Silvan Furlan l’ou'lerii mi slovenski filmski miii^j Uvod Z letošnjim E otom st j c Filmski muzej, ki jo od leía 1973 deloval kot Stalita akcija v okviru Društva slovenskih filmskih delavcev, priključil Slovenskemu file dal iakc m n muzeju, ki se jo preimenoval v Slovenski gledališki in Ti lm ski muzej. S pristopom se je filmski muzej v formalnem pogledu dokončno institucionaliziral in tako ob AGRFT V postal druga filmska pedagoško-raziskovalna ustanova na Slovanskem. Akt mstitucionalizacije sam po sebi še nikdar ni bil in tudi tokrat ni zagotovilo za bogatejši vsebinski zaris in polnejši delovni razmah. Novo razmerje, zveza s Slovenskim gledališkim muzejem, je prav gotovo jasnejša in odločiinejša družbena potrditev, da je takšno telo arhivsko-raziskovalnega profila v našem, kulturnem prostoru primemo in potrebno. Obenem pa je to tudi prilika, da se v bodoče delo Filmskega muzeja izraziteje formulira, izdela dolgoročnejšo programsko usmeritev, zagotovi potrebno kadrovsko strukturo, da bi na ta način Filmski muzej postal prisotnejši in aktivnejši člen v slovenski kinematografski «-verigi-. Prvi pogled nazaj Navkljub pozitivnim spremembam v zadnjih petih letih v odnosu med Filmskim muzejem in družbo (za filmsko področje odgovornimi družbenimi forumi), pa ne moremo ruimo očitnega paradoksa: v proizvodnjo filmov se vsako leto vlagajo ogromna finančna sredstva, del, k! je namenjen omogočanju pogojev za znanstv-ebb-raziskovalno delo kakor tudi samim znanstvu n [¡-teoretični m raziskavam, pa je minimalen. Vzrokov za takšen odnos do različnih oblik ukvarjanja s filmom je prrav gotovo več. v premislek pa se nam oprijem-Ijiveje ponujata vsaj dva. Prvi izhaja iz zapletenega procesa formiranja jugoslovanske kinematografske infrastrukture. Prvo povojno obdobje je bilo obdobje administrativnega upravljanja jugoslovanske kinematografije (1945—IS51 j.1 Na samem začetku je bilo- osnovano 1 Kr.mi])<)ik;i razdKiiteV razvoja JUBCSlOTaniSei B Illmi, Jc po vi rtu |io Jiiijiiii: tlL']Jina KuHJl-novJf,-i; uvod « pnrtl6(»v#rt}K Liik-ro' jugoslovansko}! Ulmu, Unlverzltei umetnosti v BcofirHdd, lil*. m Državno filmsko podjetje Demokratične Federativno Jugoslavije, kmalu staiem Visoka Sola zn filmsko igro in režijo ter prav tako v Beogradu leta 1 i>49 Jugoslovanska kinoteka (takrat Centralna Jugoslovanska kinoteka}, Slednja Ustanova je bila plod povojnega zanimanja za preteklost jugoslovanskega filma, v katere domeno je bilo poleg zbiranja materiala priključeno tudi njegovo proučevanje in teoretično raziskovanje. Ustanovitev kinoteke je neizpodbitno prelomni trenutek v našem odnosu do filma, posebej do njegove zgodovine. Z .Jugoslovansko kinoteko se je sinhronim, aktualnim ideološko-estetskim razpravam o vlogi in pomenu filma (kinematografije) v naši družbeni stvarnosti ter organizacijskim naporom, da bi se izoblikovala kontinuirana filmska proizvodnja, priključilo šc diahrono, zgodovinsko naravnavanje na fenomen filma-Ustanovitev kinoteke nam posi^dno govori o visoki stopnji družbene zavesti, saj se je ob dnevni kritiški praksi potrdila smotrnost zgodovinsko-teoretičnih analiz. Kinoteka je bila tako v svojem začetku .konceptualno postavljena v območje, ki pj-estjga fiLiznorn man lične obliki? muzejev kot «svetišč«, '»zbirk spominov .1 u metno« ti preteki na: i- ali ^rezervoar] pv nostalgij k. Ob zbiranju gradiva iz celotne Jugoslovanske kinematografske dejavnosti, se je tako jasno vpisala obveza, da je »‘zbrano« treba znova in znova misliti, ga meriti z vzporednimi u mol n iškimi in družbenimi fehomeni, kakor tudi v dialektičnem razmerju do predhodnih in kasnejših, sodobnih dogajanj. Če se povrnemo spet h Košano vice vi kronološki razdelitvi razvoja jugoslovanskega filma, ¡c: čas med leti 1 1—1362 obdobje decentralizacije in re- organizacije jugoslovanske kinematografije. Sam pravi, da je to predhodno obdobje, v katerem je jugoslovanske kinematografija opustila administrativno upravljanje, prešla na principe samoupravljanja in se postopoma reorganizirala od centralistične v enotno jugoslovansko kinematografijo, sestavljeno iz republiških in pokrajinskih kinematografij. Z letom 1962 se pričenja sodobno obdobje, čas v katerem so dokončno odmrli stari principi upravljanja kinematografije i:i m h se polnokrvno uveljavilo težnje 1. i. prehodnega obdobja {Hibi — 1962), Beto 1362 velja za mejnik, ker je bil takrat razformiran Zvezni fond za razvoj kinematografije in se jc kinematografska dejavnost skoraj po-popolnoma prenesla na republike in pokrajine. Skladno z omenjenimi procesi so se v šest deset ib letih osnovale tri visokošolske ustanove (skrajšano: filmske akademije v Beogradu. I.jubljani in Zagrebu) z nalogo, da formirajo za proizvodnjo potrebne -»umetniške kadie« (režiserji, montažerji, igralci, snemalci V ta čas, vsaj kolikor lahko sodimo po prispevku Matjaža Zajca, objavljanega v Ekranu1 iz leta 1969, spadajo tudi "načrti« in predlogi, da bi se osnoval nacionalen filmski muzej. Decentralizacija kinematografije je tako po ustanovitvi republiških proizvodnih podjetij, umetniških filmskih šol sprožila tudi vprašanje Jugoslovanske kinoteke. Čeprav Zajec ne govori direktno o Jugoslovanski kinoteki, pa že razmišljanje o umestnosti, da se ustanovi nacionalen filmski muzej, predočuje težnjo, da bi se ena izmed funkcij zvezne kinoteke (zbiranje celotnega jugoslovanskega filmskega in za Ji im pomembnega gradiva, dokumentacije ter nadaljnje študijske obdelave) prenesla, v skladu z novo obliko organiziranosti jugoslovanske kinematografije, v republiške okvire. V zapisu beremo: -Že vrsto let govorimo o potrebnosti slovenskega Filmskega muzeja, zelo pomembne filmske institucije, ki bi obvladovala sicer kratko zgodovino 1 MfUjai Zn j ec; SjnvenskL fiSmpki; itiuicj, i-krnn St. -U4- 1'ftid. ru (ni/;ilimi krajnimi ¡>ri/ui i. Dve uri in pol ncpeeiragljiw^a duševnega ulitka Ta liIm H‘ rlt')n |]c>klk-nih klimrol(M:r;iim in fcnilm. Ljubljanska kritika se je divila njegovim trasotan?! >likii i/ Ski1’ i ¿.-konzervi ral« vsak posnel fiimski material tako umetniške kakor dokumentacijske vrednosti. Omenjeni zapis France Kosmač tako končuje s problemi, ki se pojavljajo ob arhiviranju slovenske filmske produkcije in zadevajo vprašanje --fizične- ohranitve vizualno-avdilivnega materiala, pri čemer coluloidna narava filmskega traku povzroča nemalo preglavic. Ta kratek in tezen presek sprememb, ki so se odvijale v jugoslovanski kinematografiji, nam tako v precejšnji meri pojasnjuje, zakaj se je šele v obdobju samoupravne o rga nizi]'a nos ti naše kinematografije postavilo vprašanje slovenskega filmskega muzeja. Republika je namreč s prevzetjem polne odgovornosti za lastno kinematografijo, prevzela ne samo obvezo, da omogoča proizvodnjo filmov, temveč tudi odgovornost, da jih arhivira, ukrade zobu časa, da omogoči arhiviranje vseh materialov, ki so vezani na proces nastajanja filma, kakoi tudi na njegovo promocijo (kritika) ter prav tako tudi vsn ostale* kinematografske dokumentacije, in nenazadnje oblikuje pogoje za tcotclično-znamsLvenfi ukvarjanje s filmom, kinematografijo. Z letošnjim letom, se je z institucionalizacijo Filmskega muzeja v precejšnji meri rešil problem vzpostavitve pogojev in stimuliranja znanstveno-teore Učnega pristopa k filmski problematiki, Proces formiranja omenjene Institucije od srode šestdesetih ]et do dano:-;, je bi! vsekakor dolg, ubei.ana leta so morda za vedno zakrila kopico informacij in dokumentov o zgodovini slovenskega filma in zdi se, kakor da nas je pretečeni Čas okrade) številnih študiozno izpeljanih projektov,,. Mogoče pa je bi! ta čas objektivna nuja, mogoče je bil potreben, da SO so umaknile -preveč stihijske in premalo organizirane in. premišljene priprave«, da bi pred slovensko Javnostjo argumentirano branili in izpeljali svoj načrt, kot ugotavlja v £eomenjenem tekstu Matjaž Zajec. Pomanjkanje strokovnega kadra, la Ahilova peta slovenskega, filmskega prostora, ki je skorajda V enaki meri aktualna tudi še danes, se nam kaže kot drugi razlog za detleitni nivo slovenske filmske histo- 1 rrann- VpcaSania v 7vc:l i lUniuMnl :,rhlvL. Ekran Si. eu Ofl. lili. ■ Makedonci m MlinL ¿jb JusoaLavane-ki Mnoiohl s. scdrftm v Pcnurudu ntg.niLrLrjiU sv «J C ledino kiiiui£k□. rmJnijuf tefnje sit uiti orraAltili itidb leios ualanovljcne Kinoteka Hrvalolre, Ojjiai “in pryj film ti iitirc (¡omouiud* TViglntlike Jtrmfne režiserja Ferda Delata f!93?) ritjgrafjje, muzejskega bogastva dok umen taci jakega gradiva, knjižnih zakladnic filmskega znanja, številnejših prispevkov k zgodovini domačega in svetovnega filma, izvirnih teoretičnih raziskav. Drugi pogled nazaj V žc omenjeni knjižici Dejan Kosanovič ugotavlja., da navkljub dolgoletni tradiciji in ustvarjalni moči sodobnega jugoslovanskega filma, danes 5e vedno nimamo odgovarjajoče zgodovine jugoslovanske kinematografije, niti Študij o pomembnih obdobjih, posameznih pojavih in posameznikih, Eden izmed odločilnih vzrokov za takšno stanje jugoslovanske filmske zgodovine in teorije izhaja iz zapostavljene vloge, ki jo je imel (ima) film v družbo, če ga primerjamo z drugimi, področji kulturne dejavnosti, Da je bito ukvarjanje s filmom tako obravnavano, je na Slovenskem v nemajhni meri prispevala tradicionalna kulturniška zavest. Primerljiva je z miselnostjo evropskih intelektualnih krogov iz začetka dvajsetega stoletja, ki je filmu oporekala resnično estetsko Vrednost i Skica iJorisc Kobeta za deknT v prtwm iiouftlikpir; povojnem Jiimu JVfl svoji zemlji reiisvrja Franceta itifflico (1948) HO Scenarij Ciriln Kosmača je mcil prirrmf r .ijijjosiflvrji objouljenimi scr?riiriji r k-njiihi izdaji tor {pa tako določala za manj vrednejši predmet estetskih, socioloških, zgodovinskih raziskav. Takšno razume vanj e filma je v precejšnji meri oviralo poskuse, da hi se v Sloveniji vzpostavili pogoji za /Hans L ven o-teoretično proučevanje filmske umetnosti ter izoblikoval potreben raziskovalni kader. Pristop k celovitemu reševanju te problematike je v ustreznem vpeljavanju filma v študijske programe Filozofske fakultete in Fakultete za sociologijo, politologijo in novinarstva Zgodovin» filma in delno teorija sta doslej na visokošolskem nivoju vključeni le v učne programe Akademije za gledališče, radio, ftim in televizijo. Toda le kol vzporedna predmeta, saj je razumljivo, da je primarna funkcija "Umetniške šolc~, v naj lepšem tradicionalnem pomenu te besede, da oblikuje filmske ustvarjalce. Dosednja praksa ljubljanske filmske šole omenjeno izhodišče v celoti potrjuje, kajti nihče od njenih diplomantov se izrecno ne ukvarja z zgodovino ali teorijo fiima. Doslej se je na Slovenskem znanstven o-raziskoval no ukvarjanje s filmom odvijalo predvsem na osnovi individualnih iniciativ. V pogledu Zgodovinskih raziskav slovenske kinematografije jc že kmalu po II. svetovni vojni Janko Traven objavil Pregled razi VOJ a kinematografije pri Slovencih,4 Njegov prispe-vek. velja za prvo znaiistvenn-r&ziskov&lno delo v jugoslovanski h okvirih. Izpod peresa slovenskega filmskega kritika in publicista Vitka Muska je tudi prva jugoslovanska obča zgodovina filma Kratka zgodovina filmske umetnosti.4 V isto leto sodi tudi prevod še danes tehtne in aktualne Sadouiovc Zgodovine filma," s še posebej za nas zanimivim dodatnim poglavjem Oris zgodovine filma V Jugoslaviji, ki ga je za to priliko pripravil slovenski filmski zgcdOvinSf Franriii Brenk- Vendarpa.se ta poskus, kot ugotavlja Dejan Kusanovič, na žalost ni razvil V celovito »zgodovino jugoslovanskega filma«. Šestdeseta leta so bila nasploh, najbolj dinamična in razburljiva leta v zgodovini slovenske kinematografije, Umetniško dosežke slovenske filmske proizvodnje {Štiglic, Babič, Hladnik. Klopčič) je spremljalo intenzivno dogajanje na področju filmskega založništva [omenjenim knjigam se je med drugim priključil še prevod Fitmske kulture* madžarskega predstavnika klasične teorije filma Bela Eaiaszn tor teoretični prispevek Dušena Stojanoviča Filmski medij*), pričela j c izhajati filmska revija Ekran, ki danes s svojimi petnajstimi letniki predstavlja neprecenljivi vir za Študij zgodovine slovenskega filma kakor tudi navoja slovenske filmske misli, ustanovljena je bila dvorana Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani, ki je pričela izdajali »kinotečne monografske knjižice™. V tej zbirki so objavljena tudi edina izvirna dala domačih avtorjev iz obče zgodovine filma režiserja Matjaža Klopčiča in zgodovinarja* 1 11* Vladimirja Kocha,1 ‘ ki so do lanskega leta nadaljevala tradicijo Travna, Muska, Brenk a. Dolgoletno slovensko založniško sušo jc pred leti prekinila zbirka Dopisne filmske in televizijske šole pri DDU, ki je med drugim natisnila Nemo obdobje filmske umetnosti Vladimirja Kocha in Kratko zgodovino filma na Slovenskem Franceta Brenka.1- V Brenkovi knjigi jc izčrpno obdelana predvsem zgodovina slovenskega filma do leta 194:1. Pri obdelavi zapletenega telesa povojne slovenske celuloidu e produkcije pa sr je avtorjeva deskriptivna zgodovinska metoda b kazal a v precejšnji mori za neustrezno in nezadostno. Vsekakor pa je nemogoče izpodbiti his fonografske vrednosti, ki jo imrt knjiga kol celota. Predpostavka, da jc pojave iz bližnje preteklosti nemogoče podrediti zgodovinskemu interpretativnemu aparatu ji: iu »postranskega» pomena. Problem, ki sc postavlja pred celovito zgodovinsko analizo slovenskega povojnega h Im a, je v dejstvu, da na Slovenskem še nimamo opravljenih študij o posameznih obdobjih, pojavih in posameznikih naše ribnike preteklosti. Čeprav navidez neobsežna, »skromna« pa je zgodovina slovenskega filma obsežna vsled dinamičnega družbenoekonomskega. in političnega razvoja, kakor tudi od p 140311 (ne izpostavljenosti in podrejenosti tujim vplivom) slovenskega kulturnega prostora. Celovita zgodo- J Janko Traven; Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih, L* II.. III. poglavje v FLlisi-sleem v&amrkiL Ljubljima, lKfl; iv.—IX. poglavje v Časopisu Film, Ljubi.-jn;l. iS50— lflah 1 Vitko Musek; Kraticji. jgndoviitn filma, i.JubLJana, 1WQ. 1 George» Hn.dnu|; Zgodovina iLlmn, LJUblJuria, CuilkSTjuVu zuloib:!, lflflO- 1 b£Lr Bal As»; Filmska kultura, Ljubljana, Cankarjeva zaSolba, iflBfl. I Pu&jrn Stojanovič; 'Filmski medij, Ljubljana,. Prosvetni servis, Iflflfi. II Matjaž KlnpCiC: Jožef von Sutfntoerg, Jucoslovanska kinoteka, dvorana v Ljubljani, isrro, Matjaž Klopčiči Ernest Lubllsclb Jugoslovanska kinoteka, dvorana v Ljubljani, rB72. n Vladimir Koch; F, W. Murnavi. JugciKlaVanKkii kinoteka., dvorima v Ljubljani, IflTft. Dodati stiorafrm it: Vladimir Koch: Nemo obdobje filmske umetnost?. Ljubi ¿s na, DDU UnlvcritUm, l37fl. 11 Frucic^ Bi-enkt Kratka zgodovina filma na SlovcnikcmP Ljubljana, DDU rnivcrfcu.no, is7B_ vina slovenske kinematografije, ki ne bo enostavna kronologija podatkov ali romanizirana pripoved, marveč prostor kompleksnih analiz, tako z družbeno-ekonomskega, ideološkega in estetskega vidika, je tako St Vis r prihodnosti, Da bo takšen projekt v prihodnosti resnično izvedljiv, Je treba opraviti Se ogromno pripravljalnega dela. Predvsem jo treba zgodovino slovenskega filma precizno hisloriografsko obdelati. V tem pogledu so doslej na Slovenskem največ prispevali dokumentacijski oddelek in seminarske naloge študentov AGRFTV, Arhiv Slovenije in Filmski muzej, Leta je v dobrih pet ib letih svojega obstoja uspel pridobiti glavnino tovrstnega gradiva, predvsem pa je v veliki meri sistematiziral pisani filmski material. Mislimo pa, da je treba Filmskemu muzeju omogočiti, da bo postal osrednja ustanova, domačijski prostor za shranjevanje nafie filmske preteklosti, mesto njenega strokovnega urejanja ter nosilec njenih zgodovinsko-teoretičnih raziskav. Kor pa je zgodovino slovenskega filma nemogoče iztrgati iz konteksta jugoslovanske kinematografije (enoten družbeno- ¡VostODJlica I/esiniko Komisije CU kinematografija pri vladi I.R Slovenije, pril it iioueji.ilce porojne /Umske nee-fje h " n HJtiuli.i 4 ' H »I* I, fc - ""iLlSh' JILlU' ■ekonomski, političen prostor, pojavi in gibanja s podobnimi idej no-estel.skimi izhodišči. . .} kakor tudi iz širšega zarisa svetovne zgodovine filma, je absurdno misliti in zahtevati, naj blovenski filmski muzej deluje v okviru ozko nacionalnih interesov. Na področju filmske teorije imamo Slovenci še skromnejšo tradicijo. To potrjuje 7ie bežen vpogled v Stojanovičevo Sistematizacijo teorije filma u svetu i u nas,13 ki je razdeljena na dva dela. Prvi v sumarični obliki prinaša tematsko-zgodovinski pregled, drugi pa vsebuj o izčrpno bibliografijo domače izvirne ter v jugoslovanske jezike prevedene .svetovne teorije filma. Med avtorji iz časa predvojne Jugoslavije, ki so se približevali teoretičnemu razmišljanju o filmu., srečamo Bratka Krefta kot edinega slovenskega predstavnika. V razdelku Osvobajanje od dogmatizma, ki zaobjema prvo desetletje po vojni in revoluciji, je imenovan France Brenk. V treljem oddelku Samostojne poti Stojanovičeve sistematizacije jugoslovanske filmske teorije smo Slovenci zastopani z Bojanom Stihom, Jožetom Ga letom in Francetom Kosmačem, Najvidnejše mesto pa pripada predstavnikom slovenske filmske misli v četrtem razdelku, ki nosi naslov Prodori novih razumevanj. Poudarjena je vloga revije iilkran in njenih sodelavcev, ki so pripomogli pri obnov: filmske kritike v Jugoslaviji. Posebej so navedeni št prispevki Tarasa Kermaunerja in Dimitrija Rupla, katerim velja dodati vsaj še študijo Dušana Pirjevca Kriza.1'1 Nobenega slovenskega predstavnika pa ni v zadnji tematski enoti, ki nosi naslov Od >novega vala- do semiologije. Oti leta 11174, ko je bila objavljena Stojanovičeva. sistematizacija, pa do danes so se slvari nekoliko le spremenite. Omeniti moramo vsaj tekst Odeneta Vid love a Filmska inok-njs,1* k! SC navezuje na sodobne smeri v filmski teoriji. Vprašanje razvoja in razmaha slovenske filmske teorije jo na prvi pogled zunaj območja delovanja Filmskega muzeja. Neposredncje se prav gotovo dotika Akademije za gledališče, radio, fiitn in televizijo, čeprav je najbrž zadovoljiva rešitev lega problema v ustanovitvi “filmoioškega oddelka- na Filozofski fakulteti (v tej smeri so možne tudi povezave med Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in Filozofsko fakulteto). Filmski muzej pa se lahko intenzivno priključi reševanj u tega vprašanja z vzpostavitvijo pogojev, ki bodo teoretično delo sploh omogočali. Sem .-tudi v prvi vrsti oskrba potrebne jugoslovanske in svetovne filmske literature (ustvarili je treba bogato knjižnico), načrtno programiranje raziskovalnih nalog (če omenimo samo eno teoretičnega značaja: Analiza razvoja slovenske filmske misli — teorije). Odveč pa Je najbrž ponavljati, de jo zgodovino filma nemogoče ločevati od teorije filma, saj sta obe vedi mod seboj trdno in razvojno povezani. Tretji pogled nazaj V svetu so filmski muze.ii večinoma povezani ozirom* tvorijo enoto z nacionalnimi kinotekami (filmskimi arhivi). N’a podoben način je Organizirana tudi Jugoslovanska kinoteka s sedežem v Beogradu.1* Ta ustanova je ena naj- '■ DU&fitl StOjflTlD'dÎ: SislcmLEiuiija ivnrtjr1 filmu u nvçtu J u pn,ns, HrogrmJ. In&tdliJl eh 111TT1, 1ÎT1. 11 Duinn Phrjiivrr : Krili. Ekran il. ÎM'IDT, lïlî " Zdenc Vrillnvrr; Fllmilm Inrjk-nJo, F=>rntlrm| it. rt. istu. 11 JucunliivanHkn kine le k m m Institut ra iilm bruno podrobneje pTctlsUivUi v eni Izmed naslednjih itrvUfc dokumentov. m. I «featei iHl CJailointira prve iiin?erjs)te filmske revije Ekran, ti je izšla teta iflC? in sp je u jiifffw(ova:nsicem prostoru vključila n ^o&uot» /iljiisfci fcritiiii- bogatejših It* vrsto na svetu, saj v svojih arhivih hrani vet kot 40 000 kopij kinotečnih filmov, poseduje vet; knt 10 OOOi filmskih knjig, ubira čm 100 različnih svetovnih filmskih revij, ima okrog 7000 scenarijev, 125 OfK) fotografij, okrog 4000 filmskih plakatov. V okviru njene muzealske dejavnosti izhajajo bilteni, ki .spremljajo zaključene kinotečne cikle, monografske knjižice in knjige;. Omenimo naj le knjigo Eisenstein življenje, delo, teorij e,17 Fantastiko na ekranu. L, 11.Ih Ranka Munitiča, Zgodovino filmske estetike111 Agela Henryja . . . V šestdesetih letih pa je bil ob Jugoslovanski kinoteki ustanovi jem še Institut za film v Beogradu a namenom, da n hi filmsko kulturo, izdela smotrni plan filmske založniške politike [Ic-la je bila po živahni dejavnosti prvih povojnih lot prepuščena popolni stihiji), izoblikuje potrebne filmske strokovnjake, s p remija in izbira informacije o domači in svetovni kinematografiji, jih obdeluje in pripravlja za nadaljnje raziskovalne potrebe. Medi -njegove naj vidnejše uspehe prav gotovo spada zbirka Umetnost ekrana, ki je jugoslovanskim bral-cem posredovala naj večje dosežke povojne filmske misli od Razina do Metza, revija za teorijo filma in fHmologijo Filmsko sveske, Filmografija jugosiovi-n-skog filma I., 11,,-" ter letni statistični almanah Kinematografija u Brbiji, ki J? Eisenstein — ilvot, flclo. teorije. Jua-oslovons-kji kinoteki, Siflgrsd, isST. " Itrjnltn MunltllM Fantastika tla ekranu I.. Bcognirt, JiigiisiuvrniSka 1B71. leinfcCQ HunltlC: SjintuaUKa na eicranu II., Deofrad. JuBOBlov-nnuiia kinoteka, itrra. 11 IJ en ry Ane L : IstorJja fJIniike estetike, DeoBrEi. JnBoiloV#nskfl kinotek*, lau-j. J’ kiitnoarnilja jucuiluvejiikiii' filma [ pBSS—13S5). II punc- fteoSJ™*. institut ¿j lilm, liTD., izhaja od leta 1969, z letom 1974 pa vključuje tudi ostale jugoslovanske republike in pokrajine (potnoč pri izdelavi tega almanaha je prav gotovo ena izmed konkretnih nalog Filmskega muzeje). Pogled na filmski muzoj danes Več let trajajoče zamisli in predlogi, da hi se ustanovile nacionalne kinoteke, so se pričele uresničevati šele v sedemdesetih letih. Najprej v Makedoniji, kjer 2c nekaj let deluje Makedonska kinoteka, V tem pogledu so se v letošnjem letu stvari premaknile tudi na Hrvatskem, kakor je razvidno iz teksta Mate Kukutjioei Kinoteka Hrvatske končno pričela /■ delom’1 In to i>o dveh Letih odkar je bit na Hrvatskem sprejet Zakon o kinematografiji, ki v svojem 45. členu določa: Filmi in drugi filmski materiali zgodovinskega, umetniškega, kulturnega in znanstvenega pomena za razvoj kinematografije tvorijo nacionalni filmski fond, zaščiten z zakonom, in se hranijo v Kinoteki, ki se osnuje v sklopu Arhiva Hrvatske, da hi sc ustvarila možnost uporabljanja le-teh v znanstvene in kulturne namene. V nadaljevanju Kukuljica poudarja, da se Kinoteka SR Hrvatske in Arhiv Hrvatske gradijo v bližnji prihodnosti kot eden osrednjih objektov kulture. Pri nas se je io malokdaj omenjala »slovenska kinoteka«, saj se je vprašanje tega dela kinematografske dejavnosti postavljalo in reševalo pod imenom Slovenskega fi j roškega muzeja. Ce s toga zornega kota gledamo na proces decentralizacije in prevzemanje odgovornosti posameznih ivipubUk za njihovo kinotečno-muzealsku problematiko, so sc v Sloveniji s Filmski m muzej cm pii Društvu slovenskih filmskih delavcev dokaj zgodaj oblikovali temeljni nastavki za takšne vrste institucijo. Čeprav so biti formalno in širše družbeno potrjeni šele z letošnjim letom, ko sc Je Filmski muzej priključi) Slovenskemu gledališkemu muzeju ter bodo zakonsko določeni v pripravljajočem so slovenskem Zakonu o filmu, pa so jasno kazali svojo usmerjenost: postati .avtonomen in aktiven člen slovenske? filmske kulture. V žc omenjenem tekstu Mate Kukuljica v nekoliko pesniškem jeziku pravi, da bi morala biti »kinoteka site in um« kinematografije z urejenimi odnosi, vendar nc na nivoju oblasti in denarne moči, marveč na nivoju mišljenja. Čc »pretiramo« in abstrahiramo meje, ki trenutno ločijo Arhiv Slovenije (oddelek za film}, dvorano Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani in Filmski muzej, lahko zaključimo, da * *-Slo venska kinoteka«* že obstaja, V Arhivu Slovenije se shranjujejo za slovensko zgodovino (filmsko) pomembni f Lines ki materiali — Filmi, ki imajo umetniško, zgodovinsko, znanstveno in kulturno vrednost. Dvorana Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani predvaja filme iz jugoslovanske in svetovne zgodovine, Ze ta dejavnost sama je izrednega kulturnega pomena, Dvorani pa je v petnajstletnem delovanju uspelo izdati tudi petnajst »kinotečnih« zvezkov, nekaj celo izpod peres domačih avtorjev (Musek, Klopčič, Koch), ki so dopolnili podobo zaključenih ciklov, posvečenih posameznim režiserjem ali gibanjem. Kal pa v njtini ediciji doslej ni izšla nobena monografska knjižica, ki bi bilo posvečena slovenskemu filmskemu ustvarjalcu. Filmski muzej zbira filmske in za film pomembne materiale (ražen negativov in kopij |l Mate Kuku I Ji en: Kinntrka Hrvatske kanbčnu započela radom, Bilten Film o teke ifl, *t. 5 'Cr 191fl. filmov, 2a katere skrbi Arhiv Slovenije} in ?;kusa ob vetji družbeni podpori, vetjem finančnem predračunu in razširitvi skromne kadrovske zasedbe preiti iz -pasivnega* zbiralca v -mislečega- soustvarjalca sodobnega slovenskega filmskega življenja. Hrva-ski vzorec vsekakor ni ObvCilUjOČ, razumljivo pa je, da je med temi tremi oblikami kinematografske dejavnosti na Slovenskem potrebno lesno sodelovanje. Mislimo pa, da bi bilo povsem naravno, če bi se dvorana Jugoslovanske kinoteke tudi formalno priključila k Slovenskemu gledališkemu in (Umskemu muzeju. Proces ustanavljanja nacionalnih kinotek zahteva od Jugoslovanske kinoteke spremembe in prilagoditve njenih dosedanjih oblik delovanja. Predlogi so, naj bi se ta institucija v bodoče preimenovala v Združenje jugoslovanskih kinotek. In ker vse tako kaže, da se bi> klobčič -decentra-lizaeijc- resnično odvil po predpostavljeni pot: m bosta -Sl o vensko kinoteko« predstavljala Filmski muzej in Arhiv Slovenije, je po našem mnenju no-sTniselnu, da je ob »Slovenski kinoteki* v Sloveniji še neko drugo --kinotečno« Med mmejsk-L' pisoae filmske mm e ritnik medijo i«di publikacije, bi spremljajo poso-njcsne Jiimc! Frimer puMifcncijp, ki ja itiia det '-celostne podobi" filma jVd popirptatih at?ionih Matjaža Klopčiča (1967) trlo (dvorana Jugoslovanske kinoteke — ?), saj bi se stvari med seboj očitno podvajale: in bi bilo težje oblikovati neko enotno slovensko kinotečno programsko politiko, ki bi bila usklajena ?. drugimi nacionalnimi centri Združenja jugoslovanskih kinotek. Naloge Slovenskega filmskega muzeja so najbrž zaobjete v delovnih izhodiščih Muzeja Jugoslovanske kinoteke in Instituta za film. Med njegove osnovne arhivsko-muacalgke dolžnosti najprej sodi odkrivanje, evidentiranje in sistematiziranje filmskega in fenomen filma spremljajočega materiala. Najdra-gocenejše gradivo predstavljajo sinopsisi, scenariji in snemalne knjige. Kar zadeva to vrsto pisanega gradiva, je podedovani kakor tudi na novo pridobljeni fond Filmskega muzeja skorajda v celoti sistematiziran. Ostaja le zamudno in dolgotrajno iskanje manjkajočih delov, Nov slovenski Zakon o filmu pa bi moral ■obvezati proizvodna in distributerska filmska podjetja, da prodajo Arhivu Slovenije kopijo filmov, Filmskemu muzeju pa Ostalo gradivo — že našteti; vrsto pisanega gradiva, kakor tudi vizualno: fotografije, plakete, üóenograske osnutke... Posebna skrb mora biti posvečena arhiviranju pisanega gradiva, ki ~?.rcali*< kritično, zgodovinsko in teoretično filmsko misel (časopisne kritike, neobjavljena predavanja, materiale s filmskih simpozijev, festivalske biltene in publikacije.. .j Ena ¡.zmed temeljnih iialpg Filmrkega muzeja je, da izoblikuje bogato strokovno filmsko knjižnico, kar je pogoj vsakega raziskovalnega dela. Obstoječi fond knjižnic:-: je bogato založen predvsem s filmskimi revijami, precej slabše je pokrita jugoslovanska izvirna iti prevodna filmska literatura, izredno slabo pa so zastopane tuje filmske zgodovine, teoretična dela, enciklopedije, monografske zbirke, leksikoni... Zato je v prihodnje Doba najprej obogatiti •zakladnico knjižnega znanja-, saj imamo v Sloveniji strokovno Ti Im siki s knjižnico samo še na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Cc primerjamo Ti Insko s »tradicionalnim-“ likovnim področjem, ugotovimo, da ima vsaka institucija svojo »bogato biblioteko- (Narodna galerija, Modema galerija, Akademija za likovne umetnosti), Zaradi tega se je nesmiselno spraševati c. smiselnosti dveh strokovnih filmskih knjižnic. V bližnji prihodnosti se mora Filmski muzej razviti v dokumentacijski ccnlcr, ki bo posedoval informacije iz celotnega slovenskega filmskega prostora (podatki o produkciji, distribuciji, reproduktivni kinematografiji, festivalih. založniški politiki ., ,}, kakor tudi pomembnejše informacije iz širšega jugoslovanskega in svetovnega kinematografskega dogajanja. Vzporedno z arhivsko-bibüotekarsko dejavnostjo j« naloga muzeja, da v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, Filozofsko fakulteto in drugjmi raziskovalnimi institucijami osmišlja in izpeljuje niz zgodovin s k o-teoretični h projektov in jih objavlja v reviji Dokumenti a n pa posreduje javnosti v posebnih publikacijah- V ta okvir sodi luril knjižna edicija, ki bi poskušata urediti že vrsto let trajajočo stihijsko založniško politiko. Prinašala bi monografske študije o posameznih režiserjih, zgodovinske preglede pomembnih obdobij, teoretične prispevke... Zbirka, ki bi se v tim večji meri skušala naslonili na domače avtorje, bi posebno pozornost pos reíala zgodovini slovenskega in jugoslovanskega filma, V delovno območje Filmskega muzeja prav gotovo sodi tudi. organiziranje predavanj in simpozijev tako zgi.Klovinskega kakor teoretičnega značaja. Nain £ a Filmskega muzeja je, da se ukvarja s k u J turna-a n inflacijska dejavnostjo, da pripravlja programe za osnovnošolsko, srednješolsko m Študentsko publiko, izdaja posameznim nivojem ustrezne publikacije... V okviru delovanja Filmskega muzeja pa sc vključujejo še razstave filmskih plakatov, fotografij, filmskih knjig, revij... V)a ho ta Idealna podoba muzeja uresničljiva, je treba Filmski muzej ustrezno družbeno in F in an Eno podpreti. Le d E v e I n y n c n; e n t du Musée de film Slovène L'irlltk cherche à uUiisuvr te développement [Ile Musée de Film ïlovèllc depuis l;i foiuiaimii de la ciné mut lièquc yougoslave en IflJtf à Belgrade ce oui apparemment n 'rt rien à taire uvec le problème Elu Musée nalivna] de film, jusqu'il cette année où le Musée de film foiKinnionl jusqu'à 1èî3 iiiininr avli s lié puillmunfr ¡usprès de l’Association îles cinéastes Slovènes s'est Joint au Musée du théâtre Slovène lequel, par ennséquenl, a changé son nom en Musée tlu IllëiUi'O et du eiiiëin i slm't'iii'ï, fin a noté cri traits principaux [e dévéhipprmcnl du système soii.il jOlDiO'U'f dont l'organisa Li»n d'autogestion dans .le charnu de cinéma a été transférée telle quelle au niveau îles républiques particulières. C’CSl do fie en celte période qu'on a posé pour la première fois le prulili im' li'tin musée national de filnl. Dimi 1rs cinq ans de scs activités, le Musée de Film a réussi à organiser une grande partie rte ses archives mais il attrait besoin d'une stilivi'ntiun bien plus large pour évoluer en une institution ;'i caractère d'un Institut nil du musée. Une lelle institution qui rendrait possible et si iui niera il ¡'élaboration des projets de recherches scient ilium es en coopération avee d'au très institutions est nécessaire puisqu'on sait bien que l’état clans lequel se trouve l'histoire originale de cinéma et la théorie FilniimU' en Slovénie, n'est |hh à triiier. Oit décrit plus minutirnscnicill le développement des deux sciences cliez nous, ({unique dans li-s a Lit res républiques ytiUgtlilltVfS OU trouve des conditions pareilles dUasit à l'tlialoirc il II cinéma Cl ..il à la théorie filmique, [I (OU Vient certainement île développer rette activité ciné m atographiquo en stimul ¡ut t l'élau des musées nationaux rtr cilié in a et (les cinémathèques, pour la con elusion, un décrit les loches principales du Musée Slovène de cinéma.