V Ljubljani, dne 1. marca 1931. Cena posamezni številki Din 1'50 XIII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega Ib dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Wn 40*—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10"—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, «s Oglasi po ceniku. = UredniStvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Opravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št, 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Glas upokojencev« Društvo državnih upokojencev & upolkiojenik v Ljubljani, podružnica v Mariboriu je sestavilo (niasladinjjo spo* menico, katero je predsednik imeno* varnega društva, davani nadupraviteflj g. Lilleg izročil banu idtavske banovu ne, gospodu drju. Dragu Marušiču. Spomenic^. .Staroupokojenci isa 'imajo zahvatiti prejšnjemu političnemu režimu, da se njih bedho stanje še do danes ni popravElo. Čeprav je M -osnutek uradniškega zakona iz lata '1923. 6-d Njegovega Veličamslliva kralj aj že piredsankcio-mran, je- iniarodna \Skup-ščina -vendarle črtala iz eh 239. o-dj štavek, čigar uzakonitev bi staroupo-koj-ence- gmotno izdatno ipodjprflla. Od zjedinjenja do -danes je )pre= teklo 12 let, 'Vendar ipa se položaj stas roupo-kojencev ni obrnil na bblj-e, nas sprotno, zavzel je še b-o'Ijj žaffoistno -sliko. Staro up oko jene i dobivajo le polovico tistih prejemkov, ki jih uživajo aktivni njihovi 'tovariši pO- zakonu iz >le|ta 1923. ter s'o njihove penzije p-o= vjprečno- mnogo nižje -od- potrebnega živij eniške ga1 standarda. V -službi -za državo osiveli in fizičnio iz-črpani, so morali star ou.po k oj enci- vnovčiti vse tište materijalne- dobirinle, ki' so jih še lahko pogrešali, da so si v taajiVe-čjem pomanjkanju še lahko podaljšali -svoj obstanek. Sedaj nimajo ničesar več. Beda je na virhuncu. V nestrpnem ipri-čakova-nj-u dkorajišnj ega -olajšanja prosijo in rote visoko kraljevsko- vlado, da jih v najlkritičnejišem trenotku reši pogina. Zalto prosi j-o: i 1. Da se 'vsem staraupokoj-encem nakaže primerna denartna' pomoč; 2. da -se -z novim uradniškim za* kouom izenačijo prejemki vseh up-o= kojencev in upoko'j-enk s prejemki-aktivnih uradnikov, -in -sicer soraz* metno- -prejemkom, 'jkii -o-dgoviarj a j o-kaltelgöriljam in Službenim Idtoim: 3. -da is-e zagotove prejemki vdovam in -otrakom po upokojencih v islti izmeri, kakor -so jih uživali njih reditelji; 4. da -se priznajo -Msiem -upokojen* cem in njih ro-dbinam iste ugodnosti, kakršnih s-o deležni n-jih aktivni tovariši pred upok-ojitvija; t-o Se' zla-s(ti tiče trajnega 50% populsltla1 !pri vožnjah n-a železnicah in državnih pa-robrodih; 5. da se državnim upokojencem pirizna brlezplačno zdravfljenijie in oisk-n* ba v iboilpišni-cah v II. razredu; 6. dia se- pomakne mesto Maribor v 'I. -razred diraginjisfcih doklad. V Mariboru, dne 18. januarja 1931. Društvo državnih upokojjeinceiv in upokojenk v Ljubljani, podružnica v Mariboru. Zanimiva ugotovitev. V zagrebškem »Na'šem OI-asu« je izšel aktualen članek pod naslovom »B-els-eda o nas samih«, v katerem prihaja pisec -do prav zanimih -zaključkov. Ker so ledi -vredni, da1 jih izvedo tudi naši -čitatelji, objavljamo v naslednjem samo- 'odlomek iz tega članka. »Prav od osvabojenja in zjedinje* nja sem iso se, kakor vemo, baš v predmetih dnevne potrošnje, ki -so državnemu uradniku najpotrebnejši, pojavljala ves čals- varovanja cen, vemo pa -tudi prav dobro, da je vsako povečanje prejemkov po času in vi* šini daleč zaostajalo1 za (naglim itn -silno visokim porastom c cin najpotrebnejših življeniskih po't'rebšči|n. Spomnimo- s-e! le na naše bivše kiroiniške plače1, -pa -na prevedbo nal di* narlske plače, na povišanj e- -teh in končno na prejemke po isedarijem -urad* niškem zakonu iz leta 1923., spomnimo se pa obenem 'tudi, kaj in koliko -smo ob ilsltem času potrebovali za sita'no-vanje, obleko, obutev 'in za najškrom* ne-jjše življenje, tb je skratka za naše preživljanje, pa moremo z mirnim srcem in brez posebnih piriimerjalnih stati,stičnih podatkov ugotoviti k-nuto-dej* stvo, da so bili naši prejemki, vs-elej neznatni in premajhni za pokrivanje najnujnejših naših potreh, posebno še če; upoštevamo, da -smo Srednji dru* žabni -stalež, Jasno je1, da se plače /državnega uislužb ensitva 'n)e morejo menjavati kakor cene žita na trgu, ker je to teh* niški neizvedljivo, dasi se -to izvaja v nekaterih državah, kjer se -draginj* ske doklade državnega uslUžbenštva vsak mesec sporedno z indeksom cen menjajo, kakor na primer v Avstriji. Človek bi mislil, da bi državnemu uradniku, če mu je bilo te plače- »dovolj« tedaj, Iko je bilo- žito trikrat dražje nego danes, -meso lini m-asit pa dVakrat dražja in prav tako Hudi sta* no vanj a (za 'naše ljubljanske in sploh slovenske razmere (ta 'trditev ne velja docela — op. uredn.), da bi temu uradniku 'to-rej morala1 biti današnja Plača »previsoka«. To-da prav -to je ti* Mo, -da -plača nikdar do- danes še- ni bi-La zadostna, vsaj -za večino državnega uradništva in za dostbjho me* ščansko življenje ne. -In če je zdaj prav glede navedenih živfjenSikih potrebščin naštopilia doba pocenitve, je' tireba Vzeti tudi danes -v rolko- svinčnik in računati: da*li so- današnje plače državnih uslužbencev — vsaj kar se tiče večine — Iker (Vselej mislimo na ogromno število -nižjih -državnih uslužbencev —, zadostne za' stanu primerne izdatke »elite- narodnega -razumništva«, to je nas državnih uradniko-v a še prav po* selblno itistih, ki iso oženjeni im imajo družino! Da te plače 'niti dane-s, dasi so se v mnogih ozi-rih najvažnejše živij eniške potrebščine pocenile, -niti približno ne zadostujejo za opisani’ način življenja, nam -dokazuje nedavno- izišlli zakon o daVku: na samce, ki dohodkov pod 2500 Din na mesec he objame, dočim se redno zatrjuje;, da je (življenje v dvoje vseeno cenejše od življenja samcev. To ne’ pomeni -nič drugega, nego to, -da se -dnevničarji, slu-žitelji, zva* ničniki in uradniki tretje kategorije in v pretežnem Številu tudi uradniki druge kategorije, ne bi ismeli, oziroma se ne bi mogli ženiti, ker imajo plače, ki ne zadoščajo za- dostojno- zakonsko življe’nje državnega taradnika. Smo- pa prepričani -da je đane's mnogo več oženi enih državnih Uradnikov, ki nimajo po 2500 Din -plače na mesec, ker je ostalih uradnikov il. ka* tego-rije po- številu- prav malo, a ba'š med temi je sorazmerno n ajveČ neoženjen ih. Kaj torej sledi) iz vsega tega? Vsem oženj enim -državnim nameščencem, tudi če nimajo otrok, bi Ise mo* rala povišati plača 'najmanj ,-na 2500 Din na mesec. Zaikon niti samcev ne sili, da- morajo pri dohodkih izpod te* ga zneska plačevati -davek, in če' so dolžnosti enake, naj bodo- tudi pravice. Kako pa to silno Število- državnih uslužbencev vendarle s svojimi druži* nami živi, bolje reeelnio: životari brez tega minima 2500 Din na mosec, si lahko vsakdo sam predstavlja.« Stanovanjska kasarna. Hz mesečnika »Die Heimstätte«, glasila uradniške stavbne hranilnice v Berlinu, objavljamo članek, ki je izšel pod prednjim naslovom in ki vsebuje nekaj statističnih podatkov, ki morejo kolikor toliko veljati tudi za druge kraje in razmere. Članek se glasi: »1. Stanovanjska kasarna je tisto zlo, iz katerega — -če pogledamo- do dna — je zrasla v stari Nemčiji stano* vanjska beda in s katerim je Ie*ta stal* no zrašče-na. V letu 1910. je bilo v mestu Kielu 48.624 stanovanj. Od teh jih je bilo: 9971 stanovanj v hišah z več od 10 -sita* novanj, 27.059 stanovanj v hišah s 7 do 10 stanovanj, 6655 stanovanj v hi* šah s 4 do 6 stanovanji, 3212 stanovanj v hišah z 2 do 3 stanovanji, a samo 1727 stanovanj v enodružinskih hišah. Že leta 1910. je povprečno stano* valo v vsaki obljudeni hiši v Berlinu 77'5, v Charlottenburgu 62‘7, v Bres* lauu 52 oseb. Ob istem času je prišlo v Londonu samo 7‘6, v Aritwerpenu 7 in v Bruselju 9 stanovalcev na poedi* no stanovanjsko poslopje. V Berlinu so ,cele ulice hiš, v -katerih je v vsaki po 40 do 50 stanovanj. So pa tudi hiše, v,katerih je po- 81, 110, 121 »stanovanj« (v Koppenstrasse) in celo hiše z 243 strankami (ta hiša je v Ackerstrasse št. 132—133). Vsako petdeseto stanovanje v Kielu leži V kleti, na vsakih 50 stano* vanj je pa eno v podstrešju. 2. Stanovanjske kasarne, stavbe na dvoriščih in oderuštvo s stavbišči se med seboj podpirajo. Vrednost zemljišč v -predmestju Berlin*Charlotten* burg je 'leta 1886. znašala 45 milijonov mark, leta 1897. pa že 300 milijonov mark. Pri tem seveda vrednost pošlo* pij -ni všteta. (Zanimiva bi bila para* lela z /Ljubljano — primerjaj samo da* našnje cene stavbišč na Aleksandrovi cesti s cenami istih stavbišč pred voj* no! — Op. ured.). V mestu Halle ob Saali je vrednost zemljišč zrasla tako*l:e: v razdobju 1830./39. je znašala 100, narasla je na 446'5 v letih 1870./79. in na 843'6 v raz* dobju 1890./95. V teh 160 letih je v istem mestu naraslo število prebivalstva 4 in pol* krat, število poslopij pa samo 21/Bkrat, cene -stavbišč pa Sokrat. Zemljišče, kupljeno v Kielu pred 60 ali 70 leti za morda 50.000 mark,, pri čemer je vrednost stavbe vračunana, donaša zdaj lastniku zgolj za uporabo zemljišča letno dedno stavbno zakup* nino (Etbb-auzins) 80.000 mark. Po treh rodovih pripade lastniku zemljišča tu* di še nova poslovna stavba, ki je bila zgrajena leta 1929. na zemljišču. Celo* kupnost se trudi za to grozotno zem* Ijiško rento, katero je sama ustvarila zemljiškemu posestniku. Koliko pa ta zemljiški posestnik sedaj zahteva za kvadratni meter malega preostalega kosa svojega zemljišča -od mesta, -o tem pa -o priliki kaj več. 3. Brez dvoma, izkoreninjeno in revno je postalo naše pridno nemško ljudstvo zaradi stanovanjskih kasarn in oderuštva s zemljišči. Od L4 milijona berlinskih gospo* dinj štev ima samo 0T6 milijona mal del Vrtička. Hi-šniii vrtlovi sb pa prav za prav le v najskrajnejših beriinskih predmestjih. V Kielu so se stanovanjski najem* niki v družinskih stanovanjih takode selili: v letu 1912. je bilo preselitev: 14.137, v letu 1913.: 13.081, v-letu 1914.: 11.259 družin. V Berlinu -se je pred vojno preselilo 40% družin -srednjega stanu vsako leto vsaj po enkrat. S šo* loobveznimi otroki. Bremena oskrbe siromakov so zna* šala v računskem letu 1910./11. razde* Ijena na posameznega prebivalca v Kie* lu 417, v Alltoni 338, v Flensburgu 209, v Wandsbeku 210 pfenigov itd., in si* cer se je to breme zviševalo s števi* lom hiš in padalo s številom prebival* stva. »Velikomestna stanovanjska ka* sarna je pravi -rojstni kraj ogromnih mestnih ubožnih bremen«,, je dejal! po* znavalec. Število prostitutk se je s številom prebivalcev in stanovanjskih kasarn sorazmerno dvigalo. Znašalo je v Ber* linu -v letu 1873.: 1780, v letu 1888.: 3392, v letu -1900. 14147, v letu 1914 : 4539. Na potrebe stanovalcev se podjet* niki, ki grade stanovanjske kasarne, niso nikdar ozirali. Izjemoma se je vrstilo pomanjkanje stanovanj in -pre* obilica stanovanj. V Kielu je bilo leta 1910. praznih stanovanj: 4'78%, jv letu 1911. : 5-37%, leta 1912.: 4'51%, leta 1913.: ,2'99% in leta 1914.: 2-05%. 4. Družine z otroci in gospodarski slabotni sloji ostanejo pri pomanjka* nju stanovanj najprej brez doma ali pa najdejo zavetišče v najslabšem sta* n-ovanju. Med brezstanovalci je največ ta* kih družin, ki morajo skrbeti za ve* liko število otrok. Ponudbe mirnih, solnčnih stano* vanj za »stranke brez otrok« in za »mirne stranke«, so splošno znane iz dnevnikov. Pogodbene obveze, kakor n. pr. ta, ki določa »da družinski pri* raste,k ni dovoljen«, so pa javnosti ma* nje znane.« Važna razsodba državnega sveta. (Retinoaktivna moč o-đlbčb uptravnih oblas-tev.) Vprašanje, da*lll imajo, u-piravma ob last va -pravico-, s-voj/im -reše-nij-em -dla* jati -retroaktivno moč, j-e že’ -doOjgo ča-siai zanimalo pravnike. Posebne važnosti je to vprašanje ;za -državne uslužbence, -katerim s-o- upravna oblaslt-va priznala s -svoj-imi odloki -razna prava za pretekle' dobe.-. G-re namreč za ito, od kdaj (teko na podlagi takih 'naknadnih odločb -pripadajoči jim piriejemki. V nekem konkretnem -slučaju je državni svet izdal po-d št. il8.859/30 od 4. oktobra 1930. razsodbo, kli1 -se glasi -v izvlečku: »V isvojem VI. oddelku je državni svet -razprav] j-ali tožbo N. N., vloženo proti rešitvi finančnega ministra od 24. avgusta 1929., D. R. ši 101.277;. zaradi -tega, ker mu je pravica do prte* jemkov po naknadnem priznanj-u, peke Službe bila priznana od 1. dne sle* m m deče-ga m-eseca -po mesecu, v katerem je tožlb-o -za inaknadno priznan j a služ* bemüh let vložil. Ko j-e državni sivet proučil tožbo, izpodbijano rešitev in ostale ispise, ki se nanašajo na to za* devo, j-e spoznali, da' je tožba neosnovana, ker minister ne more dati svojim rešitvalm retroaktivne sile, ra'zem slučajev, če -izdaja rešitve v izvrševanju razsodb državnega sveta. Zato na podlagi čl. 17. ijn 34. za* kona o državnem svetu in upravnih sodiščih, § 51. zakona -o -poslovnem redu v državnem -svetu in tarifne postavke -Št). 52. taksnega -zakona, -držav* ni svet razsoja: (da se ta tožba zavrne kot neumestna in da tožilec plača 100 Din takse.« Po- ti -razsodbi mora tedaj vsiak državni uslužbenec, ki hoče, da se mu tudi za pretekli čas pri znajo prejem* ki, -katere bi bil moral dobiti že prej. pa jih zaradi drugačne 'upravne lodlloe* be ni dobil, izzvati v svoj prilog razsodbo državnega sveta, po kateri mu potem pripadajo prejemki tudi za ves čas, ki je že potekel. Na podlagi kes» Draginjske doklade upokojenih preidi sednikoiv im članov kasacijskih sbdilšč. Glavina komtroila jö proučilk rešitev fibančpega ministrlstva od 9. julija 1930., st 35.810/1., (s katero je pojasnjeno: »d)ä jie pod izrazom »predsedniki in člani kasacijsfcega sodišča« 'iz 4. plena odločbe minisHlnskega is vet a o draginjskih dokladah državnih up o» kojiejicev in upokojenk D. R. štev. 107.201 od 8. oktobra 1924., ra'zumeti tako predsednike in Člane fcasacijiske» ga sodišča v Beogradu, kakor tudi predsednike in člane stola sedmorico V Zagrebu, vrhovnega (sodišča mi je de» jal samo .sveti kralj'’. To1 mi šel ni zadosti« * In pokoril sje je še maptoj. Toda nekoč je prilšlla polju in 'V ceisithih jarkih, kjer je pasla kravo in kozo, je molila po ves dan in brez dvoma je ta pastiri* čica imela več domišljije in več ob* čuitilj ivosti od velikega slikarja ali ve* like ga pesnika: zakaj sttv&ri, o (katerih je premišljevala, človeška revščina, Jezusovo, žiVl/jenje in prizori iz nje-jgovega trpljenja, so se ji prikazovali v takih podrobnostih in tako natančno', da islkono ni presitlala vznemirjati tee lin (plla!kati... ' * Ko jie i do zorela v dekle, se tega biti zavedla mil In ker je ljubila Je* zusa in v njem vse ljudi, je nikdar ni premagala .skušnjava, da bi začutila {ljubezen ido moškega. Nekega idhe, jie nabirala suhljad k gOzdu iln srečala žlahtnega gospoda, ki jo je spriva skušal zapeljati si sladkimi1 besedami’, nato jo je pa hote! ■vzeti,s silo. Todakair naenkrat ga je zadel mrtvoudi. Um ni prej ozdrave!!, d’0* kler ni Bertila molila zanj in dokler se ni na glas pokesal svojega hudob* nega naklepa. Bertila je pridno opravljala svoje dolžnosti, bila je groba kmetiča;, ki je znala Vsa poljska opravila. Toda vsako jutro jjie vsa :v isblžah spre j e- minulih let rešeni, da bo potem mogoče dotekajoče zadeve isprotii rese* vati. Sprejem pravnikov v aktivno vo* jaškjo službo. Vojni ministrstvo spre j* me 12 diplomiranih pravnikov v aktivno vojaško službo, in sioer v činu sod* nega poročnika. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Novin« št. 24 z d!ne 3. februarja. Prijave je treba poslati sodnemu oddelku; vojnega ministrstva do 10. marca. Suplenti na zasebnih srednjih šot lah. Z odobrenjem prosvetnega mini* strstva je odrejeno, d’a morejo stup* lenti, ki poučujejo že najmanj dve leti na zasebnih ali verskih srednjih šolah, ki, imajo pravico javnosti, zaprositi za pripustitev pred državno i^praše-Valno (komi sij o. če izpita še nimajo. K vprašanju obstoja, urddmškd menze v Mariboru piše »Jugoslovan«; »V tukajšnji uradniški menzi, ki je bila ustanovljena kmalu po osvoboje* nju, je bilo vedno nad sto članov. Po večini slo, to aktivni državni, občinski in zasebni nameščenci in upokojenci, nekateri pa Se v menzi hranijo tudi Skupaj is svojimi družinami. Poleg teh se' ugodnosti, ki jim jo nudi ta. institucija, ki ne posluje zaradi dobička, poslužujejo tudi številni dijaki in učenci. Sedaj se je pa pojavila namera, odvzeti menzi v mestnem kazinskem poslopju ise nahajajoče Illokale, in ker drugod primernih prostorov ne bi več mogla dobiti, bi to pomenilo njenO prenehanje'. V (trdnem prepričanju, da bi ukinitev uradniške menze težko prizadela najmanj stotino ljudi z naj* skromnejšimi dohodki, saj sO vmes tudi kronski upokojenci, apeliramo na vise merodajne činitelje, da to prepre* čijo. Tu gre za vsakdanji kruh danes najslabše plačanih ljudi, zato ni vse* eno, koliko ga je in kakšen jie. Mari--bor, ki je pokazal že toliko smislih za razne socialne ustanove, gotovo, tudi sedaj ne bo napravil izjeme.« Zborovanje novomeških upokojencev. V nedeljo, dne 15. februarja se je ob 2. uri popoldne vršil v hotelu Kok* lic v Novem mestu sestanek držaVnih upokojencev in upokojenk iz Novega mesta in okolice. Navzlic slabemu kamskemu vremenu se je zborovanja udeležilo okrog 50 upokojencev, kar znači skoro, polovico vseh v Novem mestu nastanjenih državnih upokojencev. Med udeleženci je bilo opaziti pripadnike vseh kategorij in strok, vtšje iln nižje, nove in Istaroupoko* jetnee. Uvodoma je tajnik novomeške Okrožne skupine državnih nameščen* cev, podinspektlor finančne kontrole v pok., g. Fran W e b 1 e po pozdravu prisotnih in obeh zastopnikov ljub* ijanskega Društva državnih upokojencev in upokojenk, iptedsednika gosp. Malksa Lifilega lin g. 'Viktorina Steg* narja, naprosil prvega, naj poda poročilo o položaju državnih upokojencev. Predsednik ljubljanskega Društva državnih upokojenlcev g. davčni nad* upravitelj v pok., M. Lili le g je po* nočal, da je od vsega znatnega števila državnih upokojencev v dravski ba* novini organiziranih doslej komaj 15%. Prav v tem pomanjkanju' smisila za (korist čvrstie skupne organizacije je treba iskati poglavitni vzrok, da uspehi društva navzlic vsestranskemu neumornemu prizadevanju vseh članov odbora 'niso taki, kakor bi morali biti. Pri vseh intervencijah in sploh vselej, kadar nastopa društvO' kot sta* novska organizacija državnih upokojencev pri merodajnih čiditellljih igra vprašamj'e števila orgamliziranih članov prav važno, Iče ne najvažnejše vlbge. V nadaljnjem je poročevalec orisal zgodovino skupnega društva upoko* jencev in s kakšnimi težkočam} je bilo zdlruženO' to velepomembno delo. Neutrudnemu prizadevanju društve* nega odbora se je posrečilo, zdlružiti v skupni organizaciji že nad 1500 čla* nov, število;, kakršnega doslej še nobeno društvo upokojencev pri nas ni doseglo. Poročevalec je nato moral ugoto* viti, da soi (tudi novomeški upokojenci bili doslej prav slabo zastopani v organizaciji1, zaradi česar je bil tudi ta sestanek še prav posebno potreben. Priporočal je pristop k ljubljanskemu osrednjemu društvu, ki bi le tedaj mo* gilb doseči vsfe, kar članstvo želi, če se bo moglo opirati na moralno, ih gmot* no podporo čim Večjega števila zaved* nih članov. Toplo je priporočal vsem navzočim, naj se Imaroče’ na društveno1 glasilo' »Naš Glas« v katerem te o objavljene vise društveno Vesti in na* znanilk članstvu. Pozval je vse dr* žavne upokojence, maj povsod v jav* nih lokalih (gostilnah čitalnicah itd.) zahtevhjo »Naš /GClas« im ga širijo med tovariši itn 'znanci. Naš list je naše najvažnejše orožje v boju za obstanek in dosego 'društvenih ciljev. Na koncu je poročal O' stanju uradniškega in pokojninskega zako* na. Opisal je potek 'deputacije1 Zveze državnih nameščencev in upokojencev dne 14. februarja pri banu Idravske banovine g. dr. Marušiču, ki je žago* tiovil odposlanstvui, da kr. vlada ne bo pozabila na državno uslužibehsttVo, aktivno kakor tudi upokojeno, in mu bo čimprej zajgotoviila in ofajšalaj gmotni položaj1. Omenil je 'tudi plenarno sejo Glavnega SaVeza, ki je skliteana za 21. februarja v Beogradu im kjer se bo razpravljalo o aktualnih vprašanjih glede na Inovi uradniški in pokojninski zakoln. H koncu je navedel dosedanje uspehe društva, omenil ugodnosti, katere je društvo že pre* mala' sveto obhajilo. Vse nedelje, ja prebila v cerkvi. Vse kat je imela, je razdala drugim. Za hrano; in pijačo je bila čisto neobčutljiva. Če; je graj* Bki gospodar v vaši zagrešil le preveliko krivico, je šla in mu je v Jezusovem imenu očitala ih časih je do* segla pravico. Drugikrat, so jo oboro* ženi hlapci pretepli in spodili, z gradu, toda nikomur ni) tožila. , ; Nekega dne je prišel v deželo tuj kralj na,, čelh svoje divje vojske. •Bertila mu je šl‘a naproti1 in mu tekla: »Kralj, prebivalci te vasi so sami siromaki. Zaklinjam te pri našem ■Gfttepodu Jezusu, da jim ne storiš zlega;. Toda delset milj od tod leži zapu* ščena pokrajina, ki bi pa bogato ,rodila', če bi jo kdb obdeloval. Tja pojdi in naselil1 tam svoje vojake.« Divjlaški kralj jo je poslušal ves začuden. Zdela se mu je talko me/na* vadna, ,da je verjeli vse, kar mu je po* vedala. In zares je odkril deset milj od tam pokrajiho, kjer so bife pneji zgolj puste peščine, ki je pa kar naenkrat postala čudovito’ plodna ih bogata, po božji volji im po besedi njegove slu* žabnice. * Toda v Bertili1 je raslo hrepenenj e>. Ida' bi’ trpela' z Jezusom, prVič iz ljubezni do, njega in zaradi) radosti', da bi trpela kakor on, potem pa tudi iz ljubezni do ljudi ih v mislih, da bi se pokorila ih Sa pridobila1 zaslug zatoje. Zato so ji vzcvetele, ko j e dosegla osemnajsto leto,, krvave in b'oKeče rane na dlaneh, na nogah, na njeni levi .Strani ih okrog čela1. In visak ,pe* tek so te rane še ob lihe j e krvavele' ih bolele vse huje. In zaradi tega ji je božanlska omotica ožarjala obličje. Zbrala je okrog sebe vdove in mlade deklice 'in jih poučevala, kako je treba hegpvatS otroke, skrbeti' za bolnike' in starčke. In časih je ozdravljala bolnike', na katere je položila roko. c Umrla je z dvajsetimi,1 leti, po* tem ko ste, je z božjo ljubeznijo im prOStovoljnoi bolečino borila zoper bolečine ljudi ih ko je po svoji moči, kolikor ji je bilo mogoče, odkupila svet. In njem j’ kmečki udi, maVajiehi naj* bolj grobih del, in mjcnei noge, ožu« Ijene po cestah, kjer je hodila in iskala dela usmiljenja, njene roke, ki) so bredle po) vsem gnoju človeške revščine, vse njeno shujšano telo, kjer ni ostallb nič lepega razen oči in po* tez okrog ust, je ostalo nedotaknjeno in razširjajo je mililejiše dišave od vo* nja lilij in rož. jK- (D. slklrlbelo svojim Ičtanoim, ozilroma kate rc jim še bo mudilo,, iter opiisalj kos Kibo intervencij in isl kakšnim Uspehom je bijlb doslej že izvršenih v korist posameznih društvenih članov 'pri raz* nih oblastvih v Lj'ublj'ani in piri ministrstvih v Beogradu. Navzoči so izvajanja g. Lil ega z velikim zadovoljstvom in odobrava-nj ojn špreijeli ‘in izirazill sogiasinio že* Ijio, naj ičimprej spet pride v Novo mesto. Nato so določili kot društvenega zappnika in poverjenika za No* vo mesto in okoliico gosp. Rudolfa W e>i x;l ein j a, i davčnega (upravitelja v pok., iz Kandije, ki bo zastopal Društvo državnih upokojencev, in upokojienk v LjUbllljani ter posioedo* val med njiim in članstvom. Na sestanku še je priglasilo ta* ko j več novih drušitvefnih (članov in se je javilo tudi nekaj novih naročnikov »Našega Glasu«. Po več kot dobri dve uri trajajočem izboroVanju, je bil vselstranski uspeli sestanek v splošno zadovoljnost zaključen. Nove knjige. i »Zadrugar«. Glasila naba/vljplne zadruge uslužbencev državnih želez* nie, Ljubljana, VIL Prejeli sirto pajvo lletošujo številko tega zadružnega li* sta, ki je z njo istopi V s-voj sedmi 'letnik. Z novim letom je list, ki iz* 'baja enkrat ma mc&ec, spremenil obliko’ in izhaja odslej v manjšem, revi-ijüfoem formatu, tako da bo mogoče 'številke posameznega' letnika vezati v priročno knjigo. Vsebinski se je list (toliko' spremenili da si je nadeli nato* go, polstati mesečna' zadrugarska re-n pregrinjal najtr> pežnejše, najlepše in naj-cenejše, a k o je izdelano pri tvrdki M. LEITGEB LJUBLJANA, Jurčičev trg 3. Tovariši! Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mil L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo Popravila se izvršujejo točno in solidno Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. -------- Raznovrstno rudninsko vodo. I MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 je naj večja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. POSOJILA se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. TELEFON ŠTEV. 2016 In 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. J Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761 w '"""'""i 11 UČITELJSKA TISKARNA --- ' . LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV Telefonska štev 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne ’ kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ier vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. III C. J. HAMANN III Uubljana Vam nudi najsolidnelil vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov» perja» modnih potrebščin - Predtiskarlja modernih ročnih del* Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani-