Požtnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurl Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurl Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 lilingov P. b. b. ' PARLAMENTARNE VOLITVE V FRANCIJI: Zelo pičla večina za degolistično vlado zato pa prodoren uspeh združenih naprednih sil Z naravnost senzacionalnim izidom se je v nedeljo končal drugi del letošnjih parlamentarnih volitev v Franciji. Kljub temu, da je volilni zakon očitno v prid vladne stranke, in čeprav je predsednik de Gaulle vložil vse site, da bi obdržal svoje gibonje „V. republika' že naprej na oblasti, je dobila degolistična vlada v novem parlamentu le skrajno negotovo večino enega samega mandata. Nasprotno pa so napredne stranke zabeležile izredno lep uspeh, saj niso bistveno povečale le števila svojih mandatov, marveč so se s skupnim žtevilom dobljenih glasov uveljavile kot najmočnejša politična sila v državi. , Izid nedeljskih volitev nedvom- To pomeni, da se je resnična veno pomeni bridko razočaranje za čina francoskega ljudstva izrekla predsednika de Gaulla in njegovo proti degolizmu. Izrekla se je pred-Politično gibanje, ki je po številu vsem za napredne sile, ki so z mandatov sicer doseglo „večino", združenim nastopom pri drugem vendar se dejansko more opirati le delu volitev dobile skoraj polovico na kakih 43 odstotkov volivcev, vseh oddanih glasov in bi torej Milijon žrtev vietnamske vojne Johnson išče pot do »častne rešitve“ Avstrijska vladna delegacija na uradnem obisku v Sovjetski zvezi Ta teden biva na uradnem obisku v Sovjetski zvezi avstrijska vladna delegacija, ki jo vodi zvezni kancler dr. Klaus. V delegaciji so še zunanji minister dr. Tončič-Sorinj in vodilni uradniki posameznih ministrstev ter predstavniki avstrijskega tiska. Ob prihodu v Moskvo so bili avstrijski gostje deležni prisrčnega sprejema, iz česar je sklepati, da bodo v ugodnem vzdušju potekali tudi uradni razgovori, ki jih bodo med obiskom imeli predstavniki obeh držav. Za tako vzdušje je bilo na obeh straneh poskrbljeno že med pripravami na obisk, ko je avstrijski tisk dosledno zagotavljal, da med Avstrijo in Sovjetsko zvezo ni odprtih vprašanj, medtem ko so v Sovjetski zvezi poudarjali skrbno čuvano nevtralnost Avstrije. Ne eno ne drugo pa ne more prikriti dejstva, da avstrijsko-sovjet-ski odnosi le niso brez vsake sence. Pri tem gotovo ne igrajo tolikšne vloge razlike v političnih in družbenih sistemih, saj v tem oziru so si na obeh straneh na jasnem, da je ob medsebojnem spoštovanju stališč mogoče graditi mostove razumevanja in sodelovanja. Če se »konkretni predlogi«, s katerimi je kancler Klaus potoval v Moskvo, nanašajo na ta vprašanja, potem res ni pričakovati večjih težav. Bistveno drugače pa se dialog lahko razvije potem, če so bile v tej zvezi omenjene pobude za razširitev kulturnega sodelovanja mišljene tako, da bi z njimi potisnili ob stran vprašanje integracijskih prizadevanj Avstrije. V tem vprašanju se sovjetski voditelji namreč še niso otresli pomislekov, marveč ob vsaki priložnosti vedno spet opozarjajo na nevarnost, ki bi jo za nevtralnost Avstrije pomenila vsaka oblika priključitve k evropski gospodarski skupnosti. Izjava vicekanclerja dr. Bocka, ki je tik pred odhodom avstrijske delegacije poudaril, da »Avstriji nihče ne more preprečiti posebnega aranžmaja z EGS«, gotovo ni bila ravno najbolj posrečen uvod v sedanje razgovore v Moskvi. VOLITVE V ZAHODNEM BERLINU: SPD je obdržala večino čeprav je zgubila osem poslanskih mest Glavni tajnik južnovietnamskega odbora za obtožbe ameriškim imperialistom je izjavil, da je bilo v vietnamski vojni doslej ubitih ali ranjenih več kot milijon prebivalcev Južnega Vietnama; pri tem gre večinoma za žrtve ameriškega genocida. Ti strašni podatki, ki najostreje obtožujejo ameriško vlado, pa niti pe dajejo popolne slike žrtev, ki jih je doslej zahtevala vojna v Vietnamu. Predvsem je treba upoštevati še desettisoče ljudi, ki so zgubili življenje ali bili ranjeni med ameriškim bombardiranjem objektov v Severnem Vietnamu, da niti ne govorimo o velikanski materialni škodi, katere obsega verjetno nikdar ne bo uspelo niti približno oceniti, še manj seveda popraviti. Kljub temu pa se vojna v Vietnamu nadaljuje in celo še stopnjuje. Vsi pozivi vodilnih državnikov, mednarodne javnosti in uglednih a-meriških krogov, da je treba prenehati s sovražnostmi in začeti z miroljubnim reševanjem vietnamskega vPrašanja, so v Washingtonu doslej vedno naleteli na gluha ušesa. Le ta-*o je mogoče tolmačiti besede ameriškega predstavnika v OZN Gold-berga, ki je izjavil, da bo Amerika v Vietnamu »nadaljevala to, česar se.je lotila v tej deželi«. Kako bo po h;J poti mogoče priti do pogajanj, Goldberg seveda ni povedal, čeprav le v isti sapi zavrnil vse očitke, da Avstrija zahteva izročitev vojnega zločinca Franza Stangla Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, ie bil po zaslugi vodje židovskega centra za zbiranje dokumentov o nacističnih vojnih zločincih inž. Simona ^iesenthala odkrit in aretl-r°n Franz Stangel, ki od leta 1*51 živi v Braziliji. Franz Stangel spada med glavne *6 žive nacistične vojne zločince ter je obtožen umora v<* kot 700.000 ljudi na Polj-^em, v Avstriji in v Nemčiji. Avstrija je pri brazilskih °blasteh uradno zahtevala izročitev Stangla, da bi ga Postavila pred sodišče. Podobno zahtevo pa sta stavili •udi Poljska in Nemčija. se ameriška vlada noče pogajati, ter zagotovil: tudi danes smo pripravljeni pogajati se brez vsakih pogojev. V iskrenost te pripravljenosti na pogajanja je resno podvomil tudi bivši svetovalec predsednika Kennedyja in sedanjega predsednika Johnsona zgodovinar Arthur Schlesinger. Dejal je, če se Amerika zares želi pogajati, potem naj neha bombardirati Severni Vietnam, kajti če bo nadaljevala svojo 'sedanjo politiko, ne bo nikoli prišlo do pogajanj. Toda tudi to svarilo je ostalo brez odziva, Nasprotno se bo predsednik Johnson danes na pacifiškem otoku Guamu sestal s svojimi najvišjimi političnimi in vojaškimi svetovalci, da — kakor je napovedal podpredsednik Humphrey — prouči »boj proti agresiji« in poskuša najti pot do »častne rešitve«. Po logiki Washing-tona pa pomeni »boj proti agresiji« nadaljno vojno proti osvobodilnemu gibanju vietnamskega ljudstva, medtem ko »častna rešitev« pomeni popolno podreditev Vietnama ameriški politiki. morale tudi v parlamentu dobiti dosti večje zastopstvo, če bi volitve potekale po tako imenovanem proporcionalnem volilnem sistemu. (Podobno je bilo pri državnozborskih volitvah lani v Avstriji, ko je OVP po zaslugi osporavanega volilnega zakona dosegla v parlamentu absolutno večino, čeprav je dobila le dobril 48 odstotkov glasov — op. ured.) Po uradnih podatkih so degolisti in njihovi zavezniki dobili pri letošnjih volitvah 244 mandatov oziroma 8,5 milijona glasov, federacija demokratične in socialistične levice 116 mandatov in 4,2 milijona glasov, komunisti 73 mandatov in 5 milijonov glasov, demokratični center 27 mandatov in 2,9 milijona glasov, razne druge leve skupine 10 mandatov in neodvisni konservativci 15 mandatov. Skupno so torej dobile napredne sile 199 mandatov, pri čemer so največji uspeh zabeležili komunisti, ki so svoje predstavništvo v parlamentu povečali za 32 sedežev, medtem ko so degolisti zgubili 22 mandatov. Na podlagi tega izida bodo degolisti v bodoče bolj kot doslej navezani v parlamentu na podporo ostalih desničarskih strank, kar jih bo gotovo spravilo v še večje težave, ko bodo morali hkrati računati z močno okrepljeno opozicijo naprednih sil. Le-te pa vidijo v svojem uspehu, ki so ga dosegle s skupnim nastopom, obetajoč začetek novega obdobja v političnem življenju Francije ter poudarjajo, da je levica po nedeljskih volitvah postala odločilna sila francoske republike. Izid francoskih parlamentarnih volitev živahno komentirajo tudi v mednarodni javnosti, kjer prevla- Pri volitvah v zahodnoberlinski mestni parlament ali senat je vodilna socialdemokratska stranka sicer obdržala absolutno večino, vendar je v primerjavi z zadnjimi volitvami utrpela manjšo zgubo tako pri glasovih kakor tudi pri mandatih. Na- duje mnenje, da so te volitve vnesle v francoski parlamentarizem značilno novost: praktično si bosta stala nasproti le dva velika tabora — zelo negotova „večina” de-galistov in močno okrepljena opozicija naprednih sil. sprotno pa je krščanskim demokratom uspelo, da so dobili nazaj polovico glasov, ki so jih zgubili pri volitvah leta 1963. Izid volitev v številkah je naslednji: SPD je v nedeljo dobila 829.955 glasov, to je 56,9 % in 81 mandatov (leta 1963 je imela 962.197 glasov oz. 61,9% in 89 mandatov); CDU 480.192 glasov, 32,9 % in 47 mandatov (pri zadnjih volitvah 448.459 glasov, 28,8 % in 41 mandatov); FDP zdaj 104.014 glasov, 7,9% in 9 mandatov (prej 123.382 glasov, 7,9 % in 10 mandatov). Ostali dve stranki — Enotna socialistična stranka Nemčije in desničarska Delovna skupnost neodvisnih Nemcev — sta sicer dobili 29.934 oziroma 15.540 glasov, vendar sta ostali daleč pod petimi odstotki skupnega števila veljavnih glasov, zato po veljavnem volilnem zakonu pri razdelitvi poslanskih mest nista prišli v poštev. Zahodnoberlinski socialdemokrati se sicer tolažijo z dejstvom, da jim je uspelo obdržati absolutno večino v berlinskem mestnem parlamentu, toda izguba kakih 160.000 glasov (in seveda 8 poslanskih mest) pomeni opozorilo, ob katefem se bodo morali resno zamisliti. Politični opazovalci vidijo vzroke za nazadovanje SPD predvsem v dveh okoliščinah: v odhodu prejšnjega predsednika stranke in župana Brandta v Bonn ter v vstopu socialdemokratske stranke v zahodnonemško koalicijo. Vsekakor drži, da je bilo v vrstah SPD precej vplivnih osebnosti, ki so se do zadnjega upirale koalicijski povezavi s krščanskimi demokrati, ni pa povsem gotovo, da je vzroke za sedanji volilni izid iskati samo v tej smeri. Povsem zgrešena namreč tudi ni domneva, da se v nazadovanju števila socialdemokratskih glasov kažejo prvi znaki nezadovoljstva med člani in simpatizerji stranke, ki so od njenega sodelovanja v zvezni vladi gotovo pričakovali določene spremembe v vladni politiki. Tako nezadovoljstvo je celo upravičeno, če upoštevamo, da je zunanja politika Zahodne Nemčije ostala doslej več ali manj v starih tirnicah, medtem ko skuša vlada gospodarske probleme reševati predvsem na račun širokih plasti delovnega ljudstva. Oblikovanje novega vzdušja v Evropi Današnji svet — ne nazadnje pod stalno grožnjo atomskega uničenja — splošno stremi za novimi oblikami sožitja in enakopravnih odnosov med državami ter narodi. Ta prizadevanja so rodila tudi že prve sadove ter se je začela praktično porajati miroljubna koeksistenca celo med različnimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi sistemi, torej na relacijah, o katerih je še pred 10 ali 15 leti prevladovalo mnenje, da so prepadi nepremostljivi. Toda razvoj je šel neustavljivo dalje in pušča vedno bolj ob strani vse tiste, ki so verovali, da je bil »novi red" hladne vojne vzpostavljen za vse večne čase. Med zadnje, ki se očitno še nočejo prav sprijazniti z zahtevami in potrebami današnjega časa, nedvomno spadajo vodilni krogi v Zahodni Nemčiji. Pa celo v Bonnu je začel vleči drug veter: najprej je pometel z okorelimi doktrinami Adenauerja in njegovega naslednika Erharda, zdaj pa vsiljuje novi koalicijski vladi nujnost, da se polagoma privadi spremenjenim razmeram in skuša najti pot do sodobnejših pogledov na današnjo politično stvarnost. Tako velik preobrat v političnem mišljenju gotovo ni lahek. Najboljši dokaz so sedanja prizadevanja Bonna, ki je sicer spoznal, da bo treba vzpostaviti dialog z vzhodnimi državami, vendar se še ni priboril do prepričanja, da bo hkrati treba misliti tudi na spremembo dosedanjih stališč. V praksi to pomeni, da Bonn po eni strani poudarja pripravljenost na ureditev odnosov z Vzhodom, po drugi strani pa skuša še naprej vztrajati pri načelih, ki razumljivo že vnaprej onemogočajo tako ureditev. To so vodilni predstavniki vzhodnih držav nedvoumno povedali v številnih izjavah, kompleksno pa je Vzhod zavzel stališče do tega vprašanja na večdnevnem posvetovanju v Varšavi, kjer so zastopniki Sovjetske zveze, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Vzhodne Nemčije razpravljali o problemih evropske varnosti. Na tem posvetovanju so namreč ugotovili, da za-hodnonemška vlada kljub svojim zagotovilom, da želi vzpostaviti diplomatske odnose z vzhodnimi državami, v resnici nadaljuje politiko, podrejeno re-vanšističnim in militarističnim ciljem. V Bonnu slej ko prej zahtevajo spremembo evropskih meja; nadalje vztrajajo na stališču, da je Zahodna Nemčija edini predstavnik vsega nemškega naroda in s tem posegajo v obstoj neodvisne države Vzhodne Nemčije; še vedno se niso jasno odpovedali atomski oborožitvi in še naprej postavljajo nezakonite zahteve po zahodnem delu Berlina. Spričo te dvotirne politike Bonna so na varšavskem sestanku poudarili, da vzpostavitev diplomatskih stikov med Zahodno Nemčijo in vzhodnoevropskimi državami niti najmanj ne bo vplivala na zboljšanje položaja v Evropi, če zahodnonemška vlada ne bo temeljito spremenila svojega stališča v najvažnejših vprašanjih, nanašajočih se na življenjske interese vzhodnih držav. Da bi sredi Evrope odstranili žarišče vojne nevarnosti, je nujno potrebno, da se v Bonnu odpovedo okostenelim dogmam minulosti in krenejo na pot zares nove in realistične politike. Doslej v Bonnu te nujnosti očitno še niso spoznali. Ali pa toliko poudarjena pripravljenost za izboljšanje odnosov z Vzhodom — kar je bilo v Varšavi prav tako naglašeno — v resnici niti ni iskrena, marveč služi le za prikrivanje revanšistične in militaristične politike. „VELIKA DAVČNA REFORMA" V JAVNOSTI: Upravičen »ne« organizacij delojemalcev Minuli teden je široke vrste delojemalcev razburil bolj, kot dosedonji tedni leta. Razburjenje je povzročil predlog tabel o višini dohodninskega in mezdnega davka, ki ga je objavil finančni minister dr. Schmitz in ki bo — če bo uzakonjen — prinesel ob-davčencem s tema davkoma 3 milijarde šilingov davčnih olajšav. Razburjenje je povzročil že prvi pogled na te tabele, ki je pokazal, da bo »velika davčna reforma" ob-davčencem v prvi davčni skupini ki imajo na leto 200.000 šilingov dohodkov, prinesla davčno olajšavo 6.025 šilingov, tistim pa, ki imajo le 20.000 šilingov letnih dohodkov, pa komaj 345 šilingov. V isti davčni skupini bo dohodninski davek znižan tudi še tistim, ki imajo pod pol milijona šilingov letnih dohodkov. Znižan jim bo za 2395 šil. Preden je prišel finančni minister s takim predlogom na dan, ga je pod predsedstvom kanclerja Klausa odobrilo zvezno vodstvo DVP. Ko je prišel predlog pred komisijo za davčno reformo, so ga predstavniki Zveze avstrijskih sindikatov vključno predstavnikov krščanskih sindikalistov iz vrst DVP soglasno odklonili. Odklonile pa so ga tudi delavske zbornice in predstavniki inštituta za gospodarsko raziskovanje. Davčno reformo so zahtevali delavci in nameščenci, ker so po svojih zaslužkih previsoko obdavčeni. Le-ti vendar od novega obdavčenja skoraj ne bodo imeli nobenih koristi. Na njihov račun hoče finančni minister s svojim osnutkom doseči po obsegu zaenkrat še docela nepregledne olajšave za obdavčence, ki imajo več kot 100.000 šilingov letnih dohodkov. resnici nepregledno, ker si o tem povprečen človek ne more ustvariti nobene prave podobe. Finančni minister hoče namreč z davčno reformo odpraviti tudi sedanje tri skupine obdavčencev in jih združiti v dveh skupinah. Sedaj sodijo neoženjeni obdavčena v skupino I, oženjeni obdavčenci brez otrok v skupino II, v skupino III pa sodijo obdavčenci z otroki, pri čemer se višina dohodninskega in mezdnega davka ravna po številu otrok. Z »reformo" naj bi bila skupina lil odpravljena, njeni obdavčenci naj bi bili vključeni v skupino B, neoženjeni obdavčenci pa bi bili v skupini A. V skupini B je predvideno posebej obdavčenje za zakonce, od katerih je le eden zaposlen in za zakonce, ki sta oba zaposlena. Predvideno je tudi obdavčenje po številu otrok. S tem pa se bo število skupin obdavčen- Prva avstr. ladja v Kopru tPred kratkim je bil v Kopru slavnostni »krst prve avstrijske trgovske ladje, ki ji je Koper matično pristanišče. Ladjo, ki bo sluzila za prevažanje južnega sadja z mediteranskih obal v Koper, od koder bo šlo dalje v Avstrijo, so ob navzočnosti zastopnikov lastnikov in koprske občine krstili na ime »Maria Anna«. V kratkem bosta v Koper pripluli dve nadaljni avstrijski ladji in sicer »Christina« in »Viotoria«. Tako bo postal Koper tudi pristanišče avstrijskih ladij, kar bo nadaljni prispevek v razvoju prijateljskega sodelovanja med obema državama. cev le povečalo, ne pa zmanjšalo, vsled česar tudi ni res, kar se v krogih okoli finančnega ministra trdi, češ da bo reforma prinesla tudi upravne olajšave. V krogih okoli finančnega ministra in v krogih OVP spremlja predlog o novem obdavčenju z dohodninskim in mezdnim davkom krilatica, da je »davčna reforma taka, da nihče ne po plača! več davkov kot doslej". V resnici pa je tako, da tisti, ki malo zasluži, ne bo z njo deležen skoraj nobenih olajšav, tisli pa, ki veliko zasluži, bo imel velike olajšave. Reforma se torej drži načela: čim večji zaslužki, tem večje olajšave. Kakšen obseg bodo za te kroge imele predvidene davčne olajšave, je zaenkrat v AVTOCESTA ČEZ VISOKE TURE: Neaktivnost vlade Neaktivnost vlade pri reševanju perečih gospodarskih vprašanj je bila koncem minulega tedna predmet ostre kritike poslancev socialistične stranke v parlamentu. Pri tem so socialistični poslanci naglašali, da so letos cene narasle že za 4,3 odstotka, ne da bi vlada proti temu kaj ukrenila. Tega očitka so se hoteli poslanci OVP otresti s predlogom, da bi z zakonitim ukrepom pustili zaslužke za eno leto »zamrzniti", kar pomeni, da eno leto ne bi bilo mogoče doseči nobene korekture zaslužkov. Socialistični poslanci so pristanek na ta u-krep postavili pod pogoj razvoja na fronti cen. Če istočasno tudi cene ne »zamrznejo", ne more biti govora o »zamrznjenju" zaslužkov. Pričetek gradnje v prihodnjih dveh letih Prizadevanja koroške in salzburške deželne vlade za avtocesto čez Visoke Ture, ki trajajo že nekaj let, so stopila minuli teden v novo fazo. V sredo minulega tedna je zvezni kancler Klaus delegacijama obeh deželnih viad, ki sta jih vodila deželni glavar Hans Sima in salzburški deželni glavar Lechner, izjavil, da se bo zavzel za to, da bo gradnja avtoceste čez Visoke Ture vključena med velike projekte Avstrije v prihodnjih dveh letih. Kancler Klaus je delegacijama tudi obljubil, da jih bo po Veliki noči sprejel k nadalj-nim razgovorom, katerim bosta prisostvovala pristojna ministra, minister za gradnje Kotzi-na in minister za finance Schmitz. V teku razgovorov je deželni glavar Sima opozoril na nevarnosti za koroški turizem in gospodarstvo, ki jih lahko povzroči nadalj-no zavlačevanje gradnje omenjene avtoceste. Ta cesta ni le potrebna za to, da izpolni čedalje večjo vrzel v lokalnem prometu med Koroško in Salzburško, marveč je tudi mednarodno velikega pomena, ker edino lahko omogoči tekoč cestni promet iz evropskega zahoda proti njenem jugovzhodu, pa tudi Električni daljnovod med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo Divače do Matulj bo zanka povezana z ostalim jugoslovanskim omrežjem, ki je v veliki meri že dograjeno. Tudi za gradnjo »zanke SUDEL" ni več posebnih tehničnih ovir. S tem so dani pravzaprav osnovni pogoji, da bo projekt izdelan v predvidenem roku do 30. junija. S tem daljnovodom bosta Jugoslavija in Italija priključeni na o-mrežje zahodnoevropskih držav Unije za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije UCPTE. Možnost izmenjave električne energije bo znašala do 300 MW enega partnerja z o-stalima dvema. Razširitev transformatorskih postaj bo izvedla vsaka od držav sama. Prihodnja seja pododbora skupine SUDEL bo 27. junija 1967 v Ljubljani. Minuli teden je bila na Dunaju seja regionalne skupine za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo SUDEL. Na seji so obravnavati vprašanje daljnovoda 220 kV, ki bo povezoval jugoslovansko omrežje iste napetosti z omrežjem Avstrije in Italije. Projekt tega daljnovoda imenujejo »zanka SUDEL". Dogovorili so se, da bo ta daljnovod speljan od velike kazaške transformatorske postaje Na selu v občini Št. Peter na Vašinjah do Podloga pri Celju, od tam pa čez Kleče in Divačo do Padrič pri Trstu ter dalje do postaje Soverzene v Italiji in Lienza na Vzhodnem Tirolskem. Čez daljnovod 220 kV iz Podloga do postaje Cirkovci in dalje do Mraclina ter od ZVEZNI PREZIDENT JONAS OPOZARJA: Vlada nosi odgovornost za gospodarski razvoj Ob priložnosti otvoritve dunajskega pomladanskega velesejma je zvezni prezident Jonas spregovoril resne besede v zvezi z gospodarskim razvojem v naši državi. Ko se je v svojem govoru bavil z znamenji stagnacije in pojavi krize v gospodarstvu, zlasti pa v zunanji trgovini, je zvezni prezident pozval vse odgovorne kroge, da sodelujejo pri odpravi pojavov slabosti v gospodarstvu. Pri tem je posebej pohvalil pobude, ki so jih v tej smeri dali socialni partnerji, zlasti pa Zveza avstrijskih sindikatov in zvezna gospodarska zbornica. »Vrhovna odločitev In odgovornost vendar pripada zvezni vladi" je ta del govora zaključil zvezni prezident in s tem resno opomnil vlado, da svoje odločitve vse predolgo zavlačuje in da se vse prepovršno bavl z reševanjem perečih gospodarskih vprašanj. Kakor znano, je sosvet za gospodarska vprašanja pri zvezni vladi že pred tremi tedni Izročil vladi svoje predloge za Stabilizacijo gospodarskega razvoja v državi. Predlogi tega sosveta, ki ga sestavljajo predstavniki treh zbornic, zveze sindikatov In drugi predstavniki, so vendar šli v mizne predale, ker sl CfVP o njih sama ni edina. V četrtek minulega tedna jih je sicer vlada skupno s predsedniki treh zvez OVP obravnavala za zaprtimi vrati, toda tudi pri tem ni prišlo med navzočimi do soglasja. »Mačka Iz Žaklja" je vendar spustil ob otvoritvi dunajskega velesejma vlcekancler Bock, ko je dejal, da more vlada gospodarsko usmerjati le podržavljeno industrijo, energetsko gospodarstvo in državni proračun, da pa ne sme usmerjati privatnih podjetnikov In konzumentov. proti Furlaniji-Julijski krajini s Trstom kot važnim pristaniščem za avstrijsko in bavarsko gospodarstvo. Poleg tega pa je ta cesta neobhodno potrebna za tranzitni turizem. V sklopu s to cesto je na koroški strani v teku razširitev in deloma novo trasiranje 37 kilometrov dolge ceste med Beljakom in Spit-talom. Dela na tej cesti bodo zaključena do pričetka glavne turistične sezone. Do tega časa bo predvidoma moderniziran tudi preostali odsek Ljubeljske ceste med Zapornico in Ljubeljskim predorom, v teku pa je -tudi modernizacija Korenske ceste. Selitev na sever ustavljena Srednja Evropa in njene severozahodne dežele so že od nekdaj gospodarsko bolj razvite od evropskega juga. Že od nekdaj so se južnoevropski delavci selili v te dežele in šli tam s trebuhom za kruhom. Posebno močan razmah pa je ta selitev dobila v zadnjem desetletju, ko se je srednjeevropska industrija in industrija severozahodnih dežel opomogla od posledic druge svetovne vojne in ko je bila poleg ameriške glavno gonilo obnove in razvoja v svetu. V teh letih so lastniki industrije po teh deželah potrebovali veliko več delavcev, kakor jih je bilo na razpolago, kajti v svojo korist so hoteli do zadnjega izkoristiti na eni strani konjunkturo v svetu, na drugi pa kapaciteto svojih obnovljenih in moderniziranih podjetij. Delavcev so pričeli iskati tam, kjer jih je bilo še dosti, na evropskem jugu, katerega kronična hiba je bila brezposelnost. V zadnjem desetletju se je število italijanskih, španskih, portugalskih, turških, grških in jugoslovanskih delavcev po Nemčiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Nizozemski, Švici, Švedski in Avstriji iz leta v leto večalo. Prišlo je do množične selitve delavcev na sever. Koncem minulega leta je delalo okroglo 5 milijonov južnoevropskih delavcev po teh državah. V glavnem so bili to Italijani, katerih je bilo 2 milijona, Špancev je bilo 600.000, Portugalcev 400.000, Turkov 196.000, Grkov 250.000, Jugoslovanov pa okoli 300.000. Okoli 2,2 milijona južnoevropskih delavcev je delalo v Franciji, 1,1 milijona v Zahodni Nemčiji, 800 tisoč v Švici, 650.000 v Belgiji, 480.000 v Avstriji, 180.000 na Švedskem in 75.000 na Nizozemskem. Ti delavci so lani poslali v svoje države okoli milijardo dolarjev zaslužkov, s čemer se je njihova plačilna bilanca močno opomogla, kakor kaze to primer Italije. Italijanski delavci v tujini so lani poslali domov okoli 815 milijonov dolarjev, vsled česar je bila italijanska plačilna bilanca aktivna za 695 milijonov dolarjev. Brez tega priliva bi bila pasivna za 120 milijonov dolarjev. Ta selitev se je zadnje tedne ustavila. Zaradi gospodarskega zastoja se je iz Zahodne Nemčije, Anglije in Nizozemske vrnilo že 100 tisoč delavcev v svoje južne kraje. Samo v Zahodni Nemčiji je število tujih delavcev padlo za okroglo 60.000, število brezposelnih pa je naraslo na 300.000. Švica je letos že v tretjič skrčila število inozemskih delavcev za 5 odstotkov. Podobne tendence kaže razvoj na trgu z delom po drugih srednjeevropskih in severozahodnih deželah Evrope. Da so zaradi tega tudi južnoevropske države zaskrbljene, se razume samo po sebi. Če se vrne v Italijo le ena četrtina delavcev iz inozemstva, se bo tam število brezposelnih podvojilo. os)RQKea)svecu NEW DELHI. — Indira Gandhi je bila ponovno izvoljena za predsednico indijske vlade, ki jo skupno sestavlja 33 članov. Podpredsednik nove vlade je postal dosedanji finančni minister Morarji Desai, ki je svojo lastno kandidaturo za položaj ministrskega predsednika žele v zadnjem trenutku umaknil v korist Indire Gandhi. BERLIN. — Zahodnonemške oblasti so aretirale 61-letnega Otta Bovensiepena, nekdanjega žeta nacistične varnostne službe na Danskem. Aretirani nacistični funkcionar bo postavljen pred sodišče zaradi sodelovanja pri umoru 50.000 Židov iz Berlina, ki so jih nacistični zločinci v letih 1941 do 1944 pobili v raznih taboriščih smrti. DŽAKARTA. — Indonezijski kongres je sprejel sklep o prenosu vseh predsedniških pristojnosti dosedanjega šefa države Sukarna na generala Suharta, ki je bil hkrati imenovan za vršilca dolžnosti predsednika republike do splošnih volitev, ki so napovedane za leto 1968. S tem je bil dokončno odstavljen prvi predsednik indonezijske republike Sukamo, kateri je pred skoraj 22 leti razglasil neodvisnost dežele in imel vsa ta leta v rokah državno vodstvo. BERN. — Kot veliko »senzacijo* je zahodni tisk objavil vest, da je hčerka bivšega sovjetskega voditelja Stalina Svetlana Alelujeva med svojim bivanjem v Indiji zaprosila pri ameriških oblasteh za politično pribežališče. Iz Indije je Svetlana potovala v Švico, kjer so ji dovolili trimesečno bivanje. Sovjetski komentatorji so v tej zvezi ugotovili, da je Svetlana Alelujeva potovala v inozemstvo z veljavnim potnim listom in je torej povsem njena zadeva, kako dolgo hoče ostati v tujini. Ameriški zunanji minister Rusk je poudaril, da so bili politični aspekti le zadeve močno pretiravani. NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant je obvestil članice svetovne organizacije, da se bo izredno zasedanje glavne skupščine začelo 21. aprila. Na tem zasedanju bodo razpravljali o prihodnosti jugozahodne Afrike in o mirovnih akcijah sil OZN. V prvem vprašanju gre za fo, da bi upravo nad ozemljem jugozahodne Afrike odvzeli južnoafriški republiki, ki se kljub pozivom svetovne organizacije noče odreči svoji rasistični politiki. BONN. — Zahodnonemška neonacistična NPD se je znašla v fazi notranjega razkroja. Najprej je predsednik stranke Thielen izključil podpredsednika Thaddena in vrsto drugih funkcionarjev, nato pa je vodstvo stranke to izključitev preklicalo in namesto Thaddena izključilo Thielena, medtem ko je predsednik NPD v Berlinu Ehlers podal ostavko z utemeljitvijo, da je stranko zajela nevarna »radikalizacija”. KINSHASA. — Posebno vojaško sodišče je prejšnjega predsednika kongoške vlade Combeja zaradi veleizdaje v odsotnosti obsodilo na smrt in zaplenilo njegovo premoženje. WASHINGTON. — Ameriški predsednik bo jutri odpotoval na pacifiški otok Guam, kjer bo s svojimi najvišjimi političnimi in vojaškimi svetovalci razpravljal o vojni v Vietnamu. Podpredsednik Hum-phrey je o tem sestanku dejal, da bodo proučili »boj proti agresiji” in poskušali najti pot do »častne rešitve”. DRAVOGRAD. — Labotski župan Hans Pircher je bil minulo soboto na obisku v Dravogradu, kjer je bil gost predsednika dravograjske občinske skupščine Franca Kanduča. Taki medsebojni obiski predstavnikov avstrijskih In jugoslovanskih obmejnih občin so postali že trajna ureditev ter bistveno prispevajo k sporazumnemu reševanju številnih drobnih problemov med obema državama. BUDIMPEŠTA. — Madžarski zunanji minister JO' nos Peter je izjavil, da bo Madžarska sprejela ponudbo bonske vlade, naj bi navezala diplomatske stike z Zahodno Nemčijo, takrat, »ko bo čas za to” in ko bo takšna poteza v prid resničnim koristim miru in evropske varnosti. Glede sodelovanja med podonavskimi državami je Janos Peter dejal, do madžarska vlada med temi državami želi takšne odnose, ki bi pomagali utrditi mednarodni položaj no širšem področju. Po njegovem mnenju bi taki odnosi podonavskih držav lahko prispevali k pripravi evropske konference o varnosti. WASHINGTQN. — Po ij letih ilolbovanja je iel v pokoj tolmač in prevajalec pri geografskem društvu Norvežan Nygard, ki sl je v mladih letih zadal življenjsko nalogo, da se bo naučil 50 jezikov. Ob upokojitvi Nygard ni zadovoljen sam s seboj, ker se je naučil »samo” 30 jezikov; med drugim obvlada tudi mongolščino, tibetanščino in sanskrt. Na staro leta se namerava vrniti v domovino, da bi se posvetil učenju arobščine. NEW DELHI. — Indija se bo posvetovala z raznimi državami, ki nimajo atomskega orožja, da bi sprejele skupno stališče do sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja, o katerem zdaj razpravljajo v Ženevi. V ta namen bo sekretar indijskego zunanjega ministrstva obiskal Kairo, Beograd, Rin*» Dunaj, Stockholm in druge evropske prestolnice, nato pa bo potoval v Ženevo. DARMSTADT. — Javni tožilec v zahodnonemškei* mestu Darmstadtu je Izjavil, da Je vložil tožbo proti skupini desetih bivših SS-ovcev, ki so obtoženi, do so sodelovali pri množičnem ubijanju Rusov in Židov* med drugim tudi pri pokolu 34.000 ljudi pri Kijev** leta 1941. Obtoženi so pripadali posebnemu poveljstvu »4-a”, ki je med nacistično zasedbo usmrtilo ^ okrog 80.000 ljudi. V času od januarja 1941 do p®*' mladi 1942 so obtoženi sodelovali pri 21 množični!* pokolih. Na obravnavo bodo poklicali 130 prič. LONDON. — Komisija zveznega Izvršnega sveta ** kulturne stike s tujino Je podarila vodilnim britanskim univerzam zbirke knjig sodobne jugoslovanski literature. Zbirke knjig Je katedram za slavistiko univerzah v Londonu, Nottinghamu In Ozfordu izroči jugoslovanski veleposlanik Ivo Sarajčlč. Prihodnji i*10' sec pa bo takšno darilo prejela tudi slavistična k**' tedra univerze v Cambridgeu. PARIZ. — Francoski obrambni minister Messmer I0 v »slovesni Izjavi” po televiziji naglasil, da je Fr**fl' clja pripravljena odreči se jedrskemu orožju, če ** mu odrečejo tudi vse ostale države, ki razpolag**)* z njim. Pri tem Je minister Messmer dal Indlrekt*** razumeti, da govori v imenu predsednika republik0' Slovenska književnost se je uvrstila kot popolnoma enakovredna v književno zakladnico človeštva Predvsem moramo vedeti, da se današnji slovenski slovstveni razvoj bistveno razlikuje od tistega, ki smo ga poznali v preteklosti. V noši zavesti morda že vedno živi podoba o sicer umetniško dragoceni, toda neznani, z žrtvami Izbojevani in od peščice pisateljev u-stvarjeni slovenski književnosti, ki se je morala skozi dolga desetletja bojevati za priznanje, za svoj prostor na soncu, za svojo podobo in za svoj obstoj. Tako je resnično bilo v preteklosti in hvaležni moramo biti tistim, ki so vztrajali pri svojem pisateljskem poklicu in ki so kljub življenjskim tegobam vendarle v umetniški besedi uresničevali slovensko misel. Če ne bi bilo njihovega dela in njihove vztrajnosti, bi danes najbrž ne mogli z veseljem ugotoviti, da se je položaj slovenske književnosti bistveno predrugačil, predrugačil tako, da se je močno izboljšal. Dandanes ne moremo namreč več govoriti o skromni, neznani književnosti, književnosti majhnega in z vseh strani ogroženega naroda, ki zaradi svoje neznatnosti ne more tekmovati s književnostmi velikih narodov. Ob širokem razmahu književnega ustvarjanja doma, ob svobodnem ustvarjalnem ozračju, v katerem se slovenska književnost danes poraja, ob visokem številu današnjih književnih ustvarjalcev je še posebej pomembno to, da je naša slovenska književnost že postala last Evrope in širokega sveta, da Je prestopila nekdanje ozke meje in se kot popolnoma enakovredna vrstnica uvrstila v književno zakladnico človeštva. Slovenske pesmi, povesti in romani so prevedeni v številne jezike, tiskajo in berejo jih tako v deželah na vzhodu in na zahodu in od vsepovsod se oglašajo glasovi priznanja in občudovanja. Tujina namreč te književnosti ni poznala •n zdaj, ko se ji je odkrila, ne more prikriti velikega presenečenja nad tem, da ima lahko tako majhen narod, kakršen je slovenski, •oko bogato m dragoceno književnost. Najboljši tuji poznavalci lepe besede so slovenskim umetnikom, Pa naj bo to Prešeren, Cankar, Zupančič, Murn, Kosovel, Prežihov Voranc ali pa še živi, sodobni slovenski pisatelj, priznali umetniško ceno in enakovrednost, tako da danes že lahko govorimo o slovenski književnosti kot sestavnem, popolnoma enakovrednem delu velike evropske in še večje svetovne književnosti. Po zadnji vojni, še zlasti zadnjih deset let je bilo ravno na področju uveljavitve slovenske književnosti v tujini izredno mnogo storjenega in dragoceni uspehi niso iz- ostali. Pri tem je zanimivo, da tujina najlepše sprejema in najbolj ceni ravno tista dela, ki so najbolj slovenska, ki opisujejo slovensko zemljo in življenje slovenskega človeka, hkrati pa v tem izrazito slovenskem okolju izpovedujejo globoke, splošno človeške resnice. To pomeni, da nas tujina ne ceni in nas najbrž tudi v prihodnje ne bo cenila zaradi posnemanja tujih leposlovnih izumov, ampak da slovensko misel in besedo spoštuje ravno zaradi njene izrazite slovenske izvirnosti, zaradi njene slovenske enkratnosti. Ta vključitev slovenske književnosti v mogočno družbo književnosti vsega sveta je torej že ena izmed poglavitnih značilnosti današnjega književnega razvoja. Druga takšna značilnost zadeva samo podobo slovenske 'književnosti, njen današnji obseg in živahne tokove, ki poljejo v njej. Težko bi namreč v preteklosti našli obdobje, ki bi bilo v slovenski književnosti tako razgibano, živahno in živopi- sano, kot je današnje. Za površno ponazoritev naj zadostujeta dva podatka: • Društvo slovenskih pisateljev združuje danes že nad 160 pesnikov, pisateljev, dramatikov, kritikov in esejistov. • Ne mine skoraj teden, da ne bi izšlo novo izvirno delo slovenskega pisatelja. Oba podatka govorita o tem, da je slovensko književno življenje že navzven, na površini in po obsegu zelo razgibano, živo bolj kot kdajkoli doslej. Toda same suhoparne številke ne povedo mnogo o resnični notranji vsebini tega razgibanega knjižnega odbobja: dejstvo je namreč, da niso vsa dela enakovredna in da je njihova umetniška cena različna. To je popolnoma naravno in čas, ki je bil in bo neizprosen sodnik, izroča prihodnosti zgolj tista dela, ki so resnično zrela in umetniško bogata. In če zaupamo času, potem smo lahko veseli, da premore sodobna slovenska književnost že danes vrsto takšnih dragocenih del, ki so uspešno prestala težko preizkušnjo v povojnem obdobju. Teh del in pisateljev, ki so jih napisali, ne bi naštevali; seznam bi bil predolg in utrudljiv, pomembno pri tem pa je vendarle dejstvo, da je sodobna slovenska književnost tudi po obsegu danes enakovredna književnostim drugih narodov in da dandanašnji ni več težko najti v slovenskem leposlovju resnično dobrega umetniškega dela. Nasprotno je res, da je po- --------------------------------------------------------------- Kakor obširneje poročamo na četrti strani današnje številke, je Slovenska prosvetna zveza 'v sodelovanju s krajevnimi prosvetnimi društvi ob koncu minulega tedna spet priredila vrsto literarnih ur, kjer so iz svojih del brali sodobni slovenski pisatelji in pesniki Mira Miheličeva, Janez Menart, Tone Pavček \in Tone Kuntar. Kot uvod v neposredno srečanje s stvaritvami sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov pa je literarni kritik In esejist Mitja Mejak podal kratek pregled Io razvoju slovenske književnosti ter o njenem današnjem položaju tv evropski oziroma svetovni literaturi. 7. avtorjevim dovoljenjem ta zanimivi pregled objavljamo tudi v našem listu. > Uredništvo \______________________________________________________________J gosto zelo težko izbirati med enakovrednimi, enako dobrimi deli. Tudi sama podoba slovenske književnosti se dandanašnji naglo spreminja in ob številnih živahnih tokovih, ki jo oblikujejo, postaja njen razvoj vse hitrejši in burnejši. Tudi vsebinsko slovenska književnost ni enolična in utrudljiva. V povojnem obdobju je doživela vrsto notranjih premikov in notranjih sprememb, ki so temeljito spremenili njeno podobo, kakršna je ostala v naši zavesti iz preteklosti. Predvsem je slovenska književnost doživela temeljito pomladitev; v povojnih letih so vanjo vstopili novi rodovi, mladi in najmlajši, in vsak izmed njih je prinesel novo občutje sveta in novo besedno mojstrstvo. Tokovi, ki vznemirjajo književno dogajanje v svetu, vznemirjajo tudi slovensko besedo: od realizma, ki je prevladoval takoj po vojni, se je v slovenski sodobni književnosti zvrstilo mnogo smeri in slogov, živelo skupaj in se med seboj bojevalo za prvenstvo. To pomeni, da slovenska književnost nikakor ni zaprta v svojem krogu, ampak na široko odprta v svet, od koder sprejema nove in nove u-stvarjalne pobude. Y nje) je živa tradicija, oprta na preteklost, po-žlahtnjena s sodobnimi spoznanji; živijo moderni tokovi, ki so sicer še vedno povezani s slovstveno preteklostjo, a vendarle v Iskanju nove vsebine in nove besede mnogo bolj drzni in nestrpni; žive pa tudi že poskusi najmlajšega rodu, ki se drzno odtegujejo vsemu, kar naj bi bilo staro in iščejo popolnoma nove okvire za svojo izpoved. Danes je težko reči, kateri izmed teh slovstvenih tokov pomeni najbolj ustrezno umetniško rešitev in kateremu bo izrekla priznanje prihodnost. Marsikaj že zdaj odpada kot prenaglo dozorel pa tudi kot prezored sad; pomembno pa je vendarle, da pozna današnja slovenska književnost najrazličnejše smeri, tokove in gibanja, da se preizkuša v njih in da vsi ti tokovi žive med seboj v ustvarjalni strpnosti, pa tudi umetniškem tekmovanju. Pomembno je dejstvo, • da sodobna slovenska književnost ne stoji na mestu, ampak da v njej vro živi ustvarjalni tokovi; • da ta književnost ni ozkosrčna, ampak razpeta med ustvarjalnimi skrajnostmi; in navsezadnje, (Dalje na 4. strani) KULTURNE DROBTINE 0 Prejfnji teden je irila nova številka .Mladega roda”, šolskega lista za koroško mladino. Velik del pesmic, povesti in člankov pripoveduje o pomladi, poleg tega pa vsebuje številka tudi poseben članek o Kanalski dolini ter o ljudski pesmi. Dvojna številka za mesec marec In april obsega 32 strani in stane samo 3,50 šil. • Tudi svetovno znana Metropolitan Opera v New Yorku se bori z velikimi finančnimi težavami, ki so se po preselitvi v novo poslopje le še povečale. Računajo, da se bo primanjkljaj do konca sedanje sezone povišal na 6,25 milijona dolarjev. Izhod pa vidijo le še v veliki nabiralni akciji, ki naj bi zajela vse ljubitelje tega gledališča. Da bi izdatke znižali, so se odločili za razne varčevalne ukrepe. Tako je bilo za prihodnje leto odpovedano tradicionalno gostovanje turnejske skupine Metropolitan Opere, poleg tega pa bo uprava namestila izvedence za racionalizacijo. • Slovenski štirinajstdnevnik xa politična, gospodarska In kulturna vprašanja »Nali razgledi” je obhajal 15-letnico izhajanja. Ob lej priložnosti je izšla jubilejna številka, ki na 32 straneh prinaša vrsto zanimivih člankov o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Proslave, ki jo je uredniški odbor »Nalili razgledov" priredil za sodelavce lista, so se udeležili tudi visoki predstavniki političnega in družbenega življenja Slovenije. 0 Letos bodo v Jugoslaviji obhajali 400-letnico smrti velikega komediografa Marina Držiča. V hiši v Dubrovniku, kjer je Držič živel in ustvarjal, bodo ustanovili poseben spominski muzej; ob proslavi 17. aprila bodo v atriju umetniške galerije v Dubrovniku postavili Držičev spomenik, ki ga je Izdelal slavni kipar Meštrovič; Jugoslovanska akademija znanosti In umetnosti pa v sodelovanju z Matico Hrvatsko pripravlja dokumentacijsko razstavo, ki bo predstavila življenje in delo Marina Držiča. 0 V Leningradu so našli odlomke starega grškega evangelija, in sicer dva lista na pergamentu. Dragoceni dokument so odkrili v neki ruski tiskani knjigi iz 18. stoletja, katero so restavrirali. 9 V galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju je bila prejšnji teden odprta zanimiva razstava o partizanskem tisku, tehnikah tn tiskarnah na Gorenjskem. Razstava obsega okrog 160 fotografij, nad 200 izvodov različnega partizanskega gradiva (letake, lepake, časopise in brošure) ter številne predmete grafičnih tehnik. 0 Iz Kaira poročajo, da je prof. Walter Emery z londonske univerze, ki že tri leta koplje v Sahari pri Kairu, našel sveto grobnico Imhotepa (Eskulapa), boga medicine, arhitekture, magije in modrosti. Strokovnjaki sodijo, da bo odkritje .vneslo revolucijo” v sodobno pojmovanje medicine in zdravljenja. Zgodovinarji pravijo Imhotepu tudi Leonardo starega Egipta. 9 Ob 100-letnicl rojstva slavnega dkigen-ta Arturja Tosconinija bodo v Italiji velike proslave. Milanska Scala bo velikega umetnika proslavila 25. marca, istega dne bodo v Parmi odprli muzej v hiši, v kateri se je Toscanini rodil, medtem ko bodo v gledališču Regio izvajali koncertna dela, ki so mu bila najljubša. 0 Od 14. do 17. aprila bo v Skopju prvi festival jugoslovanske narodne glasbe z radia. Na tej doslej največji manifestaciji folklorne glasbe v Jugoslaviji bo sodelovalo mnogo uglednih instrumentalnih in vokalnih zborov ter solistov. Festival bodo neposredno prenašale vse radijske postaje, televizija pa bo prenašala zaključni del prireditve. Slovenska manjšina v Italiji in njeni današnji problemi (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Tokrat prinašamo zadnji del poročila, ki ga je o položaju slovenske manjšine v Ita-"|i in njenih današnjih problemih podal predsednik Slovenske kulturno - gospodarske *veze v Trstu goriš Race na skupnem posvetovanju osrednjih organizacij slovenske m«njšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Prihodnjič pa bomo začeli na tem ntestu ponatiskovati poročilo o aktualnih vprašanjih italijanske etnične skupine v Jugoslaviji, ki ga je na omenjenem posvetovanju podal predsednik Unije Italijanov za ,s,ro in Reko prof. Antonio Borme. V zadnjem delu poročila o položaju slovenske n,t,njšlne v Italiji je rečeno: , Med najbolj učinkovite instrumente za o-rambo koristi manjšin spadajo njihove avto-nomne osrednje manjšinske organizacije. O V °8‘ osrednjih organizacij je bilo mnogo go-^?ra na zadnjem zasedanju glavnega sveta °venske kulturno-gospodarske zveze. Kljub y*nu čutimo potrebo, aa nekatere misli pono-lfno. Omalovaževanje vloge take osrednje Ionizacije po nekaterih političnih in uprav-činiteljih predvsem na Tržaškem ne daje j a)°°ljšega spričevala tistim, ki tako mislijo j? ravnajo. Prvi trdijo, da se vse politično živ-razvija v strankah in v medstrankarskih ^°gOvorih in da že torej stranke same skrbijo, a se manjšinski problemi rešujejo, za druge ea so take organizacije »zasebne«. t bi stranke naše probleme res reševale, u;re) .^Šile, ne bi bilo treba manjšinskih orga-*acij. In prav zaradi tega, ker se problemi p re*ujejo, odnosno se rešujejo po polževo, in manjklji^ se potreba po teh organizacijah itn sama P° sebi. če ne bi bilo teh, ki jih j:- am°, bi nastale druge. Zato so nenadomest-7zI°'Sr-e^stV0 za obrambo interesov manjšine. „0 “Inie so pokazale, da vodi do enakoprav-1 manjšine samo njena aktivna prisotnost kot celote, zastopane po osrednjih avtonomnih organizacijah, ki opozarjajo, reagirajo in terjajo. Urejevanje problemov narodnih manjšin je preveč občutljivo in zadene preveč njihovo življenjsko jedro, da bi ga mogli prepustiti samo občasnim dogovorom med strankami tudi zaradi tega, ker so taki dogovori časovno omejeni, obsegajo praviloma le obrobna vprašanja in konec koncev spreminjajo lahko manjšino v objekt in drobiž za poravnavanje medsebojnih računov. Današnja zahteva slovenske manjšine je, da se njena vprašanja globalno rešujejo v smislu republiške ustave, deželnega statuta in mednarodnih dogovorov po poti in na način, ki se bo izkazal za najbolj primernega. Toda je hkrati utemeljena tudi zahteva, da mora pri takem reševanju biti manjšina aktivno udeležena preko svojih organizacij. Kdor torej tem organizacijam odreka zgoraj opisano funkcijo, dokazuje, da podreja vse interesom lastne stranke, da je torej v skrajnosti tudi proti reševanju, če to njegovi stranki ne bi koristilo, da je za reševanje po kapljicah, ker dogovori med strankami obsegajo omejeno število problemov, ki naj bi se reševali. Da hoče imeti mir za vso dobo veljavnosti dogovorov glede vprašanj, ki jih medstrankarski sporazumi ne obsegajo, ki pa so za manjšino življenjske važnosti. In prav zaradi tega, ker je v naravi manjšinske organizacije, da nerešena vprašanja neprestano postavlja v ospredje, so za nekatere politike te organizacije nadležne, zato je najbolj enostavno, če jih skušajo izločiti s preprostim odrekanjem pristojnosti. Definicija, da so manjšinske organizacije »zasebne«, je, milo rečeno, neumestna, ne samo zato, ker pomeni taka oznaka omalovaževanje vseh organizacij od političnih strank navzdol, ampak tudi zato, ker je najbolj lagoden način izločati »nadležnega« sogovornika. Tako omalovaževanje ima ob istočasnih očitkih, da se manjšina »zapira sama vase«, svoj izvor delno v zgoraj opisanih stališčih, predvsem pa v težnji, da ne bi bilo treba prevzeti nikakih obveznosti. Moramo takoj dodati, da je v Gorici v tem pogledu nekoliko drugače, zato ti očitki niso namenjeni v celoti goriškim činiteljem. Misel, ki je bila izražena na našem srečanju pred dvema letoma, da se obe zvezi zavzemata za čimboljše odnose med obema mejnima državama Jugoslavijo in Italijo in za čim tesnejšo povezavo med obema mejnima področjema, je v tem času dobila konkretno obliko v večji sprostitvi prehajanja meje in v krepitvi gospodarskega sodelovanja. Prav v integriranju gospodarstev na obeh straneh meje vidimo jamstvo za trajnejšo in močnejšo povezavo, kajti medsebojna gospodarska odvisnost bo poglobila tudi medsebojno spoštovanje, kar se bo nujno moralo odražati tudi v odnosu do manjšin. Tudi z vztrajnim ponavljanjem, da je treba zadovoljiti vse zahteve in potrebe manj- šin, prispevamo k ustvarjanju pogojev za tesnejše in iskrenejše sodelovanje med obema državama. Kajti nerešena manjšinska vprašanja so lahko resna ovira za večje zbližanje. Razmeroma plodno dejavnost slovenskih organizacij v Italiji je treba brez dvoma v prvi vrsti pripisati specifičnemu položaju manjšine, za katero predstavlja kulturna, športna, strokovna in podporna dejavnost tudi obrambo lastnega obstoja. Nihče pa ne more zanikati, da to delovanje ne bogati tudi celotnega okolja, v katerem slovenska manjšina živi. Se pravi da delovanje slovenskih kulturnih ustanov prispeva k rasti splošne kulturne ravni prebivalstva. Slovenske podporne organizacije omogočajo študij številnim slovenskim dijakom in študentom, s tem da jih podpirajo, kar pripomore k dvigu izobraževalne ravni celotnega prebivalstva. Isti zaključki veljajo tudi za bogato športno delovanje slovenske mladine. To želimo poudariti prav ob današnji priliki, ker niso žal vsi napori pripadnikov manjšine ocenjevani tudi iz tega splošno koristnega vidika, saj je prav vidik, da manjšina pomeni obogatitev okolja, v katerem živi, danes v svetu že splošno osvojen. Preoričani smo, da napori, ki jih vlagamo na občnih zborih, podobnih srečanjih in v tisku, zato da bi prepričevali vse tiste, ki imajo možnost in dolžnost, da urejujejo naše zadeve, niso zaman. Obračamo se na ljudi, za katere vemo, da jim demokratično prepričanje ne bo dovoljevalo, da bi se zadovoljevali s stanjem, v katerem bi del njihovih sodržavljanov moral živeti okrnjeno življenje. Moč in pripravljenost, še dalje vztrajati v tem našem poslanstvu, črpamo prav iz globoke vere v človeka in v pravičnost in upravičenost stvari same. Zveza slovenskih žena ima plemenite in odgovorne naloge Za mednarodni praznik lena 8. marca je Zveza slovenskih žena povabila slovenske žene in matere na svoj občni zbor, kateremu je v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu sledilo prijetno družabno srečanje. Zelo lepo obiskanega srečanja naših žena se je udeležila tudi soproga jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu, g. ing. Vilma Pirkovič. Pred občnim zborom pa je odbor Zveze slovenskih žena obiskala delegacija skupine 120 žena iz Slovenije, ki je bila ta dan na izletu na Koroškem. Poleg iskrenih pozdravov koroškim slovenskim ženam je odboru Izročila lep šopek slovenskih nageljnov. Na občnem žboru je govorila predsednica Milena Gr obl a-cherjeva o delu in nalogah Zveze slovenskih žena in o nalogah slovenskih žena na Koroškem sploh. V svojem govoru je postavila vzgojo mladine v naprednem narodnem duhu in v državljanski zavesti kot glavno nalogo vsake slovenske žene. Ta naloga ni občasna ali enodnevna, ta naloga je trajna, potrebno pa je, da se je Jutri 18. marca 1967 je v zvezi z zaključkom drugega tromesečja od 13. do 16. ure na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu „Dan staršev". slovenska žena na Koroškem vsak dan znova zaveda. Druga plemenita naloga slovenske žene na Koroškem je v stalnem prizadevanju za mirno sožitje in prijateljstvo doma in v svetu, kajti samo v miru je mogoče ustvarjati bodočnost in vzgajati mladino tako, da bo imela od tega trajne koristi. Težka vojna in povojna leta so nam pokazala in nas naučila, da raste novo življenje samo tam in da samo tam lahko soustvarjamo, kjer se dobro počutimo, kjer smo radi in kjer nam družba daje občutek, da spadamo v njene vrste. Po teh načelnih mislih je podrobno govorila o nalogah Zveze slovenskih žena in slovenskih žena na Koroškem sploh, pri čemer se je bavila s problemi vzgoje mladine v času, ki postavlja pred nas vedno nova vprašanja. Načela je tudi pereča vprašanja dvojezičnega pouka na naših šolah in ob koncu nakazala potrebo večjega uveljavljanja žena v prosvetnih društvih. Po krajši razpravi so sledile volitve zvezinega odbora, pri čemer je dobil dosedanji odbor s predsednico Mileno Groblacherjevo ponovno zaupnico občnega zbora. Podpredsednici sta spet Helena Kuhar in Lojzka Boštjančič, tajnica pa Ančka Koko to va. Službeno zadržani predsednik ZSO, dr. Franci Z w liter je poslal občnemu zboru čestitke in želje naše osrednje organizacije, ki so bile prebrane, nakar so se naše žene v prijetni družbi pogovorile o svojih vprašanjih današnjega časa. Posebne pozdrave pa so s svojega občnega zbora poslale dolgoletni aktivni članici Ani Einspieler — Črnijevi mami v celovško deželno bolnišnico z željo, da bi kmalu okrevala in spet stopila v njihove vrste. V DUHU DOBREGA SOSEDSTVA: Regionalni načrti za Slovenijo, Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško Danes ima Avstrijska družba za regionalno raziskovanje in regionalno planiranje v Celovcu svoj občni zbor. Občni zbor je povezan s predavanji članov sekretariata TRIGON, to je dipl. ing. arhitekta Borisa Gaberščika, predsednika zveze za gradnjo mest Slovenije, dr. arh. Luciana di S o p r a iz Vidma in dvornega svetnika dr. Huga H a n s e 1 y a , načelnika urada za regionalno planiranje pri koroški deželni vladi. Dipl. ing. arh. Gaberščik bo govoril o vprašanjih regionalnega planiranja na obmejnem področju med Jugoslavijo in Avstrijo, dr. arh. Sopra bo obravnaval probleme in tehniko regionalnega raziskovanja v Furlaniji-Julijski krajini, dvorni svetnik dr. Hansely pa bo govoril o regionalnem raziskovanju in planiranju na Koroškem s posebnim ozirom na sosedni pokrajini Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Spodbudne ure s slovenskimi književniki Po daljšem presledku so nas koncem tedna spet obiskali slovenski pisatelji in pesniki. Tokrat so prišli med nas t. č. predsednik Društva slovenskih pisateljev Janez Menart, Mira Miheličeva, Tone Pavček in Tone K u n t n a r ter literarni kritik Mitja Mejak. Le-ta nas je v Celovcu, v Bilčovsu, v Pliberku in v Selah seznanil z razvojem slovenske književnosti v zadnjih letih, navzoči pesniki in pisatelji pa so brali svoja dela. V Pliberku sta se jim predstavila naša pesnika Milka Hartmanova in Valentin Polon-šek. Literarne ure so bile deležne velikega zanimanja, predvsem med mladino, kar je bilo posebno razveseljivo. Zgledna „Danica“ je imela občni zbor Minulo nedeljo je imelo Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni svoj občni zbor. Na tem občnem zboru so društveniki lahko s ponosom pogledali na plodno društveno delo v letu 1966. Društvena igralska skupina ni bila nič manj aktivna, kakor je bil društveni pevski zbor. Igralska skupina je s svojim režiserjem Markom Markom dvakrat nastopila na domačem odru, gostovala pa je v Gra-balji vasi, Žitari vasi, v Železni Kapli in v Vogrčah. V gosteh na domačem odru je imela igralske skupine iz Žitare vasi, iz Vogrč in z Jezerskega. Društveni pevski zbor pod vodstvom Hanzija K e ž a r j a se je predvsem uveljavljal na poletnih koncertih za turistične goste. Take koncerte je imel v Št. Primožu, v Škocijanu, pri Seničniku in pri Kranjcu ob Klopinjskem jezeru ter v Breznikovem campingu. Poleg tega je koncertiral še v Železni Kapli, v Črni, na Jezerskem ter na Dolenjskem v Št. Jerneju in v Novem mestu. Poročilo odbora je bilo zgledno, kakor je bilo zgledno delo »Danice«. Društvo je s svojim delom znova prineslo dokaz, da so v času avtomobila in televizije dani pogoji za društveno delo v prid ohranitve in gojitve slovenske besede in pesmi med našim ljudstvom, predvsem pa med našo mladino. Za svoje delo so odbor, pevci in igralci, zlasti pa društveni pevovodja in režiser želi zasluženo priznanje. Nadaljno društveno vodstvo je občni zbor zaupal v glavnem dosedanjemu odboru, prišlo je le do malenkostnih sprememb. Predsednik je spet Milan H o b e 1, podpredsednik pa Tonči Rutar, tajnik in njegov namestnik sta Franci Pegrin in Franci Polzer, blagajniške posle pa opravljata Matevž Artač in Foltej Rupitz, knjižničarske pa Andrej Wutte in Ignac Hobel. Režiser Marko in pevovodja Kežar sta bila spet potrjena v svoji funkciji, za namestnika pevovodje pa je bil izvoljen Oto Wutte. Občni zbor je bil povezan s prijetno družabnostjo, pri kateri je, kakor pri občnem zboru pridno sodeloval društveni moški oktet. Pesniki in pisatelji, ki so bili med nami, so nam prinesli na uho lepo slovensko besedo, umetniško sodobno oblikovano in povezano iz njihove človeške notranjosti, iz najglobljih misli in čustev, ki človeka prevzamejo če jih sliši, ki povzdignejo njegove misli in razvnamejo njegovo srce. S svojimi deli so položili pred nas nov dokaz, da dodajajo sedanji književniki v bogato zakladnico slovenskega leposlovja nove in vedno lepše dragulje. Tako se ta zakladnica čedalje lažje meri z literarnimi stvaritvami velikih narodov. Ti narodi s strastno ljubeznijo do resničnih literarnih lepot naravnost hlastajo za prevodi slovenskih knjižnih del. Pravzaprav vsi še mladi, gledajo na vsebinsko bogate in umetniško dozorele svoje stvaritve. Vsa- ka pesem Janeza Menarta zdrami in potegne, je krepka, realistična in satirična, vseeno, iz katere njegovih zbirk je vzeta, iz Pesmih štirih, iz Prve jeseni, Časopisnih stihov, Belih pravljic ali pa iz Semaforjev mladosti. Mire Miheliče-v e dela prevzemajo mestnega človeka enako, kot podeželskega. Po igrah Svet brez sovraštva, Operacija in Ogenj in pepel, po katerih jo poznamo, se nam je predstavila kot dozorela sodobnica, polna realizma, ki je medtem napisala igro Ure naših dni, romane April, Hiša večera, Mladi mesec, Mavrica nad mestom in Mala čarovnica ter zbirko črtic Vrni se moj mili Ariel. Tone Pavček in Tone Kunl-n a r, prvi hvaležen sin Dolenjske, drugi z zemljo srčno povezan Šta- Grozen zločin pri Libučah V soboto okoli 15.30 ure je šolski upravitelj Archer iz Šmarjete nad Pliberkom pri nabiranju zvončkov naletel v grmičevju zamočvirjenega travnika blizu Borovja na 38 letno epileptično Hildo Ebner in ugotovil, da je bila očitno umorjena. Kakor je policijska in sodnijska preiskava tekom nedelje in ponedeljka ugotovila, je bila Ebnerjeva žrtev 25 letnega nasilneža Vinka Hartmana iz Slovenjega Gradca, ki je bil zaposlen v Pliberku in tam poznan Slovenska književnost se je uvrstila ... (Nadaljevanje s 3. strani) • da ni postarana, ampak da jo nenehno pomlajajo novi in novi rodovi. Doživlja pa slovenska sodobna književnost še druge spremembe in premike. Eden izmed takšnih premikov je gotovo v sami snovi, ki je danes mnogo bolj pisana in različna od nekdanje. Če je bila v preteklosti slovenska proza v glavnem obrnjena h kmetu iin je mestni prebivalec le težko našel njeno milost, se je po vojni podoba proze spremenila. Hkrati z značilno povojno spremembo slovenskega prebivalstva, ki se je vse bolj doselje-valo v mesta, tudi v slovenski prozi danes že prevladuje mestno okolje in mestno življenje. To pa pomeni, da je ta proza tudi mnogo bolj zapletena, saj ima največkrat opraviti z dovolj zapletenim in modernim mestnim življenjem in mestnimi prebivalci in da torej zahteva od bralca večjo pazljivost in sodelovanje. Pripomniti pa je treba, da v slovenski prozi seveda tudi še danes živi slovenski krnel v vsej svoji prvinski povezanosti z zemljo in hkrati z novimi življenjskimi izkušnjami, kakršne mu je pač prinesel današnji čas. V težnji, da se slovenska književnost čimbolj posodobi, pa tudi v zvezi z novo snovno usmeritvijo in novimi življenjskimi občutji, je tudi sama slovenska beseda doživela velike spremembe. Dela, ki danes opisujejo mnogo bolj zapletene dogodke in doživetja, prinašajo seveda tudi mnogo bolj zapleteno govorico. Slog večine najboljših leposlovnih del — to velja še zlasti za pesmi — ni več preprost in že od vsega začetka razumljiv, kakršen je bil v preteklosti, ampak u-metno spleten, barvit in pogosto hudo zavozlan. Nekateri pesniki in pisatelji brez dvoma v tej smeri pretiravajo, tako da je njihova dela skoraj nemoqoče razumsko razvozlati; v najboljših delih pa je vendarle tudi govorica kljub svoji zapletenosti dovolj jasna, da jo bralec, seveda z voljnim sodelovanjem, (lahko občuti in doume. Nikakor pa današnja slovenska leposlovna dela niso tako lahko bra- nje, kot so bila nekoč; treba se je vanje vživeti, treba se jih je tudi navaditi, da lahko v njih občutimo pravo lepoto. Toda tudi ta sprememba leposlovne govorice pomeni, da slovenska književnost danes drži korak s časom in z umetniškim razvojem po svetu. Navsezadnje pa je treba omeniti še eden, morda najpomembnejši premik v sodobni slovenski književnosti: to je njena notranja svoboda, njena duhovna sproščenost. Danes slovenski pisatelj vendarle ustvarja v dovolj svobodnem o-zračju in se ne počuti več ogrožen s te ali druge strani. Zato lahko piše in ustvarja resnično tako, kot Misel o plemeniti človečnosti, o lepoti, o ljubezni do vsega, kar živi in ustvarja in kar to naše življenje plemeniti, je podedoval od svojih prednikov, od vseh tistih, ki so nekoč kot sinovi majhnega, neznanega in od vseh strani ogroženega naroda ustvarili živo in dragoceno umetniško izročilo; zdaj je njegova dolžnost, da v sodobnem, navzkrižij in nevarnosti polnem svetu to njihovo plemenito Izročilo nadaljuje in da z zgledi iz življenja slovenskega človeka svetu izpoveduje vero v smisel človekovega življenja, v lepoto, v vse tisto, kar bi moralo nekoč, ko bo naš svet lepši In manj nevaren, pomeniti človeško srečo. Tako pojmuje sodobni slovenski pisatelj svojo umetniško dolžnost; tako danes pojmuje poslanstvo slovenske književnosti. Mitja Mejak jerc okoli Konjic, iz pesmi obeh puhti še sveža or, vendar gledata na zemljo in svet ter na človeka in njegov vsakdanji kruh z zrelim razumom današnjega časa. Zbirka Vsakdanji kruh mladega Kuntnar-ja to ravno tako izpričuje, kakor pesmi starejšega Pavčka, zbrane v zbirkah Pesmi štirih, Sanje živijo dalje in Ujeti ocean. Tako je tudi razumljivo, da Pavček „meče v svet” tudi pesmi za mladino. Pesmi iz njegovih otroških zbirk Maček na dopustu in Vrtiljak, so priljubljene tudi med našim mladim naraščajem. Ko nam misli tako uhajajo na preživete lepe ure izvirne umetniške besede med nami, znova za-popademo, kako ponosni moramo biti na našo materinščino in kako je prav in potrebno, da se je oklepamo, da govorimo o slovenski knjigi, da jo širimo med našim ljudstvom in da ji med svojimi štirimi stenami damo najlepše mesto in dovolj prostora. Zapopademo pa tudi znova, kako bedni in duhovno revni so spričo tega pisuni „Kamtner Nachrichten" s svojim neumnim vprašanjem „lst die slo-wenische Sprache eine Fehlge-burt?". K sreči je njim in bralcem, ki jih navdušujejo, zvon že odzvonil. Pod soncem kulture za nje ni več prostora. kot miren in vljuden fant. Imenovani, ki je bil že dvakrat v umobolnici, je hotel v soboto popoldne z avtobusom domov, a je v pliberškem stanovanju pozabil potni list. Na meji je stopil iz avtobusa in se vračal peš proti Pliberku. Med potjo je naletel na Ebnerjevo, jo posilil in zadušil, nakar se je zvečer odpeljal z vlakom v Slovenji Gradec, od koder se je v nedeljo zvečer vrnil v Pliberk, kjer ga je na postaji policija aretirala in kjer je pristal svoj zločin. mu je dano, in resnično tisto, kar doživlja. Lahko se dotakne slehernega življenjskega vprašanja in lahko izpoveduje tisto, kar mu je resnično v duši, ne da bi trepetal za usodo svoje besede in ne da bi bil prisiljen izogibati se nekaterih snovi in spoznanj. Zato danes mnogo bolj kot v daljni in bližnji preteklosti, ko je bil vselej tako ali drugače ogrožen in omejevan, slovenski pisatelj izpoveduje najširšo resničnost življenja in svojo najglobljo človečnost, lahko se bojuje za ti dve večni in najdragocenejši vrednoti in lahko se s svojo besedo upira vsem tistim silam, ki bi ju rade prepodile s sveta. TO IN ONO OD SMOHORA DO LABOTA ŠMOHOR. — V nedeljo je na planini severno od Šmohora 150 metrov široki snežni plaz zasul 20-letnega kmečkega sina Manfreda Grolitscha in 20-letnega študenta Alexandra de Cillia. Oba sta pri tem zgubila svoje življenje. Dva nadaljna fanta sta nesreči ušla v zadnjem trenutku. CELOVEC. — Kakor poroča u-prava celovške konzumne zadruge je iz svojih donosov v letu 1966 plačala članom na blagovnih povračilih 2,1 milijona šilingov, kar je za 100.000 šilingov več kot leta 1965. S tem sta naraščajoča zmogljivost in pomen zadruge v korist potrošnikov znova dokazana. GALICIJA. — V noči od petka na soboto je v Lenčah pogorelo gospodarsko poslopje kmeta Jožefa Kometterja. (Pri tem je nastala škoda v vrednosti 900.000 šilingov. Ta škoda je tem huja, ker je bil kmet proti požaru prenizko zavarovan. Kmetijski delavec Franc Wenig je skoraj postal žrtev po-žcirdar pa je pri njih opazna sprememba. Predmeti okrog 6rie so ostali, kakršni so bili. Nič več ni okrog mene za- zijala praznina, v zraku je viselo samo nekakšno pričakovanje. Kakor pri orkestru: ko se zasliši udarec po bobnu, je v tem odsekanem, zamolklem udarcu nekaj skrivnostnega, grozečega 'in slovesnega hkrati. Moji občutki so bili natanko takšni. Ves moj dan je bil izpolnjen s takimi udarci po bobnu. Nekaj grozovitega je viselo v zraku, čakal sem in čakal, z blaznim strahom čakal na nekaj, kar pa nikoli ni prišlo. Udarci po bobnu so na lepem prenehali, bilo mi je, ko da se prebujam iz morastih sanj, 'in v naslednjem hipu se mi je zazdelo, ko da bi ne živel več v resničnem svetu, ko da so za mojim hrbtom vse stvari spremenili in jim nadeli maske. In oziral sem se okrog sebe, poln sumničenj in strahu. Sonce, ki mi je žgalo kožo, je lagalo. Pesek je lagal. Rdeča mešalnica je lagala. In za vsemi temi lažmi se je skrivala neka kruta miselnost. Vse se je zaklelo proti meni. Name je padala težka tišina. Gleda! sem svoje tovariše. Ustnice so se jim premikale, a slišal nisem niti ene besede, dobro pa sem vedel, da nalašč tako molče migajo z ustnicami, samo da bi me prepričali, da sem blazen. In najraje bi jim zabrusil v obraz: »O, saj vem, kaj hočete, lopovi!" — Odprl sem že usta, tedaj pa mi je na ušesa pričel govoriti neki glas, neki zamolkel In presekan glas, glas mojega očeta. Po osem ur na dan sem vihtel lopato. In potem sem jo vihtel tudi ponoči, v sanjah. Večkrat se mi je sanjalo, da delam prepočasi, pokazala se je bela, bleščeča kovinska čeljust vijaka, meister je pričel rohneti in prebudil sem se premočen od znoja, roke so krčevito stiskale neviden ročaj. In včasih sem si rekel: »Tako, zdaj vidiš, kaj si postal: lopata! Lopata si postal!" Včasih sem premišljal, kako bi lahko živel tudi kot brezposelnik, če bi imel vsaj to mrvico hrane kot zdaj. Žal pa sem moral garati osem ur na dan, da sem prišel do te mrvice hrane, in medtem ko sem delal, so mi moči poha- jale in spet je bilo treba jesti. Tako sem vihtel lopato po vse dneve in upal, da si bom nekoč potolažil lakoto, delo pa je lahko sproti povečavalo. Tako je preteklo nekaj dni in sklenil sem, da se ubijem. Odločil sem se, do počakam do sobote, kajti če sem hotel jesti, sem si moral pri Siebertu izposoditi na račun sobotne plače, in želel sem poplačati dolgove, preden bi umrl. Prišla je sobota in plačal sem dolgove. 'Denarja mi je ostalo za tri dni življenja, če bi se preživljal sila skromno. Sklenil sem, da poženem vse v enem dnevu in se pred smrtjo vsaj enkrat pošteno najem. Stopil sem na tramvaj in preden sem zavil v svojo sobo, sem si kupil slanine, kruha in zavojček cigaret. Povzpel sem se v peto nadstropje in odprl vrata. Spominjam se, da je bila takrat pomlad. Sonce je pošev sijalo skozi majhno, širom odprto okno in prvič po enem mesecu sem pogledal po sobi: slamnjača v lesenem koritu, miza iž surovega lesa, umivalnik, omara. Stene so bile črne od nesnage. Umil sem jih, a nič ni pomagalo. Ostrgati bi jih moral. Poskušal sem jih ostrgati, a imel sem premalo moči, da bi nadaljeval s tem delom. Zavoj s hrano sem položil na mizo, pometel sem sobo, potem sem z umivalnikom stopil na mostovž po vodo, ki je tekla iz pipe, namenjene vsemu nadstropju. Ko sem se vrnil v sobo, sem si umil obraz in roke. Znova sem stopil ven, izlil umazano vodo, se vrnil, za kakih deset centimetrov po šivu razparal slamnjačo, potisnil roko v obprtino in potegnil na dan svoj revolver. Odstranil sem cunje, v katere je bil zavit mavzer, pregledal šaržer, odpahnil varnostno zaklopko in položil orožje na mizo . Mizo sem potisnil k oknu, da bi bila vsa v soncu, potem sem se usedel. iDKlH GOSPODARI 6 _ Sfev. 11 (1294) 17. marec 1967 Pred setvijo Sicer postaja zadnja leta vedno bolj očitno, da se v naših malokmečkih proizvodnih pogojih pridelovanje žita manj izplača od pridelovanja travniške krme, vendar se ga večina kmetovalcev še vedno oklepa. Navada je pač železna srajca. Ker je temu že tako, je treba sedaj pomladi govoriti tudi o potrebi izbire semena za setev, kajti od primernega semena je pridelek ravno tako odvisen kot od izdatnega gnojenja in primernega vremena. Mislimo, da nam tukaj ni treba posebej dokazovati, da moramo — če žito že pridelujemo — za seme izbrati le najbolj pripravne sorte, ki so na trgu na razpolago, drugače pridelovanje žita ne more biti več rentabilno. Pri tem je treba seveda pogledati, kaj je na koroškem trgu s semenskim žitom letos na razpolago. Iz proizvodnje in razmnoževanja Koroške semenarske zadruge so letos na razpolago: • od jare pšenice sorta »Rubin* v dovoljni meri, od sort »Kdrntner Kolben* in »Kdrnt-ner Friiher* so vendar na razpolago le manjše količine; • od jarega ječmena sorta »Hemma* v dovoljni meri, nadalje pa še sorti »Haisa« in »Violetta*, če pa bi bilo povpraševanje večje, je še na razpolago nižjeavstrijska sorta »Union*; • od ovsa sta v dovoljni meri na razpolago sorti »Fldmingstreue* in »Fldmingskrone*, v manjših količinah pa še sorti »Erno gelb* in »Landro*. Za krmljenje so slej ko prej bolj kot čisti posevki priporočljive mešanice ječmena in ovsa ter pšenice. Od teh mešanic so štiri na razpolago. Med njimi je bilo lani največje povpraševanje za mešanico D, ki ima 30 odstotkov ječmena, 30 odstotkov ovsa in 40 odstotkov pšenice. Poleg te mešanice so na razpolago še mešanica A z dvema tretjinama ovsa in eno tretjino ječmena, mešanica B, ki vsebuje polovico ovsa in polovico ječmena, in mešanica C, ki vsebuje dve tretjini ječmena in eno tretjino ovsa. Leto 1966 na trgu kmetijskih pridelkov V minulem letu je avstrijsko kmetijstvo na vseh področjih svoje proizvodnje — Izvzemi) prašiče — zabeležilo porast proizvodnje. Porast proizvodnje je bil posledica ugodnejšega vremena, kakor ga je kmetijstvo imelo leta 1965. Ob naraiiajoči proizvodnji pa je kmetijstvo doživljalo nazadovanje izvoza svojih pridelkov. Nazadovanje izvoza je bilo posebno očitno pri klavni živini in pri maslu. To nazadovanje so povzročile težave, ki jih tretjim deželam povzroča Evropska gospodarska skupnost pri izvozu živine v njeno območje (za Avstrijo predvsem v Italijo in Zahodno Nemčijo). Od lanske žetve je avstrijsko kmetijstvo do konca leta postavilo na trg 607.400 ton pšenice in 173.700 ton rži. V primerjavi z drugim polletjem 1965 je s tern postavilo na trg 152.700 ton več pšenice in 51.500 ton več rži. Pri krušnem žitu je torej katastrofalno vreme leta 1965 posebno vidno. V letu 1966 je proizvodnja mleka naprej naraščala. Kmetijstvo ga je postavilo na trg za 45.158 ton več, kot leta 1965. Skupno ga je postavilo na trg 1,950.670 ton. Potrošnja pitnega mleka ni tako narasla kot je narasla proizvodnja. Pitnega mleka je šlo v promet 511.831 ton, kar je le za 4427 1on več kot leto poprej. Zaradi tega je moralo mlečno gospodarstvo predelavo mleka povečati. Lani se je povečala proizvodnja vseh vrst mlečnih izdelkov. Proizvodnja masla je narasla za 914 ton na 37.645 ton, proizvodnja sira pa za 1172 ton na 34.020 ton. Medtem ko se je izvoz sira povečal za 924 ton, je izvoz masla nazadoval za 2052 ton. Spričo tega je domača potrošnja masla in sira narasla. Proizvodnja polnega mleka v prahu je z 21.155 tonami ostala na višini leta 1965. 90 odstotkov te vrste trpežnega mlečnega izdelka je šlo v izvoz. Precej se je lani povečala tudi proizvodnja posnetega mleka v prahu. Znašala je nad 27.000 ton, na isti višini pa je Umetno osemenjevanje krav v zadnjih dveh letih Po podatkih osrednjega osemenjevalnega centra v Celovcu je umetno osemenjevanje krav na Koroškem v stalnem naraščanju. Od leta 1965 na leto 1966 je število umetno osemenjenih krav naraslo za 2988 na 38.489 krav, letos pa bo prvič na Koroškem več kot polovica krav umetno osemenjenih. Najbolj so se lani umetnega osemenjevanja posluževali rejci simodolskega goveda. Na krave te pasme je namreč odpadla več kot polovica vseh prvoosemenitev. Pri tej pasmi se je tudi najbolj povečalo število krav, ki so bile osemenjene. Povečalo se je za 1793 na 19.893. Na drugem mestu so bile krave pincgavske pasme. Teh je bilo lani umetno osemenjenih 6725, kar je za 651 več kot predlanskim. Sivorjavlh krav je bilo lani osemenjenih 6408 ali 730 več kot predlanskim. Kar tiče krav rumene pasme, izgleda, da se rejci umetnega osemenjevanja otepajo. Lani je bilo od te pasme osemenjenih 186 krav manj, kot leta 1965. Skupno je bilo osemenjenih le 5463. Osemenjevalni center v Celovcu je lani pridobil okroglo 88 litrov semena, porabljenega pa je bilo le 49 litrov. Umetno osemenjevanje opravlja v deželi 82 živlno-zdravnikov, od teh jih 51 redno osemenjuje, 31 pa po naročilu. Osemenjevalni center v Celovcu je imel lani skupno 25 bikov, povprečni stalež pa je bil 18,8. Od tega Je bilo 9,7 bikov simodolske pasme, 2,7 rumene pasme, 3,1 pincgavske In 3,3 biki sivo-rjave pasme. Njihova povprečna starost je znašala 6,5 let, najstarejši med njimi pa je bil .Siegfried”, simodolske pasme, ki Je na postaji že 6,4 leta, predtem pa je bil že na osemenjevalnih postajah na štajerskem. ostala proizvodnja kondensiranega mleka. Znašala je okoli 7100 fon. Narasla pa je še skupna proizvodnja raznih vrst smetane. Znašala je okoli 17.000 ion. Smetane in pitnega mleka je šlo v izvoz 13.000 ton ali za 2000 ton več, kot predlanskim. Večje kot leta 1965 je bilo v deželi pomanjkanje jajc. Uvoziti jih je bilo treba 18 tisoč 856 ton, fo je za 2802 foni več, kot leta 1965. Klavne goveje živine je kmetijstvo posta- vilo lani 472.638 fon na trg. Ponudba je narasla za 29.193 ton. Od te ponudbe je bilo Jani izvoženih 46.012 ton goved, to je za 8835 ton manj kot leta 1965. Ker je lani uvoz klavnih goved in mesa znašal okoli 18.200 ton, je znašal dejanski višek avstrijskega kmetijstva okroglo 26.000 ton. Ponudba klavnih prašičev je bila lani za dobro osmino slabša, kot v letu 1965. Domača ponudba je znašala komaj 2,109.808 komadov. Vsled tega se je lani njihov uvoz povečal za 245.294 glav na 395.773 glav. Njihov izvoz je bil minimalen, znašal je komaj 300 glav, medtem ko je leta 1965 znašal okoli 50.000 glav. Na trgu s kmetijskimi pridelki je še zanimivo, da je bilo treba lani uvoziti 12.500 ton mesa perutnine ali za 1000 ton več kot predlanskim. Več pozornosti molzni kontroli Razvoj Specializacije in delitve dela v kmetijstvu naše dežele gre očitno v smeri povečanega poudarka govedoreji na družinskih kmetijah. V to smer vodijo pretežno večino kmečkih gospodarstev njihovi proizvodni pogoji in njihova struktura. V tem razvoju pa se čedalje bolj očitno kaže potreba, da te kmetije poleg proizvodnje mleka in mesa preidejo tudi še na rejo plemenske živine. Med drugim zahteva ta prehod tudi dejstvo, da nekdanji veliki kmetijski obrati, ki so se posvečali zreji plemenske živine, živinorejo opuščajo, ker prehajajo na Specializirano proizvodnjo žita. Brez molzne kontrole pa zreje plemenske živine ne more biti. Zato je treba po kmečkih gospodarstvih posvetiti molzni kontroli več pozornosti. Kakor kaže zadnje letno poročilo o kontroli molznosti krav v deželi, ima od okroglo 30.000 kmetij le pičlih 10 odstotkov vpeljano molzno kontrolo. Po številu krav gledano pa je z 20.093 kravami le ena petina pod molzno kontrolo, pod rodovniško kontrolo pa jih je komaj dobrih 6 odstotkov. Molzna kontrola je doslej zajela že vse kmetije, ki imajo več kot 9 krav, kar pomeni, da so izven kontrole le še kmetije, ki imajo manj krav. To pa je večina kmetij našega dvojezičnega ozemlja. Število kmetij, ki so vključene v molzno kontrolo, je zadnjih 10 let le počasi raslo. Leta 1956 jih je bilo vključenih 2399, lani pa 2917. Enako počasi raste število krav pod kontrolo. Leta 1956 jih je bilo 13.651 lani pa 16 tisoč 447, ki so bile vso laktacijsko dobo pod molzno kontrolo. Povprečna molznost kontroliranih krav je lani znašala 3381 kg mleka z 3,93 odstotka masti, kar odgovarja 133 kg letne proizvodnje masti. Rodovniške krave pa so lani dale v povprečju 3988 kg mleka s 4 odstotki masti, kar odgovarja 160 kg letne proizvodnje masti. Med kontroliranimi kravami so — po deželnih pasmah gledano — stale na prvem mestu sivorjave krave. Dale so v povprečju 3663 kilogramov mleka z 3,84 %> masti. Na drugem mestu so bile simodolke, ki so dale v povprečju 3507 kg mleka z 3,93 %> masti. Pincgavke so dale 3267 kg mleka z 3,99 odstotka masti, krave rumene pasme pa so dale 3065 kg mleka z 3,94 °/o masti. Zadnje štetje živine na Koroškem: Več goved in prašičev, manj krav Pri štetju živine 3. decembra 1966 so na Koroškem našteli 209.956 govedi in 210.053 prašičev. S tem se je število govedi tekom leta 1966 povečalo za 1,2 odstotka, število prašičev pa za 3,2 odstotka. V primerjavi s splošnim porastom goveje živine v državi, ki je znašal 2,3 odstotka, je bil lanski porast na Koroškem pod povprečjem. Pri tem je treba vendar upoštevati, da je lani na Koroškem nazadovalo število molznih krav. Teh so z 80.228 našteli za 1,6 °/o manj, kot pred letom dni. S tem je bil padec števila krav na Koroškem najbolj očiten. V državnem merilu se je namreč število krav držalo na predlanski ravni. To pomeni, da bo na Koroškem pritisk bikcev in klavnih telic na trg letos večji, kot v državnem povprečju. Ugodnejši utegne biti položaj na trgu s klavnimi prašiči. Njihovo število je v deželi manj naraslo kot v državnem povprečju, kjer je naraslo za 5,6 odstotka. Porast števila prašičev je bil na Koroškem najnižji. Pričakovati pa moramo, da bodo že v drugi polovici leta pričeli na koroški trg pritiskati štajerski prašiči, kjer so jih našteli za 7,4 odstotka več, kot predlanskim. Narezal sem osem precej tankih rezin kruha in na vsako položil veliko bolj debelo rezino slanine. Žvečil sem počasi, metodično. Medtem ko sem jedel, sem opazoval preostale rezine kruha in slanine, razvrščene na mizi. In vsakokrat, ko sem vzel nov kos, sem preštel preostaje. Sonce mi je grelo roke, v obraz me je peklo. Sedel sem v sami srajci in na nič nisem mislil, bil sem vesel, da jem. Ko sem pojedel, sem lepo skrbno pobral drobtine na mizi in jih vrgel v staro konzervno škatlo, ki sem jo imel za odpadke. Potem sem si umil roke. Ker nisem imel mila, sem jih dolgo drgnil in upal, da bom tudi tako odstranil maščobo. In pomislil sem: .Tako, lopato smo lepo zaklinili, zdaj pa jo zlomimo." In ne vem zakaj mi je takrat šlo na smeh. Roke sem si obrisal v staro, raztrgano srajco, ki sem jo imel obešeno na žeblju in mi je služila za brisačo. Nato sem se vrnil k mizi, prižgal cigareto in stopil k oknu. Sonce se je bleščalo na strehah, pokritih s skrilastimi ploščicami. Močno sem potegnil, pol dima izpuhnil in pohlepno vdihaval duh po tobaku. Potem sem se vzravnal, se razkoračil in naposled sem se vendarle spet začutil trdnega. In na vsem lepem sem se zagledal v filmu: stojim pri oknu, kadim in gledam na strehe. Ko bom pokadil, bom vzel revolver, ga nastavil na sence in vsega bo konec. Na vrata je dvakrat potrkalo in pogledal sem revolver na mizi. A še preden sem ga utegnil skriti, so se vrata odprla: vstopil je Siebert. Obstal je na pragu in mi v pozdrav na kratko zamahnil z roko. Hitro sem stopil od okna in se postavil pred mizo. Rekel je: „Te ne motim?" .Ne." .Samo mimogrede sem te prišel pozdravit." Nič nisem odgovoril. Za hip je počakal, potem pa zaprl vrata za sabo in naredil korak v sobo. .Tvoja gospodinja je kar debelo pogledala, ko sem vprašal zate." .Obiskov nikoli ne sprejemam." „So!" je rekel. Smehljal se je, njegov tanki nos se je še bolj podaljšal in videti je bilo, ko da so mu uhlji še bolj odstopili. Naredil je še en korak po sobi, pogledal okrog sebe in se namrdnil. Potem me je pogledal in stopil proti oknu. Pomikal sem se okrog mize in ves čas gledal, da sem bil med njim in mizo. Sunil je roke v žep in pogledal po strehah. .Zraka ti pa ne manjka. .Ne." Bil je precej višji od mene, moje oči so bile v isti višini kot njegov vrat. .Pozimi pa je malce mrzlo, nicht wahr?" „Ne vem. Šele dva meseca sem tukaj.” Obrnil se je na petah in se vstopil predme: njegov pogled je šel nekam čez moje rame in prenehal se je smehljati. .Hallol’ je rekel. Zganil sem se, on pa me je nalahno odrinil z dlanjo in z mize vzel revolver. Brž sem rekel: .Pazi, nabit je." Svetlo me je pogledal, obrnil revolver in pogledal šaržer. Potem je prodorno zapičil oči vame. „ln varnostna zaklopka je odmaknjena." Za hip je premolknil, potem pa je nadaljeval: .Imaš zmeraj nabit revolver na mizi?" Nič nisem odgovoril. Položil je revolver nazaj in sedel na mizo. Tudi jaz sem se usedel. .Prišel sem te pogledat, ker je pri vsej stvari nekaj, kar mi ne gre v glavo." Še vedno sem molčal, on pa je čez nekaj trenutkov nadaljeval: .Zakaj si mi plačal ves dolg naenkrat?" .Nimam rad dolgov." .Vrnil bi mi lahko samo polovico. Drugo polovico po prihodnji teden. Saj sem ti rekel, nič mi ne ibi hodilo narobe." „Ne maram za sabo vlačiti dolgov." Pogledal me je. .Sol" se je spet nasmehnil. „Ne maraš za sabo vlačiti dolgov, zato pa ti je ostalo za tri dni življenja, medtem ko ima teden sedem dni, mein Herr!" Še vedno nisem nič rekel. Njegov pogled je spet šel po mizi, nenadno pa je privzdignil obrvi in ustnice so se mu še bolj stanjšale. „ln cigarete za dva dnil" Vzel je zavojček v roke, si ga natančno ogledal irt zažvižgal skozi zobe: .Znaš si privoščiti." Ker še vedno nisem nič odgovoril, je nadaljeval s strupenim glasom: .Najbrž ti je tutor poslal svoj obrok, ali ne?" Pogledal sem stran, se zazrl nekam v prazno ter nai hitro in odsekano rekel: .Vse to te prav nič ne briga." „Gewiss, mein Herr, seveda me ne briga." Obrnil sem glavo proti njemu. Prodorno me je gledal- „Da se razumeva, res me prav nič ne briga. Po vsej' sili si mi hotel plačati ves dolg naenkrat: ne, me čisto nič ne briga. Samo še za tri dni življenja ti je ostalo denarja: me nič ne briga. Kupiš cigarete, kakršne kupujejo milijonarji: me prav nič ne briga. Na mizi imaš nabit revolver: und auch das me čisto nič ne briga!" (Se nadaljuje) VLADO FIRM: Med bur jo in volkovi V dolini je bila že pomlad, sončna in lopla, v gorah pa je še vedno ležal sne,g, spodaj star in naguban, zgoraj iskreč in mehak. V njem so bile sledi gorske divjadi videti sveže, čeprav so bile stare že nekaj dni. Tam jelenji parklji, tu ostri kremplji gorskih volkov, globoko utisnjeni v srež. Tistega dne so se oblaki nad gorskimi sedli vlačili sem ter tja in trgali, kot bi ne vedeli, ali naj se umaknejo soncu, ki je 'lezlo prek gora, ali naj ga zavijejo v svoje umazano sive cunjaste krpe. Niže v zavetrju se je kljub burji vztrajno prerival skozi tanko plast rahlega snega gorski teloh, se majal v mrzli sapi in čakal sonca, ki je že zagospodarilo nad dolino, v nižjih legah posnelo snežne plasti in se ogledovalo v hrumečem potoku, kamor se je stekala snežnica z drobnimi kosci ledu. V dolini se je razbohotila pomlad, mlada in lepa, v gorah pa se je zvijanje vetra prelivalo v tuljenje nenasitnih volkov. Gorska divjad se je spuščala v nižave in čakala močne odjuge. Volkovi, nenasitni in željni bojev, so pazili na vsak njen premik. La-kotnice so jim plale, bili so nemirni in zlobni. Kosem za kosmom dlake, ki so jo iztrgali beli zobje volkov samotarjev, ki so se hoteli vriniti v krdelo, je veter odnašal v dolino. Čez gorski greben, okoli katerega je zavijal snežni piš, sta se premikali dve zgrbljeni postavi in se upirali na dolgi okovani palici. Njunih gojzeric se je držala zmrzla plast snega. Kučmi sta imeli potisnjeni na ušesa. Pri vsakem koraku sta zašušteln vetrna jopiča. Puški dvocevki, povešeni navzdol, sta Pri vsakem koraku zanihali. Lovca Jaka in Martin, nerazdružljiva prijatelja, sta se iz doline odpravila na naporno pot prek gorskih grebenov na ogled lovišča. Dež, burja, mraz in sneg ju niso mogli zadržati. Vsega tega je bilo v gorah na pretek. Glave sta skrila za visoko zavihane ovratnike. Zadihana sta se ustavila, si pomela solzne oči, snela rokavice in si podrgnita premrle roke. Spogledala sta se, se trpko nasmehnila, otipala čeljusti in priče-|o poskakovati, da jima je pršilo izpod podplatov. Burja jima je sunkoma nosila v obraz droben sneg, ki je silil v oči in nos. Redki borovci okoli njiju so se zvijali v vetru, šumeli in kdaj pa kdaj je kakšnega zgrbljenca ječaje pritisnilo k tlom. Nosnice so se jima spri-jemale. Martin je ves čas nekaj mrmral in zamahoval z rokami. »Vražja burja, kako naju pesti!" je sopel Jaka in se skušal s hrbtom Opreti drzni burji, ki mu je silila Pod napihnjeni jopič. »Do lovske koče pod sedlom se morava prebiti," je besedoval Martin in bil v mislih že v njej. »Zakuriva na ognjišču in si skuha-Va čaj!" Ob tej misli se mu je •obraz blaženo razlezel. Jaka, ki je zaradi burje ujel le Polovico besed, ostalo je odnesel P‘š, se je sunkoma obrnil, skočil v zamrznjeno drčo, zajezdil močno Palico in kol po belem traku zdrs-n'l v nižino. Za njim je ostajala le '9osta snežna meglica. Spretno je zezal ovinke. Z okovanimi petami je vedno močneje poganjal, alica se je rahlo upogibala. Na-■9'bal se je v |evo jn ZOpef v desno, Zaviral s petami, a preslišal svarilih® tovariševe klice. Zavijanju ve-tr.a se je kmalu pridružilo še tulje-'V6 volkov. Jaka je vedno hitreje drsel po žlebu navzdol. Vedel je, da mora kaj kmalu pridrseti do lovske koče, saj je bilo pred njim le še nekaj ostrih zavojev. Pričel je krepko zavirati. Vedno počasneje je drsel. Dozdevalo se mu je, da vidi skozi snežne meglice temne premikajoče se sence. Prehitro se je ustavil. Z vso močjo je padel vznak in obležal. Udarec v glavo bi ga kmalu omamil. Puška, ki jo je imel obešeno prek prsi, je v Joku zletela v sneg. Pobral se je in stopil po puško. Splezal je iz drče, si pomel oči in se zastrmel v snežno goličavo pred seboj. Temne sence so se bližale in večale. »Volkovi!” mu je ušel vzklik. Brž je pokleknit, napolnil puško in čakal. Naprezal je oči. Martina ni bilo od nikoder. Saj pravzaprav ni niti utegnil misliti nanj. Spreletavali so ga mravljinci. Volkovi so se mu v polkrogu približevali, počasi a grozeče. Dvocevko je prisloni! k licu. V zasneženi goličavi sta odjeknila dva ostra strela. Krdelo je oživelo in pričelo poskakovati. Ožilo je krog, kot strelci se je približevalo. Strel za strelom je paral tišino. Cev puške se je ved- Anekdote o Voltairu Mlad avtor je poslal Voltairu zelo slabo dramo In ga prosil za oceno. Voltaire jo je skrbno prebral in dejal svojim prijateljem: »Dramo kot je tale je zelo lahko napisati. Težko >pa je pisati človeku, ki jo je napisal.” O O O Voltaire je srečal slavnega finančnega ministra Turgota, ki ga je mučil protin. »Vedno ko vas vidim,” mu je dejal Voltaire, »pomislim na sliko Nebukadnezarja. Tudi vi imate lončene noge in glavo, polno zlata.” O O O Občudovalci njegovih del so dejali Voltairu: »Kako zadovoljni morate biti z vašim delom!” »Nikakor ne,” jim je odgovoril Voltaire. »Tak sem kot mož lepe dekline, pri kateri se vsi vesele, samo on ne.” O O O Ko so govorili o procesih in odvetnikih, je pripomnil Voltaire: Dvakrat sem bil domala uničen. Prvič, ko sem nek proces zgubil in drugič, ko sem ga dobil.” O O O Mnogi so občudovali čistost Voltairovega stila. O tem pa je sam Voltaire sodil takole: »Tudi gorski studenci so čisti. In veste zakaj! Ker so plitvi.” no bolj ogrevala. Obupano je zrl Jaka v strmine pred seboj. Nato je odložil puško, naglo slekel jopič in še hitreje pulover. Zavihtel ga je in vrgel čimdalje od sebe. Na njegovi levi strani je hropel v smrtnem boju stari samec. Blizu njega je vse štiri molela v zrak mlada volkulja. Za jopičem je zletel zvit pulover. Zažgal ga je. Plamen je švignil iz njega. Volkovi so jopič v trenutku raztrgali. Goreča plamenica se je dimila. Jaka je skočil, pograbil goreči pulover in pričel divje poskakovati in opletati z njim. Volkovi so se presenečeni pričeli umikati. Zasmrdelo je po osmojeni dlaki. Volkovi so si pulili osmojeno dlako. Zverini, ki ga je naskočila, je porinil v žrelo gorečo plamenico. Jaka se je sesedel. Lovskega noža ni mogel izdreti. Zataknil se mu je. Buljil je v divje poskakujoče volkove. Kot v polsnu je prisluškoval pokom zaporednih strelov. Kmalu pa sta zavladala zopet mir in bela tišina. Volčje zavijanje je odnašala burja. Pri njem je klečal Martin in mu s snegom brisal okrvavljeni obraz in roke. Stresal ga je za ramena. Jaka je odprl oči, izpljunil debelo slino in nerazumljivo mrmral. »Le poglej me, le, Jaka. Volkov ni več. Mesaril si jih, a oni tebe. No, pravočasno sem prišel." »Hvala ti, Martin, pravi zlodji so bili! Vse se mi vrti v glavi. Še moje gojzerice so bili požrli." »Seveda, seveda, a žeblji bi jim prav gotovo obtičali v želodcu. Nekaj prask in strahu, Jaka. Le vstani! Greva v kočo, ni več daleč do nje. Pomagal ti bom." Martin je pobral orožje in palico, vzdignil prijatelja, si še ogledal pobite zverine in se počasi odpravil s prijateljem proti koči. Za njima so ostajale globoke stopinje. Na lesketajočem soncu pa so ostajale režeče sence, ki jih je burja sproti zasipavala z drobnim iskrečim belim prahom, zdaj oddivjala zdaj se zaganjala v omahujoči postavi, ki sta trudoma gazili po snegu, tja v zavetje lovske koče pod sedlom. JANE HARDY: POPOLDANSKI ČAJ O, Mirabelle, kako lepo je od vas, da ste me povabili! — Ne bodite smešni, Amy, saj je bil že čas, celo skrajni čas, da se slednjič enkrat sestaneva. Navsezadnje sva imeli tudi nekaj skupnega... Johna. Ali ne? — Da, zato je precej čudno, da se nisva že davno poprej srečali. Vi s svojimi eseji o umetnosti, a John in jaz... — Ah, videti je, kot da je bila poprej potrebna Johnova smrt, Amy. Obe sva ga tako ljubili, da bi bili gotovo druga drugo zasovražili, če bi se bili srečali v času, ko je še živel, mar ne? A jaz sem si zares želela, da bi vas vzljubila. Zunaj je deževalo. Mirabelle je svoji gostji ponudila skodelico vročega čaja. — Oprostite mi samo za hip ... Odšla je iz sobe in se kmalu vrnila s pladnjem, na katerem so bili obloženi kruhki in keksi. Rekla je: — Kakšna gostiteljica sem vendar! Saj sem vam pozabila ponuditi bonbone. Tam za vami so, draga Amy, ali jih morete doseči? Ko se je Amy obrnila, je Mirabelle napravila veščo in hitro kretnjo. — Da, zares sem slaba gostiteljica ... — je nadaljevala. — Čaj se vam je gotovo že shladil. — Ne, ne, še je vroč — je dejala Amy. — Vi ste tako dobri, ljubeznivi in lepi — kakor ta kitajski porcelan pred nama. Mirabelle se je nasmehnila in se tudi sama oddolžila svoji gostji z nekaj pokloni. Nato sta pričeli zadovoljno srebati čaj. — Draga Amy, koliko let imate? Veste, da se približujem že petinsedemdesetim. Toda marsikdo mi pravi da jih sploh ne kažem toliko . .. — Da, tako je, — je odgovorila Amy nekoliko zamišljeno. — Seveda sem nekoliko mlajša, imam jih sedemdeset. A od vseh teh let so mi najdražja tista leta, ki sem jih preživela z Johnom. — Pa tudi meni, je dejala Mirabelle. — Ali ni to čudno? Živela sem z njim v zakonu dvajset let, preden ste ga vi spoznali. Ali se spominjate? Ali ni zares čudno, da tako cenim ta leta. Bil je čudovit človek, kajne? Tako dober, plemenit in ljubezniv! — In razen tega izreden umetnik. Njegovi pejsaži iz prve dobe so naravnost nenadkriljivi... Mirabelle je pritrdilno prikimala z glavo. — Toda, draga Amy, kako je z vašim zdravjem? Mislim, da ženska vaših let... — Zakaj vprašate? — je zaskrbljeno povzela Amy in se prijela za glavo. — Ali sem videti bolna? Mirabelle je pila čaj in zadovoljno motrila svojo gostjo. — Ne, še ne, draga Amy. Toda zdi se mi, da ne boste tako zlahka premagali te bolezni. Amy se je čvrsto oprijela naslonjala. — Menda nočete reči... Vi mislite .... Oh! — se je nasmehnila. — To bi naj torej pomenilo, da ste me zastrupili? Tega sem se bala, ko sem prejela vaše povabilo na čaj v to vašo osamljeno hišo. In zato sem zamenjala skodelici, ko ste odšli po obložene kruhke. — Predvidela sem, da boste to storili, — je mirno odgovorila Mirabelle. — Zato sem skodelici zopet zamenjala. In tako ste vi, draga moja, vendarle popili čaj, ki sem vam ga namenila. — Dobro je tako, ker sva sedaj bot, — je rekla Amy. — Tudi jaz sem prišla k vam pripravljena. Prinesla sem nekaj strupa in ga stresla v skodelico, ki ste jo postavili predme in jo pozneje vzeli zase. Veste, hotela sem imeti gotovost. Toda zelo me zanima, kakšen strup ste izbrali. Popolnoma mi je pokvaril okus po čaju. — Ah, to je moja specialiteta ... — je rekla Mirabelle. — Mora biti podoben mojemu, tako se mi vsaj zdi. — Dobro, zdaj ko sva si storili to, kar sva že davno želeli, bi mogli biti odkriti druga proti drugi. Ali ste resnično ljubili Johna? — Ne. A vi? — Ne. Postal je čisto navaden lenuh, ali ne? A razen tega je ljubil razkošje. Ko se je poročil z vami, je pil kot žolna, ali ne? — Da. Postajal je celo nevaren. Pa tudi kvartati je začel za denar, — je dodala besno. — Prav imate, — je dejala Mirabelle, — hazardiral ni samo s svojim talentom, ampak z vsem, kar je imel. Da ga nisem o pravem času zavarovala, bi bila danes v ubožnici. — Toda dejansko nisva imeli nikoli problemov z ženskami. — Kar se mene tiče, draga Amy, samo z vami — — To ni točno! JUldi ® Deficit imaš, če nimaš več toliko, kot si imel, ko nisi nič imel. ® Vse preveč stvari na svetu se rešuje po načelu, da ni treba biti kavalir za krmilom, če voziš kamion. • Nekateri ljudje sedijo vsak večer pred televizorjem, da lahko povedo, zakaj so proti televiziji. • Psihoterapija uči ljudi stati na lastnih nogah, medtem ko ležijo na zofi. ® Avtomatizacija je poskus moških, tolikanj olajšati delo, da ga lahko opravlja ženska. • Ko poslušaš nekatere, kako govorijo o svetovnih dogajanjih, bi skoraj mislil, da je časopis izšel v enem samem izvodu, in tega imajo oni. • Človek je zmeraj pripravljen umreti za Idejo, da le ni preveč jasna. • Biti ženska, je strašno naporna naloga, ker ima o-pravka predvsem z moškimi. - Je! — A zakaj? Nikoli pred njegovo ločitvijo se nisem shajala z njim. — Toda, draga Amy, zdaj se pogovarjava kot ženski in lahko ste iskreni. Nikoli vam ni uspelo, da bi me prevarili. Saj ste dalj časa pisali Johnu naj večje neumnosti, čeprav je bil vedno pripravljen vnovčiti vaše čeke. A njegove slike? Pah, lahko jih vzamete. Amy je bila videti osramočena. — Da, zares niso bile dosti vredne. Soglašam z vami. Vendar takrat nisem vedela za to. Sicer pa so mi bile njegove slike všeč, Mirabelle, pa me zaradi tega ne smete obsojati. Saj ste tudi vi... — In zdaj nama je obema žal, kajne, Amy? Glava Amy Smith je klonila. Mirabelle Stewart se je zgrbila v fotelju. Kazalo je, kot da se bosta obe hkrati poslovili od življenja. Ko je Amy prenehala dihati, je Mirabelle počasi odprla najprej eno in nato še drugo oko. — Ej, ti neumnica! — je rekla. Čaj, ki sem ga popila, je bil zares hladen. Nalila sem si ga uro, preden si prišla. Zamenjava — kolikokrat sem to vadila! se mi je posrečila brez napake. V trenutku, ko si se obrnila in iskala bonbone, je bilo vse opravljeno. Z majhne police pod mizo je vzela tretjo skodelico čaja. Obe skodelici z zastrupljenim čajem je dala na podstavek in pazila, da ničesar ne razlije. Nato si je skuhala nov čaj. Sedla je nasproti svoji mrtvi gostji in jo dolgo gledala. — Obe sva ga ljubili in obe sva ga sovražili. Toda ti nikoli nisi mogla razumeti njegovega »drugega jaza«. Samo meni se je to posrečilo. Prodrla sem v svet, ki ga je ustvaril samo zase. Pomagala sem mu, kolikor sem mogla. A tebi ga je uspelo prepričati, da ga bo tvoj denar rešil vseh neprilik. Da se bo rešil stalnega strahu in negotovosti, da mu bo to omogočilo poln umetniški polet... O, danes bi uredila povsem drugače, če bi se vsa situacija ponovila. Toda takrat... Da, uspelo ti je, da si me sčasoma popolnoma izrinila ... Ti si uničila mojega Johna, ti... neumnica, slepa, sebična ženska! Bila si navaden črv ... Črv ... smrt... Ali obstaja življenje po smrti? In če obstaja, ga tudi zdaj nekje loviš! Tekaš za njim! Iščeš mojega Johna! — Joj! — je vzkliknila tako glasno, da se je razlegalo po vsej hiši. — Pa ti si morda zdaj že z njim! Trenutek strahu in obupa je minil. Popolnoma mirno si je primaknila podstavek, na katerega je bila malo poprej postavila skodelico z zastrupljenim čajem. Brez najmanjšega oklevanja je izpila skodelico do dna ... 154 m Avstrijca Bachlerja nov svetovni rekord Ko je 22-lefni Norvežan Lars Grini v okviru letošnjih smučarskih poletov v Oberst-dorfu dosegel rekordno dolžino 150 metrov, so bili mnogi strokovnjaki mnenja, da je bil s tem postavljen svetovni rekord, kateremu bo prav gotovo usojena dolga .življenjska doba". Toliko večje je bilo presenečenje minulo nedeljo na veliki mednarodni prireditvi smučarskih poletov v Vikersundu na Norveškem, kjer je prav tako 22 let stari Avstrijec Rei-nhold Bachi er poletel 154 metrov daleč ki s tem svetovni rekord ponovno izboljšal za štiri metre. .Fantastični' rekord Norvežana Grinija je torej preživel 'le dober mesec in zgodovi- Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Po kratkem odmoru, ki je sledil nedavnemu svetovnemu prvenstvu v umetnostnem drsanju, bo Dunaj od jutri naprej spet v ospredju zanimanja mednarodnega športnega sveta, ko se bodo najboljša moštva v trdi borbi potegovala za naslov svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. V minulih tednih so posamezne ekipe odigrale številne pripravljalne tekme, pri katerih se je zlasti uspešno uveljavilo moštvo iz Češkoslovaške, kateremu nekateri strokovnjaki celo pripisujejo resne izglede, da bi tudi letošnje svetovno prvenstvo odločilo v svojo korist. Vendar pa bo ta odločitev padla šele prihodnji teden, ko se bodo na Dunaju zvrstila tekmovanja najboljših hokejskih ekip sveta. v smučarskih poletih na smučarskih poletov je postala bogatejša za nov rekordni dosežek Bachlerja, ki je bil zadnjo nedeljo v Vikersundu deležen splošnega priznanja najboljših smučarskih skakalcev sveta. V skupni oceni dvodnevnega tekmovanja je Bachler za najboljše tri skoke (154, 132, 121 m) dosegel 305 točk 'in s tem postal tudi zmagovalec te prireditve na kateri je sodelovalo 47 tekmovalcev iz 12 držav. Za seboj je pustil odlične skakalce, kot so Jiri Raška (Češkoslovaška, 2. mesto — 137, 129 in 108 m, 300,5 točke), Bjorn Wirkola (Norveška, 3. mesto — 132, 119 in 134 m, 299,5 točke), Peter Lesser in Dieter Neuendorf (Vzhodna Nemčija) ter dosedanji svetovni prvak Norvežan Lars Grini, ki se je moral tokrat zadovoljiti z desetim mestom. Reinhold Bachler je tretji Avstrijec, ki mu je uspelo doseči svetovni rekord v tej športni panogi; prvi je bil Sepp Bradi (101 in 107 metrov), pozneje je WiHi Gantschnig dosegel 134 m, zdaj pa je Bachler s svojimi 154 metri postavil rekord, ob katerem se strokovnjaki res upravičeno sprašujejo, ali ob ureditvi sedanjih smučarskih skakalnic le ne predstavlja neke vrste absolutni višek. Razen manjšega števila jabolčnih, hru-ševih in češpljevih drevesc po normalni ceni oddaja po znižanih cenah orehe, češplje, slive, maravdeljne, ribeze, kosmulje in vinske trte DREVESNICA P O L Z E R PRI ST. VIDU V PODJUNI RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročilo: 5.45 , 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00, Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglas! — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 18. 3.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 15.50 Kjer pojejo, ostanemo — 16.30 Aktualna reportoža — 17.00 Veselo iz dežele na tekočem traku — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Orkestralni koncert. Nedelja, 19. 3.: 8.05 iKmetijska oddaja — 8.15 Lepa umetnost — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Dezerter, pripovedka — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Pozdrav nate — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 To ti je gledališče. Ponedeljek, 20. 3.: 8.15 Čoln pride po polnoči, roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Bachova komorna glasba — 15.45 Koroški knjižrvi kotiček — 17.00 •Premoknjene perspektive — 18.00 Zborovska glasba s francoske reneisanse — 19.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu na Dunaju — 19.30 XY ve vse — 20.20 Orati in razumeti — 20.35 Zveneča alpska dežela — 21.15 Evropska reportaža. Torek, 21. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Beži deklica, ti si slabe volje — 15.45 Aktualna kulturna oddaja — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Koroška avto- in motorevija — 19.30 Hit zvezde sveta — 20.20 Borba, slušna igra —• 21. 35 Vedro in veselo z glasbo. Sreda, 22. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 11.10 Vozniki in ribiči — 15.30 Dunajski akademski zbor — 15.45 Zanimivi objekti na nebu — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.15 Iz davnega vsakdanjega dne na Koroškem — 19.30 XY ve vse — 20.20 Duhovna glasba. Četrtek, 23. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 16.00 Celovški igralni krožek muzicira — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Zborovska glasba — 18.15 In ljudje so tako prijazni — 19.25 Mali večerni ULl 5 ce cs o iz aluminija za vrt in okrog doma Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9181 tel. (0-42-34) 281 koncert — 20.20 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.20 Koroški hišni koledar. Petek, 24. 3.: 8.00 Dunajski akademski komorni zbor — 8.15 Smrt je le oralo, ki obrača našega življenja zemljo — 9.00 Lukov pasijon — 12.03 Opoldanski koncert — 17.10 Kulturna poročila — 17.15 Komorna glasba — 18.00 Jokaj se z menoj, Jeruzalem — 19.20 Monsterski svet — 20.20 Juda, tragedija. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 18. 3.: 6.20 Govori Franc Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 11.00 Veseli ob enajstih — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 Iz hleva za konjičke — 15.30 Orkestralni koncert — 17.10 Šport in glasba — 18.10 Pihalna glasba — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Torej stvari se dogajajo — 20.15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 19. 3.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 9.45 Cvetna nedelja v Innsbrucku — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Čoln pride po polnoči, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Prihod kralja, slušna igra — 17.10 Operetni koncert — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Teden lahke glasbe — 21.00 Pisan šopek melodij. Ponedeljek, 20. 3.: 6.20 Odkrito povedano — 9.00 Petrov grob — 11.00 Veseli ob enajstih — 13.30 Za prijatelja oper — 15.06 2enska oddaja — 15.25 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Knjiga meseca — 19.30 Dvorakov rekviem op. 89 — 20.15 Nubien, deviška zemlja umetnostne zgodovine. Torek, 21. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 9.00 Brezone, jezik stiske — 10.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Letni časi — 15.05 Otroška ura — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 22. 3.: 6.05 Odkrito povedano — 9.45 Koncert dopoldne — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.10 Orkestralni koncert — 15.05 Velika noč, začetek novega življenjskega veselja — 16.00 Otroška telovodba — 16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Zabavni koncert — 20.00 Iz zlatega zaklada glasbe. Četrtek, 23. 3.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.00 Dnevni časi — 10.30 Magdalena, slušni prizor — 11.15 Pomlad v ljudski glasbi — 13.20 I Musiči di Roma — 15.05 Začetek Einsteinovega obdobja — 15.45 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.00 Liturgija Velikega četrtka — 19.30 Veliki večer — 20.15 Misterij vere. Petek, 24. 3.: 8.10 Pasijon v glasbi — 12.03 Orkestralni koncert — 13.10 Cestna poročila — 13.30 Goslarka — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.00 Liturgija Velikega petka — 19.30 Mednarodni orkestralni in zborovski ciklus. Slovenske oddaje Sobota, 18. 3.; 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 19. 3.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 20. 3.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Zena in dom — Beremo za vas — 18.15 Solistična glasba. Torek, 21. 3.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Kulturna panorama. Sreda, 22. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite zaigramo — Beremo za vas. Četrtek, 23. 3.: 14.15 Poročila, objave — Selškega župnika Velika noč — Postne pesmi. Petek, 24. 3.: 14.15 Poročila, objave — Cerkev in svet — Trpljenje in človekovo življenje. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 96,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja —- 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vos — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 18. 3.: 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere Ero z onega sveta — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Mali koncert z deli naših mojstrov — 14.05 Koncert po željah naših poslušalcev — 15.30 Iz arhiva našega komornega zbora — 17.05 Gremo v kino — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga —• 20.30 Pokaži, kaj zinaš — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelj«, 19. 3.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Moj črni vnuček, otroška radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 11.15 Nedeljski koncert — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Lcrvina, radijska igra — 18.10 Paganini, Liszt, Sarasate, Chopin — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ura z jugoslovanskimi opernimi pevci. Ponedeljek, 20. 3.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Traktor, otroška igra — 10.35 Genij in talent, podlistek 11.15 Melodije, ki jih radi poslušate — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Pihalna glasba — 14.35 Voščila — 15.30 Poje zbor Grafika — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo popevke — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Koncert orkestra in zbora Slovenske filharmonije. Torek, 21. 3.: 9.25 Slovenske narodne pesmi — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz Wagnerjevih oper — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Fantje treh dolin — 12.40 Češki spevi in češki ples — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Ljubljanski komorni zbor — 20.20 Žeja in lakota, drama. Sreda, 22. 3.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9,45 Pomladna svatba, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Dol za vaškim gričem — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Noč na Kleku — 14.35 Voščila — 15.30 Klarinetist Miha Kunzek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Deseti brat, opera. Četrtek, 23. 3.: 9.25 Poljski narodni ansambel šlonsk — 10.15 S solisti zcrgrebške opere — 11.15 Sprehod z velikimi orkestri — 12.10 Domači ansambli — 12.40 Lahka koncertna glasba — 14.05 Orkestralni fragmenti z opernih odrov — 15.30 Melodije za klavir in godala — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Ob 60-letnici Folteja Hartmana — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Večer umetniške besede. Petek, 21. 3.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Mladinski zbori — 10.35 Izbira, podlistek — 11.15 Popevke na tekočem traku — 12.10 Madžarski zabavni ansambli — 12.40 Tuje piholne godbe — 14.05 S popevkami po svetu — 14.30 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96.1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Sobota, 18. 3.: 12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.20 Pregled ita- TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO Pesniške zbirke * Valentin Polanšek: GRAPE IN SONCE, 80 str., br. 25 šil. ■ Janez Menart: SEMAFORI MLADOSTI, 144 str., pl. 45 šil. ■ Oton Župančič: IZBRANE PESMI, 164 str., pl. 18 šil. * Milena Mohoričeva: SAMOTNI BREG, 96 str., ilustr., ppl. 7 šil. ■ Simon Gregorčič: IZBRANE PESMI, (miniaturna izdaja) 212 str., usnje 25 šil. ■ Dragotin Kette: PESMI, 116 str., slikovne priloge, p'1. 20 šil. ■ Simon Jenko: IZBRANO DELO, 136 str., slik. priloge, kart. 19 šil. ■ Branko Rudolf: SVET IN JAZ, 88 str., kart. 12 šiL ■ Fran Levstik: PESMI, (miniaturna izdaja) 120 str., usnje 25 štl. ■ Anton Aškerc: IZBRANE PESMI, 136 str., slik. priloge, pl. 16 šil. ■ Lili Novy: OBOKI, 124 str., pl. 30 šil. * Marička Žnidaršič: PESMI IZPOD SNEŽ- NIKA, 84 str., ilustr., pl. 9 šil. ■ France Prešeren: POEZIJE, (miniaturna izdaja) 252 str., usnje 25 šil. ■ Valentin Vodnik: IZBRANE PESMI, 216 str., pl. 27 šil. ■ Tone Pavček: SANJE ŽIVIJO DALJE, 80 str., pl. 32 šil. ■ Tone Seliškar: PESMI IN SPEVI, 152 str., pl. 16 šil. Rt Branko Žužek: PADAJO ROŽNATI LISTI, 64 str., ilustr., pl. 20 šil. ■ Oton Župančič: ZIMZELEN POD SNE- GOM, 112 str., br. 16 šil. Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. KNJIGARNA ..NASA KNJIGA" CELOVEC, V/ULFENGASSE ■lijanske dramatike — 17.30 Otrokov pravljični svet — 18.30 Retrospektiva jazza — 19.10 Družinski obzorrvik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 2enski vokalni kva/tet ir Ljubljane. Nedelja, 19. 3.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Alfie Elkins in njegovo skromno življenje — 18.30 Sodobne črtice in novele — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 20. 3.: 12.10 Brali smo za vas — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.00 Tržaški pripovedniki — 21.00 Obletnica meseca. Torek, 21. 3.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Iz koncertov Radia Trst — 19.10 Plošče za vas. Sreda, 22. 3.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Zbori, ki so gostovali v Trstu — 20.25 Simfonični koncert. Četrtek, 23. 3.: 12.15 O obredih Velikega tedna — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 20.30 Lepa smrt, radijska drama. Petek, 24. 3.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 O glasbi govorijo skladatelji — 19.00 Veliki teden v Malagi — 20.30 Gospodarstvo in delo. AVSTRIJA JUGOSLAVIJA Sobota, 18. 3.: 17.04 Za družino — 17.35 Novo za ženo — 18.05 Za prijatelja znamk — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Poročila — 20.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 22.30 Cas v sliki. Nedelja, 19. 3.: 17.03 Počitnice na otoku vran — 17.55 Kaj lahko postanem — 18.30 Film za vas — 19.00 Družina Leifner — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Mesec na deželi, komedija. Ponedeljek, 20. 3.: 17.00 Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu — 19.35 Cas v sliki — 20.15 Se še spominjale — 21.45 Zunanja politika med vlado in opozicijo. Torek, 21. 3.; 18.35 Skozi Saharo — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 212.20 Horizonti. Sreda, 22. 3.: 11.03 Se še spominjate — 12.15 Enaindvajset — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Optčuka —■ 17.35 Mala športna abeceda — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 22.15 Inozemski odmevi. četrtek, 23. 3.: 18.35 Izvori Evrope — 19.35 Cas v sliki — 20.00 Nočna straža — 22.10 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Petek, 24. 3.: 12.20 Altdorfski pasijon — 19.30 Grobna glasba — 20.05 Umor v stolrvici — 21.50 Koncert dunajskih filharmonikov. SLOVENSKI VESTNIK! Sobota, 18. 3.: 17.55 Obzornik — 18.15 Vsako soboto — 18.30 Mladinski koncert — 19.15 Poljudno znonstvenl film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Pregled s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu — 20.35 Festival Zagreb 67. Nedelja, 19. 3.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Vija-vaja ringaraja — 11.30 Nenavadni konj Champion — 15.15 Pokaži, kaj znaš — 16.15 Kmečka ohcet — 17.10 Izgubljeni v vesolju — 18.30 Folklorni ansambli Hrvatske — 20.00 Dnevnik — 20.50 Magazin. Ponedeljek, 20. 3.: 10.40 Ruščina — 17.25 Mali svet — 17.40 Risanke — 17.55 Obzornik — 18.20 Pogovori o slovenščini — 18.45 Kuharski recepti — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Srečanje s pesnikom — 20.00 Dnevnik — 20.30 Meja, drama — 21.30 Biseri glasbene literature. Torek, 21. 3.: 18.30 Kulturna reportaža — 19.40 Obzornik — 20.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 21.30 Kulturna tribuna. Sreda, 22. 3.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.05 Drejček in trije Marsovčki — 17.30 Ekspedicija — 17.55 Obzornik — 18.15 Tisočkrat zakaj — 19.00 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.35 Igra — 21.35 Jazz festival na Bledu. Četrtek, 23. 3.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk — 17.10 Tikfok — 17.25 Slike svela — 17.55 Obzornik — 19.00 Človek, znanost in proizvodnja — 20.00 Dnevnik —- 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Opera. Petek, 24. 3.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnovo splošne izobrazbo — 17.10 Vaša križanka — 17.55 Obzornik — 18.15 Tiskovna konferenca — 18.45 Nesrečniki — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovočerni film. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometorgasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Oopisl naj se pošiljajo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verlegor und Eigentumer: Zenfralverband slowonischer Organisationen In Karnton; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Slngerf Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometer-gasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschrifte*> an; 9021 Klagenfurt, Postfach 124.