi, kar pomeni, da se zvočna izolirnost masivnih pregrad po oblaganju z neometanimi kombi ploščami v vsakem prim eru zniža. Om enili sm o že, da so bile kom bi plošče, s katerim i je bila obložena pre iskovana pregrada, prilep ljene na p regrado po celotn i s tičn i površin i z g radben im lep ilom . Poleg pritrd itve z lep ilom se kom bi p lošče vča s ih še d od a tn o p ritrd i na m asivne p regrade s sidri. Rezultati preiskav kažejo6, da se zvočna izolirnost p regrad po o b lag an ju v ta k ih p rim erih še dodatno zniža za okoli 2 dB. Kolikor kombi plošče na m asivno pregrado niso prilepljene, tem več le pritrjene s sidri, op is o bnašan ja obloge z m odelom iz slike 2 ni več ustrezen. O m enim o le, da v p rim erih , ko so kom bi p lošče v m as ivno p regrado le s id rane , pri čem er po oblaganju ostane med masivno pregrado in kombi ploščami medprostor, lahko pričakujemo po oblaganju ce lo povečan je zvočne izo lirn o s ti p regrade ’•2. VPLIV OBLAGANJA MASIVNIH PREGRAD S TOPLOTNOIZOLACIJSKI Ml OBLOGAMI NA ZVOČNO ZAŠČITO BIVALNIH PROSTOROV ZGRADB Na m asivne p regrade, ki loču je jo b iva lne p rostore v zg ra db ah od z u n a n jo s ti zg radb , od neogrevan ih p ro s to ro v a li pa od p ro s to ro v z b istveno d ru g a č n im i m ik ro k lim a ts k im i pogo ji, kot so v b iva ln ih p ro s to rih , se za ra d i zm a n jša n ja to p lo tn e p re p u s tn o s ti v p raksi ponavad i n a m e s tijo to p lo tn o iz o la c ijs k e ob loge iz kom bi p lošč. V prim erih, ko ob ložim o s kom bi p loščam i m asivne fasadne stene, v katere so vgrajena okna, balkonska vrata in podobni lažji m ontažni e lem enti, ob lagan je m asivn ih fa sa d n ih sten le m alo vp liva na skupno zvočno izo lirn o s t fa sa d n ih p regrad 7. Pretežni del zvočne energ ije nam reč v teh p rim erih p reha ja skozi okna, b a lkon ska vra ta a li podobne lažje fasadne elemente, tako da lahko prehod zvoka skozi m asivne fa sa d n e sfene in s tem tu d i vp liv o b lag an ja s kom bi p lo ščam i na skupno zvočno izo lirn o s t tak ih fa s a d n ih p regrad za n e m a rim o . Drugače pa je v primerih, ko obložimo s kombi ploščami m asivne pregrade med bivalnim i prostori stanovanj in npr.: skupn im i s topn išč i v s ta no van jsk ih b lokih, kolesarnicam i, podstrešji, top lo tn im i posta jam i ipd. V takšnih primerih je s predpisi opredeljena potrebna zvočna izolirnost pregrad glede na funkcijo prostorov, ki jih p regrade loču je jo . K o liko r izbe rem o ta kšn o sestavo in debelino m asivne pregrade, ki nam ravno še zago tav lja po trebno zvočno izo lirn o s t g lede na fu n kc ijo p ros to rov , k i j ih p re grad a loču je , o bs ta ja m ožnost, da po nam estitv i kom bi p lo šč p o trebna zvočna izo lirnost pregrade ne bo več zagotovljena. Zaradi navedenega je v tak ih p rim e rih p o trebna previdnost pri izbiri vrste to p lo tno izo la c ijsk ih oblog ali pa je potrebno ustrezno povečati zvočno izolirnost obravnavanih masivnih pregrad, k ijih im am o namen ob lož iti s to p lo tn o iz o la c ijs k im i kom b i p lo šča m i. Koliko mora biti zvočna izolirnost m asivne pregrade višja od potrebne, je odvisno od vrste kom bi p lošč, njihove debeline, načina pritrditve na masivno pregrado in od om etanosti. SKLEP Preiskave zvočne izo lirnosti m asivnih p regrad pred in po obložitvi s toplotnoizolacijskim i kombi ploščam i kažejo, da se zvočna izo lirnost pregrad po obložitv i s kom bi p lo ščam i p ra v ilo m a zn iža . K o likšno bo znižanje zvočne izolirnosti, je s icer odvisno od vrste to p lo tn o iz o la c ijs k e g a m a te ria la kom b i p lo šč , od njihove debeline, od nač ina p ritrd itve kom b i p lošč na masivno pregrado ter od om etanosti kombi plošč, ugotovim o pa lahko, d a je eden od ključnih razlogov za znižanje zvočne izolirnosti neustrezna e lastičnost m ateria lov top lo tno izo lacijskega slo ja kom bi plošč, ki se uporab lja jo v praksi.P rob lem zn ižan ja zvočne izo lirn o s ti m as ivn ih fa s a d n ih p re g rad z o b lo g o iz fo p io tn o iz o la c ijs k ih kom b i p lo šč je za ra d i p rev ladu jočega vp liva p rehoda zvoka skozi okna, balkonska vrata ipd. praktično zanem arljiv. Drugače je pri oblaganju notranjih masivnih pregrad v zgradbah, ki loču je jo b iva lne p ro s to re od skupn ih p ro s to ro v , kot so npr.: s topn išča, kolesarnice, top lo tne posta je ipd. V teh prim erih je potrebno ali predvideti m asivne pregrade z ustrezno povečano zvočno izo lirn o s tjo g lede na p re dp isane v red no s ti, a li pa iz b ra ti tako sestavo , debe lino in način n a m e s titve to p lo tn o ­ izo la c ijsk ih kom b i p lošč, da se zvo čna iz o lirn o s t p regrad po n am estitv i kom bi p lošč ne bo zn iža la . L I T E R A T U R A (1) Moll W. Bauakustik, Verlag von Wilhelm Ernst & Sohn, 1965 (2) Gösele K., Schülle W. Zvuk, toplota, vlaga, Gradjevinska knjiga Beograd, 1979 (prevod) (3) Fasold W., Sonntag E., Winkler H. Bau- und Raumakustik, VEB Verlag für Bauwesen, 1987 (4) Maekawa Z., Lord P. Environmental and Architectural Acoustics, E & FN SPON, 1994 (5). Schmidt H. Schalltechnisches Taschenbuch; VDI-Verlag, 1976 (6) V Paulmann K. Neue Untersuchungen zur Luftschalldämmung von Wanden mit Wärmedammverbundsystemen, Bauphysik, 16 (1994), zvezek 4, str. 115 - 121 (7) DIN 4109: Schallschutz im Hochbau, Beiblatt 1: Ausführungbeispiele und Rechenverfahren (1989) ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LJUBLJANA, KARLOVŠKA 3 S TR O K O V N I IZPITI ZA G R A D B E N IŠ TV O IN A R H ITE K TU R O TER P R IP R A V LJA LN I SE M IN A R JI ZA S TR O K O V N E IZP ITE V LETU 1997 A. SEMINARJI B. IZPITI Rok Leto Mesec SEMINAR pisni ustni V. 1997 Maj 19.-23. maj 24. maj 9.-13. junij VI. 1997 September 15.-19. september VII. 1997 Oktober 20.-24. oktober 18. oktober 3.-7. november Vlil. 1997 November 10.-14. november 15. november 1 -5. december IX. 1997 December 15.-19. december A. P ripravlja ln i sem inar za strokovne izpite o rgan iz ira ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, 1000 L jub ljana, K arlovška 3 (telefon/fax: 061/221-587. Prijavo, v obliki dopisa, pošlje o rgan izatorju plačnik. Če je p lačn ik sem inarja podjetje (pravna oseba), priobči v prijavi še to izjavo. Sam oplačn ik pošlje o rgan izatorju poleg prijave še kopijo dokazila o p lačilu . C ena sem inarja za eno osebo znaša 65.000,00 SIT (znesku je že prištet 5% prom etn i davek). Š tev ilka žiro računa je 50101 -678-47602. B. S trokovn i izpit o rgan iz ira G RADBENI INŠTITUT ZRM K, D im ičeva 12, 1000 L ju b lja n a , te le fon (06 1 )301-133 . Prijave, v obliki obrazca, z vsem i prilogam i, ki so razvidne iz obrazca, sp re jem a o rgan izato r 20 dni pred pisnim delom izpita. O brazce je m ogoče dobiti pri o rgan iza to rju , vse in form acije pri inž. Jakobu G rošlju od 8 .00 do 12.00 ure.