Otroci, ne zapuščajte šole!
(Besnična zgodba.)
Lani, to je leta 1871, je bila v Kranji večkrat komedija; prišle so namreč, Bog si ga vi od kod vse, družbe, ki si s tem svoj žalostni kruh služijo, da po verveh plešejo, visoko skačejo, se prekucujejo in druge burke vganjajo.    Nektere  teh  dnižeb  so štele veliko oseb,  odraslih ljudi pa tudi
— 22 —
majhnih otrok, H mesto da bi v šolo hodili in se lepih naukov naučili, pa-čijo svojo ljubo mladost in cel<5 življenje.
Meseca julija pride zopet neka družba v Kranj; bilo je ravno poldne, ko so ti umetniki, kakor se radi sami imenujejo, z muziko na čelu v mesto prihrumeli; eden niuzikašev je neusmiljeno po velikem bobnu udrihal, drugi so piskali na svoje inštrumente, kar se je le dalo; bolniki v posteljah so vpili joj, otroci pa, ki so pri polnih skledah sedeli, so pometali žlice po mizi in leteli nekteri na okna, drugi na ulice in se pridružili trumi otrok, ki je šla za muziko. Na primernih krajih. so muzikaši vtihnoli na povelje vodja in ta je glasno naznanil, da se bode družba, ki je na svojem umet-niškem popotovanji nainenjena iti na Dunaj, tudi tukaj mudila, pa samo za malo dfli, in svojo umetnost kazala; perra predstava se je napovedala na večer ob osmih.
Večeri so bili takrat lepi iu dolgo že pred aapovedano uro je bilo vsak dan mnogo ljudi pred postavljenim odrom zbranih, cel6 nekteri stareji mest-jani so sedeli na pervib sedežih pričakovaje čudežev, ki se bodo vpričo njih godili. Tudi otroci in mlajši ljudje so od vseh strani prihajali in obdajali prostor umetnosti; okoli in okoli nažgane bakljaste luči s svojo temnorudečo bliščobo obsevale so njih lica in pričale na njihovem obrazu nepoterpežljivost, s katero so čakali na začetek komedije.
Osma ura je že davno preč, pa umetnikov še ni, vse gleda od kod bodo prišli; naposled se vendar sliši od daleč veliki boben, ki je šel po vseh ulicah vabit ljudi. Z bobnom pride še druga množica ljudi, tudi igralci se prikažejo in komedija se začne. Daljnega popisovanja naj me mladi in stari bralci oproste, vsak je že vidil kaj takega v srojein žMjenji, ee ne v mla-dih saj v poznejih. letih. To je terpelo več večerov, rnudilo se umetnikom ni nikainor; otroci pa so te dni o samej komediji govorili in živeli, težko so čakali na vsak večer, serce je jelo hitreje biti, ko se je slišal veliki boben. Predstave niso bile ravno slabe iu obiskovalo jih je tudi mnogo odraslih ljudi; družba je precej denarja iz Kranja odnesla, šla pa sta s temi potepuhi tudi dvaKranjska fanta, katerima se je šola pristudila in ki sta menda mi-slila, da je bolje se prekucevati, ko pa v šolo boditi. Gotovo nista nikogar za svet prašala, ker sta bila navajena po svojej glavi ravnati. Fanta sta cel6 revnih staršev, eden jih nima več, drugernu še živi mati, ki pa samo toliko ima", kolikor milošnja donaša, akoravno je dobila nekdaj dve tisoči dote; da pri takih okolščinah otroka nista mogla dobro odgojena biti, se samo o sebi umeje. — Ko sta za šolo odrasla sta bila velika težava za učitelje, o nji-hovej porednosti ved6 ti gospodje mnogo pripovedovati, nagajala sta, kjer sta le mogla, šola je bila za nju zadnja stvar, na katero sta mislila. Dolgo sta tuhtala, kako bi se rešila šole; komedijanti so ju rešili te nadloge insseboj vzeli. Kje povsod so potem ti potepuhi hodili in svojo umetnost kazali in kake napredke sta Peter in Pepe, naša KraDjska fanta, v novej šoli delala, tega ne vem; v poznej jeseni jih najdemo v Briksenu, precejšnem mestu na Tirolskem. Tukaj sta tudi Peter in Pepe v javnej predstavi morala nastopiti, pa gotovo sta se v teni kratkera času premalo aaučila, ker padla ste obedva
— 23 —
z velike višine, kamor sta bila splezala ia ss precej pobila. Pa to ni bilo dovolj, vodja družbe, kateremu sta tako sramoto naredila, ju je natolkel do kervavega, takd da sta se komaj vlekla. — Bridko sta zdaj obžalovala svojo porednost in si želela dornii; rada bi bila zdaj doma na šolskih klopeh sedela ia gospode učitelje ubogala, pa bilo je prepozno. Kaj sta hotela storiti, de-narja ni imel nobeden, raztergana sta bila, da so cunje od nju visele in zraven še lačna. V svojej velikej nesreči sta sklenila, kervoločniku in njegovej dnižbi slovo dati. Kar sta sklenila, sta tudi storila. Pobereta jo toraj skrivaj
, in kar so moci dopuščale gresta po velikej cesti naprej, pa sauia nevesta kam; ne daleč od Briksena blizo neke železniške hiše pa ju zapusti vsa moč, glad ju tare in zgrudita se na tla ob cesti; tu ležita nekoliko časa brez vsega živ-ljenja. K sreči so tistega časa otroci iz šole šli. Dva šolarja, fant in dekle, ki sta bila v omenjenej železniškej hiši dotnd, vidita minaogrede naša fanta, obedva kervava in kakor raerfcva ob cesti ležati in hitro, ko domii prideta, povesta to svojej materi. Ta pošlje otroka nazaj in jima zapove naj pripe-Ijeta reveža s seboj. Fatit ia dekle gresta iu spravita raztergaua faata na svoj dom, ki sta se komaj po koiieu deržala. Blaga gospa", ki ima sama sedmero otrok in je komaj oblači, kev njen mož kot železniški uradnik nima visoke plače, je Petra in Pepeta usmiljeno sprejela in jirna postregla, kar je bilo v njenej moči. Oprala jima je rane, oblekla ju z oblačili svojih otrok ia jima dala jesti in piti, z euo besedo postregla jima je bolje ko lastna rnati. Fanta vsa skesana, nista yedla, kako bi se zahvalila za toliko dobroto. Bila sta potem delj časa v tej prijazaej družini, gospa ju je imela kot svoja otroka in za nju skerbela ko za lastna deteta. Med tem pa je kervoločnik, vodja družbe, pri katerem sta poprej bila, zvolial, kje sta zdaj iu prišel po nju, naj gresta nazaj; pa fanta nista hotela o tem nič slišati, in ko je jel mož raz-grajati proti njima, se mu gospa v pot postavi ia mu pokaže z ostrimi be-sedami lukujo, ki jo je zidar naredil, ko se je liiša zidala. Zopet farita nista vedla, kako bi se zahvalila svojej serenej braniteljici, ki ju je rešila vdrugič krempljev jastrebovih. Pa to še gospej ni bilo dovelj, ona je skerbela, da se famta kakega rokodelstva poprimeta, in po svojem prizadevanji je spra-vila s časom Pepeta k nekemu ključarju, Petra pa k pasarju v mesto Brik-sen in tako sta zdaj oba v mojsterskih rokah. Fanta sta se do dobrega spreobernila, iz postopačev sta postala pridna delavca, mojstri so ž njima
jako zadovoljni. Pa še zdaj, ko sta v dobrih rokah, ne neha dobra gospa za nju skerbeti; moratajo, kedav jima čas dopušča, kakor ob nedeljali in praz-nikih obiskovati in račun polagati o svojem napredku, pa tudi povedati, če iima kaj manjka. Pisala je gospa že dva pisma sem v Kranj na Petrovo teto; drugo pismo se glasi tako-16
Briksen 16. dec. 1871. Ljuba gospa teta!
Ne dvomite, da bi fanta ne hotela tukaj ostati. Obedva se učita rokodelstva in nobeden si ne želi v Kranj nazaj, tudi že imata domacinske izkaze (Heimatschein).   To se vidi,  da mora Pepe nemarno mater imeti,
— 24 —
ker še noče pisati svojemu otroku in posebno, da je mogla prodati ga tem potepuhom, ki celo leto v nobeno cerkev ne pogledajo in se nikdar ne zmis-lijo na Boga; fant še tudi ni potrebnih zakrameutov prejel. Bodite pa brez skerbi ljuba teta, otroci so v kerščanskik in dobrih rokah, zato sem že jaz skerbela. Peter je mojim hčerkicam že majhen svetilnik napravil, katerega so prav vesele, on zmiraj pravi, da že zna svetilnike in monštrance delati. Pepe je naredil majhen ključek, da ga je komaj viditi. Peter pravi, ako bi bil bliže svoje tete, bi Vam tudi kak svetilnik Baredil. Pepe o svojej lnateri nič ne govori, kakor da bi je ne iinel. Otroka sta zdrava in prav pridna, mojstri so ž njima pray zadovoljni. Če bi imeli za Petra kako obleko, prosim Vas pošljite jo, ker mojstri radi vidijo, da so fanti s tem prevideni. Ob novem letu bo Peter sam pisal.   Ostajam s serčnim pozdravom
Peter pozdravlja svoje součeace               Vaaa neznaua prijateljica
in prijatelje in tudi Vas.                           Alojzija Klein   .