UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 54 Uv Od Osnovna šola Jakobski Dol se nahaja v osrčju Slovenskih goric v Občini Pesnica. Na šoli poučuje 24 strokovnih de- lavcev. Šola je enooddelčna. Četrtina strokovnih delavcev uči na dveh ali več šolah in s tem prinaša na šolo nove ideje in pestrost različnih stilov poučevanja. V nadaljevanju predstavljam izvedbo oblikovanja učeče se skupnosti, ki je nastala v okviru pričujoče magistrske nalo- ge. Na podlagi pregleda primerov dobrih praks in njihove podrobne analize sem načrtovala izvedbo oblikovanja več učečih se skupnosti, ki bi učiteljem predstavljale varno učno okolje in vir idej za nove izzive. S tem bi neposredno vplivali tudi na pozitivno klimo na šoli in v kolektivu. RAZlOGi ZA ObliKOvANJe UČeČih Se SKUPNOSti NA ŠOli Glavni razlog za oblikovanje učečih se skupnosti na šoli je bila ideja ravnatelja, da učiteljem ponudi obliko druženja, povezovanja in skupinskega učenja. Ob predstavitvi krovne ideje sem sama preučila področje oblikovanja učečih se skupnosti in oblikovala idejo, v ka- teri je lahko vsak učitelj prispeval delček v skupno bazo primerov dobre prakse in hkrati dobil vpogled v preostale predloge. Eden izmed razlogov oblikovanja skupnosti je bil tudi pri- spevek k izgradnji boljših odnosov znotraj kolektiva. heteROGeNA UČeČA Se SKUPNOSt Po priporočilu ravnatelja in kolektivni privolitvi smo se odločili, da se v različne učeče se skupnosti vključi celoten šolski kolektiv. Ob predpostavki, da sodelujemo vsi, smo določili barve skupin in s pomočjo barvnih listkov izžrebali člane posamezne skupine. Ker je takšna razvrstitev v posamezno skupino prinesla pestro paleto učiteljev različnih predmetnih področij, smo jo poimenovali heterogena učeča se skupnost. Vključite V celotnega kolektiV a osnoVne Šole V heterogene učeče se skupnosti bogdana drozg Onič, 1 OŠ Jak obski Dol, bogdana.drozg@gmail.com Po razdelitvi v skupine je bilo treba preveriti interes uči- teljev za raziskovanje lastne prakse. Slednje smo izvedli z anketo. Rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. PReveRJANJe iNteReSA ZA RAZiSKOvANJe lAStNe PRAKSe V raziskavi je sodelovalo 22 učiteljev, od tega jih približno četrtina sodelujočih uči na dveh ali več šolah. V Diagramu 1 vidimo, da ima največji delež učiteljev od 26 do 40 let delovne dobe, sledi ji skupina od 6 do 15 let Delovna doba 26—40 16—25 6—15 0—5 št. učiteljev 012345678  DIAGRAM 1: Število učiteljev glede na dolžino delovne dobe v vzgoji in izobraževanju delovne dobe. Podatek nakazuje, da gre za pedagoško iz- kušen kolektiv, ki je preizkusil mnoge sisteme poučevanja, povezovanja učiteljev in izobrazil mnogo učencev. Pri raziskovanju učiteljeve lastne prakse so pomembna tudi različna izobraževanja 2 , ki se jih učitelj redno ude- 2 Članek govori prvenstveno o usposabljanju, ki pa ga avtorji poimenujejo kot izobraževanje. Praviloma namreč o izobraževanju govorimo v zvezi z uradnim stopenjskim učnim procesom, kasneje pa ga poimenujemo uspo- sabljanje. (op. ured.) 1 Članek je nastal v okviru priprave na magistrsko nalogo pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateje Ploj Virtič in red. prof. ddr. Borisa Aberška. UČITELJEV GLAS | 2019 | št. 1 | Vzgoja & izobražeVanje 55 ležuje. Ker raziskujem trenutno stanje, me je zanimalo, katerih izobraževanj so se učitelji udeležili v zadnjih petih letih. Ločeno sem pogledala na učitelje, ki poučujejo samo na eni šoli, in nato še gostujoče. Kot prikazuje Diagram 2, se učitelji najbolj redno udeležujejo študijskih skupin in izobraževanj na področju varstva pri delu (ki je obvezno). Sledijo izobraževanja na področju učiteljeve strokovne usmeritve, izobraževanja o rabi IKT idr. Glede na delež gostujočih učiteljev je razporeditev izobraževanj enako- merno porazdeljena. Skozi zgodovino se je vloga učiteljskega poklica spremi- njala. Danes je ob poplavi informacij, ponudbe različnih medijev, ki nudijo informacije na vsakem koraku, učiteljeva vloga še posebej drugačna. Pri tem pa je seveda pomembno predvsem to, kako si učitelj sam predstavlja svojo vlogo. To je pomemben dejavnik za izvor ustreznega pristopa v raz- redu. Po podatkih iz Diagrama 3 sledi, da večina učiteljev zaznava svojo vlogo kot vlogo usmerjevalca, moderatorja učnega procesa. Ker je bilo možnih več odgovorov, so se učitelji odločili tudi za druge vrste vlog, ki pa so v sodobni družbi, kjer staršem primanjkuje časa za vzgojo otrok, iz- jemno dobrodošle za učence in družbo. ugotovitve raziskave Raziskava je pokazala, da se učitelji zavedajo, da je njihova nenehna profesionalna rast bistvenega pomena za uspeš- no delo na specifičnem predmetnem kot tudi na pedagoško psihološkem področju. Kot vidimo, med izobraževanji, ki so ga opredelili učitelji in ga v največji meri tudi obiskujejo, navajajo študijske skupine ter izobraževanja, ki so obvezna iz naslova varstva pri delu. Preostala izobraževanja obi- skujejo v okviru časovnih in finančnih zmožnosti šole. Na 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18  DIAGRAM 2: Vrsta in pogostost obiskovanja izobraževanj med učitelji drugo Posveti z različnih področij izob. na podr. spodbujanja učiteljeve kreativnosti Predmetno specifično izob. izob. na področju varstva pri delu Specialnodidaktična izob. izob. na področju ikt študijska skupina gostujoči Šola  DIAGRAM 3: Vloga učitelja danes koordinator, vodnik, umetnik, psiholog Predavatelj Moderator učnega procesa osebni spremljevalec učenca v zgojitelj administrator usmerjevalec učnega procesa Prenašalec znanja gostujoči Šola UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 56 šoli prevladujejo učitelji z delovno dobo nad 15 let, vendar kljub daljši delovni dobi ugotavljajo, da se v zadnjih letih vloga učitelja spreminja, in se torej v večini strinjajo, da je učitelj postal usmerjevalec učnega procesa, moderator. Velikokrat se pojavlja tudi odgovor administrator in vzgo- jitelj. cilJi, Ki Jih želimO d OSeČi S POveZO vANJem v UČeČe Se SKUPNOSti Po predstavitvi rezultatov raziskave na pedagoški kon- ferenci oktobra smo skupaj oblikovali cilje, ki jih želimo doseči s povezovanjem: • pridobiti čim več idej za motivacijo učencev; • sproščeno kolegialno vzdušje na vzorčnih dejavnostih; • oblikovanje snopiča primerov dobrih praks v strnjeni ob- liki; • povezovanje s kolegi z različnih predmetnih področij; • opazovanje razredne klime pri izvedbi ure drugega učitelja; • kolego analiza predstavljene vzorčne dejavnosti. PRedSt Avitev iZvedbe ŠOlSKeGA PROJeKt A V nadaljevanju predstavljam, kako smo načrtovali in izpel- jali šolski projekt. • Septembra sem se najprej lotila načrtovanja in študija virov o pomenu in delovanju učečih se skupnosti, kar sem izvedla sama kot vodja projekta v posvetovanju z ravnateljem. • Na oktobrski pedagoški konferenci sem učiteljem predstavila temeljne in prednostne naloge učeče se skupnosti pred drugimi oblikami sodelovanja. Na tej konferenci smo s pomočjo raznobarvnih listkov izžre- bali člane posameznih učečih se skupnosti. Dobili smo šest učečih se skupnosti s po štirimi člani. • Po žrebu so se skupine sestale in oblikovale načrt dejav- nosti za prihajajoče šolsko leto. Skupno navodilo vsem je bilo, da vsak član pripravi del učne ure z učenci (motiva- cijski del, uporaba IKT-orodja, didaktična igra …) za svojo učečo se skupnost. Naloga preostalih je bila hospitiranje pri vsaki dejavnosti učeče se skupnosti in oblikovanje povratne informacije za izvajalca vzorčne dejavnosti. • Novembra smo skupaj s pomočjo skupnega dokumenta oblikovali terminski plan predstavitev. • December, januar in februar so bili namenjeni izvedbi vzorčnih dejavnosti, hospitacijam članov učečih se skupnosti in analizam. • Učitelj izvajalec vzorčne dejavnosti je pripravil tudi zapis svojega primera dobre prakse v skupno bazo aktivnosti. Zapis je oblikoval na obrazec, ki ga vsebuje Priloga 1, ter ga oddal vodji projekta. • Analiza primerov dobre prakse je potekala po vsaki vzorčni dejavnosti v prostem času vseh štirih članov učeče se skupnosti. Najprej je izvajalec vzorčne dejav- nosti podal samoanalizo in izpostavil segmente, za ka-  PREGLEDNICA 1: Kritično o v rednot enje oblik o v anja het erogene uč eč e se skupnosti na šoli ključni element učeče se skupnosti Prisotnost elementa v heterogeni učeči se skupnosti na šoli. refleksivni dialog je bil prisoten, saj so se člani skupine nenehno usklajevali ter si pri reflektiranju izmenjevali mnenja in drug drugemu priporočali sugestije za nadaljnje delo. Skupne norme in vrednote člani skupine so oblikovali načrt dela učeče se skupnosti v skladu s skupnimi pogledi glede na prioritetne vrednote, ki jim sledijo. deprivatizacija lastne prakse glede na izvedbeno obliko je element v polni meri prisoten, saj so to dlje časa trajajoča opazovanja, pri katerih se posamezniki izpostavijo in odprejo vrata svoje učilnice (deprivatizirajo svojo prakso). opazovalci spremljajo celoten proces izvajanja vsebine, kar predstavlja bogato zakladnico idej in primerov dobre prakse. osredinjenje na učenje ideja pedagogike in vsebine je usmerjena tako na učitelja izvajalca kot učenca in njegov izkupiček pri učenju. Pri tej obliki je značilen tudi predmetno specifičen profesionalni razvoj, saj je vsebina podana na didaktično domišljenem nivoju. element je bil v našem primeru prisoten v polni meri. S končno refleksijo so opazovalci podpirali nastopajočega učitelja glede njegovega načina poučevanja in na tak način vzajemno krepili profesionalni razvoj. Sodelovanje tudi element sodelovanja je prisoten, kar je pomembno, saj predstavlja enega ključnih vzvodov za razvoj in nudi razvoj in napredovanje učitelja. ker pa so medsebojni odnosi vedno velik izziv, smo se odločili, da učitelji sami izbirajo opazovalce, kar prinaša več sproščenosti in manjšo nevarnost pristranih presoj. varno in podporno okolje za tveganje če gre za prostovoljno oblikovane učeče se skupnosti, je smiselno tudi oblikovanje skupin predmetno sorodnih učiteljev, ki se združujejo. t o v profesionalni učeči se skupnosti prispeva k varnemu in vzpodbudnemu okolju. UČITELJEV GLAS | 2019 | št. 1 | Vzgoja & izobražeVanje 57 tere je želel mnenje, sugestijo ali povratno informacijo članov učeče se skupnosti. Poudarki oziroma iztočnice za analizo so predstavljeni v Prilogi 2. • Evalvacijo dela učečih se skupnosti, predstavitev re- zultatov samoanaliz in kolego analiz ter individualnih mnenj o sodelovanju v učeči se skupnosti smo obrav- navali na pedagoški konferenci aprila. Predstavila sem potek dela skozi leto ter mnenja, odzive učencev in povzetke, ki so jih člani zapisali na obrazec iz Priloge 1. • Oblikovanje smernic delovanja učečih se skupnosti za prihodnje šolsko leto. KRitiČNO O vRedNO teNJe ObliKOvANJA heteROGeNe UČeČe Se SKUPNOSti NA ŠOli Glede na predhodno predstavljene oblike različnih učečih se skupnosti, z namenom osredotočanja na različna ciljna področja, v končni evalvaciji podajam razloge in prednosti uporabe naše ideje pred predhodno predstavljenimi načini povezovanja učeče se skupnosti. Kot kriterij za vrednotenje sem uporabila upoštevanje ključnih elementov učeče se skupnosti in njen prispevek za nadaljnjo učiteljevo osebnostno rast. Rezultati vredno- tenja so predstavljeni v Preglednici 1. Učeča se skupnost, ki je bila predstavljena v začetku pog- lavja, se mi zdi nekoliko bolj kot za osnovnošolske učitelje primerna za združevanje srednješolskih. Temeljna ideja in koraki izvedbe pa se mi zdijo ob določenih prilagoditvah brez težav izvedljivi tudi v osnovni šoli. Učni sprehodi pomenijo za učitelja neke vrste pregled dokumentacije in vsebnosti določenih elementov, ki so mu lahko v oporo pri načrtovanju, spregledani pa so morda drobci učnih ur, ki dajejo motivacijski pečat in ki lahko predstavljajo srčiko učnega procesa za učence. ev AlvAciJA PRiSPevKA del A v UČeČi Se SKUPNOSti K UČitelJevemU delU Ob zaključku izvedenega projekta me je zanimalo, kaj je tisto, za kar se je našim učiteljem zdelo vredno sodelovati in sooblikovati učečo se skupnost. Po začetni izvedbi razis- kave in analize odgovorov me je v tej fazi zanimalo, ali so bili zanje doseženi začetni začrtani cilji, potrebe in želje, ki smo si jih skupaj zadali. V ta namen smo izvedli zaključno evalvacijo v obliki vpra- šalnika (glej Prilogo 2 - spodnji del obrazca). Za izvedbo prvega dela evalvacije sem uporabila odgovore samoana- lize in učiteljevega pogleda na učni proces znotraj izvedbe lastne dejavnosti, zapisane na obrazec (Priloga 2). Ob pregledu rezultatov naj povzamem, da so bili učenci med izvedbami dejavnosti motivirani, skoncentrirani na učni proces, čutiti je bilo radovednost in vedoželjnost učencev. Učitelji so za izvedbo dejavnosti uporabljali različna so- dobna učna sredstva, IKT, vzpodbujali so samostojno delo, aktivno sodelovanje učencev, učenje s pomočjo giba. Kot krovno vodilo pa jih je spremljalo formativno spremljanje s skupnim oblikovanjem predznanja, preverjanjem predzna- nja, oblikovanjem dokazov o učenju ter medvrstniškim vrednotenjem. Drugi del evalvacije sem izvedla s pomočjo intervjuja. Uči- teljem se postavila dve vprašanji. Prvo se je nanašalo na njihovo počutje v učeči se skupnosti in kaj jim je osebno prineslo udejstvovanje v njej, v drugem sem spraševala po mnenju, kaj je učeča se skupnost prispevala k profesional- ni rasti kolektiva. Odgovori učiteljev so bili večinoma pozitivno naravnani in vzpodbudni. Povzemam jih v nadaljevanju. • Povedali so, da čutijo, da na šoli prevladuje pozitivna klima, kjer se člani počutijo varne, sprejete in pripadne. Njihovi medsebojni odnosi so postali pristnejši in bolj spoštljivi. Celotno obdobje delovanja so čutili medsebojno enakovredne odnose, počutili so se vključene. Še posebej sta se razvila medsebojno zaupanje in spoštovanje. • Še posebej so poudarili, da jim je spremljanje pouka po- magalo prepoznati šibka in močna področja, vzpodbudilo jih je k nadaljnjemu načrtovanju lastnega profesionalnega razvoja. S psihološko-sociološkega vidika pa jim je pove- zovalno delo izboljšalo samopodobo ter okrepilo odprtost, kolegialnost in povezanost med člani skupine in nadalje celotnega kolektiva. • Ravnatelj je z navdušenjem sprejel idejo in podprl rezul- tate, ki so nastali. Tudi sam se je vključil v eno od učečih se skupnosti, kar je imelo še posebej pomembno vlogo pri ohranjanju pozitivne klime in sodelovanja. • Spremljanje dejavnosti med učitelji je predstavljalo po- membno dodano vrednost, saj je izdatno prispevalo k profesionalnemu razvoju posameznega učitelja ne glede na to, ali je bil sam opazovalec ali pa so ga opazovali drugi učitelji. Ob koncu evalvacije ugotavljam, ali smo s šolskim projek- tom dosegli na začetku zastavljene cilje. Že iz predhodno zapisanega lahko potrdimo prvi zastavlje- ni cilj, saj so učitelji potrdili, da jim je z dejavnostmi uspelo prispevati k motivaciji učencev, ob opazovanju kolegov pa so dobili tudi nove ideje za izvedbo dejavnosti. Tudi drugi cilj smo udejanjili, saj je bilo že ob spremljanju poteka dejavnosti čutiti, da srečanja in dejavnosti potekajo v sproščenem in kolegialnem vzdušju. Oblikovala in zbrala sem vsa gradiva, ki so nastala, in oblikovala snopič prime- rov dejavnosti ter uresničila tudi ta zadani cilj. Ob oblikovanju in žrebu so se učeče se skupnosti oblikovale s člani z različnih predmetnih področij in s tem smo zados- tili tudi cilju, da se povezujejo kolegi različnih predmetnih področij. Pri vsaki dejavnosti so bili navzoči še trije kolegi iz učeče se skupnosti in opazovali pripravljeno dejavnost ter ob koncu posredovali analizo predstavljene dejavnosti. Tako smo udejanjili tudi zadnja zadana cilja - opazovanje in analizo dejavnosti. Predstavljeni način povezovanja v učeče se skupnosti se je izkazal kot sprejet med učitelji in je zlasti prispeval k trem ključnim elementom učeče se skupnosti, kot so sode- lovanje, osredotočenost na učenje in deprivatizacija lastne prakse. Po odzivih in zaključni evalvaciji sodeč lahko rečem, da je to dober primer prakse, ki nudi dodano vrednost profesio- nalni rasti učiteljev, viša učenčevo motivacijo in pomaga vodstvu šole pri oblikovanju pozitivne klime na šoli. UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 58 V prihodnjem šolskem letu si želim, da učeče se skupnosti ponovno zaživijo in nadaljujejo svoje delo. Še večji prispe- vek k uspehu projekta pa bi pomenilo, če bi se v prihodnjem šolskem letu učitelji sami zavedeli potrebe po povezovanju in učenju ter si sami oblikovali učečo se skupnost po svoji meri in potrebah. V ta namen kaže vpeljati takšne sodelo- valne metode, ki bodo temeljile na vključevanju učiteljev v načrtovanje čim več ciljev in faz delovanja učečih se skupnosti. SKleP Prispevek je zasnovan na predpostavki o učitelju, ki naj bi vseskozi raziskoval svojo prakso in se zavedal pomena vseživljenjskega učenja ter iskal različne načine pridobiva- nja znanja in izgrajevanja veščin. Kot temelj pridobivanja in nadgrajevanja obstoječih znanj pa je bila predstavljena učeča se skupnost, ki ob razvoju profesionalnega razvoja podpira tudi osebnostni razvoj in krepi odnose znotraj skupine. Učenje je prepoznavna vrednota v učeči se skupnosti, uči- telji s pridobivanjem formalnega in neformalnega znanja, spretnosti in veščin spreminjajo šolsko prakso in svojo vlogo v njej. Pomembno je vzpostaviti sodelovalno klimo, saj si le-tako člani znotraj skupnosti zaupajo in so ustvarjalni ter ino- vativni. viri in literatura Hattie, j., (2009). visible learning. routledge, new York. kruse, S. (1994). building professiunal communities in schools. issues in restructuring Schools. issue report no. 6, str. 159-163. Matsumura, l. c., garnier, H., resnick, l. b. (2010). implementing literacy coaching: the role of School Social resources, educational evalution and Policy analysis. Mcconachie, S. M., Petrosky, a. r. (2010). content Ma - tters: a disciplinary literacy approach to improving Student learning. jossey-bass, San francisco. Mclaughlin, M. W., telbert, j. e. (2006). building School-based teacher learning communities, Pro - fesional Strategies to improve Student achievement. teachers colege Press, new York nY. resnick, l., Spillane, j., goldman, P., rangel, e. (2013). uvajanje inovacij: od vizionarskih modelov do vsako - dnevne prakse, o naravi učenja. zavod rS za šolstvo, ljubljana, str. 257-283. http://www.zrss.si/pdf/o-nara - vi-ucenja.pdf (dostopno 15. 12. 2018). rupnik vec, t. (2007). opredelitev vlog in odgovor - nosti udeležencev v procesu vpeljevanja sprememb v šolo. Priročnik za šolske razvojne time. zavod rS za šolstvo, ljubljana, str. 97-99. rutar ilc, z., založnik, P. (2017). vodenje skupinskih procesov in sodelovanje v učeči se skupnosti. učitelji, raziskovalci lastne prakse. zavod rS za šolstvo, lju - bljana, str. 41-62. toplak, c. (2002). Moderiranje skupinskih procesov. Priročnik za moderatorje. umanotera, ljubljana. Wiliam, d. (2013). vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. o naravi učenja. zavod republike Slovenije za šolstvo, ljubljana, str. 123-142. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je tudi evalvacija lastnega dela del procesa učenja: posamezniku omogoča osebnostno rast, zadovoljstvo in motiviranost za nadaljnje profesionalno razvijanje na področjih, ki lahko koristijo njemu osebno in učencem. Načrtno razvijanje in usmerjanje karierne poti omogoča evalviranje in samozavedanje posameznika, da samostojno načrtuje svoje nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. V podporo razvoja in želje po profesionalni rasti je tudi vzpostavljanje mrežnih povezav z drugimi šolami, ki omo- gočajo medsebojno spodbudo in izmenjavo dobre prakse. Vodstvo šole ima pomembno vlogo pri spodbujanju uči- teljev, da svoje uspehe delijo z drugimi in da se jih tudi veselijo. Naš projekt smo v tem šolskem letu z evalvacijo zaokro- žili, oblikovala sem snopič in ga posredovala učiteljem. V prihodnje mi ostaja le priporočilo, da sta povezovanje in učenje ključnega pomena za učitelja, zato naj bo predlog, ki je predstavljen v nalogi, še preizkušen na kateri drugi šoli. Tudi če se najde posameznik ali dva, ki jima ideja ni sprejemljiva, ne obupati. Vsak, ki je pripravljen deliti ideje z drugimi, je povabljen, da se poveže s somišljeniki. Majhna iskra lahko v prihodnosti zaneti velik ogenj. Prilo Gi: → Predloga z a opis in samoanalizo primera dobre prakse → izt očnic e z a k olego analiz o primerov dobre prakse (Hattie, 2009) UČITELJEV GLAS | 2019 | št. 1 | V Z g OJA & iZ OBR A že V AnJe 59 Priloga 1: Predloga z a opis in samoanaliz o primer a dobre pr ak se izvajalec dejavnosti: Predmet: Primerno za starost oz. razred: naslov: v sebina: č as: cilji (spretnosti/ kompetence): Gradivo: Potek: komentarji: kaj mi je uspelo? kaj predlagam za izboljšavo? Priloga 2: izt očnic e z a k olego analiz o primero v dobre pr ak se (Hattie, 2009) učenčeve usmeritve vloga učitelja njegov Glas Se učitelj zavzema za dobre odnose, izraža medsebojno spoštovanje? učencem prisluhne, jih sliši, spodbuja k izražanju njihovih misli, pogledov, želja, prioritet ..? Podpora učitelja nudi učinkovito povratno informacijo? dobi vpogled v to, kaj učenci že znajo, kaj jih zanima, kako razumejo, kje imajo napačne predstave? Prilagodi poučevanje potrebam učencev? namen in smiselnost učenja je zaznati jasne namene in cilje učenja? So za učence smiselni in v izziv? Podpora sošolcev je zaznati medvrstniško sodelovanje? Podajanje povratne informacije? zavzetost ali učenci vedo, kaj se učijo, zakaj se učijo in kdaj bodo uspešni? občutek vrednosti ali se učenci počutijo vključene in sprejete v učni proces?