JuMlejno leto pa družba svetega Cirila in Metoda. Z radostnim pri6akovanjem so nastopili narodi širne Avstrije leto 1898. In med temi narodi gotovo Slovenci nismo bili zadnji, ki smo se srčno veselili petdesetletnice cesarovanja našega presvet. vladarja in dobrega o6eta Frana Josipa I. Dasi nam \e bilo vsem znano, da milosr6ni vladar tudi ob tako izvenredni priliki odklanja vse hrupne in potratne veselice, žele6, naj bi se le z dobrimi deli in ob6e koristnimi ustanovami proslavljal njegov jubilej, vendar bi z drugimi avstrijskimi narodi vred tudi Slovenci ne bili mogli v svojih srcih prikrivatl iskrene radosti povodom vesele petdesetletnice ljubljenega vladarja, ampak bi jej bili dajali duška v raznih veselicah in slavnostih, — ko bi ne bila, kakor strela z jasnega neba, neizrekljivo tragi6na smrt presvitle, sr6noblage cesariee Elizabete spremenila splošnega veselja hipoma v še bolj splošno, vsa srca pretresujoče žalovanje. Izgubivši ljubeznjivo mater — cesarico Elizabeto — pa se narodi mogo6ne Avstrije s podvojeno ljubeznijo oklepamo o6etovskega srca toliko skušanega, a nikdar ne omahujo6ega cesarja Frana Josipa. Njegov zlati jubilej moramo dostojno proslaviti, tako nam veleva verno in zvesto avstrijsko srce, — a raesto veselic naj v teh okoliš6inah poleg cerkvenih slavnostij zavzemajo patrijoti6na dobra dela. In kako naj to izvrSimo Slovenci ? Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ustanovljena v ta namen, da podpira in pospešuje slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi, smatra za svojo bistveno in velevažno nalogo tudi gojitev iskrenega in pristno-avstrijskega domoljubja. Zato si usoja njen glavni odbor: 1.) Nasvetovati vsem podružnicam, da oskrbe vsaka v svojem okraju za6etkom meseca decembra t. 1. sveto mašo za presvet. cesarja Frana Josipa I., pri kateri naj bi se družbini udje in drugi verniki spominjali tudi rajne cesarice Elizabete. 2.) Žell isti glavni odbor, da vse podružnice do konca jubilejnega leta mesto zabavnih shodov in veselic nabirajo jubilejnih darov za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in kupujejo njenih tem namenom izdanih slavnostnih knjižic. Nabiranje darov se vidi sicer na prvi pogled samopridno, a v resnici bi bilo eminentno patrijoti6no dobro delo. Bilo bi dobro delo, ker se v družbinih zavodih vzgaja in podpira ve6inoma ubožna in zapuš6ena slovenska deca, ki se otima ne le potujčevanju, ampak tudi nravnemu propadanju s tem, da jo družba vsprejema v svoje zavode, da jo pou6uje in vzgaja v katoliško-narodnem duhu, in da jo gmotno podpira z obleko, u6ili in v mnogih slu6ajih tudi z naipotrebnejšo hrano. — Srce krvavi glavnemu odboru družbe sv. Cirila in Metoda, ker mora skoraj v vsaki vodstveni seji zaradi nedostatka potrebnih sredstev neugodno rešiti mnogo nujnih prošenj za podporo. Vsak dar za družbo sv. Cirila in Metoda je pa tudi eminentno patrijoti6no delo. Kogar z dobro vzgojo rešimo nravnega propada, tega rešimo omikani in koristno delujo6i 6loveški družbi, in s tera zabranjujemo, da se ne množi število anarhistov in drugih državi nevarnih ter vsakemu pravemu domoljubju škodljivih nezadovoljnežev. Kogar obvarujemo, da ne postane narodni odpadnik, tega smo morda uprav s tem obvarovali, da ne postane nezna6ajnik in izdajica tudi v mnogem drugem oziru. Zna6ajni in rodoljubni Slovenci pa so bili in bodo vsikdar zlasti ob južni meji naše države najboljša opora mile nam Avstrije in najzvestejSa ter najtrdnejša bramba proti vsem sovražnim nakanam. Mlslimo, da nara ni treba obširneje utemelievati poziva za nabiranje jubilejnih darov v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo le, da je imela družba zadnji 6as precej manj dohodkov, kot druga leta, zlasti zato, ker je splošno žalovanje in pijeteta zahtevala, da se opuste vse — tudi že napovedane veselice, ki so druga leta donašale družbi lepih dohodkov. Ta izguba se lahko obilno nadomesti ž iubileinimi darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi bile veselice stale. Družba sv. Cirila in Metoda goji zlasti jedno željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi popla6ati še precej obilni dolg, katerega je morala narediti, da je pod lastno streho spravila tako potrebno — jedino slovensko ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo »Narodno šolo» v Velikovcu, na katero se smemo Slovenci s ponosom ozirati. Ta dolg kakor mora teži družbo in je vzrok, da moramo na boljše 6ase zavra6ati vse — tudi najbolj opravl6ene želje in prošnje za kakoršno koli razširjenje družbinega delokroga. Še nekoliko o tem, kako naj bi se nabirali jubilejni darovi. Umestno bo, ako vsa podružni6na na6elništva ob tej priliki skličejo svoje redne letne zbore, ali pa prekoredne, kjer so se redni za letos že vršili. Tu naj svoje ude, in po teh tudi neude, s primernimi domoljubnimi govori navdušujejo za to, da poleg rednih letnih doneskov darujejo še izvanreden, 6e tudi le majhen jubilejni dar. Marsikaterega domoljuba, ki še ni ud naše družbe, bo morda mogoce ob tej priliki pridobiti, da pristopi k jedni ali drugi podružnici, ako ne kot ustanovnik z jedenkratnim doneskom 10 gld. ali kot letnik z 1 gld. na leto, pa vsaj kot podpornik z letnim doneskom 10 kr. Poslednji znesek bodo gotovo radi darovali prav mnogi izmed priprostega naroda, ako jim zavedni rodoljubi na primeren na6in pojasnijo lep in blag namen, 6esar jih vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda uljudno prosi. Pokroviteljev, ki so vpla6ali jedenkrat za vselej vsaj 100 gld., ima družba sv. Cirila in Metoda že lepo število, 238. Vendar upa vodstvo, da izvanredna prilika cesarskega jubileja navduši tudi za tak domoljubni dar še marsikakega odli6nega rodoljuba, kateremu to dopuščajo njegove gmotne razmere. Ganimo se, dragi rojaki! Naj se ob tej priliki poživi, naj mogočno vsplamti duh, ki vodi družbo sv. Cirila in Metoda. Obnovimo in razširimo v vse kroge gore6nost in navduSenost za mili naš narod, za dobro, nadarjeno, a ubogo slovensko mladino, katera je v toliko krajih v nevarnosti, da se nam odtuji in pogubi. Leto za letom 6ujemo na velikih skupš6inah družbe sv. Cirila in Metoda obupni klic odposlancev slovenskega naroda iz tužne Koroške, lepe Štajerske in za vso Avstrijo tako važnega Primorja: «Morituri vos salutant!> Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda dobro pozna težki in skrajno nevarni položaj obmejnih Slovencev. A ono vstrajnosti ni izgubilo in no6e obupovati. Dokler se borimo, dokler delamo za dobro stvar, za vzvišene ideje, — ne umiramo še, ampak živimo. Pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal. Le pogumno in složno naprej! Vse za vero, cesarja in domovino!