Štev. 17.
V Ljubljani, 10. rženega cveta 1903.
XLIII. leto.
Učiteljski Tovariš,
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Vsebina : XV. glavna skupščina „Zaveze jugoslovanskih avstr. učiteljskih društev". — Kritikujoči glasovi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Zahvala. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
XV. glavna skupščina „Zaveze jugoslovanskih avstr. učiteljskih društev".
Slovesno in za naše učiteljstvo častno se je — kakor običajno vsako leto — završila tudi letos XV. glavna skupščina naše krepke in imponujoče „Zaveze". Zborovala je to pot v Brežicah dne 30. in 31. majnika, v kraju torej, kjer se staplja prelepa slovenska zemlja s sosednjo, s prirodno lepoto bogato obdarovano, a pod železno roko krutega tirana zdihujočo zemljo hrvaško. Upravni odbor „Zaveze" je za letošnje zborovanje izbral Brežice zato, da bi bilo mogoče našemu učiteljstvu obiskati „glavni grad" Zagreb ter se tam na lastne oči prepričati o velikem napredku hrvaškega bratskega učiteljstva, ogledati si vsa tista velika dela, o katerih je že natančneje poročal naš list, dela, ki so v čast hrvaškim tovarišem, ob katerih bi se navdušilo tudi naše učiteljstvo, da bi se s hrepenenjem po velikih delih vrnilo v tiha svoja bivališča ter tako storilo zopet mogočen korak naprej k do-vršitvi svoje stanovske organizacije. Preverjeni pa so bili tudi izletniki v Zagreb, da jih objame z vso ljubeznijo hrvaško gostoljubje, ki se je že tolikokrat sijajno izpričalo nasproti bratom Slovencem. Tamkaj bi se otresli skrbi in morečega dela ter bi si v prijaznem krogu svojih stanovskih bratov ugrabili nekaj prijetnih ur, ki bi nam razjasnile duha in razvedrile srca ter vanje vlila učiteljstvu čimdalje bolj odtuja-jočega se veselja . . .
Upravni odbor, delegacija in glavni zbor so opravili svoje naporno delo dostojno in s prečastnimi uspehi. Z resnostjo, ki odseva iz vsega delovanja našega učiteljstva, so se vršila vsa zborovanja našega parlamenta. Letošnjega „Zave-zinega" zborovanja se je udeležilo do 250 „Zavezinih" članov, ki so prišli deloma kot delegatje in delegatinje, deloma v svojem imenu.
Vkljub temu, da so Brežice neznatno, vrhutega ponem-čurjeno mesto, je storil pripravljalni odbor, ki so ga tvorili vrli brežiški rodoljubi, vse, da se je čutilo zbrano učiteljstvo ves čas svojega bivanja na domačih tleh. Na tleh, ki so jih močili skupno hrvaški in slovenski kmetje s svojo krvjo za zmago stare pravde, je tudi združeno avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo povzdignilo krepko in neustrašeno svoj glas za krajšane mu pravice in za izboljšanje svojega moralnega in materijalnega položaja.
Pripravljalni odbor je sprejemal skupščinarja prav pre-srčno in s pravo slovansko gostoljubnostjo. Na kolodvoru so čakali „Zaveznike" vozovi, ki so jih vozili skozi ponosen, z narodnimi trobojnicami okrašen slavolok v brežiški „Narodni dom", ki je bil poln resnoveselega, iskrenonavdušenega občinstva: učiteljstva in njega pravih prijateljev. V „nemških" Brežicah smo imeli svoj slovenski tabor! Brez potrebe so čuvali taborišče orožniki. Kjer se zbira učiteljstvo, se zbira k resnemu delu, ne k brezplodnim demonstracijam!
V nastopnem podajamo svojim čitateljem vestno poročilo o XV. glavni skupščini „Zaveze", ki se je vršila natančno po naznanjenem vzporedu.	.
Seja upravnega odbora dne 30. maja ob 9. uri dopoldne v „Narodnem domu".
Upravne seje so se udeležili vsi upravni odborniki. Predsednik „Zaveze", gosp. Luka Jelene, otvori sejo, pozdravi člane ter da besedo tajniku g. Česniku, ki prečita svoje poročilo, da ga odobri upravni odbor ter da pride odobren pred zborovanje delegacije. Pri tej priliki se je razvila jako živa debata, ki je končno precizovala poročilo tako, kakršno se je dalo delegaciji na znanje.
Zborovanje delegacije dne 30. maja ob 3. uri popoldne v „Narodnem domu".
Zborovanje delegacije otvori „Zavezin" predsednik, učitelj L. Jelene, s temle pozdravom: Častita delegacija! Vodstvo in upravni odbor „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" stopa pred Vas, velecenjeni delegati in delegatinje, da Vam položi račun o svojem delovanju od zadnje delegacijske seje, ki je bila pred devetimi meseci v Trstu.
O izvršenih sklepih in storjenih ukrepih v tej kratki dobi bo poročal gosp. tajnik; meni dovolite samo nekoliko splošnih opazk.
Vaša društva, častiti delegati in delegatinje, ki so Vas poslala tušem, da jih zastopate pri današnjem zborovanju, tvorijo temelj naše „Zaveze". Ona so vogelni kamen, na katerem sloni naša organizacija. Od svojih članov dobiva „Zaveza" svojo veljavo in moč; oni ji določujejo neposredno ali po delegaciji njen delokrog, kažejo pot, po kateri naj hodi „Zaveza", da doseže svoj namen.
O lepi, plemeniti nalogi, ki jo imajo „Zaveziua" društva, sem obširneje govoril pri delegacijski seji 1. 1901. na Bledu.
Poudarjal sem, da zbiraj vsako okrajno učiteljsko društvo vse dobro in pošteno misleče učiteljstvo v svoje okrilje, skrbi za napredek šolstva v okraju, goji značaj in možatost med uči-teljstvom in slednjič, da bodi vsako okrajno društvo v tesni dotiki z „Zavezo".
Ne vsa, pač pa velika večina „Zavezinih" društev izvršuje z največjo marljivostjo in požrtvovalnostjo prve točke označenega programa. Vez med njimi in „Zavezo" pa bi morala biti močnejša in tesnejša. K tesnejši zvezi naj pripomorejo „Zavezini" listi. O vsakem novem pojavu in stremljenju med učiteljstvom v okraju naj se razpravlja v „Učit. Tovarišu". Tako bo „Učit. Tov." zrcalo vzajemnega dela naprednega, v „Zavezi" združenega učiteljstva. Potem ne bomo slišali .'pritožb, da je list enostranski, da se preveč bavi le s kranjskimi razmerami. Kako pač mora biti drugače, če od nekaterih društev ni vse leto drugih vesti, nego vzporedi in poročila o izvršivših se zborovanjih. Z dopisovanjem v „Zavezine" liste naj se poverijo v vsakem društvu sposobni člani; in naši listi bodo mnogostranski in zanimivi.
Prosim Vas, cenjeni delegati in delegatinje, da sporočite to prošnjo svojim društvom.
Cenjeno delegacijo presrčno pozdravljam ter otvarjam posvetovanje.
Po predsednikovem pozdravu prebere „Zavezin" tajnik, nadučitelj Dragotin Česnik, imena prijavljenih delegatov in delegatinj in prične s svojim poročilom:
Častita delegacija!
O delovanju „Zaveze avstr. jugoslovanskih društev" od zadnje glavne skupščine, ki se je vršila v Trstu, do današnjega dne mi je čast poročati sledeče:	s
„Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" šteje danes 33 društev. Ta društva štejejo 1568 pravih, 56 pod-podpornih in 55 častnih, torej skupaj 1679 članov. Vendar to število ne odgovarja povsem resnici. Nekatera društva namreč vsako leto redno utaje znatno število svojih članov, to pa zaradi tega, da jim ni treba plačevati „Zavezi" polnega prispevka. Faktično število „Zavezinih" članov je torej dokaj večje. Želeti je, da se ta nelepa navada v prihodnje popolnoma opusti. „Zaveza" bo v prihodnje morala odločno zahtevati, da ji vpošljejo posamezna društva popoln imenik svojega odbora in ostalih društvenih članov. Ta imenik naj se vsako leto priobči v društvenem glasilu, da bo tako omogočena kontrola tudi od strani posameznih članov.
Pa tudi v obče bi bil tak imenik jako umesten in vreden uvaževanja.
Vsa ta društva so imela skupaj 92 zborovanj, pri katerih je bilo 378 predavanj in razprav, vsekako mnogo duševnega dela, mnogo napora za napredek šolstva in učiteljstva.
Mnoga društva so jako delavna, a nekaj jih je, ki komaj životarijo. Temu so krivi večinoma nesposobni in ne-delavni odbori, ki radi sprejmejo „čast", a za delo jim ni mar. Gospoda! „Kadilnice" proč, pa z delom na dan!
Da ni bilo delovanje posameznih društev in tudi „Zaveze" same letos bolj obsežno, temu je vzrok tudi to, da je imelo pretečeno upravno leto le 9 mesecev, od katerih je večina v zimskem času, ko je učiteljstvu zaradi neugodnih vremen, ponavljalne šole in drugih vzrokov jako težko shajati se. Menim, da bi ne bilo neumestno, ako bi i visoka učna uprava upoštevala našo stanovsko organizacijo ter nam omogočevala naša zborovanja, ki itak končno le služijo napredku šol-
stva in izobrazbi učiteljstva. In slednjič: ali ni ravno učitelj ali učiteljica, ki ob prenapornem delu samotari tam kje daleč v kakem gorskem zakotju brez pravega prijatelja, brez primerne družbe, tuintam potreben razvedrila, prijateljskega razgovora in sveta v raznih važnih šolskih in vsakdanjih vprašanjih? Mi nočemo postati le orodje aH mašina; upoštevajo naj mero-dajni krogi, da imamo i mi srce, dušo — in želode c.*)
Glede na delovanje „Zaveze" same, mi je poročati sledeče:
Vodstvo je imelo v pretečeni upravni dobi 5 sej, upravni odbor 2. Skupaj je torej bilo 7 sej.
Vložni zapisnik šteje do danes 253 številk, to pa brez tajniške in blagajniške korespondence.
Potom c. kr. deželnega predsedstva kranjskega je došla z odlokom z dne 26. avgusta 1902, št. 3534, Najvišja zahvala na izrazu vdanosti in zvestobe, ki gaje „Zaveza" ob priliki zadnje glavne skupščine brzojavnim potom sporočila Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju.
V raznih listih se je priobčila zahvala vsem, ki so sodelovali ali v obče pripomogli, da se je izvršila zadnja glavna skupščina v Trstu toli dostojno in častno.
„ Češko-slovenski spolek" v Pragi je poslal „Zavezi" zopet 160 K kot nagrado za najboljša slovenska mladinska spisa. Razpis teh častnih nagrad se je priobčil v raznih listih. Došel je pa samo eden rokopis, ki še ni ocenjen. Naši boljši pisatelji se najbrž sramujejo pisati za mladino, ker se jim zdi — preotročje in premalenkostno! A ne upoštevajo, da je ravno mladinska literatura velike važnosti za narodno vzgojo. Seveda: ljubezni je treba in spoznanja. Mladinski spisi se vedno dobro razpečavajo tudi pri nas Slovencih, pa bi se še bolje, da imamo boljšega gradiva. Ako bomo na tem polju tako slabo napredovali, je pač bolje, da si omislimo dobrih prevodov iz mladinske literature drugih jezikov, nego da smo prisiljeni izdajati sicer izvirne ali drugače malovredne in nezanimajoče domače proizvode.
Česko-slovenskemu spolku, ki na tako plemenit način izraža svoja bratska čutila do našega naroda, smo vposlali toplo zahvalo za lepo podporo v korist naši mladini, zlasti pa smo zahvalili društvenega predsednika in iskrenega prijatelja slovenskega učiteljstva, gospoda Jana Lega.
Prva nagrajena mladinska spisa sta se bila — kakor znano — prepustila v last in založbo knjigotržcu L. Schwent-nerju v Ljubljani za znesek 200 K. Vodstvo je namreč sklenilo, da se ustanovi na ta način nekak književni fond; obresti, ki bi jih nosil ta fond, naj bi služile v podporo našim mladinskim pisateljem, oziroma mladinskemu slovstvu. G. Schwentner je letos izplačal ta znesek. Iz tega zneska je „Zaveza" plačala 100 K nagrade za spis „Strahovi in duhovi", ki ga je ponudila tiskarnici A. Gabršček v Gorici s pogojem, da izroči „Zavezi" običajno pisateljsko nagrado, ki bi se naložila v „književni fond". Obenem smo nameravali s tem podpirati tudi „Knjižnico za mladino", ki jako hira. Zaradi raznih zaprek pa do danes še ni bilo mogoče spisa izdati.
*) Vsega tega — žal! — ne upoštevajo, ker jih jezi, če se gibljemo, ker nimajo — kakor že rečeno — sre za nas! Vzlie temu gremo čvrsto naprej. Navdaja nas pa sladka zavest, da imamo vse, kar imamo, sami po sebi, vse težko prisluženo, ne milostno darovano!
Uredništvo.
Od založništva „Knj. za mladino" dohajajo cesto pritožbe, da učiteljstvo to podjetje premalo podpira, kar je vzrok, da nastaja podjetniku le izguba, mesto da bi imela „Zaveza" — ako bi učiteljstvo storilo v polni meri svojo dolžnost — vsako leto prav lepe dohodke.
Res je, učiteljstvo — izvzemši goriško — kaže vse premalo zanimanja za „Knj. za mlad." in tolika brezbrižnost gotovo ni častna za nas. Toliko bi se pač dalo doseči, da bi se vsaj vsaka šolska vodstva naročila na „Knj. za mlad."; saj je to utemeljeno v šolskem [zakonu, in učitelju je treba le zahtevati! Če se ne motim, se je prejšnja zaloga te „knjižnice" do malega skoraj vsa razprodala! „Zaveza" je to podjetje vsekdar toplo priporočala in podpirala ter storila v njega prospeh vse, kar je bilo mogoče. Seveda, če se podjetje zaključuje vsako leto vedno z deficitom, potem ni mogoče, da bi preostalo kaj za „Zavezo".
Pri „Učit. Tovarišu" se je izvršila — kakor že znano — glede uredništva izprememba. Prejšnji urednik g. Jak. Dimnik je zaradi premnogega drugega opravila odložil uredništvo. Tem povodom mu je izreklo „Zavezino" vodstvo najtoplejo zahvalo. Naj se reče to ali ono, vendar nam je priznati, da je bil g. Dimnik urednik „Tovariša" v težavnih in kritičnih časih, v katerih se je izkazal neustrašenega bojevnika in zagovornika naših teženj in načel.
Ker ni kazalo sklicevati nalašč zaraditega seje upravnega odbora, je podelilo „Zavezino" vodstvo uredništvo začasno g. Eng. Ganglu, čemur je potem upravni odbor v seji dne 8. aprila t. 1. soglasno pritrdil. Menim, da s tem sklepom soglaša tudi slavna delegacija.
Glede urejanja in pisave „Učit. Tov." so se čule pogoste pritožbe. Ta ni zadovoljen s tem, drugi ne z onim. Dostikrat si mnenja posameznikov popolnoma nasprotujejo. A malokateri „kritik" prime za pero, da bi za „Tov." kaj napisal. „Kritikov" ima „Učit. Tov." obilo, čez mero, jih še nekaj rad odstopi drugim listom, če trpe pomanjkanje — a so-trudnikov, delavcev in točnih naročnikov — plačnikov mu manjka! Urednik lahko mnogo stori, to je sigurno; ali vsega ne vzmore! Če ni poročil, dopisov, informacij od raznih strani slovenske zemlje, potem je tudi uredniku težavno času in potrebi primerno list urejati.
Vse to, kar sem v tem oziru omenil glede „Učiteljskega Tovariša", velja seveda tudi v polni meri glede „Popotnika"
in „Zvončka".
„Učit. Tovariš" ima sedaj 857 naročnikov. Uredniku se je določil honorar letnih 400 K, za upravništvo in ekspedicijo pa 360 K.
Dosedanji zaslužni urednik g. ravnatelj Nerat je izjavil, da bo koncem t. 1. odložil uredništvo „Popotnika"; torej je bilo treba pravočasno skrbeti, da se dobi za bodoče leto novega urednika. Z ozirom na veliko važnost „Popotnika", ki je strokovni list, je povabilo predsedništvo več gospodov na razgovor, ki se je vršil pri seji upravnega odbora dne 8. aprila t. 1. Po dolgem prigovarjanju in na občno željo seje končno vdal g. ravnatelj Schreiner, da prevzame glavno uredništvo za poizkušnjo. Upajmo, da bo g. ravnatelj ne samo „za poizkušnjo" urednik „Popotnika", nego da bo v prospeh dobri stvari tudi vztrajal na tem mestu. G. ravnatelj Schreiner je ob tedanji priliki podal tudi nekaka vodila in smer, po kateri naj bi se „Popotnik" v bodoče ravnal, da bi ustrezal vsem sedanjim zahtevam in potrebam. Obenem se je sklenilo, naprositi znane pedagoge in strokovnjake, da prevzamejo pri „Popotniku" souredništvo, czir. sotrudništvo.
„Popotnik" ima 863 naročnikov. Honorar uredniku znaša 400 K, upravniku 240 K. „Popotnik" ostane — ako le mogoče — i nadalje na Štajerskem.
„Zvonček" ima 952 naročnikov. Uredniški honorar znaša 240 K, upravništvo in ekspedicija pa stane 240 K na leto.
Ta naš že zdaj izvrstni mladinski list bi lahko še bolje izvrševal svojo velevažno nalogo, ako bi slovensko učiteljstvo storilo v večji meri svojo dolžnost. Ne smelo bi biti nobene slovenske šole, ki bi ne bila naročena na eden, dva, tri iztise. A tudi med mladino samo bi učiteljstvo lahko pridobilo dvakrat, trikrat toliko mladih naročnikov „Zvončkovih", nego jih je sedaj. Ako bi imel list trdno gmotno podlago, bi napredoval v vsakem oziru ter izkušal še v večji meri ustrezati velikim željam malih svojih čitateljev.
Naša „Zaveza" si je postavila tudi nalogo, da skrbi po svoji moči za krepek naraščaj značajnih, narodnih in naprednih učiteljev in učiteljic. V to svrho daje kandidatom in kandidatinjam višjih razredov vseh slovenskih učiteljišč brezplačno svoje liste „Učit. Tov.", »Popotnik" in „Zvonček". Iz teh listov se seznanjajo bodoči naši sotrudniki z novejšimi zahtevami in pridobitvami na pedagoškem polju, s šolsko politiškimi in gospodarskimi dnevnimi vprašanji ter se jim zbuja veselje do sodelovanja na pedagoškem in leposlovnem polju. Naš namen je torej lep in blag.
Ponudili smo brezplačno svoje liste tudi društvu „Učiteljski Dom" za slovenske učiteljiščnike v Celovcu. Na našo ponudbo pa nam je odgovoril tajnik tega društva, znani vikar Valentin Podgorc, da bi on nikakor ne mogel dovoliti, da bi učiteljiščniki čitali časnike, ki bi žalili kako versko naziranje ali prepričanje! „Zavezi" se ni zdelo potrebno odgovarjati človeku, ki je glavni vzrok, da so prišli koroški Slovenci politiško in menda tudi narodno na beraško palico in ki tudi v tem slučaju ni mogel prikriti znanega svojega „narodnjaštva".*)
V zmislu sklepa zadnje glavne skupščine „Zaveze" se je vposlala vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda resolucija, v kateri zahtevamo, da se pri nastavljenju kandidatov v društveni odbor določi tudi enega ljudskošolskega učitelja. Tako eminentno šolski družbi bi znabiti ne škodovalo, če bi imela par odbornikov — strokovnjakov. Pa vsaj enega, no!
Enako resolucijo smo vposlali tudi „Slov. Matici" v Ljubljani. Z ozirom na to, da je veliko število učiteljev članov „SI. M." in da je med učiteljstvom tudi precej pisateljev, je pač umestna občna želja, da ima učiteljstvo v odboru za slovensko slovstvo velevažne „Slov. Matice" svojega zastopnika.
Pri zadnji glavni skupščini „Zaveze" se je tudi sklenilo, naj vloži „Zaveza" prošnje na deželne zbore, da bi se sklenil zakon, po katerem bi učiteljstvo ljudskih šol dobilo v deželnem šolskem svetu svojega zastopnika, ki bi ga učiteljstvo samo izvolilo v deželni učiteljski konferenciji za dobo 6 let.
Ker pa dotični zakon ni deželni, ampak drž avni zakon, ni za tak sklep kompetenten deželni, ampak državni zbor. Tako peticijo je „Zaveza" še pred tem sklepom vposlala državnemu zboru po državnem poslancu dr. I. Tavčarju. In kakor čujemo, se bo v prihodnje naši občni želji ustreglo.
*) In taki ljudje skrbe za vzgojo bodočih — učiteljev! Seveda: radi bi imeli učitelje z glavami v vrečah. Naravnost grozno je, koliko grehov imajo nekateri rimsko-katoliški „vzgojevalci". Toda pride dan plačila!
Uredn.
Dalje je bil pri zadnji glavni skupščini sprejet predlog g. Bogatca, da naj stori „Zaveza" vse mogoče korake, da se odpravijo v vseh okrajih doneski učiteljstva za okrajne učiteljske knjižnice. Ker so v tej zadevi kompetentne edinole okrajne učiteljske konferencije, bo „Zavezino" vodstvo, izvršuje ta sklep, prijavilo v kratkem v „Učit. Tovarišu" poziv na vse okrajne učiteljske konferencije, naj o tem sklenejo primerne resolucije.
Predlogi, ki so bili sprejeti zaradi tržaških slovenskih šol, se niso mogli izvršiti, ker je naučno ministrstvo dotično tržaško peticijo na brzojavno prošnjo „Zaveze" neugodno rešilo in pride ta zadeva, kakor se čujc, pred upravno sodišče.
Omeniti mi je končno še velikega gibanja goriškega in kranjskega učiteljstva za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. Na Goriškem se niso izpolnile nade našim bednim sotrpinom. V Ljubljani je prišlo na učiteljski shod čez 500 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev kranjske dežele. Prišli so z žrtvami, a prišli so z upanjem, da jim morda vendar v kratkem zašije solnce lepše bodočnosti. A njihove žrtve niso pomagale in njihovi upi so splavali po vodi. Mnogo so nam obljubljali, a storili niso ničesar. Pravih, odkritosrčnih prijateljev imaš, o učiteljstvo, bore malo! Vsi oni, ki nas rabijo i n z 1 o r a b 1 j a j o, imajo za nas sicer lepe besede na jeziku, asrcejim je do nas mrzlo ko — led!
Na Kranjskem ima navaden delavec po 3 K na dan in 5krat jesti, rokodelec zasluži 4—5 K, a učitelj z maturo ima kot suplent 80 krajcarjev, kot provizorični učitelj 1 gld. 10 kr. in definitivni učitelj 1 gld. 38 kr- dnine! In ob takih škandaloznih razmerah si upa znani „osrečevalec ljudstva" norčevati se iz našega bednega stanja, češ, da naj se nam pomaga s prostovoljnimi doneski višjega uradništva! — In če bi bili v najhujši sili, da bi morali res sprejemati milo-dare od vseh višjih dobroplačanih uradnikov, duhovnikov, škofov, kardinalov in advokatov — od ljudi, ki imajo umazane roke, bi jih odločno odklonili.
A mi nočemo milodarov, nego mi zahtevamo poštenega plačila za svoj trud. Mi nismo berači, ampak smo pošteni delavci. (Glasno in dolgotrajno odobravanje.)
Tajnikovo poročilo je bilo soglasno in brez debate sprejeto.
Računski pregledovalci gg. R o j i n a in R u s ter gdč. Miklavčič so pregledovali račune ter jih našli v najlepšem redu.
„Zavezin" blagajnik, nadučitelj Fr. Luznar, je podal delegaciji te-le račune:
„Učiteljski Tovariš" za upravno leto 1902.: Dohodki: Na plačani naročnini 4830 K 07 h, na plačanih inseratih 158 K 43 h, na obrestih poštne hranilnice 8 K 10 h, hranilni dvigi 300 K. »Skupaj 5296 K 60 h. Denarno stanje: Primanjkljaj 715 K 95 h, gotovina iz leta 1901. K 32, hranilne vloge 300 K, poštnohranilna vloga 200 K, „Zavezin" donesek 300 K. Prebitek 116 K 05 h. Stroški: Primankljaj iz 1.1901. 942 K 93 h, za 1. 1903. odšteta naročnina 129 K, tiskarna 2307 K 70 h, pošta 669 K 20 h, poštna hranilnica 17 K 85 h, redne nagrade 878 K, potrebščine upravništva in uredništva 78 K 36 h, Slov. učit. društvu na račun za-stankov 65 K 34 h, davek 4 K 17 h, manjši stroški 20 K, donesek „Zavezi" 300 K, hranilne vloge 600 K. Skupaj 6012 K 55 h. Ako se primerjajo dohodki 5296 K 60 h, primanjkljaj 715 K 95 h.
„Popotnik" za upravno 1. 1902. Dohodki: Naročnina: zaostala 335 K, za leto 1902. 2496 K 40 h, skupaj 2831 K 40 h. Inserati 155 K 20 h, posojilo „Zaveze" 300 K, obresti poštne hranilnice 5 K 80. Stanje blagajne dne 31. dec. 1902 3292 K 40 h. Denarno stanje: Primanjkljaj 277 K 70 h, poštno-hranilna vloga 100 K. Izguba 177 K 70 h. Izdatki: Primanjkljaj 1. 1901. 24 K 40 h, tisk in upravništvo „Popotnika" 2727 K 24 h. Nagrada: uredniku 400 K, 10% od inseratov 18 K 14 h, upravniku 240 K, pisateljska 40 K, skupaj 698 K 14 h. Tiskovine 44 K 53 h, čekovni račun 42 K 36 h, upravniški stroški 23 K 75 h, mali troški 9 K 68 h. Izdatki 3570 K 10 h, dohodki 3292 K 40 h. Primankljaj 277 K 70 h.
„Zvonček" o dohodkih in izdatkih v letu 1902.: Dohodki: Preostanek dne 31. decembra 1901. 1089 K 35 h, naročnina v letu 1902. 3103 K 24 h, skupaj 4192 K 59 h. Izdatki: Tisk 1310 K, klišeje 857 K 19 h, nagrada uredniku 325 K 13 h, nagrada upravništvu 240 K, nagrade pisateljem 140 K 96 h, znamke 223 K 65 h, knjigovez in ovitki 111 K 09 h, korespondenca 26 K 89 h, poštnina odpošiljatev 9 K 48 h, popir za poštne ovitke 2 K 76 h, blagajnična knjiga 1 K 80 h, kolek 64 h, % knjigarnam 40 K 82 h, „Zavezini" blagajni izročil, a ne izkazal v lanskem računu, pisnionošam, slugam in drugi mali stroški 42 K 18 h, „Zavezini" blagajni izročil 256 K 94 h. Skupaj 3928 K 90 h. Dohodki K 4192-59, stroški K 3928-90, prebitek K 263-69.
Pri novih volitvah so bili izvoljeni v „Zavezino" vodstvo: predsednik Jelene, tajnik Česnik, blag. Luznar, v upravni odbor: za Kranjsko: Bernot, Režek in Sega; za Primorsko: Anžlovar, Berginec in Križman; za Štajersko: Brinar Jos., Gradišnik in Strmšek. — Izvolitev je sprejela delegacija z glasnim odobravanjem.
Na predlog g. Luznarja se dovolita dve častni nagradi po 50 K za primerne spise v „Popotniku".
Pri raznih predlogih in nasvetih, katerih natančno besedilo prinesemo prihodnjič, predlaga ravnatelj Lapajne, naj „Učit. Tovariš" obrača svojo pozornost na istrske in koroške razmere in naj poudarja narodni princip, naj pazi, da se v naš organizem ne vtihotapi birokratizem. V ta namen morajo pred vsem šolski voditelji uradovati v slovenščini. Izreče se proti dnevnikom in proti preobili pisariji. Odgovarja mu g. Gangl. Pravi, da ni „Učit. Tov." zanemarjal koioških in istrskih razmer. Kolikor mu je bilo mogoče, jih je razkrival v svojih predalih. Mnogo lažje bi jih seveda, da ima v Istri in na Koroškem več vestnih dopisnikov. Učiteljstvo naj sploh skrbi, da dobiva naše stanovsko glasilo več zanimivejših poročil iz vseh kronovin. G. Anžlovar predlaga, naj „Učiteljski konvikt" razširi svoje delovanje tudi na istrsko učiteljstvo; nadalje naj učiteljstvo vpliva na odločilne kroge pri sklicevanju okrajnih in deželnih učiteljskih konfe-rencij, kakor to določuje ministrska naredba iz leta 1872. Predlogu se pridruži tudi duhovnik-učitelj Butkovič. Sprejeta sta oba predloga.
Isti poročevalec govori o znanih famoznih škofovih vprašanjih, ki gredo za tem, da bi imelo učiteljstvo manj ugleda, manjo veljavo pri ljudstvu. „Zaveza" naj stavi proti vprašanj a, ki bodo pobijala škofova vprašanja, a končno naj predloži temeljito spomenico državnim in deželnim oblastim. Sprejeto.«
G. Jak še predlaga v imenu „Savinjskega učit. društva", naj „Zaveza" deluje za rezervni fond za vsakojako veliko akcijo ali če bi prišla kdaj v stiske. Gosp. Bernot predlog priporoča. Sprejeto.
Duhovnik-vodja ljudske šole v Kastvu, g. Butkovic, govori jako toplo za učiteljstvo, pravi, da zasluži učiteljstvo bolj dobro plačo kakor ministri. Učitelj na ljudski šoli je težje biti kot profesor na univerzi. Predlaga, naj bi vsa avstrijska učiteljska društva stopila v zvezo med seboj, da se dožene enaka plača v vseh kronovinah. — G. Gangl po-jasnuje, da se je to že zgodilo 1. 1898. na Dunaju, ko je zborovalo vse avstrijsko učiteljstvo. Tedanji vodja naučnega ministrstva, sedanji minister Hartel, je sicer obljubil učiteljski deputaciji, da se bodo v ta namen sanirale deželne finance, a ostalo je — žal — vse samo pri besedah. Tudi visoki gospodje so radodarni z lepimi besedami, ki jih pa pozabijo, ko bi jih treba uresničiti. Vsekakor bo treba začeti iznova akcijo, da se zopet enkrat oglasi vse učiteljstvo.
S tem je bil dnevni red izčrpan, in predsednik zaključi triurno zborovanje, zahvaljujoč delegate in delegatinje za vztrajnost in pozornost.
Koncert
dne 30. maja ob 8. uri zvečer na vrtu „Narodnega doma".
Na lepo in svetlo okrašenem vrtu je priredil „Zaveznikom" in „Zaveznicam" v čast in veselje čitalniški pevski zbor z vojaško godbo iz Zagreba prelepo uspeli koncert. Nabralo se je toliko občinstva, da je bil prostorni vrt natlačeno poln. Ob pevanju in sviranju slovanskih in domoljubnih pesmi je raslo navdušenje poslušalstva bolj in bolj ter se je mestoma prelilo v frenetično ploskanje. Med pevci se je najbolj odlikoval g. dr. Strašek s krasnim svojim baritonom. Predmet posebnih ovacij je bil ta večer vrli in čestitljivi duhovnik-učitelj Butkovic. Izpregovorila se je tudi mnoga navdušena beseda. Govorili so Gangl, Gradišnik, Butkovic i. dr. Neprisiljena, vesela zabava je trajala v pozno noč.
Glavno zborovanje
dne 31. maja ob 9. uri dopoldne v „Narodnem domu".
Predsednik L. Jelene je otvoril glavno zborovanje s tem nagovorom:
Slavni zbor!
Prihiteli ste zopet, dragi tovariši in cenjene tovarišice, od vseh strani lepe slovenske zemlje in tužne Istre tu sem v prijazne Brežice k XV. glavni skupščini „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev".
Glavne skupščine naše „Zaveze" so dnevi resnega dela. Zberemo se, da se v mogočnem zboru moški pogovorimo o svojih težnjah, da glasno zahtevamo svojih pravic, da glasno protestujemo proti krivicam, ki opasneje nego kdaj prej stoje na poti razvitku našega stanu in šolstva.
Ker je običajno, «da se pri vsakoletnih „Zavezinih" skupščinah v svojih nagovorih dotaknem najvažnejših dogodkov na slovenskem in istrsko-hrvaškem ljudskošolskem polju, hočem tej nameri ostati zvest tudi letos.
Črni oblaki se vzdigujejo nad našo obširno stavbo, ki jo pretijo zagrniti v neprodorno temo, ki pretijo upihniti luč omike in svobode po vsi slovenski domovini. In mi, ki se nazivljemo pionirje narodne prosvete, ki smo bojevniki na kulturnem slovenskem polju, mi naj bi odložili iz rok bojno kopje in naredili slobodno pot ljudem, ki razglašajo za vsak narod smrtonosne nazore, daje „šola prokletstvo za ljudstvo."
Ugovarjalo se mi bo, da gledam prečrno, da ni opravičena moja bojazen.
Poglejmo, in potem — sodite!
Skupna kranjska duhovščina s škofom Bonaventuro na čelu je nastopila kot reformatorica avstrijskega ljudskega
šolstva. Danes ima ljubljanski škof v rokah nazore, nasvete, želje in zahteve podrejene duhovščine, po katerih se naj izvrši revizija sedaj veljavnega šolskega zakona. Kdor pozna kranjsko duhovščino le od daleč, ve, kakšne so te želje in zahteve. Smelo trdim, če bi se uresničile danes, ni jutri več učiteljskega stanu, ne svobodne šole. Hvalimo Boga, da je kranjska duhovščina le prešibak faktor, ki bi dovedel naš stan na rob propada in prizadejal smrtni udarec ljudski izobrazbi in omiki. Čeravno smo prepričani, da kranjska duhovščina ne bo reformirala avstrijskega šolstva, ne smemo prezirati tudi malopomembnega nasprotnika, temveč stati na straži in čuti po Herderjevem izreku, ki pravi nekje:
„Wer einen kleinen Feind der Schwäche wegen verachtet,
Lässt den Funken glüh'n, weil er kein Feuer noch ist."
Klerikalizem je povsod enak nasprotnik svobodne šole in našega stanu, bodisi v Primorju ali v zeleni Štajerski. Kakor so nam nasprotniki tod, tako ondi. Rajši razbijejo vsako legislativno oblast, nego bi pomogli nam učiteljem, kakor se je z drznim čelom upal izjaviti „pontifex maximus" kranjskega klerikalizma. In vendar se še dobe v Sloveniji učitelji in učiteljice, ki capljajo za stranko, katere vodja je človek, ki se drzne take besede zabrusiti v zobe stanu, s katerim mora računiti vsaka resna stranka. Jaz ne vem reči drugega, nego da so padli taki tovariši in tovarišice na — glavo.
Kakšno pa bodi naše stališče napram toli žalostnim pojavom?
V	prvi vrsti bodimo solidarni v vseh vprašanjih glede šolstva in sebe. Stopimo kot en mož na pozorišče, kjer zahteva to potreba. Sami v se stavimo največje zaupanje in stojmo na straži, da ne gazi nihče ljudskega šolstva in ne prezira nihče našega stanu. Zato kličem v zmislu starega Rimljana: Caveant magistri, ne schola quid detrimenti capiat!
V	tem duhu pozdravljam najiskrenejše vse, ki ste prišli na današnje zborovanje.
Preden preidemo na dnevni red, je naša državljanska dolžnost, da se s čutili globoke hvaležnosti spominjamo ustanovitelja našega ljudskega šolstva, ustvaritelja našega stanu, da se spomnimo vitežkega cesarja Franca Jožefa I., kateremu z iskreno srčno željo: Bog ga ohrani, Bog ga obvari naši ljubi domovini še mnogo let — zakličimo: Slava, slava, slava!
Zborovalci se navdušeno odzovejo predsednikovemu pozivu.
Nadučitelj Ign. Križman predlaga, da se ta izraz vdanosti sporoči brzojavnim potom kabinetni pisarnici. Sprejeto enoglasno in z živahnim odobravanjem.
V	imenu pripravljalnega odbora pozdravi zbor presrčno nadučitelj g. Knapič.
G. Urbančič poroča temeljito o gmotnih in pravnih razmerah goriškega učiteljstva, o spletkah deželnih očetov proti zvišanju plač učiteljstvu, o krivicah pri petletnicah itd. To poročilo priobčimo prihodnjič doslovno.
G. Gradišnik predlaga, naj se izreče deželnemu odboru goriškemu ogorčenje. Sprejeto.
G. Gangl poroča o pravnem zastopniku učiteljstva. Rekel je med drugim: „Mi bi pravzaprav potrebovali odvetnike, ki bi prijeli za ušesa one, ki kvarijo deželne šolske zakone. Kriva vera živi med visoko gospodo, kriva vera namreč, da se smejo paragrafi zasukavati samo tako, da čuti njih moč tlačeno učiteljstvo. Temu se mora enkrat za vselej napraviti konec. Učiteljstvo mora dobiti svojega pravnega zastopnika, da bo učil gotove ljudi pojmovati bistvo zakonov in da bo ščitil nas pred njihovimi šikanami in pred
njihovim hipnim razpoloženjem. Velika krivica je, da nas pritiskajo vedno k tlom. Če se človek osmeli izgovoriti glasno besedo in če brani svoje pravice, že pridejo z novimi paragrafi, mesto da bi nam stali ob strani, nas branili in čuvali naš ugled. Popolnoma brezpravni smo. Zato pa je živa potreba, da si dobimo svojega advokata, h kateremu se bomo lahko zatekli ob vsaki priliki. Potem bodo tudi drugi previdnejši v discipliniranju in v samovoljnem izkoriščanju zakonov. Mnogi slučaji nam kažejo, da je postala pri nas nezakonitost — zakon!
Predlaga: I. „Zaveza" si naj najme zastopnika za vsako kronovino posebej. II. Upravni odbor naj stopi v zvezo z vsemi deželnimi učiteljskimi društvi, da se ta akcija realizira. Razvil se je živahen lazgovor.
G. L a p a j n e pripomni, da se gode uciteljstvu vsako vrstne krivice, proti katerim je pritožba mogoča. G. K r i ž -man pove, da so se na Goriškem morale na odločen rekurz poravnati uciteljstvu vse krivice glede petletnic, a to v ogromnem znesku 57.000 K, dasi je nadzornik odsvetoval pritožbo. G. Butkovic pripoveduje krivice, ki so se njemu godile pri petletnicah po okrajnem glavarstvu, ki mu je celo zagrozilo s premeščenjem, ako se pritoži. Govorili so še za fond, oziroma pravno zastopstvo gg. Setina, Po rek ar, Likar. G. Gradišnik je nasvetoval dunajsko društvo „Lehrerschutzverein", ki ima izborne in cene zagovornike. Oba Ganglova predloga se sprejmeta, katerih hitro uresničenje bo za naše učiteljstvo neizmerne koristi.
Nato je poročal zanimivo o slovenskem meščanskem šolstvu ravnatelj g. Lapajne, ki je poudarjal, daje posebno deželni šolski zakon za Kranjsko jako ugoden ustanavljanju meščanskih šol. Vsak večji kraj bi moral imeti meščansko "šolo. Stavil je v tem oziru dve resoluciji o ustanavljanju deških in dekliških meščanskih šol na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem, ki sta bili sprejeti soglasno.
Predsednik se končno toplo zahvaljuje vsem udelež-nikom ter zaključi zborovanje. —- Na predlog ravnatelja Lapajneta se izreče predsedniku iskrena zahvala.
Banket
dne 31. maja ob 1. uri popoldne v „Narodnem domu".
Banketa se je udeležilo do 200 oseb. Med banketom je neumorno svirala vojaška godba. Razvila se je splošna živahnost. Predsednik g. Jelene je napil cesarju. Vojaška godba je zaigrala cesarsko himno, ki so jo prisotni stoje poslušali in peli. G. dr. Šetinc, predsednik čitalnice, je nazdravil učiteljstvu in „Zavezi", g. Urbančič brežiškim rodoljubom, g. Režek pripravljalnemu odboru, g. Gradišnik predsedniku Jelencu, g. Butkovic slovensko hrvaški slogi, g. Likar Butkovicu kot zastopnik hrvaškega uči-teljstva.
Brzojavni pozdravi.
Nadučitelj g. A. Porekar je prečital pri banketu te-le brzojavne pozdrave:
Bovec: Delegat vsled nenadne bolezni zadržan. Pridružuje se resolucijam in sklepom
„Tolminsko učiteljsko društvo", Bratina, predsednik.
Gradec: Prvoboriteljem za izobrazbo in napredek našega milega naroda krepki: „Na zdar!" „Triglav".
Št. Jernej: Službeno zadržan, pošilja kolegijalen pozdrav
Trošt, nadučitelj.
Kostanjevica: V duhu se pridružujemo Vašemu zborovanju za procvit šolstva! Živeli zborovalci in zborovalke!
Več učiteljev.
Križ-Cesta: Pogumno naprej za boljšo bodočnost!
„Ajdovska podružnica".
Križ-Cesta: Pogumno naprej za našo in naroda boljšo bodočnost!	Bratina, Cicero, Kav s.
Ljubljana: Zavednim naprednim učiteljem pošilja svoje iskrene pozdrave	župan Ivan Hribar.
Ljubljana : Prijateljski pozdrav zborovalcem ! Le vztrajno naprej za naše pravice in izboljšanje ljudskega šolstva. Živela „Zaveza" in naš vrli predsednik!	Dimnik.
Ljubljana: Živela slovenska-hrvaška zaveza!
Dr. Ilešič.
Logatec: Zborovalcem krepki: Naprej ! Sožalje bratski HrvaŠki.	Bivši tovariš Praprotnik.
Opčina:
Do milejših boljih dni prava in edina steza rasti, cveti mila nam „Zaveza"! Agul Eef Ti to želi in še ti-le združeni:
Ante Valentič, Evelina Valentič, Piscanc, P i z i o n , S a n z i n.
Ormož: Pogumno naprej v boljšo bodočnost!
Slane, Rajšp, Rosina.
Ormož: Da bi se „Zaveza" vedno bolj krepila in razvijala želi:	„Ormoško učiteljsko društvo".
Pristava: Primoran čuvati dom, sem v duhu z Vami! Na zdar!	Strmš ek.
Selce: Bojujmo se in delajmo za pravico našega stanu, za svobodo in napredek slovenskega naroda! Germek.
Sušak: Duhom prisustvujuci shodu sa obale Jadran-skoga morja prosvjetitelje bratskoga slovenskoga naroda naj-srdačnije pozdravljamo, želeči iz dna duše, da bude rad shoda koristan Slovencem i njihovom narodu! Živelo slovensko učiteljstvo! Živela zaveza uČiteljstva!
Družtvo „Hrvatsko P rim o rje" v Sušaku.
Predsjednik: Tadič.	Tajnik: Tkalac.
Železniki: Zadržan v duhu z vami! Slava „Zavezi". Pozdrav vsem prijateljem in znancem!	Stupica.
Žižkov: Vašemu letošnjemu zborovauju želi vsega naj-boljega uspeha	Jan Lego.
Izlet v Zagreb dne 31. maja ob 6-14 uri zvečer.
O tem izletu prinaša „Slovenski Narod" to-le poročilo:
Dasi se je z raznih strani odsvetovalo slovenskemu uciteljstvu, naj v teh nesigurnih časih ne poleti v Zagreb, je kljubovalo lepo število učiteljev in učiteljic vsaki preteči nevarnosti. In ni jim bilo žal. Saj smo se na lastne oči prepričali, da časopisje ne pretirava svojih poročil o hrvaških razmerah, temveč je položaj še opasnejši, kakor se nam opisuje v — nekonfiskovanih poročilih. Že na prvi postaji preko Sotle, v Savskem Marofu, se nam je nudil prizor, ki nam je izvabil solze ganutja in veselja. Župnik je dovedel na stotine seljakov in seljakinj z otroki. Niso smeli govoriti, orožniki so stali v ozadju; tudi madjaronski izprevodniki so hiteli, da jo vlak brž odkuri. Toda ljudstvo je stegalo roke v pozdrav, ženice so se solzile, možje so stiskali pesti ter burno nazdravljali. Vsakdor, tudi otročiči, so nam prinesli skromne darove: poljsko cvetje. A za nas je bilo to večje vrednosti kot najrazkošnejše cvetje. Porošene so bile te cvetke s sol-
zami bratske ljubezni in — gorja. In razumeli smo se, tlasi nismo govorili. Govorila so srca. Podobno je bilo na vseh postajah.
Dospeli smo v Zagreb. Dasi naš obisk ni bil oficialno napovedan, slovensko učiteljstvo je hotelo posetiti bratsko prestolnico brez kakih drugih namenov, kakor da si ogleda nekatere strokovne uredbe hrvaške šole ter se pobrati z ondotnimi kolegi in koleginjami, pripravljen nam je bil sprejem, kakršnega slovensko učiteljstvo pač še ni in ne bo doživelo. Na eni strani je prekipevalo bratsko čuvstvo, na drugi strani pa se je zrcalila vsa kruta hedervarščina v bajonetih in revolverjih. Ker je policija razgnala zbrano ljudstvo pred kolodvorom, bil je prostor primeroma prazen. A vkljub temu si je osmelil policijski načelnik nas siliti, da moramo doplačati voznino ter se peljati do državnega kolodvora. Seveda smo temu odločno ugovarjali. In tedaj je storil ta mož še večjo brezobraznost ter nas ironično vprašal, ali reflektiramo,»da nas pozdravi — fakinaža. Neki v Zagrebu živeči Slovenec, ki se je drznil pripomniti, da to ni fakinaža, temveč da so učitelji in učiteljice, vseučiliščniki in učiteljski kandidatje, je bil takoj proskribiran. Nato nas je izpuščala policija v presledkih po dva in dva. Le nekaternikom se nam je posrečilo, oditi naprej. Pred Prilazom je bilo vse natlačeno, množica je od hiše do hiše naraščala ter se je le še valila v nepreglednih vrstah, nad 10 tisoč jih je bilo. Korakali so z nami v sredini odkritih glav, dame so nas obsipale s cvetjem, mogočno so donele naše himne, a ni se čula niti besedica, ki bi dala povod policiji. Bila je le pretresljivo svečana manifestacija slovensko-hrvaške sloge. Pred vseučiliščem so se nepregledne množice ustavile, na hip se je vrt napolnil, na verandi nas je začel pozdravljati vseučiliščnik. Toda isti hip je pridrvila policija na konjih. Policaji so vpili, vihteli gole sablje. Nastala je grozna panika. Začeli so pokati revolverji, tik nas na verandi se je zrušila neka učiteljica. Hvala Bogu, da jo je podrl le strah nenadnih strelov. Množice se je polastilo strašno razburjenje. Kamenje je žvižgalo kakor toča, žrebci pod policaji so skakali preko vrtne ograje. Pridrvila je kompanija 27. polka z nasajenimi bajoneti. Potiskali so nas naprej po ulici. Več ranjencev so odvedli tovariši ter jih obvezali. Razkropili smo se. Nekateri so nas spremljali v triumfu v hotel, kjer se je takoj začel pravcati tabor na dvorišču. A takoj so se potaknili po hiši trije dedektivi. Ob 1. ponoči nas začne buditi policijski ravnatelj, zahteva predsednika ter nam nasvetuje, naj se takoj odpeljemo. Razburjenje še večje. Vsa noč je bila izgubljena. Čvetorica nas je vstala ter smo se šli izprehajat v „Tuškanec". Ves čas nam je sledil detektiv, kakor bi bili anarhisti. Bilo nam je mučno. Odpeljali smo se iz te, vsled policijskega terorizma nevarne dežele, a v prepričanju, da vlada, ki razvija tako strahoto, mora izginiti, da narod, ki tako trpi in se tako nevstrašeno bori za svobodo, mora zmagati. Še ua kolodvoru, ko smo se poslavljali od nevstrašenih hrvaških rodoljubkinj, je stal za nami banov strah v podobi detektiva. Seveda smo zato govorili le bolj z očmi in s srcem. Hvala in slava rodoljubni zagrebški inteligenci, posebno narodnemu učiteljstvu!
Slovensko učiteljstvo si ni moglo želeti presrčnejšega sprejema, kot so mu ga priredili v Brežicah in Zagrebu. Tudi brežiškim Nemcem se mora priznati taktnost, da niso sledili hujskarijam graških listov, temveč se vedli popolnoma mirno. Razlika med Brežicami in Zagrebom je ta, da so nam vihrale v Brežicah slovenske trobojnice na drogih ter se je streljalo s topiči, dočim so nas pozdravljale v Zagrebu hrvaške tro-
bojnice s prsi mladih junakov in dražestnih junakinj, a streljanje so prevzeli banovi policaji — z revolverji.
* *
*
Drugim, ki so ostali v Zagrebu, je bila sreča toliko mila, da so se sestali in seznanili z nekaterimi hrvaškimi učitelji. Srečali so se z njimi rano zjutraj v stolni cerkvi, v ponosni katedrali. Na stotine ljudstva se je trlo tamkaj. Bilo je bir-movanje. Vse duše so bile pobožne in resne. Prosile so rešitve, osvobojenja iz verig neusmiljenega trinoštva . . . . Razšli smo se'po mestu. V naglici smo si ogledali imponu-joča dela hrvaških tovarišev. Za nekaj hipov so nas objeli gosposki prostori prelepega „Učiteljskega doma", kjer nas je zlasti presrčno sprejel dražestni venec hrvaških učiteljic. Zapisali smo svoja imena v spominsko knjigo, zapisali smo jih s krvjo, z ljubeznijo. Naj ostanejo večne priče naših vročih simpatij, našega globokega sočutja! Objeli so nas tudi tihi prostori „Učiteljskega konvikta". Prijazno je vela okolo nas ljubezen in požrtvovalnost, ki ga je zgradila. Razplamenel je v nas ogenj vztrajnega d el a, velik eg a, p o gum n eg a
ustvarj anj a.
Popoldan smo presedeli v prijetni družbi zlatih duš. V poznem mraku smo naglo odšli na kolodvor in se presrčno poslovili.
S seboj smo odnesli žalostnovesele spomine. Sanjali smo vso pot. In iz zadnjega sna se je zbujala naša bela Ljubljana, ko smo stopili na domača tla. Kos velikega, zavr-šenega dela je zopet za nami. In to je naš ponos!
Kritikujoči glasovi.
„Steierische Schul- und Lehrer-Zeitung" govori v svoji 10. štev. z dne 22. pret. mes. o znani okrožnici ljubljanskega škoia, ki smo jo priobčili v svojem listu dne
20. aprila, tako-le:
Dieses Rundschreiben, welches höchst warscheinliclx auf Beschluß der Wiener Bischofskonferenz und auch in allen anderen Diözesen erlassen wurde, beweist unzweideutig, daß die Kirche ihre teilweise verlorene Position in Bezug zur Schule wieder im vollen Umfange sich zurückerobern will und daß sie Aussicht zu haben glaubt, ihr Ziel auch erreichen zu können. Die streitlustige Kirche sammelt beizeiten ihre Angriffswaffen, bereitet sich still und geheim zum Anstürmen vor und, wie die Dinge liegen, sind ihre Hoffnungen auf Sieg keine Seifenblasen. Sie braucht weder den Widerstand des österreichischen Unterrichtsministers zu fürchten, er kommt ihr ja mit dem Präsentierteller schon an der Türe entgegen, noch den der nationalen Abgeordneten. Diese, im Dienste des Großkapitalismus stehend, müssen die reaktionären Bestrebungen unterstützen, denn sie haben ein geistig mündig werdendes Volk ebenso zu fürchten wie die Kirche.
Zu dem früher oder später ausbrechenden Sturme gegen die Volksschule werden die Volksbildungsfeinde geradezu ermuntert von jenen, welche die Schule schützen sollten, die Klosterschulen, die wie Pilze aus der Erde schießen, drillen fleißig für den Kampf gegen Wissen und Bildung und wer dagegen zu sprechen wagt, das Volk aufklären und für eine wahrhaft freie Schule gewinnen will, wird als Störer der heiligen Ordnung bestraft. Jene aber, welche die natürliche Ordnung, nämlich die naturgemäße Entwicklung aller
Menschenklassen egoistischer Zwecke wegen mit frevelnder Hand stören und vernichten wollen, die haben keine Strafe zu fürchten, ihnen helfen offen und heimlich, ihnen stimmen alle die zu, die das Volk bloß als eine rechtslose, bis zur Erschöpfung auszubeutende Arbeitsherde betrachten. Die soll auch von der reichen Tafel des Wiessens genießen dürfen, soll sich ihres Menschenwertes und ihrer Menschenwürde bewußt werden? Dann gäbe es ja keine Herren und Sklaven mehr, dann wären alle gleichberechtigte Menschen und das, nicht wahr, das darf doch nicht sein?
Täuschen wir uns nicht selber durch den blinden Glauben an die sogenannt freisinnigen Abgeordneten, die sind, kommt es zum Ernste, kein Schutz für die Schule und die Regierung weiß sich nötigenfalls zu helfen, den meist nur scheinbaren Widerstand durch Honigbrote oder durch Entziehung ihrer Gunst zu brechen. Wir haben vom Parlament keinen Schutz zu erwarten, wir finden ihn ebenso wenig beim Bürgertum, vom Landvolke gar nicht zu reden, wir haben nur uns selbst und — mag's noch so heftig bestritten werden — die Sozialdemokratie. Diese steht und fällt mit der Verallgemeinerung der Bildung, sie braucht selbe zum Leben und Siege wie der Körper das pulsierende Blut, die Lunge die Luft. Sie ist daher naturnotwendig unsere Bundesgenossin, mag sich einer darüber entsetzen so viel er will, es ändert nichts an der Tatsache. Selbst wenn die Lehrerschaft ein stimmig diese Bundesgenossenschaft zurückweisen würde, so ließe sich die Sozialdemokratie dadurch nicht beirren, denn sie kämpft in erster Linie für ihre Sache und nicht für uns, Schule und Bildung sind ihr Mittel zum Zwecke und wahrlich zu einem besseren, als sie es dem Klerikalismus und Kapitalismus sind.
Das angeführte Rundschreiben zeigt klar, wohin man steuern will, zur alten Konkordatsschule mit einem modern aufgeputzten Mäntelchen. Es beweist aber auch, wie diese Partei es nie und nimmer aufgibt, die Schule ganz in ihre Hand zu bekommen. Für uns soll dies die ernsteste Mahnung sein, einig zu werden, vom Zwiste, der an und für sich höchst kleinlich ist, fi\r die Kampfbereitschaft aber sehr schlimme Folgen haben kann, abzustehen. Wir haben es mit einem internationalen Gegner zu tun, dem es ganz gleich ist, ob Deutsche, ob Slaven durch ihn geschädigt werden. Der Klerikalismus ist zähe, mächtig und einflußreich, skrupellos in der Wahl der Mittel und einem solch gefährlichen Feinde gegenüber sollten wir unsere ohnedies schwache Kraft noch durch überflüssige Spaltungen und Uneinigkeit schwächen! Das ist Selbstmord. Die Losung für uns alle soll dieselbe sein: Einig in der Abwehr, einig im Kampf für die freie Schule!
Društveni vestnik.
Kranjsko.
Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja
ima II. zborovanje t. 1. dne 18. t. m. v Dolenji vasi. Pričetek ob pol 11. uri dop. Dnevni red: a) Razgovor o konferenčni razpravi (poročevalec g. V. Engelman), b) Tretja formalna stopnja in naše stanje (poroča g. F. Štefančič), c) Nasveti in predlogi. — Po zborovanju bo izlet v Jelendol, toda le, če se izjavi zanj večina zborovalcev. VsaK blagovoli torej po dopisnici naznaniti svoje mnenje glede tega društvenemu podpredsedniku g. Fr. Gregoraču.
Književnost in umetnost.
„Knjižnica za mladino", knjiga 27.-28. Urejuje En-gelbert Gangl, učitelj v Ljubljani. Cena 2 K, strani 379. Vsebina: Ivo Trošt: Dobrota in hvaležnost. Povest. — F. O. Rebrčan: Blago srce. Povest. — Juraj Pangrac: Čopke ni! Povest. — Andrej Rape: Ukane Matjaževega Groge. Povest. — Tone iz Gošče: Bodi pošten! Povest.— Ivan Stukelj: Hud „štrbunk". Povest. — Vsebina je vele-zanimiva in v prvi vrsti namenjena mladini, ki je ljudski šoli dorasla, meščanskim šolam in nižjim razredom srednjih šol.
—	Založništvo je priložilo knjigi to le opazko: Pričujoča dvojnata knjiga št. 27. in 28. bi bila morala iziti že v decembru, ali zakesnili smo iz raznih vzrokov, ki so nas ovirali. V drugačnih razmerah bi se bili pač potrudili, da bi premagali zapreke z večjimi denarnimi žrtvami, toda neznatno zanimanje slovenske javnosti za to podjetje nas k temu ni vspodbujalo. — Vkljub vsej možni reklami smo dobili naročnikov na 424 iztisov, kar nam daje komaj pokritje za knjigoveza, urednika, honorarje in pošto. — Vseh dohodkov v 16 mesecih smo imeli K i33345, a med temi je lepo število prodanih snopičev stare zaloge. Vsakdo lahko izprevidi iz tega, da založnik ne more naprej ob tako neznatnem zanimanju občinstva. Zato letos ne bo nobene knjige več. Dežela Kranjska in Štajerska imata na stotine šol, ki niso še naročene. Ko se naroče na dosedanje knjige in bo upanje, da ostanejo naročnice tudi zanaprej, bomo nadaljevali. Prosimo pa vse dosedanje gg. naročnike, da nam ostanejo blagohotno zvesti tudi po tem neljubem prestanku, ako in ko bomo zopet nadaljevali z izdajanjem prepotrebne „Knjižnice za mladino".
—	Od nas samih je torej odvisno, se li vzdrži to prelepo in prekoristno književno podjetje, ali pa — preneha, kar bi bila vsekakor velika škoda. — Svoje čitatelje opozarjamo na dotični odstavek v današnjem poročilu „Zavezinega" tajnika.
Mali vitez (Pan Volodijevski). Zgodovinski roman. Spisal II. S i e n k i e w i c z, poslovenil Podravski. Doslej je izšlo 11. zvezkov tega slovečega romana. Vsak zvezek stane 40 h. Roman izdaja knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.	____
Vestnik.
Izkušnjo za učiteljice ročnih del so napravile te le gospodične: Josipi na Kraka r, Pelagija Cesar, Marica Cesar, Josipina Kavšek in A. M u r i c.
Sankcijoniran zakon. Zakonski načrt, sklenjen od deželnega zbora goriškega, ki uravnava šolske prispevke iz zapuščin, je dobil najvišje potrjenje.
Razglas. C. kr. okrajni šolski svet sklicuje okrajno učiteljsko konferenco za učitelje slovenskih in utrakvističnih šol Kočevskega okraja v sredo, dne 8. julija 1903 ob 9. uri zjutraj v Ribnico. Dnevni red. 1. Predsednik otvon zborovanje in imenuje namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev.
3.	Poročilo c. kr. okr. šol. nadzornika o nadzorovanju šol.
4.	Ukazi in razglasi šolskih oblastev. 5. Referat: Učna slika v računstvu za eno uro v dveh oddelkih s posrednim in neposrednim poukom. Snov prve pol ure: I. oddelek (posredni pouk) izdeluje dve nalogi oziroma dva izgleda št. 13, str. 56. II. oddelek (neposredni pouk): učitelj razvija z učenci prvega oddelka IV. razreda nalogo 35, str. 67. Snov druge pol ure. I. oddelek (neposredni pouk): Razvija se z učenci prvega oddelka IV. razreda naloga 29, str. 57. II. oddelek (posredni pouk) izdeluje nalogi 30, str. 67, naloga 43, str. 67. Vse naloge po Močnikovi računici II. stopnja. Vsaki član kon-ferencije izdela: a) kratko dispozicijo v glavnih potezah za vse naloge, b) razvija metodično nalogo 35 str. 67 s sodelovanjem učencev IV. razreda in dopošlje ta referat c. kr. šol. nadzorniku vsaj 8 dni pred konfenco. Referente določi c. kr. okrajni šolski nadzornik pri konferenci. 6. Določitev učnih knjig za prihodnje šolsko leto. 7. Poročilo knjižničnega odbora, pregled računov in volitev tega odbora. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Nasveti, katere je doposlati vsaj 3 dni pred konferenco c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku.
Vabilo na XXXIX. redni občni zbor „Slovenske Matice" v sredo dne 17. rožnika 1903. 1. ob polšestih popoldne v veliki dvorani „Narodnega doma" na cesarja Franca Jožefa cesti. Vrsta razpravam: 1.) Predsednikov ogovor.
2.)	Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna letos. 3) Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1902.*) 4.) Volitev treh računskih preso-jevavcev (§ 9. lit. a) dr. pravil). 5.) Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1903. 6.) Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg.: dr. Deteia Frančišek, dr. Gregorčič Anton, Hubad Frančišek, Pintar Luka, dr. Požar Lovro, Senekovič Andrej, Sušnik Ivan, Subic Ivan, dr. Ušeničnik Aleš in Wiesthaler Frančišek. Razen njih bo občnemu zboru izvoliti po izstopivšem odborniku Ant. Funtku enega odbornika za dobo enega leta in po umrlem odborniku Simonu Rutarju enega odbornika za dobo dveh let. V odboru pa še ostanejo gg.: Partei Anton, Finžgar Frančišek, dr. Glaser Karol, Grasseli Peter, dr. Ilešič Frančišek, dr. Janežič Ivan, Koblar Anton, Kostanjevec Jožef, dr. Lesar Jožef, Leveč Frančišek, Majciger Ivan, dr. Murko Matija, Novak Frančišek, dr. Opeka Mihael, Orožen Frančišek, Perušek Rajko, Pleteršnik Maks, dr. Sket Jakob, dr. Stare Jožef, Svetec Luka, Suklje Frančišek, Tavčar Alojzij, dr. Tavčar Ivan, Vavru Ivan, Vilhar Ivan, dr. Zbašnik Frančišek, Zupančič Anton in Zupančič Vilibald. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevavcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenav-zočnih društvenikov. 7.) Posamni nasveti in predlogi.**) V Ljubljani, dne 28. velikega travna 1903. Predsednik: Frančišek Leveč. Blagajnik: Dr. J. Stare. Tajnik: E. Lah.
Naše denarno stanje. Končni efekt „Zavezinega" denarnega stanja za preteklo npravno dobo je razviden iz tehle številk: „Zaveza" je imela v pretečenem upravnem letu dohodkov 1139 K 73 h, izdatkov 1188 K 53 h. „Učit. Tovariš" je imel dohodkov 5296 K 60 h, izdatkov pa 6012 K 55 h, tedaj primanjkljaja 715 K 95 h, ker pa ima 300 K hrandne vloge, oziroma „Zavezinega" doneska, ima pravzaprav prebitka 116 K 05 h. „Popotnik" je imel dohodkov 4292 K 40 h, izdatkov 3570 K 10 h, ker pa ima poštno hranilno vlogo 100 K, znaša primanjkljaj le 177 K 70 h. „Zvonček" je imel dohodkov 4192 K 59 h, stroškov 3928 K 90 h, tedaj prebitka 263 K 69 h.
Vzpored učiteljske konference za postojnski okraj, katera bode dne 1. julija 1903 v Trnovem ter se prične ob 10. uri dopoldne. 1. Otvoritev konference in imenovanje predsednikovega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Priobčilo c. kr. okr. šolskega nadzornika o stanji nadzorovanih šol. 4. Učna slika za eno učno uro v 1. in 2. oddelku
3.	razreda štirirazrednice. Prvi oddelek, direktni pouk: Obravnava berilne vaje „Korist goveje živine" (Drugo berilo, staro) po formalnih stopnjah. Drugi oddelek, indirektni pouk: Spisna vaja „Popis krave", katera učna snov ima biti dotičnim otrokom že znana. Učitelj napravi o tej vaji na tablo dispozicijo, po kateri imajo šolski otroci izdelati nalogo, kojo je učitelj preje na kratko ustmeno ponovil. To učno sliko morajo izdelati razven pri daljni točki navedenih referentov, vse učiteljske osebe ter vposlati svoj izdelek do 1. junija 1903 c. kr. okr. okr. šolskemu nadzorniku. Pri konferenci določeni referent ima o tej točki praktičen nastop. 5. Sestava enotnega učnega načrta za ponavljavno šolo na podlagi z odlokom c. kr. dež. šolskega sveta z dne 24. septembra 1902 št. 3061 priobčenih načel ter od šolskih vodstev predloženih špeci-jalnih načrtov a) v ponavljavnicah eno- in dvorazrednih šol, b) v ponavljavnicah tri- in štirirazrednih šol; za dečke poroča: g. Karol Javoršek, nadučitelj v Košani, za deklice poroča-g. Franica Bayer, učiteljica v Knežaku. 6. Poročilo knjižničnega odbora ter volitev dveh pregledovalcev računa. 7. Volitev knjižničnega odbora. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Samo-
*) Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na razpo-
laganje.
stalni nasveti, kateri naj se najkasneje 3 dni pred konferenco vpošljejo c. kr. okr. šolskemu nadzorniku. Pouk, ki odpade dne 1. julija, je nadomestiti v četrtek dne 9. julija t. 1.
Šolski praznik. Otroci na Zgornji Ponikvi pri Velenju so slavili 28. majnika t. 1. redek praznik. Čestitali so svojemu župniku in katehetu gosp. Josipu Kuneju o pridobitvi zaslužne svetinje za 401etno plodonosno delovanje. Ker je g. Josip Kunej obenem tudi načelnik kr. šol. sveta in šoli naklonjen, je sodelovalo tudi učiteljstvo pri slavnosti. Po maši so čestitali jubilantu nekateri otroci v vezani in nevezani besedi. Posebno ginljiv je bil nagovor g. nadučitelja Ivana Kodermana. Po končani slavnosti je pogostil gospod župnik svoje mlade čestilce. Brezdvomno ostane ta dan tukajšnjim otrokom v lepem spominu. Naj bi g. župnik Josip Kunej našel veliko posnemalcev, in nehala bi mržnja med duhovništvom in učiteljstvom.
Papirji pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. Nedavno so prenesli ces. arhiv na Dunaju v novo poslopje na Ballhausplacu. V tem arhivu je med drugim lesen kovče«-, v katerem so vsi dokumenti pok. cesarjeviča Rudolfa, ki so°bili najdeni v oni usodni noči dne 31. jan. 1889. v Majerlingu Kovčeg se odpre šele 1. 1939., torej 50 let po Rudolfovi smrti.
Starost živali. Slon učaka največjo starost 150 do 200 let, papiga, vrana in labod 100 let, enako orel in pav gos 50 let, konj 40 let, pes in rak 25 let, mačka 18 let koza in ovca 10 let, domači zajec 8 let, poljski zajec 7 let' čebela pa živi poleti le 6 tednov, le one čebele, ki prezimu-jejo, ostanejo delj časa pri življenju.
Največje orgle na svetu so v mestni dvorani v Svd-neyju v Avstraliji. Notranja širina obsega 24 m, globina 6 m. Imajo 126 registrov s 5 mauuali. Mojster jih je izdeloval tri leta in je dobil zanje 40.000 K.
Pojasnilo. Resnici na ljubo, iz prijaznosti do podpisanih m da čujemo tudi drugi zvon, priobčujemo tole pojasnilo:
Z ozirom na notico v „Učit. Tovarišu" z dne 1. rožnika 1903 „Dr. Mauring, znani župnik itd." usojata se podpisana sledeče pojasniti.
O pogrebu učitelja g. K. Jašovca je bilo uredništvo slabo poučeno. Duhovščini na Igu ni nihče naznanil ure pogreba, še mrliški ogledni listek ni bil prinešen.
Dne 25. majnika se je duhovščina mudila, vsled škofove vizitacije, na oddaljeni podružnici na Kureščku in prišla šele ob eni uri popoldne domov. Ob dveh se je šele v župnišču naznanilo, da čakajo s pogrebom. Takoj po škofovem odhodu je sel g. dr Mauring z g. kaplanom, kamor so ga klicali. Obredi so bili opravljeni popolnoma dostojno, kar sva podpisana sama videla. Da, pri „liberi" v cerkvi ni mogel g. dr Mauring zadržati solza za svojim pokojnim prijateljem. V solo je prišel naznanit čas pogreba ob tričetrt na eno uro g. kraj ni šolski nadzornik Simen Podržaj iz Iške vasi. Naj se to na znanje vzame in priobči v listu, ker midva sva na stalisču, da se naj ne dela nikomur krivica. Ni dostojno, ako se nas stanovski list tako zlobno mistificira.
Na Igu, 6. junija 1903.
Ivo Trošt, 1. r.	Fran Ks. Trošt, 1. r.
Opomba uredništva: Seveda verjamemo svojima tovarišema, dasi imamo svoje prepričanje glede verodostojnosti prvih informatorjev. Čudno se nam pa vendarle zdi da morata zagovarjati ižanskega župnika — kar dva učitelja. Ali smo učitelji advokati doktorjev-župnikov ?
Ustnica uredništva.
i. J; f- y T- Ako greste v pokoj, potem morate seveda odložiti tudi zastopstvo v c. kr. okr. šol. svetu, in sicer prostovoljno, ker drugače Vas lahko prisili v to višja oblast T Ed'nosti v Trstu. V 126. št. tega lista se omenja, da je sicer to malenkost v velikem okviru dohod-
1- ° ,v ,bilj vsi oni učitelJi zaprti v Zagrebu, ki so tja pohiteli o Binkoštih. Mi pa menimo, da bi ne bila to nikaka malenkost, temveč to bi bila naravnost politična smrt banu m obenem bi imela ta malenkost nedogledne po-
s 1 e d i c e v življenju v s e h i z 1 e t n i k o v. — Ker priobčujemo v današnji številki poročilo o zadnjem „Zave-zinem" zborovanju v celoti, smo morali mnogo drugih spisov odložiti, dasi ima ta list. prilogo. Polagoma pride vse na vrsto. — Ker se bliža sedaj čas uradnih učiteljskih kon-ferencij, prosimo svoje sotrudnike, da nam pošljejo o vsakem takem uradnem zborovanju kratka in zgolj stvarna poročila. Koder bodo volitve v okrajne šolske svete, naj pazijo naši somišljeniki, da si izbe ro neustrašene zastopnike, ki bodo brezobzirno zastopali samo interese učite lj s t v a!
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, daje tudi XV. gl. skupščina „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 30. in 31. maja t. 1. v Brežicah uspela tako lepo. Prav posebno pa se zahvaljuje „Učiteljskemu društvu za brežiški in sevniški okraj % pripravljalnemu odboru za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za „Zaveziiio" zborovanje, slavni posojilnici in čitalnici za prepustitev prostorov v „Narodnem domu" za zborovanja, slavnemu pevskemu zboru za prireditev koncerta, vsem brežiškim in okoličanskim Slovencem za simpatije, ki so jih izkazovali v onih dneh naprednemu slovenskemu in istrsko-hrvaškemu učiteljstvu, vsem uredništvom nam prijaznih listov za laskave pozdrave in obširna poročila o naših zborovanjih; gg. Vek. Urbančiču, Engelbertu Ganglu in Ivanu La-pajnetu za temeljita poročila; vsem dragim in milim gostom, ki so prišli na naš shod, in vsem onim, ki so nam poslali brzojavne pozdrave, vsem govornikom za navdušene napitnice in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila „Zaveza" zopet letos tako lepo.
Vodstvo „Zaveze avst, jugoslovanskih učiteljskih društev",
Tajnik:	Predsednik:
Drag. Česnik.	L. Jelene.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 768.	Kranjsko.
Na trirazrednici v Planini je eno učno mesto stalno popolniti.
Prošnje so vlagati semkaj do dne 4. julija 1903.
C. kr. okr. šolski svet v Logatcu, dne 3. junija 1903._
Št. 779, ~
Na dvorazrednici na Blokah je popolniti izpraznjeno nadučiteljsko mesto. Prošnje so vlagati semkaj do dne 2. julija 1903.
C. kr. okr. šolski svet v Logatcu, dne 1. junija 1903.___
Z. 843.
An der fünfklassigen Knaben-Volksschule in Reifnitz wird eine Lehrstelle mit den sistemisierten Bezügen zur definitiven Besetzung ausgeschrieben.
Gehörig instruierte Gesuche sind bis 2 5. Juni 1. J. im vorgeschriebenen Wege hierorts einzubringen.
K. k. Bezirksschulrat Gottschee, am 28. Mai 1903.
Z. 293.	Štajersko.
An der einklassigen Volksschule in Siele-Verche kommt die Lehrer- und Schulleiterstelle, mit welcher die Bezüge nach der dritten Ortsklasse verbunden sind, mit Beginn des Wintersemesters 1903 zur Besetzung.
Bewerber um diese Stelle wollen ihre mit dem Reife und Lehr-befiihigungszeugnisse, mit dem Nachweise des Besitzes der öster-
reichischen Staatsbürgerschaft sowie mit Nachweise der Befähigung zur subsidiarischen Erteilung des katolischen Religionsunterrichtes belegten Gesuche bis 3 0. Juni 1903 an den Ortsschulrat Siele-Verche, Post Windischgraz, leiten.
Bezirksschulrat Windischgraz am 28. Mai 1903.
Der Vorsitzende: Čapek.
Št. 1159.
V političnem okraju Ptuj se stalno ali začasno namestijo sledeče učiteljske službe:
1.	V šolskem okraju Ptuj (okolica):
a)	Na trirazredni šoli pri Sv. Andražu v Slov. gor. dve službi;
b)	na štirirazredni šoli pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. ena služba;
c)	na šestrazredni šoli pri Sv. Marjeti štiri službe.
2.	V šolskem okraju Ormož:
na petrazredni šoli pri Sv. Miklavžu ena služba,
in sicer na vseh štirih šolah z dohodki po III. plačilnem razredu in
s prosto sobo.	t
Prosilci, eventualno prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 15. julija 1903 pri dotičnem krojnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet Ptuj, dne 31. maja 1903.
Predsednik: Underrain.
Št. 264.
Sledeče učiteljske službe so takoj, najdalje pa do 1. novembra 1903 namestiti, in sicer:
1.	V šolskem okraju ljutomerskem: Na ljudskih šolah v Veržeju in na C venu po ena služba stalno, oziroma začasno. Nameščenec v Veržeju dobi prosto stanovanje, obstoječe iz dveh sobic.
2.	V šolskem okraju go rnje-r adgonskem: Na šolah pri sv. Jurju ob Ščavnici, pri Kapeli in v Negovi po ena služba samo stalno.
Obeh deželnih jezikov zmožni prosilci, oziroma prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje do 15. julija t. 1. pri dotičnem kraj-nem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru-Gornji Radgoni, dne 3. junija 1903.
Št. 792.
V političnem okrajn Celje se bodo s pričetkom zimskega tečaja 1903/04 popolnila naslednja mesta nadučiteljev, šolskih vodjev in učiteljev, oziroma učiteljic:
I.	Šolski okraj Celje: 1.) na dvorazredni ljudski šoli v S t. Lovrencu pod Prožinom (III. krajevni razred) mesto nadučitelja. 2.) na dvorazrednici v Galiciji (III. kraj. razred) mesto učitelja, ozir. učiteljice. 3.) na dvorazrednici v Liboji (III. kraj. razr.) mesto učitelja, oziroma učiteljice. 4.) na novo ustanovljeni 4 razredni ljudski šoli v Ljubečni 3 mesta učiteljev, ozir. učiteljic (III. kraj. razred). 5.) na dvorazrednici v Šmartnem v Rož. dol. mesto učitelja, ozir. učiteljice.
II.	Šolski okraj Vransko: Na 3 razredni ljudski šoli v Gomil-skem (III. kraj. razr.) mesto učitelja, oziroma učiteljice.
III.	Šolski okraj Konjice: 1.) na 3 razredni ljudski šoli v okolici Vitanje (II. kraj. razr.) mesto nadučitelja. 2.) na enorazrednici na Črešnjicah (III. kraj. razr.) mesto šolskega vodje. 3.) na 5 raz-rednici v Čadramu 3 mesta učiteljev, oziroma učiteljic (III. kraj. razred).
IV.	Šolski okraj Šmarje: 1.) na 3 razrednici v Sv. Petru na Med v. selu (III. kraj. razr.) 2 mesti učiteljev, ozir. učiteljic. 3.) na 4 razrednici v Št. Vidu (III. kraj. razred) mesto učitelja, oziroma učiteljice.
V.	Šolski okraj Gornjigrad: Na dvorozrednici v Bočni (II. kraj. razred) mesto učitelja, oziroma učiteljice.
VI.	Šolski okraj Laško: 1.) na enorazrednici v Gornji Rečici (II. kraj. razred) mesto šolskega vodje. 2.) na dvorazrednici v J u r-kloštru (II. kraj. razred) mesto učitelja, oziroma učiteljice (s prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje se imajo postavnim službenim potom vložiti pri dotičnem krajnem šolskem svetu do dne 1. julija 1903.
Celje, dne 27. maja 1903.
Učiteljski Tovariš" izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K.vSpisi n:y se blagovolijo posipati samo pod naslovom: Uredništvo „Učiteljskega Tovarša" v Ljubljani. Naročnino pa prejema g. Frančišek CrnagoJ, naducitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računiyo za stran 30 K, pol strani 18 K, '/, strani 10 K, '/* strani 8 K, •/« strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljene po dogovoru. PrUoge poleg poštnine 8 K._