wt mm Žarova 10 Velenje tel.: 854 741 fax: 853 944 fr i VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis I SnnOKBEM let: 061 /851-981, fax: 0631851-684 \ f? Titov trg 2 4 i „ tel.: 854 831 fax: 853 061 številka 45, cena 70 tolarjev velenje, 12. novembra 1992 kakšne so velenjske mesnice Obiskali smo jih v soboto, skupaj z inšpektorji. STRAN 8 protesten shod Je bilo pet let po velikem ekološkem protestnem shodu v Velenju le pet let praznih besed? STRAN 5 z lastnimi rokami do prevozne ceste »Hribovci« so zavihali rokave in cesto Sleme—Črna sami usposobili za promet. STRAN 10 Zasedanje zborov velenjskega parlamenta pred tednom dni Nič o imenovanju kandidata za državni svet Le redkokatero zasedanje zborov velenjske občinske skupščine se začne ali konča brez zapletov. Zasedanje pred tednom dni ni bilo nobena izjema. Čeprav naj bi bila osrednja točka tokratnega (pred dvema dnevoma prekinjenega zasedanja) določitev kandidata za državni svet — predstavnika lokalnih interesov za območje občin Mozirje in Velenje, iz vsega tega ni bilo nič. Ker ni kazalo, da bi tudi po 15 minutah čakanja postal družbenopolitični zbor sklepčen, ga je predsedujoči skupnega zasedanja — predsednik skupščfne občine Velenje Pankrac Semečnik — razpustil. (Nadaljevanje na 2. strani) Skupščina občine Mozirje Skupnega kandidata ni - zaradi velenjske konkurence Zbori skupščine občine Mozirje so v prejšnjem tednu »opravili« eno sklepčno nadaljevanje zaradi nesklepčnosti prekinjene 18. seje in dva nesklepčna poiskusa skupne 19. seje. V sredo točno opoldne naj bi nadaljevali prekinjeno sejo in so jo po polurnem zagotavljanju sklepčnosti zbora združenega dela tudi pričeli in opravili. Brez posebne razprave so sprejeli poročili o uresničevanju občinskega proračuna in njegovi renomi- naciji za prvo polletje. Razpravljali so o odpravljanju posledic suše v Zgornji Savinjski dolini, čeprav so kot v posmeh vsemu temu vmes veliko škodo povzročile še poplave, na dnevnem redu pa je bilo še nekaj drugih točk. (Nadaljevanje strani) na 2. Kandidati za državni svet v 6. volilni enoti Poslanci občinskih skupščin Velenja in Mozirja so si v preteklem tednu na svojih sejah zaman prizadevali, da bi za volitve v državni svet, za .predstavnike lokalnih interesov, na skupščinah določili kandidate. Rok za vložitev kandidatur je potekel 6. novembra. Danes so že znani trije kandidati, ki se bodo v 6. volilni enoti, na volitvah 6. decembra, potegovali za mesto v državnem svetu. Kandidature so bile vložene za dr. Jožeta Zupančiča (Združena lista), Ivana Atelška (LDS) in Marka Jeraja (zanj so listo vložili volilci). (mkp) Grad Vrbovec »uradno« odprt Denacionalizirana Izjemno darilo Nazarjam in dolini i • • v v zemljišča Velenjska vlada je na torkovem zasedanju soglašala, da se lahko sklene denacio- nalizacijski postopek za nekatera zemljišča v občini. To velja za nekaj več kot 83 tisoč Prehodni pokal Aškerčevi šoli Z velikim veseljem in ponosom so v četrtek v dvorani Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega v Velenju, iz rok predstavnika Medobčinske turistične zveze Celje prejeli prehodni pokal učenci in delavci osnovne šole Antona Aškerca, ki so bili izbrani za vzorno urejeno okolico šole. Priznanje je še toliko večje, ker je to prva osnovna šola iz Velenja, ki si je ta laskav naslov pridobila. (B. M., foto: Aljoša Videtič) kvadratnih metrov velik travnik, ki ga naj bi dobila Alojzija Javornik s Paškega Koz-jaka. Martin Ročnik iz Zavo-denj naj bi dobil 180 kvadratnih metrov velik pašnik, Vincencij Kunstelj iz Vrhnike nekaj več kot 60 ha gozda v Šentvidu in Martin Tajnik iz Raven 84 arov gozda in 30 arov travnika. SDP VELENJE 854-381 jtKLO V petek zvečer so slavili v Nazarjah — z upravičenim ponosom. Pripravili so velikemu trenutku primerno slovesnost ob sklenitvi obnove mogoče graščine Vrbovec. S slovesnostjo sta se izkazala na-zarsko Gozdno gospodarstvo, ki ima pri obnovi neizmerljiv delež, prav tako pa Zavod za kulturo občine Mozirje. Uvodni del v mizarskem delavskem domu so namenili predstavitvi brošure Gozdnega gospodarstva Nazarje s pomenljivim naslovom »Gozd je življenje«, tehtne besede o kulturni dediščini in promociji Slovenije pa je prispeval minister za informiranje in predsedniški kandidat Jelko Kacin. Ob tem je domačinom posebej položil na srce in dušo, da se naj tudi sami več in bolj ustavljajo ob in v bogastvu zgodovinskih, naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih gotovo še sami premalo poznajo. Kasneje so temeljito obnovljeni Vrbovec še uradno odprli in Nazarjam ter vsej dolini poklonili enkraten zgodovinski in kulturni spomenik in objekt, ki je znova zaživel v polnem sijaju. Povejmo, da ima v njem sedež kopica družbenih in zasebnih podjetij, da nudi gostoljubje glasbeni šoli, da je v njem nova čudovita poročna dvorana, gotovo pa ne smemo pozabiti zares lepih gostinskih prostorov, kakršne sta Nazarje in dolina doslej več kot pogrešala. Tudi ti prostori so velika pridobitev, omeniti pa velja še skrite želje in načrte, ki obetajo še preureditev obsež- nih prostorov, v katerih so bila še pred kratkim skladišča; te prostore bodo namenili kulturi. O vsem tem je našel veliko pohvalnih in spodbudnih besed tudi član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl, odprli pa so še razstavo kiparskih del Janka Dolenca in skiflpturo kiparke Alenke Vidergar. Res, Vrbovec je lahko v ponos prav vsem v dolini. op) Kozarček rujnega ob zadovoljstvu in ponosu IBIMi # strešna okna VELENJČANI OGORČENI NAD SODNIKOM - Velenjski nogometaši so v nedeljskem rednem kolu gostovali v štajerski prestolnici. Njihova napadalna igra na vseh dosedanjih tekmah doma in na tujem je privabila v Ljudski vrt približno 1.000 gledalcev, od tega kar precej iz Velenja. Prav ti so npali in si želeli točko. »Rudarji« so zaigrali odprto, hneli kar nekaj priložnosti za zadetek, a so se vseeno vršili domov z dvema zadetkoma v svoji mreži — izid je bil 2 K). Poraz so športno prenesli, niso pa se mogli sprijazniti s sojenjem ljubljanskega sodnika Kandareta. Oba zadetka so namreč prejeli z enajstih metrov. Velenjčani sodniku predvsem očitajo neenak kriterij pri piskanju prekrškov. Ni se namreč zgodilo prvič, da je ta sodnik zlahka oškodoval Velenjčane, na nasprotni strani pa je bil ob očitnih prekrških nad njimi slep. To velja tudi za tekmo v Mariboru. Več na športni strani, (fo- to: vos) 9\(pvice Svobodni sindikati za preložitev prostovoljnega zavarovanja LJUBLJANA - Svobodni, sindikati Slovenije so predlagali pristojnim organom, da preložijo uresničevanje sistema prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za pol leta in za ta čas podaljšajo veljavnost sedanjega sistema zdravstvenega zavarovanja. Ko razlog navajajo finančne težave, ki so se zgrnila v tem času na že tako ogrožene delavce z nizkimi plačami, na brezposelne in upokojence: plačevanje dohodnine, visoke bivalne stroške in hrano, kar je za te kategorije že sedaj precejšne breme. (mkp) Kako zaposliti čim več pripravnikov? VELENJE - V času, ko se povečuje brezposelnost, je vsako delovno mesto dobrodošlo. Zato je razveseljivo, da se zaposlovanje pripravnikov (tudi s sofinaciranjem Zavodov za zaposlovanje) povečuje. Samo v septembru se je v sodelovanju z velenjsko enoto republiškega Zavoda za zaposlovanje zaposlilo 117 iskalcev pripravništva, od tega 17 za nedoločen čas. Morda bo teh zaposlitev še več, odkar veljajo novi kriteriji sofinanciranja pripravništva, na novo pa uvajajo tudi subvencije za trajno zaposlitev po končanem pripravništvu. (mkp) V sobotov jubilej Turističnega društva Šoštanj ŠOŠTANJ - Turistično društvo Šoštanj bo to soboto pripravilo slovesnost ob 90. letnici delovanja društva. Zanimivo bo že dopoldne, ko ob 10. uri na trgu Svobode pripravljajo vrsto prireditev, še posebno pa zvečer, ko bo ob 19. uri v menzi Termoelektrarne osrednja slovesnost, na kateri bodo podelili tudi zlati plaketi Turistične zveze Slovenije. (mkp) Problematika izgradnje odseka avtoceste ŽALEC - Danes (v četrtek) bo v prostorih skupščine občine Žalec potekala novinarska konferenca, na kateri bo tekla beseda o problematiki izgradnje odseka avtoceste na območju žalske občine.Nanjo pa niso povabili le novinarjev, ampak vse, ki bi o tej temi lahko povedali kaj konkretnega. To pa so republiški ministri: za urejanje prostora in varstvo okolja, za kulturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za promet in zveze ter g. Prah iz Republiške uprave za ceste. Konferenco bodo začeli ob 11. uri. Zbor delegatov ZKO Velenje VELENJE - Danes (v četrtek) bodo na zboru delegati Zveze kulturnih organizacij Velenje namenili osrednjo pozornost dejavnosti zveze v preteklem letu. Na dnevnem redu pa imajo še sprejem delovnega in finančnega načrta za letos ter volitve novega predsedstva zveze. Seja bo v prostorih stavbe sodišča v Velenju, začeli pa jo bodo ob 17. uri. Kdaj obnova Kidričeve ceste skozi park? VELENJE - Kidričeva cesta, ki vodi skozi park v Velenju, je bila ena prvih cest v mestu. Že nekajkrat je bila načrtovana obnova, prvič pred 18.leti. Nazadnje je bila za rekonstrukcijo predvidena ob izgradili severne obvoznice preko Škal do Šoštanja in Topolšice. Zdaj krajani Stare vasi, predvsem pa stanovalci Ceste pod parkom terjajo, da se rekonstrukcija tega predela Kidričeve vnese v načrt za prihodnje., leto. Tlakovano površino je nujno zamenjati z asfaltno prevleko, velika drevesa, ki ob cesti uničujejo spodaj ležečo kanalizacijo pa odstraniti in na južnem delu cestišča izvesti protizvočno zaščito. Pobudo krajanov Stare vasi je v skupščinske klopi prenesel delegat v zboru krajevnih skupnosti Jože Lekše. (mkp) Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Kljub temu, da Svobodni sindikati predlagajo preložitev uresničevanja sistema prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (o pobudi pišemo posebej), se s I. januarjem verjetno zaključuje obdobje zdravstvenega zavarovanja, ki ga je večina od nas poznala vse življenje. Za vse storitve v zdravstvu bo po novem treba plačati različne odstotke polne cene storitev. Logično, da za dražje več, kot za« tiste manj drage in manj zahtevne. V tem času mnoge zavarovalnice pripravljajo, nekatere pa že prodajajo, različne pakete zdravstvenega zavarovanja. Pred sklen-itvijo pogodbe je najbolje poznati različne pakete, različnih zavarovalnic in se šele na to odločiti. Do 1. januarja imamo še dovolj časa. (mkp) V Informacijah bo "borza dela" VELENJE -Na velenjski enoti republiškega Zavoda za zaposlovanje so prejšnji mesec začeli izdajati mesečne informacije, ki so jih naslovili "Zaposlovanje in brezposelnost". Vanje vključujejo dogajanje na območju občin Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradcu in Velenju. Izhajale bodo vsak mesec, že v kratkem pa bodo vanje vključili tudi zanimivo rubriko "borza dela", kjer bo zbrana tako ponudba kot povpraševanje po delovni sili. (mkp) Zasedanje zborov velenjskega parlamenta pred tednom dni Nič o imenovanju kandidata za državni svet (nadaljevanje s 1. strani) Preden so nadaljevali delo v preostalih dveh zborih po predvidenem dnevnem redu, pa so delegati dobili tudi odgovor na vprašanje o namerni ali nenamerni nesklepnčnosti v DPZ - ju. Sekretar skupščine občine Velenje Franc Ojsteršek jim je namreč pojasnil, da so udeležbo tam, kjer so lahko, preverjali po telefonu in izvedeli, da bo sklepčnost težko zagotoviti. Kdo bo(do) torej kandidat ali kandidati za državni svet iz občine Velenje, ne vemo. Podaljšanje mandata za 6 mesecev že sedanjemu v.d.direktorju velenjskega Zdravstvenega zavoda Jožetu Zupančiču delegatov ni "zaposlilo". Sta jih pa zato toliko bolj predlog odloka o spremembi odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (skrajšan postopek) in osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za del območja urejanja R 4/6 in S 4/9 v Velenju. V obeh primerih naj bi šlo za nekakšno popravljanje krivic iz preteklosti in za zadeve, ki bi jih nekdo moral opraviti že pred kakršnimkoli staljenim korakom, posegom. Tako so s prejetjem prvega po skrajšanem postopku delegati potrdili stanje v naravi, hkrati s tem pa pritrdili predlogu odbora za varstvo okolja in urejanje prostora o uvedbi preiskave o odgovornosti za nezakonite posege v gozdove s posebnim pomenom v preteklosti. Glede drugega, s katerim naj bi rešili že dve leti trajajoče težave družine Zagradišnik iz Velenja, pa so se zedinili za osnutek, ne pa za predlog. Ali se bodo iz sestave Zdravstvenega zavoda Velenje izločili kot samostojni zavodi Splošno zdravstvo Velenje, Zobozdravstvo Velenje in Lekarna Velenje, bo znano po izvedene usklajevalnem postopku medzborovske komisije. Delegati namreč ob podanih amandmajih glede takšne organiziranosti niso bili enakega mnenja. Ce bo temu tako, potem bo v prihodnje pod firmo Zdravstveni zavod Velenje delovala le Bolnišnica Topolšica. Delegatska vprašanja in pobude so bile tudi tokrat zanimive. Najprej zaradi tega, ker je delegatom Peter Kosi, svetovalec za promet v občini Velenje, med drugim povedal, da je za dve neprekinjeni črti na Šaleški cesti pri stavbi Skupščini občini Velenje "kriv" republiški pristojni organi. Nato zaradi zahteve delegatov (ob Kosijevem izvajanju), da ne iščejo samo odgovorov, ampak da želijo predvsem in samo konkretne rešitve nakazanih vprašanj. Navsezadnje pa tudi zaradi izraženega razočaranja delegata Toneta Ravnikarja iz kulturnega centra Ivana Napo-tnika nad nedopustnim reševanjem kadrovskega vprašanja ravnatelja v njihovem centru ter učne minute delegatke Herme Groznik. Po zaslugi prvega mora sedaj predsednik skupščine občine Velenje takoj aktivirati skupščinsko komisijo za volitve in imenovanja, ki mora za ravnatelja centra čimprej objaviti razpis. Groznikova pa je podala predlog o uskladitvi pobude za preimenovanje vseh javnih zavodov v velenjski občini v skladu s slovenskim pravopisom (torej ne več (primer) šola Anton Aškerc, ampak šola Antona Aškerca Velenje), (tap) Skupščina občine Mozirje Skupnega kandidata ni -zaradi velenjske "konkurence" (nadaljevanje s 1. strani) Ko naj bi pričeli redno 19.sejo, so ugotovili, da so nesklepčni, pravzaprav je bil (spet) nesklepčen zbor združenega dela. Trenutek za kaj takega seveda ni bil ravno primeren, saj bi lahko le na skupnem zasedanju določili kandidate za člana državnega sveta, rok za to je bil seveda petek. V bistvu so tako nadaljevali z neformalnim zasedanjem in se odločali o tem, če naj za petek zjutraj skličejo še eno zasedanje, na katerem naj bi skupnega kandidata le določili. V mozirski občini se je vseh osem strank najprej dogovorilo za skupnega kandidata, ki naj bi imel več možnosti v boju s številčnejšim Velenjem. Na kandidaturo je pristal Anton Vrhovnik s pogojem, da ima podporo vseh strank, ki imajo poslance v skupščini. Upoštevajoč strankarsko disciplino in na republiki sklenjen dogovor si je v ponedeljek zvečer narodna demokratska stranka premislila in umaknila podporo. Večina ostalih strank je za to zvedela šele v sredo dopoldne in te stranke so se čutile izigrane. Kljub nesklepčnosti so se torej pričele ostre razprave, ponovne medstrankarske zdrahe, obtoževanja in še marsikaj. Po dveh urah "razprave" so se končno odločili, da skupščinska komisija za volitve in imenovanja v četrtek skuša pripraviti listo kandidatov in o njej naj bi razpravljali v petek zjutraj. In v petek zjutraj je bilo takoj ob predvidenem začetku nadaljevanja seje jasno, da s skupnim kandidatom ne bo nič. Uresničila se je bojazen, izražena že v sredo, saj je manjkala večina poslancev družbenopolitičnega zbora. Poleg tega je predsednik komisije za volitve in imenovanja na skupni seji zborov krajevnih skupnosti in združenega dela povedal, da komisija kljub celodnevnim naporom v četrtek ni pridobila soglasja nobenega kandidata. V ponovnem razgovoru je kandidaturo Anton Vrhovnik odklonil še enkrat, tudi zato., ker glede na kandidate v velenjski občini to naj ne bi imelo smisla. Tako je mozirska občina ostala brez skupnega kandidata za člana državnega sveta. Op) Statutarna komisija pri SO Velenje Zadeva "Melanšek in IS" Klub delegatov stranke Zeleni Velenja, podpisan delegat Vane Gošnik, je na 19. seji družbenopolitičnega zbora velenjske občinske skupščine (bila je 21. julija) vložil pobudo "za pričetek postopka predčasne razrešitve direktorja Komunalnega podjetja Velenje, izreka suspenza na opravljanje nalog direktorja Komunalnega podjetja Velenje in vložitev kazenske ovadbe zoper vodstvo Bo, Limuzine raznih ministrstev in pomembnih državnih resorjev - no tudi nekatera zasebna so med njimi - še vedno pridno drvijo po naših krajih in prevažajo strankarske veljake raznih barv na razna predvolilna zborovanja. In - hoteli ali ne - so tisti, ki so hoteli na Štajerski konec, morali le tudi na mukotrpno pot preko Trojan. Čeprav očitno vsem njihovim voznikom ni treba spoštovati vseh prometnih predpisov, vseeno vsaj delno spoznavajo to prometno zagato. In morda je vendarle tudi kdo od njih pomislil: pa kdaj zaboga bodo vendarle uredili tu boljšo cesto. Saj se morda zdi to že kar izguljena tema, pa vendar sem se nanjo te dni spomnil zato, ker sem prebral opozorilo službe za stike Komunalnega podjetja in Izvršni svet SO Velenje". Pobudo so že obravnavali v ustreznih naslovih ter člani delovnih teles velenjske občinske skupščine in na osnovi pridobljenih mnenj sklenili: nedvomno pobuda, če bi bila sprejeta na DPZ-ju, ni izvršilni naslov za pričetek postopka razrešitve. Sicer pa delovna telesa menijo, da je zadeva Melanšek z javnostjo ministrstva za promet in zveze glede na izjave oziroma kasnejša novinarska poročila o izjavah ministra za promet na predvolilni konvenicji svoje stranke v Celju. Tudi mi smo zapisali, da je še enkrat obljubil, da bodo prihodnje leto pričeli graditi cesto med Arjo vasjo in Vranskim. Take obljube je razen njega dalo še nekaj najvidnejših predstavnikov naše države. Opozorilo, ki ga je posredovala služba pa pomembno zaradi nečesa, na kar smo - pa nevedni kakor smo že - opozarjali tudi v tej naši klepetavi rubriki. Zapisali so namreč, da je treba poročilo popraviti: da načrtujejo prihodnje leto pričetek gradnje odseka Arja vas - Ločica, "če nam lokalni dejavniki tega ne bodo onemogočili z nasprotovanji pri izbiri trase". Vedno smo opozarjali, v pristojnosti Izvršnega sveta. V zvezi z nezdružljivostjo oziroma združljivostjo dolžnosti direktorja Komunalnega podjetja Velenje in predsednika zbora KS Skupščine občine Velenje pa komisija za statut in pravna vprašanja meni,da v državi Sloveniji ne obstoja nobeden veljavni prepis, ki bi to prepovedoval. Sprejet Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne da je prav nesoglasje glede trase lahko dober izgovor, da ceste ne bi pričeli graditi. In res je, da se v nekaterih krajevnih skupnostih žalske občine še niso odločili, kjer nja poteka trasa, oziroma se ne strinjajo z novo traso, ampak s tisto, ki je bila rezervirana za ta namen že 15 let. Še vedno pa ne vedo, kdo si je spomnil ob tej tako dolgo predvideni lokaciji še novo. In zdaj naj bi bili za zamudo krivi kmetje - in ne tisti, ki so spremembo zahtevali morda zato, da bi se vsaj malo zognili rimskega taborišča, ki ga dejansko sploh ni več. Saj, ko ga bi bilo še vredno varovati, se nanj ni spomnil nihče: razen nekaterih okoliških prebivalcev, ki so si s kamenjem gradili svoje hiše in s tem dejansko na najboljši način poskrebeliza ohranjanje tega funkcije s pridobitno dejavnostjo pa stopi v veljavo z dnem konstituiranju državnega zbora, najpozneje pa 23. decembra letos. V primeru vsebinskih razlogov pa o tem odloča pristojni zbor. Glede postopka za razrešitev predsednika Izvršnega sveta Velenje pa naj bi bila dolžna proučiti navedbe, ki jih vsebuje predlog razrešitve, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Ta se je menda že sestala, poročilo in predlog za odločitev pa naj bi v obravnavo predložila kar kmalu. (tap) taborišča. Pa čeprav na drug način. In tisto, na kar smo opozarjali, se res lahko zgodi: ko naj bi z deli pričeli, vse še ne bo pripravljeno, da bi res lahko zasadili lopate. Za vse pa bodo krivi tamkajšnji ljudje, ki se borijo za svoje kmetije in ki postavljajo neko svojo kmečko logiko in trmo, da je vendarle zdaj vredneje malo globje poseči v žep pri gradnji, kot pa za vedno uničiti obsežna hmeljišča. Končno pa verjetno tudi tisti pred leti, ki so začrtali varovalno traso, niso bili najbolj neumni. Kakorkoli -bi rekel moj priljubljeni napovedovalec - vse ima svoj razlog in svoje posledice. Razlika je le v tem, da za vse razloge nikoli ne zvemo, posledice pa čutimo. (A HtiyO< 5 f TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17 a (pri VELIKI PIREŠICI) telefon: 779-220 NAJUGODNEJŠA PONUDBA: ■ olje Zvezda 11................ 104,90 SIT ■ moka tip 500 25/1 kg............. 30,00 SIT ■ moka tip 850 25/1 kg............. 24,90 SIT ■ moka tip 400 1 kg ............... 50,00 SIT ■ testenine/razne 1/2kg............ 66,00 SIT ■ sladkor 50/1 kg ................ 57,90 SIT ■ mehčalec (uvoz) 41 ............. 310,00 SIT ■ cet Sony (uvoz) 41 ............. 399,00 SIT ■ pralni prašek Persil 3kg........... 689,00 SIT ■ pralni prašek AVA 3kg ........... 430,00 SIT ■ Radenska 11 ................. 37,50 SIT ■ jouiceFructal 11 . .v.............. 99,00SIT ■ vino Jeruzalemčan, Šipon, Laški rizling 11 . 159,90 SIT ■ vino Janževec 11 .............. 199,90 SIT ■ koruza 1 kg ..................17,90 SIT ■ ječmen, pšenica 1 kg .............18,90 SIT ■ pesni tezanci 1 kg...............18,90 SIT Pri nas dobite vse vrste krmil po zelo nizkih cenah I Večje količine blaga lahko naročite po telefonu, mi pa ga brezplačno dostavimo na dom. Nakup raznovrstnega blaga ■ razen krmil in živinske krme - v vrednosti nad 6.000,00 SIT lahko poravnate z dvema čekoma ali dobite darilo I SE PRIPOROČAMO IN VAS PRIJAZNO VABIMO K NAKUPU! Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Poslovalnice ZKZ Mozirje vam priporočajo in nudijo veliko izbiro raznovrstnega blaga: Gradbeni material: termo okna, strešna okna, strešne stopnice, hidro-termo izolacija, skratka vse za gradnjo, od temeljev do vselitve. Za kmetijstvo: mehanizacija, pesni rezanci, sojine tropine in druga krmila, gnojila Za gospodinjstvo: ozimnica jabolka, Eta program (vložena zelenjava), kurilno olje, premog Posoda EMO Celje Emoton posoda, in vsa druga emajlirana posoda Priložnostna ponudba: nagrobni pesek in velika izbira sveč A POSEBNA UGODNOST: KONKURENČNE CENE, MOŽNOST NAKUPA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE (1+4), OZIMNICO PA NA 1+3 OBROKE BREZ OBRESTI. Ob obletnici velikega ekološkega shoda Pet let praznih besed? V nedeljo dopoldne je Šaleško ekološko društvo pripravilo protesten shod, tokrat v prostorih šoštanjskega kulturnega doma. Ne kar tako, saj niso stranka in to ne sovpada v ta predvolilni čas, ampak, ker mineva pet let od velikega ekološkega shoda na Titovem trgu v Velenju, ki se ga je udeležilo presenetljivo veliko prebivalcev Šaleške doline. Kljub temu, da je bila obveščenost precej slaba, se je nedeljskega shoda udeležilo precej prebivalcev iz najbolj ogroženih področij in vabljeni gostje. Po pozdravnem nagovoru predsednice Šaleškega ekološkega društva, Marije Šavor, so trije mladi ekologi, Tanja, Toni in Miša, predstavili Sporočilo. Tako so poimenovali kratek recital, poln grozljivo resničnih ugotovitev, povezanih z okoljem, naravo, onesnaženostjo, zdravjem...prebivalcev Šaleške doline. Pričeli so z besedami:" Živimo v dolini, ki jo je Slovenija žrtvovala za svoj razvoj. Tiho gledamo, kako izginjajo steze naše mladosti. Drugje je puščave ustvarila narava, pri nas jo ustvarja človek..." V Sporočilu so opozorili, da so vse to govorili že na shodu pred petimi leti. Je za tem res minilo le pet let praznih besed? Vsi se v kasnejši razpravi s tem niso strinjali. Marija šavor je potem predstavila stališča društva in njihovo gledanje na minulih pet let. Po njihovem so se vse akcije in prizadevanja za boljše, čistejše okolje v dolini, ustavilo pred dvema letoma."Ekološka problematika se ni resno obravnavala. Obravnavali so jo v sosednji Avstriji, kjer so zaradi šoštanjske elektrarne prav tako prizadeti, pri nas pa ne." V nadaljevanju je dejala:"Obhaja nas grozljiv občutek, da se Sloveniji zdi škoda denarja za obnovo naše doline. Še kako prav bi jim prišla mrtva dolina za odlagališča za razne odpadke." Tako članom društva kot prebivalcem Zavodenj ni vseeno, da si shod izpred petih let nekako lastijo Zeleni Velenja, kar so napisali tudi na predvolilni lepak. Na to je opozoril Tone Potočnik, predsednik KS Zavodnje, Marinka Obu pa je to komentirala z besedami:"Nobena stranka si ne sme lastiti shoda pred petimi leti. Ni prav, da si to lasti kdorkoli, razen Zavodnčanov." Opozorila je na posledice, ki jih povzroča S02, saj se rok za zgradftev čistilnih naprav odmika. Čeprav je za blok IV. že podpisano pismo o nameri, predkorak k podpisu posojilne pogodbe, so hoteli slišati, kdaj bo stekla sanacija še hujšega onesnaževalca, bloka V. in tudi, kdaj bodo ukinjeni prvi trije bloki. Matjaž Natek, predsednik KS Šoštanj je dejai:"Mis!im, da vsi, kateri koli stranki pripadamo, želimo živeti v lepem in čistem okolju, tudi zaradi bodočnosti naših otrok", izrazil pa je tudi nezadovoljstvo njegovih sokrajanov. Jaro Vrtačnik, direktor TEŠ, je t < j:" pffefiEiE SBg S Pred petimi leti se je ekološka zavest prebivalcev Šaleške doline prebudila pojasnil nekaj najnovejših dogajanj v zvezi z sanacijo elektrarne in tudi dosežki, ki so jih na področju ekologije vendarle dosegli. Poročilo o delu Skupščine občine Velenje na ekološkem področju je podal Franc Ojsteršek, sekretar SO Velenje. Franc Avberšek, republiški minister za energetiko, je spregovoril naslednji. Povedal je, da si je osebno vedno prizadeval in deloval tako, da bi bila sanacija doline čim prej rešena. Po izgradnji itvi ekološko-informacijskega sistema reagirajo na prekomerne koncentracije onesnaženosti zraka z ustavljanjem proizvodnje, vendar morajo paziti, da se ne poruši elektroenergetski sistem. V imenu Združenja slovenskih ekoloških društev je spregovorila Jelka Kraihger, ki je poudarila, da pogrešajo natančno raziskavo o zdravstevnem stanju ljudi v Šaleški dolini, saj, dokler ne bo te, lahko o vplivih onesnaženosti zraka na ljudi le ugibamo. To je bila ob koncu, ko so strnili pomembnejše dele razprave, tudi ena od zapisanih zahtev iz tega shoda. V protestno pismo pa so zapisali še: Najti je treba način, da se prebivalstvo v primeru prekomernih koncentracij S02 v zraku opozori ne le preko javnih medijev ( zaradi slabe izkušnje iz-letošnjega 1. julija, ko so v Šoštanju celo zaprli promet, bazen in vrtovi pa so bili polni ljudi...). Zahtevali bodo tudi javno objavo že narejene zdravstvene analize obolelosti prebivalstva; obveznosti na področju ekologije se morajo oblikovati bolj odgovorno; monitorji morajo ves čas delati; prebivalce najbolj ogroženih področij pa naj dodatno zdravstveno zavaruje država. Bojana Špegel foto: Aljoša Videtič 90 let Turističnega društva Šoštanj (1) Bogata društvena zgodovina Prva stran Kažipota skozi Šoštanj, ki ga je leta 1903 izdalo Olepševalno društvo Šoštanj. Šoštanj, ki je postal mesto že leta 1911 je bil dolga leta upravno, gospodarsko in kulturno središče Šaleške doline ter sedež okraja in drugih institucij. Kot metropola Šaleške doline je dobil ime po Pustem gradu, katerega lastniki, šoštanjski gospodje, se prvič omenjajo že leta 1199 in bo torej čez nekaj let mesto praznovalo že svojo 800 - obletnico. Ker se je že pogreznil del Šoštanja in vas Družmirje ter zelo rodovitvo družmirsko polje, je nova naselbina nastala na skrajno zahodnem delu doline na Podhrastniku, ki se bo verjetno prekop naselja Metleče zdužilo s Šoštanjem. Tu je bila leta 1975 sezidana v zelo modernem slogu tudi nadomestna nova farna cerkev Sv. Mihaela, stara pa je bila porušena 4. marca 1975. Zanimivo je, da iz Šoštanja vodita kar dve cesti v koroško Črno in to preko prelaza Kra-marca in Šentvid. Tretja cesta pa je mimo šoštanjske graščine vodila v srednjo Savinjsko dolino v Šmartno ob Paki in po odcepu preko Gorenjskega klanca v Mozirje v Zgornji Savinjski dolini. Takrat namreč še ni bilo ceste skozi sotesko Penk. Že na prelomu stoletja je bil Šoštanj sedež številnih društev, tako nemških kot slovenskih. Kot prvo je bilo leta 1879 ustanovljeno nemško gasilsko društvo, ki je štelo preko 30 aktivnih članov od katerih so bili le trije ali štirje nemškega rodu, vsi drugi pa so bili Slovenci. Kot drugo društvo pa je bilo leta 1902 ustanovljeno Olepševalno društvo Šoštanj, katerega duša je bil eden od ustanoviteljev notar Vinko Kolšek. Društvo si je kasneje dodalo naziv. Tujsko prometno društvo. Omeniti pa je treba tudi Šaleško čitalnico, ki je bila ustanovljena že leta 1882 s sedežem v Družmirju. Zanimivo je, daje v Šoštanju delovalo tudi Šaleško učiteljsko društvo za Šoštanjski okraj in tudi že Selekcijsko društvo za slovensko belo govedo. Skupno je bilo nekoč v Šoštanju kar 54 različnih slovenskih društev in 7 nemških. Olepševalno društvo Šoštanj je marljivo odpravljalo vse pomanjkljivosti, popravljalo poti in sadilo drevje. V Šoštanju so bili znani štirje lepi kostanjevi parki in sicer na vrtu pri hotelu Avstrija (danes Kaju-hov dom), na današnjem trgu Svobode, na vrtu pri hotelu Union in na vrtu pri gostilni Ograjšek v Metlečah. Kostanje in lipe pa so nasadili tudi ob Paki od mostu na Glav- Sni-SSTtlN Zanimivo je, da Pusti grad ni ohranjen na nobeni sliki ali risbi. Poznan je zgolj kot ruševina. nem trgu do Kajuhovega doma in naprej po Cankarjevi cesti. Olepševalno društvo Šoštanj je postavljalo tudi mize in klopi, skrbelo za kopalne ute na reki Paki in na splošno delalo reklamo. Saj je že leta 1903, torej samo leto dni po ustanovitvi, to društvo izdalo Kažipot skozi Šoštanj v slovenskem in nemškem jeziku, ki ga je natisnila družba Sv. Mohorja v Celovcu. To se je kasneje poznalo pri obisku tujcev, ki so obiskali Šoštanj. Že leta 1905 jih je Šoštanj obiskalo 60, leta 1906 že 125 in leta 1907 kar 191. Leta 1905 je društvo ustanovilo godbo na pihala, ki se je imenovala Šoštanjska narodna godba in je gostovala tudi v širši okolici. In ko so se na prelomu stoletja v Šoštanju, ki je bil takrat še trg, ustanavljala številna društva, je Šoštanj že imel svoj trški grb, ki izvira iz srednjega veka, morda pa ga je dobil že leta 1354, ko je postal Šoštanj trg. (Nadaljevanje prihodnjič) Po petih letih je veliko manj prisotnih "premlevalo" iste probleme BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Kaj je nastalo iz 5.000 DEM? Mesec dni je že odkar teče naša nagradna igra z naslovom Mladinsko varčevanje, zato je prav, da si ogledamo trenutne rezultate. Vrednost naložb posameznih razrednih skupnosti je izračunana na dan 31.10.1992. Za osvežitev spomina naj navedemo, da ste 1.10.1992 pričeli igro z 5.000 DEM, kar je tega dne znašalo 287.734 SIT. Objavljamo rezultate najboljših 15 razrednih skupnosti: DEM % SIT % 31.10. Povečanja 31.10 Povečanja 01. Elektro 4.b 6.421 28.4 377.147 31.1 02. Gimnazija 2.a 5.642 12.8 331.399 15.2 03. Gimnazija 3.b 5.631 12.6 330.786 15.0 04. Strojna 3.b 5.384 7.7 316.257 9.9 05. Računal. 3.R 5.384 7.7 316.257 9.9 06. Računal. 4.b 5.365 13 314.941 9.5 07. Gimnazija 4.nb 5.339 6.8 313.591 9.0 08. Gimnazija 3.a 5.294 5.9 310.968 8.0 09. Elektro 3.b 5.287 5.7 310.527 7.9 10. Strojna 3.ka 5.267 5.3 309.389 7.5 11. Strojna 3.sa 5.240 4.8 307.788 7.0 12. Gimnazija 3.d 5.213 43 306.191 6.4 13. Računal. 4.a 5.181 3.6 304324 5.8 14. Strojna 2.a 5.150 3.0 302.501 5.1 15. Gimnazija l.d 5.101 2.0 299.617 4.1 15. Gimnazija l.e 5.101 2.0 299.617 4.1 Če na kratko pokomentiramo gornje rezultate, lahko rečemo, da so donosi prvih desetih razrednih skupnosti izredno visoki, saj gre za mesečno povečanje začetne naložbe. Vsa pohvala velja seveda prvim trem, donos prvouvrščene razredne skupnosti pa je ekstremen in v praksi skoraj nemogoč. Bravo - le tako naprej! Rezultati med študenti, ki tekmujejo ločeno od dijakov so precej slabši. Objavljamo le najboljše tri: DEM % srr % 31.10. povečanja 31.10. povečanja 01. Kemperle J. 5.303 6.1 311.512 8.3 02. Rudnik M. 5.286 5.7 310.483 7.9 03. Šalej J. 5.133 2.7 301.496 4.8 Kot smo že omenili, so objavljeni rezultati plod vašega enomesečnega dela. Pred vami sta še dva meseca in splača se napeti možgane, saj zmagovalca čaka lepa nagrada. Veliko uspeha! LB Splošna banka Velenje d.d. Borzni posrednik M. Zimšek tel.: 854-251 int 285, 855-964 POSLOVNE NOVICE Vabimo vse podjetnike in obrtnike, sedanje in bodoče, da se oglasijo na GZS - Območni zbornici Velenje, kjer jim nudimo poslovne informacije iz borze ponudbe in povpraševanja Evropske skupnosti. Mednarodno združenje "Slovenski razvojni partnerji" vabi, da se včlanite vanj. Tako si boste zagotovili dostop do poslovnih povezav po celem svetu, dostop do sofinansiranja projektov... Na podlagi podpisanega sporazuma med Gospodarsko zbornico Slovenije in zbornico Haarlem - Nizozemska pozivamo vse, ki želite kakršnekoli stike na Nizozemskem, da se zglasite na GZS - Območni zbornici Velenje. Vse informacije lahko dobite tudi na tel.: 063/856-920. PRVA LASTOVKA SLOVENSKE POMLADI NARODNI DEMOKRATI STRANKA POŠTENIH IN POKONČNIH LJUDI V BOJU ZA DEMOKRACIJO, NE ZA OBLAST. TO JE RAZLIKA! naš čas OD VSEPOVSOD 12. novembra 1992 iz Muzeja ifeLw&E Zgodilo se je... 12. NOVEMBRA LETA 1886 Po vseh vinorodnih krajih Slovenije so v teh dneh praznovali god sv. Martina, ki je iz "mošta naredil vino". Poglejmo kaj so o vinski letini 1886 zapisali v Slovenskem gospodarju, v članku z naslovom "S Pake. (Izvrstno vino)": "Gora Oljka nadzorava Savinjsko dolino tje dol do Celja. Cerkev sluje pod zdajnim prijaznim in gostoljubnim župnikom na Polzeli kot romarska cerkev. Ona ima letos to imenitnost, da je sredi tistih vinskih goric, kamor se radostno ozira oko kupca, ki dobro vince išče. Ta že sam na sebi sloviti Pačan in St. Janžan letos po božji posebni milosti ni le samo izvrsten dorasel, tu pa tam ga je bilo tudi jako veliko; sme se torej letošnje vinsko leto najboljšim letom prišteti. Pametno je bilo, da se ljudje s trgatvo niso prenaglili, ter so brali v najlepšem vremenu; grozdje je bilo zdravo in od solnca vse žarko. Ze drobne bučelice so v množini srkale grozdno slajo jagodja in so obležale, kako in kaj še ga bo le človek? Kupci se že od vseh krajev glase, posebno z Gornjegrajskega in platijo že sedaj polovnjak (280 1, o.p.DK) po 45 fl." Kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki so spremljale rast vinske trte in dozorevanje grozdja, je tudi letošnja letina izvrstna. Vsi, ki so te dni poskušali "mlado" vino, bodo to zagotovo potrdili. LETA 1954 Tudi v Savinjskem vestniku, ki je izšel na današnji dan leta 1954, smo iskali vesti o praznovanju sv. Martina, vendar jih nismo našli, čeprav so tudi v teh letih z veseljem pričakovali novo vino. Razloge za to verjetno poznate vsi, deloma pa jih potrjuje tudi naslednji članek z naslovom "Tisk v Šoštanjskem okraju", ki ga objavljamo namesto vesti o Martinovanju": "Pri dvigu socialistične zavesti ima zelo važno vlogo naš tisk. Gotovo je, da morajo biti zaradi tega prav odbori Socialistične zveze prvi zainteresirani, da se čim več ljudi naroči na časopisje. Tudi pri sestavljanju komun bo časopisje tisto, ki bo moralo seznanjati ljudi o družbenem upravljanju na vseh področjih našega delovanja. Zanimivo je, da pride v okraju na tri volilne upravičence 1 časopis. Vsega časopisja pride v okraj 5808 izvodov. Tu niso všteti izvodi, ki jih prodajajo v trafikah, vštet pa tudi ni mladinski tisk. ki je v okraju močno razširjen. Če primerjamo število volilcev v posameznih občinah s številom naročenih časopisov, vidimo, da je sorazmerno tisk najbolj razširjen v Solčavi in Gornjem Gradu, kjer pride en časopis na 2,7 volilca, medtem, ko pride v Šmartnem ob Paki 4,7 volilcev na en časopis." Pomembnosti tiska in njegovega vpliva na volilce, se zelo dobro zavedajo tudi današnje politične stranke, še zlasti v tem predvolilnem obdobju! Damijan Kljajič Republiška revija otroških in mladinskih plesnih skupin Sredi prostora 92 žalski utrinek Ples ni le zabava. Je tudi izrazno sredstvo, s katerim sporočamo svoja čustva, doživljanja ter razumevanje človeka ter sveta. Tako trdijo tisti, ki se s plesom ukvarjajo. In ni jih malo. Zanimanje za to izrazno obliko je sploh med mladini vsako leto večje. Najbolj zanimive, samosvoje otroške in mladinske plesne skupine iz vseh koncev in krajev Slovenije se bodo - letos že petič- srečale na republiški reviji Sredi prostora 92. Ob vseh doživetih in napovedanih spremembah bo najbrž njihovo občutenje življenja in sveta nadvse zanimivo. . To pot se bodo srečali danes (12. novembra) v Tolminu, razdelili pa ga bodo na dva dela. Plesno popoldne - začeli ga bodo ob 16. uri -bo zapolnil program krajših del izbranih skupin. Na Plesnem večeru pa bo s celovečerno predstavil nastopil Plesni Forum Celje s Freddyjevimi nočnimi morami v koreografiji Save Malenšek. ZKO Slovenije Na koncertu tudi velenjski godbeniki Zveza slovenskih godb pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije bo ob 80 - letnici rojstva mojstra Bojana Adamiča in 70 - letnici rojstva francoskega skladatelja Sergeja Lancna pripravila danes (v četrtek) slavnostni koncert. Poleg orkestra iz Vevč in Trbovellj bo na njem sodeloval tudi orkester iz Velenja pod taktirko mag. Ivana Marina. Koncert bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, začeli pa ga bodo ob 19.30 uri. Lesna politika v oblakih - Gozdarstvo je v novejši slovenski zgodovini zelo sporna tematika. Kako zapostavljeni so gozdovi nam povedo resnične slike dolgih kamionov prikoličarjev polnih neobdelanega lesa, ki se preko privatnih posrednikov valijo v Italijo in druge države. Vprašanje davkov, vprašanje prodajanja naravnih bogastev globoko pod ceno in nenazadnje popolnoma porušena naravna ravnotežja so odloženi za boljše čase. Trenutno je v Savinjski dolini kar 84 % vseh gozdov v privatni lasti in slabih 17 % v državni. Polovico gozda je iglastega značaja, 46 % je listavcev. Po odpravi moratorija naj bi bilo 93 % vseh gozdov privatnih. Let- p no imamo približno 4 : kubične m prirastka po hektaru, medtem ko se poseka 3 kubične m po hektaru. V Spodnji Savinjski dolini imamo 325 km gozdnih cest, od tega jih je kakšnih 15 km vodi do poseljenih domačij. Če na hitro pregledamo stanje v naših gozdovih lahko napovemo nič kaj rožnato perspektivo. Imamo kar 5587 lastnikov gozdov, tako da pride po hitrem izračunu komaj 2.55 hektara po lastniku. Od vseh lastnikov jih je le 77 takšnih, ki imajo več kot 20 hek-taijev, ki so po zahodnih standardih komaj Se zadostni za rentabilno gozdarjenje. Kar 47 % lastnikov gozdov ima manj kot 1 hektar gozda. Če se nekoliko ozremo nazaj, kmalu ugotovimo, da so bili do nedavnega gozdarji edini, ki so skrbeli za gozdno infrastrukturo. Do pred petnajstimi leti se je dajal eno dnevni zaslužek za gozdne ceste. Na ta način se je poskrbelo za odpiranje v veliki večini demografsko ogroženih območij. Preko biološke materializacije je potekal pretok kapitala iz doline v hribovite predele. To se je urejalo tako, da se je od vsakega posekanega kubičnega m namenilo 16 % od prodajne cene lesa nazaj v gozdove in 8 % nazaj v gozdne ceste. Takrat smo lahko govorili o sistemsko urejenem načinu amortizacije. Podoben pretok kapitala je bil urejen pri živinoreji, saj je bil hribovski živinorejec upravičen do 20 % premije. Le te danes ni več. Prav tako nam propadajo gozdne ceste, ki so se kar nekaj desetletij izgrajevale. Prav tako so do pred petnajstimi leti gozdarji uvajali na gozdna območja alternativne programe. Tako se je aktivno Sonce - edini zaveznik gozdov delalo na kmečkem turizmu (subvencionirana sredstva so v veliki večini odšla na Pohorje in v Zgornjo Savinjsko dolino) in na biološki amortizaciji, ki je uničila primarno predelavo lesa (žage niso bile dovoljene). Gozdarji predlagajo močna subvencionirana vlaganja v gozdove, saj so gojitvena dela danes popolnoma zanemarjena. Današnje razmerje drva proti tehničnem lestu, ki se giblje med 60 in 70 odstotkov proti 30 do 40 odstotkov, je potrebno spraiti na 50 proti 50 odstotkov. S tehničnim lesom bi pridobili dohodek (rento iz hoste). Gozdarji tudi predlagajo, da naj se davek pobira od površine (ne glede na to ali lastniki sekajo ali ne sekajo), potrebna so vlaganja v infrastrukturo (cesta, voda, telefon). Prav tako gozdar-jipredlagajo alternativne programe, ki lahko dajejo večji hektarski donos kot les (npr. gozdni madeži). Subvencionirani programi morajo na podlagi kategorizacije terena potekati kot premije, kot nepovratna sredstva, z gozdnimi krediti in z biološkimi programi. Občirfa Žalec se razteza na 32.000 ha površine, od tega jo je 16.000 porasle z gozdom. Kar 7000 ha se razteza na področjih, ki so označena kot demografsko ogrožena območja (to je 1/4 vsega teritorija). Ti podatki vsekakor dajejo grobo sliko o klicu pred katastrofo. o nujnosti sprejetja koherentne gozdarske zakonodaje, i saj je velik del družbenega bogastva • ' ' žalske občine skrit v gozdovih. Danes se nekontrolirano seka. siromašenje poteka skozi verigo privatnih prekupčevalcev, roke pa si manejo tudi poslovneži. Predlog nastanka interdisciplinarnega teama je vsekakor sprejemljiv, kajti s pomočjo izb-oljsanja strojnih skupin, uvajanja in podpiranja živinoreje na hribovitih predelih. boljšega dela pospeševalne službe in s skrbjo za ekološko stabilnost terena lahko pričnemo graditi dolgoročno in stabilno tržno politiko gozdarstva in demografsko ogroženih območij. Iz Žalca: Gregor Vovk Foto: Gregor Vovk Z motorjem od Meksika do Argentine vadorja in Hondurasa, a normalno 30 - dnevno vizo za Nikaraguo. Pri prehodu čez meje je bilo seveda potrebno veliko administracije in na meji s Salvadorjem sem ostal tudi brez majice, ki je bila cariniku zelo všeč. Ob vsem birokratskem poslu in žigosanju je bilo potrebno vsako uslugo plačevati v USD. Prevozil sem Salvador in se pred mejo s Hondurasom namestil v hotelu. Med sprehajanjem po okolici in pogovoru z ljudmi sem videl, da so bili ti zelo vljudni in prijazni. Kar škoda, da je bila takrat v Salvadorju državljanska vojna, saj se je le malo ljudi odločilo za potovanje po tej lepi in prijazni državici Naslednji dan na HonduraSki meji sem videl, kako so postrani in s protikomunističnim občutkom gledali na "Jugo pasoš". Za kitajski in egiptovski žig so me vprašali, zakaj imam žige iz komunističnih držav. Trdil sem, da to niso žigi komunističnih držav, ampak samo socialističnih. Na srečo sem jih uspel prepričati, da so tudi madžarski žigi le žigi z mej med Jugoslavijo in Madžarsko. Dva dni tranzita preko Hondurasa sem opravil v nekaj urah in že sem bil na meji z Nikaraguo. Obvezna menjava 60 USD na meji po uradnem kursu in plačilo 20 USD cestnine za potovanje z motojrem me ni nič kaj preveč razveselilo. Dare Bencik Pot me je vodila po tem zelo suhem in puščavskem delu polotoka do centra mesta La Paz in do pristanišča sem moral prevoziti še petnajst kilometrov. Na srečo mi je uspelo in dosti časa sem imel še za nakup vozovnice. Mislil sem, da je vse v redu, vendar so mi za motor malo zakomplicirali in plačati sem moral še 20.000 pesov, čeprav zato nisem dobil nobenega potrdila. Videti je bilo, kot da sem za ta denar podkupil enega od kongtrolorjev ukrcavanja na ladjo. Kakorkoli, z motorjem sem uspel priti in to mi je bilo takrat najpomembnejše. Na ladji sem srečal tudi Japonca, ki je s kolesom v dveh tednih prevozil od Los Angelesa do LaPaza in je bil prav tako namenjen preko Centralne v Južno Ameriko. Potovali smo preko noči in naslednje jutro ob osmih prispeli v Mazatlan. Nadaljeval sem pot ob obali Pacifiškega oceana in se ustavil po 500 kilometrih, ki sem jih prevozil skozi mesti Tepin in Puerto Valarta. V bližini mesta Barra de Nav-idad sem v kampu za tri dni postavil šotor. Plavanje, urejanje zapiskov in uživanje na plaži z belo mivko in palmami so se po napornem potovanju zelo prilegli. Imel sem tudi majhno nesrečo: ko sem z motorjem hotel zapeljati v bližino peščene obale, se je mehka mivka začela takougrezati, da sem izgubil kontrolo nad motorjem in padel na mehka tla, na srečo brez poškodb. Nekaj domačinov mi je po tem pomagalo pri pobiranju motorja in prtljage. Naslednja postaja je bilo mesto Coli-ma. Z obiskom sem malo presenetil dve prijateljice iz Meksika, ki sem ju spoznal, ko sem potoval po Izraelu več kot leto dni nazaj. Lahko rečem, da če si gost v Meksiku, pomeni, da te bodo tretirali, kot da se kralj v pravem pomenu besede. Takoj so uredili sobo, hranili so me kar naprej in spoznal sem veliko ostalih Meksičanov, ki so vsi občudovali moje potovanje. Po ogledu nekaj znamenitosti v bližini kolonialnega mesta San Antonio in mesta Comala sem se po obalni cesti napotil naprej proti Gua-temali. V znanem turističnem mestu Acapulco se nisem niti ustavil, tako da sem pot tega dneva zaključil pred mestom Puerto Escondido. Že v San Franciscu sem dobil priporočilo za majhno naselje v bližini kraja Puerto Angel. Odpravil sem se tja in v tem naselju postavil šotor za ceno 2.000 pesov na noč (1 USD je bil takrat vreden 2.400 pesov). To je bilo skromno naselje z zelo lepo in Iztirjenje vlaka v močvirskem delu Costarice V južni Ameriki sem bil spet odvisen od avtobusov, vlakov, in tudi tovornjakov naš "Jugo pasoš" le dali možnost desetdnevnega tranzita preko Guatemale. Prva neprijetna stvar v Guatemali je bila policijska kontrola, saj je policaj pri pregledu dokumentacije ugotovil, da se natipkana številka na dokumentu, napisanem na meji, ne ujema s številko na mojem motorju. Hotel sem pojasniti, da to ni moja napaka, ampak napaka ljudi na meji, vendar me je iz vsega tega lahko rešila samo podkupnina 20 USD. V desetih dneh tranzita sem spoznal, da bo vsaj enako težko, če ne celo težje, dobiti vize za Salvador, Honduras in Nicara-guo. Zaprosil sem za vize in tudi plačal telegrame. Med čakanjem sem odšel tudi na enotedenski tečaj Španskega jezika v mesto Antikva. Neki čudež se je moral zgoditi, saj sem uspel dobiti vse tri vize. Sicer samo tranzit preko Sal- čisto plažo in popotniki iz vsega sveta. Pod isto streho sta si svoji postelji - viseči mreži z imenom "hamak" postavili tudi dve Norvežanki. Po tednu dni užitkov in dobre morske hrane sem šel zopet na pot. Čez dva dni sem prispel do meje z Gua-temalo, vendar sem prav na hitro ugotovil, da so pravila za Jugoslovanski potni list različna kot za ostale evropske države. Po vizo sem moral na konzulat v Tapa-chulo - mesto v bližini meje. Ker je bila Jugoslavija na listi skupaj s Sovjetsko zvezo, Kubo in ostalimi socialističnimi državami, sem moral na vizo čakati trinajst dni in sam sem moral kriti stroške telegramov in telefonskih pozivov. V glavno mesto Guatemale sem moral na ustreznem uradu prositi, naj le kaj ukrenejo zame in po velikih komplikacijah so za OVEN od 21. marca do 21. aprila Novica, ki bo najverjetneje do vas pripotovala po pošti, bo razveseljiva čeprav pričakovana. Kljub vsemu boste kar nekaj časa veliko bolj mirno spali. Finančnih težav še ne bo tako hitro konec, vendar vam bojv tolažbo, da obstaja poten- 5P mivo osebo. Pa ne bo nic resnega sli, "saj vam lahko popolnoma odpove zdravje. Že nekaj časa se trudite, čeprav rahko brez volje, izpeljati neko reč, v katero tisti, ki vas dobro poznajo ne verjamejo več. Pa bo stvar zelo lepo stekla, rezultati pa bodo predvsem vidni. To vam bo dalo KOZMETIČNI NASVETI cialen vir precejšnjega zaslužka. Žal pa boste na sprostitev te- §a morali počakati se nekaj časa. Z neko zelo burno reakcijo oste sprožili pravi plaz, ki ima lahko tudi nepričakovano slabe posledice za vas. Sploh, ker se bo prizadeta oseba obnašala kot ranjena zver. BIK od 22. aprila do 20. maja Boli, kot se bodo bližali praznični dnevi, bolj vas bo skrbelo, kako in s kom jih boste preživeli. Obiskali boste nekaj starih, skoraj pozabljenih prijateljev in povabila bodo kar deževala. Sploh je pred vami dokaj z dogodki pestro in živahno obdobje, ki si ga boste tu in tam zagrenili sami. Po dolgem času boste poskrbeli tudi za nekaj prijetnih trenutkov v dvoje in ugotovili, da ste jih krepko pogrešali. Kako se boste odzvali na izzivalne poglede, pa še nekaj časa ne bo jasno, saj se boste ustrašili! DVOJČEK od 21. maja do 21. junija S sicer dolgimi koraki se boste približevali cilju. In ta bo skoraj gotovo dosežen še pred iztekom tega tedna, v najslabšem primeru pa v prihodnjem. Obdobje rajske zasanjanosti in dobrega počutja, ki je zagotovo pred vami, zna trajati. Če boste le pripravljeni »požreti« nekaj kompromisnih predlogov in upoštevati tudi mnenje druge strani. V umetnosti prilagajanja nikoli niste prav blesteli,, zato se zna zgoditi, da bo vasa trma spet udarila. Pazite pa, komu boste zaupali nekaj osebnih skrivnosti! RAK od 22. junija do 22. julija Čaka vas dokaj neprijetno srečanje, ki se ga boste precej bali. Hitremu utripanju srca bo pripomogla vaša slaba vest. Na koncu se bo vse dokaj srečno izteklo, saj je nasprotna stran vse skupaj že pozabila. Dela vam tudi v naslednjih dneh ne bo zmanjkalo, vendar vam bo šlo z lahkoto in dobro od rok. Zamera bo minila tudi tu. Ce boste o osebi, ki vam zad-nej čase vzame veliko časa, razmišljali na sedanji način, se ne bo dobro izteklo. Poskusite kdaj v ljudeh iskati tudi dobre in ne le slabih strani. LEV od 23. julija do 23. avgusta Velika, dolgoletna želja se vam bo pričela izpolnjevati. Čeprav se bodo pokazali le začetki poti do uspeha, boste zelo zadovoljni in temu primerno bo mineval tudi teden. Problemi bodo naenkrat izgledali veliko manjši, sploh se jih boste z lahkoto lotevali in jin reševali. Pa še tisti, ki se bodo pokazali, bo-• « m : «_,* —i- -ovezam z ljubezen- in se raje izogibajte '............ DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Težko boste pred okolico skrili svoja občutja, saj vas bo: do čustva, ki boao zelo močno izražena, izdajala. Zasanjani pogledi, dolge, molčeče »pavze« bodo tistim, ki vas dobro po: znajo, povedale vse. Čeprav se boste včasih tudi sami vprašali ali je res, se bo izkazalo, da ste močno zaljubljeni. Ker bodo čustva obojestranska, bo preprosto lepo. Še na prijatelje boste pozabili, na obveznosti pa sploh. Te se bodo počasi pričele kopičiti, vendar vas to ne bo motilo. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Polni vtisov se boste vrnili domov, ali pa jih boste šele nabirali, ker je verjetno pred vami kratka odsotnost z doma. Da ste pogrešali ravno to, vam je bilo jasno že prej, da pa tako močno, to ste spoznali šele ssedaj. Takoj si boste želeli na ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Sami s seboj boste imeli toliko dela, da vam za kakšnega konkretnega sploh ne bo ostalo ne volje, ne časa. Sicer pa boste spoznali, da je že skrajni čas, da ugotovite, kaj bi sploh radi. Ker bodo spoznane želje velike in visoko leteče; se boste verjetno spet prepustili vsakdanjiku in mu dopuščali, da z vami počne, kar se mu zljubi. Živeti od danes na jutri vam sicer že preseda, vendar drugače sedaj niti ne morete, niti ne znate. Na ljubezenskem področju bo stanje, žal, nespremenjeno. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Tako močno se boste zaprli vase, da boste tudi vašim najbližjim postali popolnoma zaprta knjiga. Redki bodo trenutki, ko se boste doma počutili dobro, pa še ti bodo nastopili le takrat, ko boste sami. Drugače pa Do na delovnem mestu. Tu boste odprti in zabavni, zato vedno obkroženi z sodelavci. Začete avanture nikar ne prekinjajte »na silo«, saj znate diplomatsko. Tako bo ostala vedno le skrivnost dveh rahlo razočaranih oseb. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Splošno stanje bo v naslednjih dneh, z eno besedo pove- Ne bo jostavil po ro- dano, zadovoljivo. Zadovoljni pa še zdaleč ne boste, vfm najbolj jasno, ko se vam bo nekdo močno pc bu, saj ves cas ravnate tako, da ste prepričani, aa stvari tečejo vsem v korist. Kar se poslovnega življenja tiče kaže, da je pred vami naporno in dokaj neuspešno obdobje v katerem znate storiti tudi kakšno napako. Posledice boao vsekakor vidne šele čez nekaj časa. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Nekdo, ki ga nimate ravno »v čislih«, se bo v kočljivi situaciji močno zavzel za vas in vam pomagal celo tako daleč, da vas bo rešil hudega eksistenčnega problema. Kar verjeti ne boste mogli, ko vam po tem dejanju še vedno ne bo dovolil, da se mu tudi osebno približate. Privoščili si boste nekaj nakupov, kar vam bo v neverjetno zadovoljstvo. Kljub finančni stiski, vam tega denarja ne bo žal. Zanimivo srečanje vas čaka. RIBI od 20. februarja do 20. marca V delu boste utapljali svojo zasanjanost in skoraj neures-ničljive želje. Vendar pazite, preveč naporov ne, boste prene- Dobra prebava za zdravje dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837 Veliko ljudi ima težave z neredno prebavo. Ponavadi je vzrok ravno v nepravilni prehrani, kajti ljudje uživamo premalo vlaknaste hrane. Pri vsem tem imajo pomembno vlogo tudi hormoni. Mnogo žensk ima težave z zaprtjem ravno med mesečnim perilom ali pa med nosečnostjo. Mnogokrat se lahko zaprtje prepreči, vendar morate paziti na naslednje: — pijte veliko tekočine (2 do 3 I na dan) — veliko se gibajte in sicer vsaj 20 minut na dan — priporočam vam, da jeste takšno hrano, ki pospešuje prebavo (sadje, žitarice . . .) — ne jemljite nepotrebnih zdravil, še posebno ne takšnih, ki pospešujejo prebavo — na prebavo dobro vplivajo dateljni, Fige in suhe slive, ki jih lahko čez noč namočite v hladno vodo. Zjutraj pa si jih privo- ščite na tešče. Seveda popij-te tudi vodo, v kateri so bile namočene. — pri zaprtju pomaga tudi masiranje trebuha, vsaj dvakrat dnevno po 5 minut. Ali pa dihanje, pri katerem se trebuh v hitrem ritmu potegne noter in spusti ven. To ponovite vsaj 20—30 krat — priporočljivo je tudi laneno seme, saj vsebuje veliko sluzi. Za normalno delovanje organizma je pomembna redna prebava. Potrudite se in opravite to zjutraj, kajti le tako se bo organizem rešil odpadnih snovi. No, pa se boste vprašali, kakšno zvezo ima to s kozmetiko. Menim, daje povezava zelo velika, kajti vse te spremembe in tegobe se odražajo na obrazu in tudi v notranjosti organizma. Zato ne jemljite odvajal, kajti le-ta so lahko pogosto vzrok kasnejšega zaprja. Če jih jemljete pogosto, bo telo izgubilo kalij in zmanjšalo se bo delovanje črevesja. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE Šaleška 19 63320 Velenje Tel.: (063) 855 421 Fax: 851 031 RAZPIS nekaj nove samozavesti tudi na ljubezenskem področju, vas verjetno tja do novega leta čaka še marsikaj razburljiv Denarja bo dovolj! kjer Ijivega. ZA SVETOVALCE ORGANIZATORJE ZA SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA VabirVio vse, ki želijo sodelovati pri svetovanju in vodenju brezposelnih oseb — prijavljenih pri Republiškem zavodu, Območna enota Velenje — v različnih oblikah samozaposlovanja, da se prijavijo za zunanjega svetovalca — organizatorja. Osnovna naloga te dejavnosti je svetovanje, servisiranje in druge storitve za razvoj ter pospeševanje samozaposlovanja (mala podjetja in obrt). POGOJI: • registrirano podjetje za opravljanje svetovalne dejavnosti, • prostor z minimalno tehnično opremo (telefon, telefaks, računalnik), • lasten kader, ki že opravlja svetovanje s področja računalništva Osnovne storitve, ki bi jih zunanji svetovalci v okviru spodbujanja različnih oblik samozaposlovanja izvajali, so: preveritev poslovne ideje, iskanje ustreznih programov, registracija obrti ali podjetja, svetovanje na področju trženja, promocijske dejavnosti, svetovanje na ekonomskem in pravnem področju, svetovanje š področja administrativno organizacijskega poslovanja, servisne storitve na področju računovodstva in finansiranja, pomoč pri iskanju ustreznih prostorov, izobraževanje za podjetništvo ipd. Vsi interesenti naj se pismeno prijavijo na razpis do 20.11.1992 na Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje, Šaleška 19, 63320 Velenje, skupaj s predstavitvijo osnovne dejavnosti. Pri izbiri bomo upoštevali poleg zgoraj omenjenih kriterijev, predvsem reference in mednarodno licenco, oz. partnerstvo v pospeševalno svetovalni mreži za malo gospodarstvo republike Slovenije. Kontaktni osebi sta: Joža Jamer Seme, Majda Ocvirk Kolar. Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje RAZPISUJE prosto delovno mesto ČLANA IZPITNE KOMISIJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL z dvema izvajalcema z naslednjimi pogoji: — višja ali srednja šola prometne, pedagoške ali druge ustrezne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — najmanj eno leto uspešnega poučevanja ustrezne kategorije voznikov motornih vozil, — vozniški in inštruktorski izpit ustrezne kategorije, ki je predmet poučevanja, — opravljen preizkus pri Ministrstvu za notranje zadeve RS, — aktivno znanje slovenskega jezika, — državljan Republike Slovenije in — ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za določen čas, za dobo enega leta, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo — kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 30 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. K mladinska knjiga trgovina d.d. velenje PODJETNIKI, OBRTNIKI! iščete zanimive artikle za nadaljno prodajo, se obrnite na nas - MLADINSKA KNJIGA VELENJE! nudimo zanimive rabate za tiskalnike EPSON, osebne računalnike, blagajne, pisalne stroje in vso ostalo biro opremo. POKLIČITE NAS IN SVETOVALI VAM BOMO!!! Tel.: 853 371,851 485 Izobraževanje s področja računalništva MS-DOS 5.0 W0RDSTAR DBASE lih PARADOK 0UATR0PR0 LOTUS 1-2-3 SUPER PRO JECT CLIPPER AUTOCAD S VENTURA mMS-WINDOWS m MS>W0RD \ m OBJECT VISION mCORELLDRAVV m OSNOVE KOMUNIKACIJ NA PC m MREŽA NOVELL NA PC NOVO: STATGRAPHICS!!! Ugodna cena! Za skupine popusti! I ni-od8. do 14. ure Skupaj z velenjskimi inšpektoiji smo pokukali v nekaj mesnic Amerike nismo odkrili, napak za vsako ceno nismo iskali! Se spomnite časov, ko so kav-lji in vitrine v mesnicah samevali? Ni še tako daleč, ko si lahko skakal kot obseden iz mesnice v mesnico, da bi kaj dobil, pa ni bilo? Danes je drugače. Mesnice so odlično založene, v njih dobiš čuda, a kaj, ko je kupcev vedno manj. Ne ob sobotah, to je že treba priznati. Takrat so vrste pred mesarskimi vitrinami dolge. Ljudje si vsaj čez nedeljo privoščimo, če že za med tednom ni! Ce so vitrine lepe, če so mesarji prijazni, če za vsako željo rečejo - ni problem, še ne pomeni, da je vse O.K.. To na rednih pregledih vedno znova ugotavljajo inšpektorji, tudi velenjski. Tokrat smo z njimi na "površen" ogled šli tudi mi. Površen, pravim zato, ker ni bil namen obiska iskati nepravilnosti za vsako ceno, ker smo šli odločeni, da pri kakšni stvari tudi malo zamižimo, in da za kakšno malenkost tudi blokci z madatnimi kaznimi ostanejo nepopisani. Saj tudi inšpektoiji vedo, da je velikokrat lepa beseda, dobrohoten nasvet bolj ploden, kot sto listkov s kaznijo. A vsepovsod brez kazni, žal, ni šlo. Bila je sobota. Cas, ko imajo mesarji dela čez glavo, obenem pa tudi čas, ko inšpektorjev, to je že treba priznati, običajno ni naokoli. Bojana Šturm, medobčinska veterinarska inšpektorka je bila tokrat glavna. Najprej je za celo ekipo, ki jo je spremljala, zahtevala bele halje. "Hodili bomo po mesnicah in v mesnicah je treba biti pravilno napravljen. Tudi za inšpektorje to velja, ne samo za mesarje!" Torej smo na njeno zahtevo oblekle pred vsako mesnico belo haljo še: Romana Jedovnicky, sanitarna inšpektorka, Majda Potušek, tržna inšpektorka in spodaj podpisana, ki sem ekipo spremljala. Pri Kumru na Gorici so iz prodaje izločili gosi Inšpektorji ne poznajo heca! Že na prvi pogled, takoj ko odpro vrata, opazijo vse. V mesnici pri Kumru, ki ima prostore v trgovini Doline, so imeli v sekalnici pepelnik poln ogorkov. "Ta ne sodi sem, tako kot ne sodijo cigarete v haljo mesarja," je bila ža kar na začetku nespodbudno kritična veterinarska inšpektorka. Potem pa še malo pokukala sem in malo tja in ni trajalo dolgo, ko je že pisala in govorila: "Gosi prodajate na pol zamrznjene. S tem ogrožate zdravje ljudi. Ce dobite zamrznjene, je treba takšne prodajati, če dobite na pol zamrznjene, jih je treba vrniti." Bilo je brez pardona, takoj jih je bilo treba izločiti iz prodaje, ne glede na to, da jc bila naslednji dan Martinova nedelja, ko brez "perja" na praznični mizi ne gre. In kazen 1000 tolarjev! Sanitarna inšpektorka Romana Jedovnicky, pa je ob pogledu na mesarjevi opravi zadržavala dih. Ura je bila šele osem, mesarja pa sta Bilo je še nekaj govorjenja o kruhu, ki ga prodajajo brez dovoljenja, pa o cenah, ki jih ni za to in za ono. Spet kazen. Denarna. Pri Nežki projektanti niso upoštevali nasvetov Že smo bili v Erini Nežki. Trgovina in z njo mesnica sta šele dobro prenovljeni. Zato ni bilo pričakovati, da bodo inšpektorke kaj našle. No, pa so. Čreva. Mesarju ni šlo v glavo, Pri Kumru na Gorici. imela halji kot bi z delom zaključevala. "Takoj spreoblečt, takšni ne morete prodajati in vsak po 500 tolarjev kazni." Tisto s plačilom kazni je šlo hitro, počasneje pa z iskanjem drugih halj. Čeprav je gospod Marko, ki je bil tisti hip v mesnici "glavni" zatrjeval, da jih imajo vsaj dvajset, tega ni bilo opaziti. Po čiste se je moral odpeljati. V Prekorškovi mesnici ni bilo znano poreklo kokoši "Čigave so hrenovke, čigave so pečenice? Kako pa naj vem, da so vaše? imate zanje deklaracije? Ne? To ni prvič! Do ponedeljka, da si jih priskrbite," je bila huda veterinarska inšpektorka v mesnici Prekoršek. "Vakumsko pakirano se ne reže. Če je blago zamrznjeno, se mora prodajati zamrznjeno, iz zamrzovalnika...", je delila nasvete. Potem je pa hitreje, kot sem sama "skapirala", že spet nekaj našla. Mesar ji je razložil, da so tisto pač domači piščanci, ki jih dobijo iz Vojnika. Pa ni pomagalo. "Brez štampiljke so lahko tudi s sosedovega vrta. Tile tukaj so zame neznanega porekla in takšnih ne morete prodajati." Osem piščancev neznanega porekla in štiri na pol odmrzn-jene gosi s tujo deklaracijo, so morali iz prodaje. da jih ne sme prodajati. "Ne," jc bila odločna veterinarska inšepktorka. 'V mesnici se prodaja meso in ne čreva." Drugih napak ni bilo ugotoviti. Razen, da žal projektanti, pri projektiranju ne upoštevajo nasvetov stroke. Tudi njenih (veterinarska inšpektorka jih je podala kar nekaj) niso. Če bi jih, ne bi bilo v sekalnici tako malo prostora, pa tudi hladilnica ne bi bila ne tako majhna, in še kakšna stvar bi se dala bolj racionalno rešiti. V KK Ptuj so bile gosi še zamrznjene Potem smo se namenili v mesnico KK Ptuj. "Metla ne more biti v sekalnici. Sol ne sodi sem, plašče je treba shraniti v garderobo." Ampak, imeli pa so še zamrznjene gosi. Zato jih iz prodaje niso izločili, vmiti pa so jih morali v zamrzovalnik, od koder se zamrznjeno edino lahko prodaja. Zaenkrat večjih napak še ni bilo. Tudi živilske izkaznice, ki jih je pregledovala Romana Je-dovnicky, so bile tukaj, kakor tudi v vseh že prej omenjenih in mesnicah, veljavne. Plašče pa je bilo treba zamenjati! Ker jih niso že sami prej, predno je to sanitarna želela, je bilo treba plačati kazen. Ampak bele, sveže oprane plašče, so v KK Ptuj takoj našli. "Je zdaj v redu?", so se pošalili. Teden drugačne šole na osnovni šoli Bratov Mravljakov Sok je lahko tudi vesela in sproščena Na osnovni šoli Bratov Mravljakov v Velenju je od 2. do 6. novembra potekal pouk mimo klasičnega predmetnika. Bil je to sprostilni teden, kot so ga imenovali, oziroma teden drugačne šole. Učenci so bili navdušeni. Kaj ne bi bili! Matematika, fizika...vse to je bilo za nekaj časa potisnjeno ob stran. Pedagoginja na šoli Marjana Verdnik je povedala, da so dejavnosti organizirane tako, da zbujajo veselje do dela, učenci pa so pri tem motivirani, sproščeni in med seboj sodelujejo. "Gre za pristop, ki spodbuja otrokov celostni osebnostni razvoj, čustven, socialen in moralen. Način dela pa omogoča doseganje določenih izkušenj." Ko so lani so na tej šoli začeli s poukom v treh semestrih in so po končanem prvem semestru analizirali delo, so ugotavljali, da je ta precej dolg, saj traja od 1. septembra pa vse do 23. decembra. Učenci so bili po njem utrujeni, podobno pa je bilo tudi z učitelji. "Zato smo se odločili, da bomo na sredini tega semestra pripravili nekakšen sprostilni teden. Pouka po klasičnem pred- Ivan Planine: "Ta teden uvajamo postopen prehod na klasični predmetnik." metniku ni, je pa vrsta športnih aktivnosti, družabnih srečanj, kulturnih prireditev in projektnega dela. Učenci imajo za vsak dan izdelan program," pripoveduje Vsak dan je bil drugačen, živahen. Eni so se zbirali za sem, drugi za tja... ravnatelj Ivan Planine. Že pred tednom drugačne šole je vsaka oddelčna skupnost izdelala svoj program, po katerem je teden sprostile šole potem potekal. Aktivnosti je bilo vsak dan toliko, da se vseh za vse niti našteti ne da. Vseeno pa nekaj primerov: 8. razredi so med drugim imeli pogovor o gledališču, o tem, kako nastaja predstava, ogledali so si v Mladinskem gledališču v Ljubljani predstavo Noč gostov, 7. razredi so imeli predavanje o Kitajski, na Slemenu kostanjev piknik, 6. razredi plesno delavnico, ogledali so si živalski vrt, 4. razredi so pripravili predstavitev projekta iglavci, ogledali so si jamo Pekel... Aktivnosti v vseh razredih so bile bogate in pestre. Na šoli so prepričani, da je bil to zadetek v polno, ko pa bodo sprostilno šolo podrobneje analizirali pa bodo videli, ali ga je smiselno tudi prihodnje šolsko leto vključiti v program. "V tem tednu, ko pouk spet poteka po klasičnem predmetniku, se učenci na pravo šolo postopoma navajajo. Želimo, da bi po tem tednu sprostilne šole imeli učenci še večjo motivacijo za delo, še več energije," pravi Ivan Planine. Marjana Verdnik, pedagoginja, pa k temu dodaja, da so v tednu drugačne šole učenci sporoščeni, ker med njimi ni strahu pred neuspehom. "Sodelujejo z učiteljem, med seboj, skupno načrtujejo in sprejemajo odločitve, rešujejo naloge, kar v njih zbuja občutek varnosti in osebnega zadovoljstva." Ko smo spraševali učence kako jim je všeč, so rekli, da bi takšno šolo še imeli. Verjamemo. Milena Krstič - Planine foto: Bogdan Mugerle "Ja, zdaj bo," je bila zadovoljna sanitarna. Gospod Kozlevčar je bil pa slabe volje Največji "hec" je bil pa v mesnici Kozlevčar. Zunaj, na dvoriščni strani vzor, kako mora dvorišče mesnice izgledati! "No, to pa le slikajte," so rekle inšpektorke. "Tako mora biti. Pa tudi sicer tukaj redko naletimo na kaj problematičnega." Tokrat pa je bil gospod Kozlevčar slabe volje in iz njegove mesnice smo se potem pomikale bolj počasi, bi človek ugotovil. Hud je bil, da je kaj. Veterinarska inšpektorka Bojana Šturm je že na prvi pogled ugotovila, da prodajajo "lastno proizvodnjo", čeprav je ne bi smeli. 3,10 kilograma kranjskih in 4,80 kilograma pečenic, svežih, pravkar izdelanih, bi bilo treba uničiti. "Flek" z nožem na pol. Ampak Gospod Kozlevčar se ni dal. "To pa ne, jih bom pa sam pojedel," se jc odločil in oba pladnja lastoročno zanesel v svoj avto. Potem je inšpektorkam povedal še nekaj krepkih, kako lovijo samo ene, ne zmenijo se pa za tiste, ki koljejo živino po kmetih in prodajajo na črno...Zapisnika ni podpisal, kazni ni plačal. "Sodniku za prekrške me dajte, pa konec. Ne podpišem, ne plačam," je bil odločen. V Dolini je imel mesar do-pust V Šoštanju smo se namenili obiskati še Dolino. Vse je bilo počiščeno in pospravljeno, ker je bil mesar na dopustu in mesa ni nihče sekal. In če ga ni sekal, in če se ni delalo, tudi nereda ni moglo biti. Prodajale pa so trgovke. Tukaj si dovolim svojo opazko: ker mesarja ni bilo, čisto sveže meso verjetno ni moglo biti, bilo pa je. Tukaj so trgovke, ki so nadomeščale mesarja, imele čiste halje in na glavi, glej čudo, čepice, tako kot morajo biti. Ne sprenevedajmo se, povsod bi bilo podobno Kamor koli bi se tisto soboto namenili, bi bila situacija na las podobna tej, ki smo jo odkrili, ko smo obiskali te, ki smo jih pač. Kakšnih gromozanskih grehov niti nismo našli, niti nismo z akcijo odkrili Amerike. Ta je že odkrita! Pokazalo pa se je, da je inšpektorjevo delo na terenu. nujno. Že zato, da se mesarji ne razvadijo preveč in zato, da potrošnik v mesnico lahko stopi z mirno vestjo. Pa naj jim kdo to, da so neprestano sitni, da neprestano iščejo, odkrivajo, svetujejo ali kaznujejo, zameri ali ne. In zakaj v akciji spet tudi novinarji? Preprosto: zato, ker najbolj običajnega potrošnika, tudi tistega, ki zaide v mesnico vse redkeje, zanima, kaj kupuje in od kje to prihaja. Pravico, da to zve pa ima! Milena Krstič - Planine Lija Modrijan Kar nekaj priložnosti se nam je doslej že ponudilo, da bi Lijo_ Modrija -učiteljico iz Šmartnega ob Paki - predstavili na straneh našega tednika. Pa so nam nekako spolzele iz rok. Tokratne ob podelitvi priznanja za dolgoletno vestno delo v šmarškem DPM-u, ki jo je prejela na nedavni skupščini otroškega parlamenta, pa smo krepko " zagrabili" in Lijo povabili na krajši klepet. "O kristus, kaj me je doletelo. Ne vem, s čim sem si to zaslužila. Nisem za take stvari," je skromno komentirala našo pobodo. Mehke noge da ima, je trdila ko je sedla na tajni-cin stol v šmarški šoli. S prižiganjem cigarete za cigareto pa dokazovala kanček treme. Ne duha in ne sluha o njej ni bilo več, ko sva začeli klepetati o priznanju, o delu z otroki,... 30 let je že učiteljica -najprej "tršica" na razredni, s pridobljeno izobrazbo ob delu pa sedaj uči zgodovino in zemljepis na predmetni stopnji. "To je delo, ki ga res znam, no, vsaj mislim tako, ki ga opravljam s srcem in najbrž bi ga izbrala še enkrat. Otroci so moje zdravilo. V življenju so mi že velikokrat pomagali v stiskah, v hudih trenutkih." Ko stoji pred razredom, se počuti mlado. Ko vzame v naročje svoji dve ljubki vnukinji, pa prav otročje. Ne zaradi let, ampak... Delo v taborniški organizaciji v kraju, društvu prijateljev mladine in še kje ji je že večkrat potrdilo, kakšne možnosti druženja s koristnim izven šolskih sten ponuja učiteljevo delo. Kot zanimivo kombinacijo s tem Lija uvršča svojo dolgoletno delo v šmarškem Gledališču pod kozolcem. 'Vsak učitelj mora biti malo igralca. Otroke je vendar treba na nevsiljiv, a zanimiv način prepričati, še tako suhoparno snov povedati zanimivo. Ljudje različno preživljamo prosti čas. Jaz sem ga tako kot sem ga- v krasni družbi ( poleg kolektiva). Vesela sem, da sem tisto, kar sem doživljala v gledališču, dajala drugim. Dosti sveta sem videla z vandranjem iz gledališke na gledališko predstavo in vsev to porabila pri pouku. Žrtvovanje prostega časa je zame tuje. Kar sem dajala, sem tudi dobila." Preprosta in prijetna sogovornica je in človek bi ji rade volje zastavil vrsto vprašanj. Seveda, če ne bi imel kar malce slabe vesti o kratenju njenega prostega časa. Sploh, ker sem še kako dobro vedela , da je ob konciu službe z delom misli še vedno pri svojih učencih, z drugim delom pa pri svojih otrocih, njihovih družicah, še bolj pri vnukinjah. Vsi so zanjo sreča v življenju. Ne razmišlja preveč o dnevu jutri. Še manj o prihodnosti. Kar za danes živi. Življenje ji jc na njeno pot natrosilo preveč grenkobe, pa zato raje ne dela daljnosežnih načrtov. Zadovoljna je z vsakim dnem, ki kolikortoliko dobro in mirno mine. Hujše kot izpit je označila najini klepet na začetku. Prestala ga je-uspešno in prepričana sem, da se bo na izzive časa odzvala kot bo vedela in znala. Ce ne povsem sama, pa s pomočjo tistih, ki jih ima rada. Piše: Aleksander Videčnik li: O metliki je zapisano, da so jo s pridom uporablja- - pri težavah z menstruacijo jo je dobro na vinu skuhati in še toplo piti; za porodnice so priporočali na vinu ali laškem olju kuhano in toplo popiti; - če so noge utrujene (boleče), so priporočali kopel v vodi z metliko in pelinom; - želodčne težave so odpravljali z v vinu namočeno metliko, figami in miro; tudi za notranje bolečine, kot za pljuča, vranico in mehur, so kuhali metliko na medu in jo toplo uživali; - baje je navedena zmes pomagala pri težkem porodu; - na vodi namočeno metliko so ponudili človeku, ki ga je mučil hud kašelj, baje učinkuje pomirjevalno, zato so jo priporočali za dobro spanje; - v primeru zlatenice naj bi jo bolnik pil redno skozi 10 dni, pri vodenici pa skozi 14 dni. Divja šmarnica: - rabili so jo za čiščenje krvi; - za redno mesečno perilo so jo priporočali v obliki žgane vode iz korenin te rastline; - listje na vinu kuhano izboljša kri in pomaga ženskem v primeru belega toka; - če v glavi "trga", je treba žvečiti sveže listje; - potpludbe in bolečine v zvezi z njimi lajša obkladek iz žgane vode iz korenin. Stari zdravilci so radi uporabljali "žgano vodo". To je bil neke vrste destilat, ki so ga pridobivali na enostaven način z dvema loncema. Zdravilec Matevž Vršnik iz Nove Štifte je opisal postopek dokaj preprosto: "Od teh rož vodo zežgat more tako naredet, de rože v jen pisker daj de je spodaj lukna, jen ta spoden more bit pa dober, da bo stiga gorniga noter teklo." Verjetno misli Vršnik na lončeno posodo v kateri so tiste čase največ kuhali. Seveda se kaj lahko domneva, da je bilo treba zelišče pred žganjem ustrezno zdrobiti oziroma stisniti, da je potem lahko "voda" odtekala. Težko si je predstavljati bolj nazorno postopek, žal se nanj najstarejši ljudje ne spominjajo več. Vsekakor pa je uporaba "žgane vode" v domačem zdravilstvu tistega časa zelo razširjena in vseskozi prikazana kot učinkovita. Ob naslednji rastlini, ki jo Strgar opisuje, se je treba zamisliti glede njene učinkovitosti', saj so "zelšu črna bil" pripisovali zanimive učinke: - kačji ugriz so zdravili z žgano vodo te zeli; - kot mazilo proti glistam so uporabljali stolčeno seme pomešano z medom; - ob bolečinah v križu so kuhali na vinu seme, miro, poper in pili ta čaj; - izpuščaje na koži so preganjali z v maju nabranim zeliščem in koreninami, jih mešali z medom in laškim oljem ter uporabljali kot mazilo; - žgana voda iz korenin prežene "kufrasto" (rdečo) barvo z obraza; - z vodo iz korenin (namočena zel na vodi) ali s prahom zelišča so uspešno celili rane (obkladek). Pogosto se srečujemo z izrazom "voda" od nekega zelišča. Tu gre za vodo, v kateri je bilo določeno zelišče ali korenine namočeno določen čas, največkrat na soncu ali na toploti. Domače zdravilstvo in zdravilci (XX) Strgarjev zapis - 3 ■.MaAtiMfc mniiOM fregata NASVETI ZA VRTICKARJE Shranjevanje zelenjadnic Sveti Martin sicer ni v povezavi z našo temo, a vseeno moram najprej čestitati vsem godovnikom tega svetnika, ne nazadnje pa k rački ali gosi spada tudi zelenjava. No, prav o skladiščenju zelenjadnic za zimske dni, ko je pomanjkanje le teh, bom poskušal danes podati kakšen koristen nasvet. Svetujem Stane Vanovšek. "Endivija je osnovna so-latnica, ki jo skušamo čim dlje obdržati za uporabo. Običajno jo izkopljemo (izpulimo) že konec meseca oktobra, a če jo imamo zaščiteno z vrtnarsko tkanino ali listjem je še čas, da jo pripravimo na prezimovanje v kleti, saj endivija pren- ese dokaj nizke temperature. Za spravilo se odločimo, ko je rastlina suha, sicer nam bo v skladišču gnila. Izpulimo jo s koreninsko grudo vred. Posamezne rastline očistimo nagnitih in suhih listov, s stebla pa očistimo zemljo. Rastlino nato zavijemo v časopisni papir in obesimo v kleti oziroma v prostoru kjer jo bomo skladiščili. Če imamo na razpolago večji prostor, jo posadimo v lončke in razpostavimo po prostoru tako, da se ne stika in med jo kroži zrak. Na ta način jp bomo lahko ohranili vse tja do februarja. S koreninsko grudo vred jo lahko vglobimo tudi v vlažen pesek ali šoto s tem, da jo prej povežemo (beljenje). Vse tako živo skladiščene rastline moramo redno kontrolirati in odstranjevati morebitne nagnite liste. * Radič, ta slastni zimski solatni sadež, običajno ne skladiščimo, temveč ga silimo. V ta namen smo že junija pripravili nasad, ki ga bomo uporabili za zimsko siljenje. Rastline radiča izkopljemo previdno, da ne poškodujemo korenov. Po izkopu ga pustimo ležati v suhem prostoru kakšen dan, da ovene, korenina pa pridobi še nekaj hrane iz listov za nadaljnje siljenje. Liste ali ščavje porežemo na 3 cm dolžine, korene pa spravimo v zakop v prazno zaprto gredo ali v klet. V zakopu na prostem se bodo koreni obdržali najbolje, seveda pa morajo biti dovolj zaščiteni. Odbrane korene radiča nato v zimskem času sadimo ali vlagamo v pšečeno kompostnico in jih silimo v temi pri temperaturi 10 I 18 stopinj C. Za sprotne potrebe gospodinjstva je takšna silnica lahko kar večji cvetlični lonček, siljenje pa traja dva do tri tedne. To v vednost, da si lahko razporeditev na-sadke v terminih uporabe. Morda ne bo odveč povedati, da siljene rastline nimajo klorofila in so torej bele barve, saj jih gojimo v temi. Lahko pa radič silimo tudi na svetlobi, le da je takrat čas vzgoje daljši, rastlinam pa le obiramo liste in jih uporabljamo dalj časa. Ko smo že pri radiču, ne smemo pozabiti tudi na tako znanega "štrucarja" ali "cuke-rhut". Skladiščenje tega je enako skladiščenju endivije. Na vrtu pa imamo še vedno zimsko solato in motovileč. Ta dva vam bosta prav hvaležna, če ju boste pred hujšim mrazom zaščitili s smrekovimi vejami ali kar z zimsko vrtnarsko tkanino. Kot sami opazite, je prostor opravil svoje, zato o vzi-movanju še drugih zelenjadnic prihodnjič." Sadovnjak je odšel, ostal je oreh - le koga še zanima, če Dreta v nekaj letih mimogrede odnese dve vrsti sadnega drevja, ogromno kvadratnih metrov najboljše zemlje, načne nove površine, ogroža stanovanjske bloke v Nazarjah (tudi s podtalno vodo, ker nihče ne cisti naplavin v njeni strugi), koga še zanima lastnik, ki odnašanje zemlje lahko samo še opazuje...? Res, le koga?! Ljubezen gre skozi posteljo "Ne boš verjel", mi je pred dnevi dejal prijatelj, socialni delavec in strokovnjak za družinska vprašanja, " koliko napetosti in hude krvi potegnejo za sabo spolna neskladja med zakonskimi partnerji. Ljubezen res gre skozi želodec, kot so že nekdaj ugotavljali naši dedje; gre pa tudi skozi posteljo", je še pristavil. Vedel sem, da ne govori kar tako, ampak iz življenjskih izkušenj ljudi, ki jim iz dneva v dan pomaga iz družinskig zagat. Italijanski II tempo je v eni letošnjih številk objavil javnomnenjsko anketo, ki je skušala ugotoviti glavne vzroke razpadov številnih zakonskih skupnosti pri naših sosedih. Na lestvici vodilnih vzrokov za zakonske polomije so bili naslednji: - spolna neprilagodljivost - neskladja v pogledih na preživljanje prostega časa - denarne težave - duševne in telesne pomanjkljivosti. Si predstavljate: denarne težave so bile šele na tretjem mestu, čeprav tudi italijane pesti ekonomska kriza. V naši, v nekaterih okoljih še vedno pirutanski miselnosti, spolnost kljub po eni strani povdarjeni erotiki, ki prehaja v vulgarnost, po drugi strani ostaja tabu tema tudi med zakonci, ki si sicer vse zaupajo. "Brez dvoma igra spolnost zelo važno vlogo v človekovem življenju. Zato je nedvomno med najpogostejšimi vzroki za številne zakonske brodolome!" To trditev ni izrekel nihče drug kot John Watson, eden najuglednješih prihologov tega stoletja. Podobne izjave slišimo dokaj pogosto tudi v današnjem času. Upravičeno se lahko vprašamo, mar ni žalostno, da ob izteku tisočletja, ko imamo na voljo pravo poplavo seksoloških knjih in revij ter kopico specializiranih posvetovalnic, lahko posamezen zakon propade samo zaradi tega, ker sta partnerja popolna analfabeta glede temeljnega naravnega nagona, kar spolnost tudi je. Trdni in čvrsti zakoni nikoli niso plod slučaja. So kot zahtevna arhitektonska zgradba, grajena z resno odgovornostjo. Seveda nimam namena trditi, da je zakonska sreča odvisna le od spolnega ujemanja, toda, če to šepa, tudi vse ostalonima prave vrednosti. Zakompleksirano sramežljivost moramo zamenjati s sposobnostjo iskrenega in odkritega pogovora z življenjskim sopotnikom, oziroma sopotnico o vseh problemih, tudi spolnih. Na knjižnih policah je danes resnično veliko literature s tega področja. Žal je med vso to poplavo in navlako malo dobrega čtiva. Že od nekdaj obstajajo v vseh kulturah tudi splošno dostopne dobre spolne izkušnje. Vse, prav vse, kar ni protinaravno ali protikultur-no je lahko pripomoček za samopresegajoče, ljubeče razumevanje, v nasprotnem primeru pa je prevara ali samoprevara. Zato v urejenem in ljubečem zakonu takšne vzpodbude niso potrebne, saj jih lahko razumemo kot mašilo ali celo motnjo. Afriko v Bocvano dve zelo vredni umetnini, ki jih bodo odpro-dali na avkciji za lačne otroke v Afriki. Na zaključnem srečanju organizatorjev in tekmovalk sta Agencija Videoton in uredništvo tednika Kaj iz Maribora, podarila ves ostanek zaslužka od prireditve, izbor mis Slovenije, 67.000 SIT Rdečemu križu Celje. Ob tej priložnosti je z občutno zamudo prispela na sprejem tudi hrvatska miss, Elena Suran. Prisotni novinarji in fotoreporterji so imeli polne "fotokamere" dela in precej vprašanj. Tehtali so in tehtali in menda ostali ponosni na svojo, domačo lepotico. Izbor miss Slovenije je kljub porodnim težavam in pripombam nekaterih, nov in pomemben turistično družaben spektakel, ki ga velja ohraniti. Ob zaklinjanju na najvišji nivo prireditve, ta nivo zares ustvariti s kulturo, s toplino in vsebino, kakršna je lastna našim ljudem. Nataši Abram pa zaželimo srečno in naj se lepa vrne iz Afrike še pred koncem letošnjega leta. Jože Miklavc Slovenska lepota v Na srečanju z uradno "najlepšo" Slovenko, miss Slovenije, dijakinjo Natašo Abram iz Kopra, smo jo vprašali posebaj za Naš čas nekaj zanimivosti. Skromno in vljudno nam je odgovorila na vsa vprašanja, odgovore pa strni-mo v kratko zgodbico. Ko so Natašo izbrali na Bledu za najlepšo Slovenko, tega naslova ni pričakovala. Vedela je, da je v družbi vseh enajst kolegic dovolj lepih in prikupnih, da bi lahko postale mišice. Zato je odločitev padla kot z neba. In na videz se je Nataši Abram vse precej zavrtelo. Na srečo ne v glavi, saj pravi, da bo končala srednjo šolo brez odlašanja, in da bo že še videla, kaj ji je storiti. Po pripravah v Londonu bo skupaj z ostalimi tekmovalkami iz Evrope odpotovala na lepotno tekmovanje v Bocvano v Južnoafriško republiko. Tam bo, kot je dejala, pokazala kar pač je, to, kar se bo na pripravah še naučila, predvsem pa želi ponesti ime nove, mlade državice Slovenije v svetovni medijski prostor. Prav zaradi tega je še toliko bolj ponosna na to, kar se ji je "zgodilo". Če nekdaj starša nista bila navdušena nad njeno idejo, da bi tekmovala za miss Portoroža, miss Nove Gorice, jo je še bolj zavzeto navduševal njen fant Aleš. Posrečilo se jima je vse in zdaj je potrebno s tem živeti, je menila Nataša. V Beli galeriji Jureta Cekute v Prekorjah pri Skofji vasi, kjer je bil imeniten sprejem vseh tekmovalk in novinarjev, je ugleden svetovni popotnik in slikar Cekuta podaril vsem, ki so prišle, čudovite slike, hkrati pa objavil vest, da bo z najlepšo Slovenko poslal Lastniki psov, pozor! Pred časom je bilo v občinski skupščini izrečeno delegatsko vprašanje, ki govori o onesnaževanju zelenic, grmovnic in gredic s pasjimi iztrebki. Lastnike, ki sploh ne pazijo, kam njihovi psi kakajo, še več pa je takih, ki jih tja vodijo zato, da to počno natanko tam, bi bilo treba kaznovati po Odloku o javnem redu in miru. Tak odlok namreč imamo, a kaj, ko se ne ve, kdo naj po tem odloku lastnike lovi in jih kaznuje! Sredstva obveščanja pa morajo "pokreniti" vse za osveščanje občanov - lastnikov psov, da tega ne počno več. Mi smo se odločili, da vsaj v Optometru to "pokrene-mo": lastniki psov, pazite, kam psi kakajo! Na zelenice, v grmovje in na trate ne smejo. Prepovedano po odloku! Striček je dal cukrčke Volina tekma, ki ni vedno fer, se je začela. Opaziti jo je po trganju volilnih plakatov, ki so pred uro še tam, kjer naj bi bili, čez uro pa jih nenadoma ni več. Z njimi izginjajo tudi oni drugi, ki vabijo na te in druge prireditve. A kaj bi bili malenkostni! Ko so zadnjič otroci z vso vnemo očistili cel pano plakatov, so na vprašanje zakaj, odgovorili: "Striček je dal cukrčke!" Kolumbova koruza (Ne)sklepčni poslanci mozirske občinske skupščine so med drugim razpravljali tudi o odpravljanju posledic suše. Brez zafrkancije je bilo poročilo res tehtno in konkretno, ugotovitve pa tudi. Republika z občino niti pod slučajno noče "glihati", na vprašanje, kje je obljubljenih 1.753 ton koruze, pa je republika jasno in glasno odgovorila "na ladji". Pa na republiki menda ja ne mislijo s to koruzo počastiti 500 let Kolumbovega odkritja Amerike, saj je slavni Krištof ob tej priliki tudi (in prvič sploh) pripeljal koruzo v Evropo. Živinorejce sedaj predvsem zanima ob kateri obletnici suše bodo koruzo tudi dobili. Živina že slavi. Pokropani avtobusi V Mozirju so se očitno več kot ušteli, če so ob izgradnji obvoznice v središču kraja pričakovali manj "težkega" prometa in hrupa. Tako bi sodili po delegatskem vprašanju na minulem zasedanju občinske skupščine, ki med drugim ugotavlja, da takšnega prometnega režima ni nikjer, razen v Mozirju seveda. Spraševalca predvsem zanima "jutranji relativno obsežen tehnološki postopek vžiganja avtobusov in odpiranja vrat za potnike." Menda je podoben obnašanju mokre kure, le da je vse skupaj močno hrupno in smrdljivo. Kje si nova avtobusna postaja s parkirišči (se sprašujejo predvsem najbližji sosedje, drugi se pa smejijo)? Odbor za luknje V krajevni skupnosti Luče so svojim poslancem zaukaza-li, da na vsaki seji občinske skupščine tečnarijo glede ceste Ljubno-Luče. In so to vestno počeli, sedaj pa (kot kaže) obupali. Na nobeno tečnarjenje niso dobili pravega odgovora in so v krajevni skupnosti ustanovili poseben odbor za to problematiko. Največ dela bo imel z luknjami. Na cesti je toliko lukenj, da se jim še peš ne moreš izogniti, ob luknjah v proračunu, načrtih, obljubah in v spominu pristojnih, pa lahko nastane še kakšna luknja potresnega značaja, v potrpljenju prizadetih seveda. Formalni gozd Za občino Velenje nekateri tako vztrajno trdijo, kako specifična da je na vseh področjih življenja in dela. Pri naštevanju bodo od minulega četrtka dalje gotovo zapisali še gozd ob obvoznici v Starem Velenju. Delegati zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in razlagalci so namreč pri obravnavi predloga odloka o spremembi odloka o razglasitvi gozdov s posebnimi namenom ugotovili, da v njem ni smrek, da so štori, in da gozda v praksi ni več, ampak obstaja le formalno. Višja matematika in prava znanost bi rekli otroci. Vino in Martinov praznik Nesodelovanje Erinega Vino Šmartno na nedavnem Martinovem prazniku v Šmartnem ob Paki je menda med Vmšeki in tudi krajani vzbudilo precej nezadovoljstva. Organizatorji so jim s šalo poskušali dopovedati, da temu ni povsem tako. Menili so namreč, da bi bil njihov Veseli Martin kar pravšnji za pomivanje kozarcev. Komentar ni potreben! Dogodek desetletja Komisija za promet pri IS Sob Velenje je sprejela sklep, da je prometna študija mesta Velenje, avtorjev iz Zavoda za urbanizem dobra, zelo koristna in menda celo nujno potrebna. Prezentirali so jo z obsežnim grafičnim elaboratom ter računalniško metodo. Zdaj bo na vrsti realizacija...Po podatkih optometrovega finančnika, le na papirjih. Za več kot dober računalniški izpis menda ni denarja. Odlagališče pepela "črno" Na uradnem sestanku strokovnjakov, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urbanizmom in projektivo, nam je prišlo na optometrično uho, da je deponija šoštanjskega ele-ktrofilterskega pepela uradno še vedno "črna gradnja". Torej ni vse sivo kot vidimo ekološko osveščeni, zbolevajoči in preplašeni navadni Zemljani. Nataša Abram, miss Slovenije Logarska dolina Ko ljudje pričnejo veijeti... Koliko je med nami takih, ki lahko rečejo, da poznajo Slovenijo? To, v kako lepi, razgibani deželi živimo, nam morajo velikokrat povedati drugi. Vemo sicer, da imamo veliko pravih naravnih biserov, ki so še vedno Trnuljčice, ki spijo in čakajo na svoj "trenutek". V podivjanem ritmu življenja se nam velikokrat zdijo predaleč... O turizmu v času, ko mlada država Slovenija še "tipa" in išče pravo strategijo razvoja, veliko slišimo. Možnosti so in to velike. Tudi v Logarski dolini, ki smo jo obiskali v lepem jesenskem, tam že precej hladnem dnevu. Pričakala nas je mirna, tiha in lepa. Meni se je zdela veličastna. V tem letnem času so obiskovalci redki, poletna sezona je mimo, snega, ki ponuja nove možnosti, še ni. Domačini, ki živijo s to lepo dolino - v to smo se ob našem obisku znova prepričali - ne počivajo. Dela nikoli ne zmanjka, odkar so se med sabo povezali, ker imajo pred sabo skupen, jasen cilj, so jesenski večeri kot nalašč za razmišljanje o nadaljnem razvoju Logarske doline. Na kmetijah v Logarski dolini točno vedo, kaj želijo. Pravzaprav so se lahko združili in spomladi tudi ustanovili podjetje Logarska dolina d.o.o. šele, ko so si začrtali jasno pot za razvoj turizma v dolini. Pri tem jim je, to vsi povedo, veliko pomagala Kovinotehija, ki je močno zainteresirana za oživitev mnogih stvari, ki jih nudi tako narava, kot ljud- je, ki so tu posebno bogastvo. Verjetno res ni veliko, če si njihov gost eno samo popoldne. Sliko o njihovem življenju, ciljih, hotenjih in težavah, ki jih imajo, pa vseeno dobiš. "Vsega hudiča delam!" V spevnem savinjskem narečju je bil kratek odgo- vor gospodarja na Žoharje-vi domačiji, ko mi je strnil vse stvari, ki sestavljajo njegove delavnike brez delovnega časa. Tu preprosto časa za počitek skorajda ni. Tudi, ko prostorna jedilnica, ki jo na oknih krasijo krasne rože, sameva. Domačnost tega prostora, kjer se v poletnih, pa tudi zimskih mesecih, širijo vonjave domače hrane, ki je edina na jedilnem listu Pen-ziona Žohar, odseva tudi prazna. "Pri nas je predvsem kmetija, zato res ponujamo le domačo, zdravo hrano. Gostov zadnja leta ni bilo tako dosti. Upamo pa, da se bo to popravilo. Kovinoteh-na je zelo zainteresirana za razvoj doline, s tem, da so naši cilji skupni. Ne želimo si več množičnega, sindikalnega turizma, želimo biološko čisto dolino. Želimo, da sem prihajajo tisti, ki znajo dolino res uživati. Naravo. Ne pa samo, da pridejo na množičen izlet, narave sploh ne vidijo, samo pijačo s seboj pripeljejo, potem pa se opijajo in vse posvinjajo." Kmetijo, ki obsega 17 hektarov, nacionaliziranega pa je bilo 220 hektarov, obdelujeta zakonca Brunet sama. Pravzaprav jo sestavljata dve kmetiji, tako, da je za bodočnost poskrbljeno. Žoharjev oče je stene peh-ziona opremil s svojimi slikami, iz njih izžareva ljubezen do narave in doma. Žena Angela skrbi za "ženska" opravila; opravi večino dela v hlevu, pripravlja hrano, nekaj vrst domačega (zelo okusnega) sira, pri hiši pa vsako leto naredijo okoli 100 kg Savinjskega želodca. Pravijo, da daleč okoli najboljšega. Nikoli te ne vprašajo, ali si lačen, miza je v trenutku polna. Po pijači te vprašajo šele ob polni mizi. "Veste, načrtov in možnosti imamo še veliko, če bodo le sredstva, da jih izpeljemo. Mi verjamemo, da nam bo uspelo." Pri Žoharjevih se v teh dneh pripravljajo na koline, zelje in repa se že kisata. Tako vam bodo, če se boste pozimi oglasili pri njih, ponudili same domače dobrote; pečenice, krvavice, dimljene klobase, vse z zeljem, repo in še kakšno okusno rečjo. Zraven seveda sodi topel čaj, domač brinjevec, brovničevec in še kaj... "Vemo, da moramo držati skupaj!" Brez Logarjev verjetno Logarska dolina ne bi bila to, kar je. Bila bi ob ime in družino, ki ima korenine v tej lepi, ozki Alpski dolini in zato živi z njo. Utte Logar živi na kmetiji s sinom Markom, hčerko Majo in lepo psičko, ki se ne pusti božati, ter polnim hlevom živine. "V kooperaciji z zadrugo imamo v hlevu 27 glav pitancev, kmetija pa obsega okoli 80 hektarjev. Ker bi rada doma ostala oba otroka, želim do konca adaptirati hišo. V načrtu imamo izgradnjo apartmajev, vendar le, če bomo dobili ugodne kredite. Volja je zelo močna, tudi verjamemo v to, da bomo znali dolino ponuditi tistim, ki bežijo iz mest v mir in naravo, ki jo znajo ceniti. Po mojem so prvi rezultati že vidni." In res so! Čeprav je poletna sezona, ki je v Logarski dolini glavna, mimo, vsi čakajo na sneg in so nanj že tudi pripravljeni. Tekaške proge bodo ljubitelje tega športa pričakale pripravljene, prav tako 300 m dolga vlečnica za tiste, ki imajo raje alpsko smučanje. Hribov, po katerih se lahko spustiš s pravimi sankami, ne manjka. Ne da bi posegali v naravo, bodo uredili naravna drsališča in to na način, ki so ga poznali že njihovi dedje. Dom Palenk - kot hišica iz pravljice Ko smo se poslovili od gostoljubnih Logarjev, nas je pot vodila mimo v teh dneh samevajočega campa. Dobil je novega najemnika, domačina, ki se bo lahko izkazal šele v prihodnjem poletju. Rekli so mi, da je tudi okoli tega občutek dober. Potem smo prevozili še nekaj ovinkov in se ustavili pred pravljično hišico, ki je ob padajočem mraku delovala prelepo. Kovinotehnin Dom Palenk. Prvi vtis - tukaj se človek resnično lahko spočije in naužije vsega, kar nudi neokrnjena narava. Slap v ozadju še ni zaledenel, zvoki, ki nežno bobnijo v tišino večera, pomirjajo. Dragica Plesnik je vodja tega Kovi-notehninega doma. Domačinka, iz tretje največje kmetije v dolini, mi o njem pove marsikaj. "V zadnjem času, letu ali dveh letih, je tudi Kovinotehna spoznava, da mora delati z domačini. Vedo, da so izhodišče vsega domačini. Po drugi strani pa so domačini v Kovinotehni našli strokovno oporo in način, kako spremeniti ljudi v tem kraju. Če bo šlo tako naprej, rabimo le še leto, dve, da bomo resnično vse spreobrnili." Samoumevno vprašanje je bilo, kaj je še treba narediti, kaj se mora spremeniti. "Končno smo našli skupni jezik in v firmi Logarska dolina d.o.o. nastopamo skupaj. To je že prvi napredek, ki se je letos že poznal, čeprav morda tisti, ki sem prej niso prihajali, tega niso opazili. Vizija vseh je popestritev turizema v Logarski dolini. Ne dovolimo popolnoma nobene gradnje več, obstoječe objekte pa želimo usposobiti do kategorije A ali najmanj B. Smo trmasti in vztrajni, zato mislim, da bomo uspeli." Logarska dolina je priznana kot ena najlepših Alpskih dolin v Evropi, tu so slapovi, zijalke, naravna okna, ostanki ledene dobe... "Vse ostalo bomo morali narediti sami, " je k mojemu naštevanju dodala gospa Dragica. V lepi naravni obliki želijo gostom ponujati, preprosto povedano, več. Organiziran lov na visokogorsko divjad, ribolov, izleti v naravo z vodičem, lokostrelstvo, plezalna šola, pri Plesnikovih bodo po končani adaptaciji hiše veijetno oživili konjerejo... Veliko tega ponujajo že danes. V domu Palenk si lahko izposodite tudi kolo, po- zimi sanke, se odpravite v savno ali trim kabinet, ali le preprosto uživate v lepem oklu doma in specialitetah njihove kuhinje. Spomladi ga bodo še širili, saj je bil arhitektonsko nerodno zastavljen. Dobil bo večjo jedilnico, še vedno pa bo v njem le 8 lepih apartmajev. Logarska dolina se spreminja. Ne le v letnih časih in naravi. Tudi ljudje, ki tu živijo, se spreminjajo. Predvsem spet verjamejo v to, da bodo s skupnimi močmi premnaknili stvari iz mrtve točke. Kovinotehna jim bo še naprej stala ob strani. Oživljanje starih obrti, izkoriščanje danih naravnih spomenikov (ki sedaj samevajo) za poživitev ponudbe, svetovanje - vse to so trdno odločeni izpeljati. Logarjeva domačija, pred njo dve stari kašči, v katerih ho morda že čez kratek čas finska savna... odprtimi rokami pričakali vsakega gosta KOVINOTEHNA VSE ZA ZIMSKI ŠPORT IN REKREACIJO V TRGOVINI ERA ŠPORT NA ŠALEŠKI 19 A V VELENJU d.o.o. NAZARJE PENZIONTURIST Mozirje | PENZIOK PLANIKA Ljubno [SERVIS GOSTINSKE OPREME i IGO Ljubljono KOVINOSTROJ Grosuplje IOUNIGORILCI KONTROLNI PREGLEDI NASTAVITVE VLEKA IN PLINOV GOSTILNA SAVINJA Nazarje BISTRO T Nazorje SLAŠČIČARNA Mozirje TURIST BIRO Mozirje bH turizem, prodaja smučarskih kart TURIST - ime, ki pomeni garancijo! PRtlDPRODAJA SEZONSKIH SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA SEZONO 1992/93 redna cena cena s popustom GTC KOPE mmk v S8Zonl 91/925 Glavni trg 41 odrasli 17.000,00 SIT 15.300r00 SIT Slovenj Gradec Čas predprodaje do 30.11.1992 otroci 12.000,00 Sli 10.800.00 SIT (do 14 let) družinska (najmanj 3 člani) 20 % popusta vam ■. ■ ■ _ANDREJEV DOM NA SLEMENU Tel: 895154_ Andrejev dom na Slemenu nad Šoštanjem je pravi kraj za vaš izlet, za počitek Nudimo vam: ob koncu tedna, izhodišče za prelepe planinske ture, ter za prave zimske ■ penzionske storitve počitnice. sedaj sprejemamo rezervacije za božične ter ■ P° predhodnem naročilu - bogata izbira domače hrane novoletne praznike. Vljudno vabljeni! ■ v zimskem času - vlečnica za smučarje tik ob domu MNENJA, ODMEVI Za čisto dolino in proti nergačem Zeleni Slovenije in Zeleni Velenja smo v zadnjih dveh letih (odkar smo v republiški in občinski skupščini) med drugim nesporno izjemno veliko naredili za sanacijo šoštanjske elektrarne. Ob številnih pobudah, ki smo jih Zeleni zaradi onesnaževanja termoelektrarne Šoštanj sprožili v republiški skupščini, je nesporno dejstvo, da so bila zaradi naših predlogov v letih 1991 in 1992 povečana proračunska sredstva za njeno ekološko sanacijo, parlament pa je sprejel tudi zakon o jamstvu države za sanacijo 4. bloka termoelektrarne v višini 130 milijonov DEM. Republika je torej denar dala, zakon pa smo vložili Zeleni, oziroma podpisani Vane Gošnik z zelenimi kolegi. Prav tako je nesporno dejstvo, da v šoštanjski termoelektrarni že deluje aditivno odžvepljeva-nje dimnih plinov, da elektrarna zmanjšuje proizvodnjo ob prekoračenih koncentracijah žveplove-ga dioksida, da se v Šaleški dolini uporablja poostren odlok o varstvu zraka in da so se emisije žveplovega dioksida v tem času že zmanjšale. Vse to je tudi rezultat izjemnega angažmaja Zelenih Slovenije in Zelenih Velenja. Zaradi teh nespornih uspehov Zelenih Slovenije in Zelenih Velenja je razumljivo, da se mnogi počutijo neprijetno in nelagodno, saj prebivalcem šaleške doline nimajo kaj pokazati. Zato raje napadajo tiste, ki se lahko izkažejo z rezultati. To pa ZELENI vsekakor smo. Med te »napadalce« sodi tudi Marija Šavor. Dolgo časa sem njeno dejavnost prenašal molče, kljub temu da ji Zeleni povodov nismo dajali. Ker pa napade stopnjuje v času tik pred volitvami, je nekaj zadev vendar treba pojasniti. M. Š. torej izkoristi vsako priložnost zato, da tolče po Zelenih. Prejšnjo nedeljo je organizirala celo nekakšne demonstracije v spomin na neverjeten dogodek (množične ekološke demonstracije novembra leta 1987), da si prilasti »zgodovinske« zasluge za državljanski pogum tisočev ljudi, da ponovno spet malo opozori nase in zato, da ponovno pove, kako ZELENI nismo naredili nič. Zelenih Velenja na teh sicer slabo obiskanih »demonstracijah« prejšnjo nedeljo ni bilo. Prvič zato, ker nimamo razloga izpostavljati se pripravljenim napadom. Drugič zato, ker Zeleni nimamo kaj iskati na demonstracijah — kot resna parlamentarna stranka smo dolžni obljube, ki smo jih dali ljudem, tudi uresničiti. In to tudi počnemo! In tretjič zato, ker ne verjamem v iskrenost organizatorke »demonstracij«, saj je prav ona pred kratkim predlagala spremembo odločitve, po kateri mora TEŠ po 31. 12. 1992 zmanjšati emisije SO; za 90 %. To pa je bila ena temeljnih zahtev demonstracij leta 1987. Ljudje bi torej lahko zaradi očitnega cinizma M. Š. po pravici demonstrirali proti njenim predlogom, saj nedvoumno zahteva, da se onesnaževanje (tudi Zavodenj) nadaljuje z nezmanjšano močjo. Zeleni smo za rzaliko od tistih, ki bi dolino še vedno poceni razprodajah, obremenjeni z zagotavljanjem realnih pogojev za ekološko sanacijo šoštanjske elektrar- ne, ne pa z razkazovanjem navidezne skrbi za okolje. In pri tem našem resnem delu smo celo zelo uspešni. Zato M. Š. preostaja le to, da ZELENIM ob vsaki priložnosti očita, da nam gre le za oblast in ne za resnično skrb za okolje. M. Šavor se z uspehi seveda ne more pohvaliti, čeprav je na oblasti bila!!! Bila je namreč delegatka v Zboru združenega dela republiške skupščine v prejšnjem sklicu, delegatka v Skupščini občine Velenje v prejšnjem sklicu, kandidirala je na volitvah v republiško skupščino leta 1990, skoraj gotovo pa je, da bo srečo poizkušala tudi na letošnjih volitvah. Toda vseeno bo kar naprej ponavljala, da ji ni za oblast. In pri vseh teh delegatskih funkcijah prebivalcem občine Velenje nima pokazati kaj drugega, kot jadikovanje, kopico brezkrvnih apelov in celo zahtevo, da se onesnaževanje iz TEŠ tudi po 31. 12. 1992 nadaljuje z nezmanjšano močjo. Tako pa se seveda okolje ne varuje. Vsekakor žalostno in verjetno prepoce-ni, da bi vžgalo pri volilcih. Zeleni Velenja njenim »naporom« še enkrat odgovarjamo z nespornim dejstvom: zaradi zakona, ki smo ga vložili, celotna država Slovenija jamči za 130 milijonov nemških mark, s katerimi bomo počistili 4. blok šoštanjske termoelektrarne. Malo? Morda je to res majhen denar za M. Š., toda nam ni znano, da bi se kaj podobnega šaleški dolini že zgodilo v zadnjih desetletjih. Zeleni Velenja vemo kaj obljubljamo, zato obljube tudi izpolnjujemo! S trdim delom, brez poceni trikov in s skrbjo za usodo Šaleške doline in njenih obronkov, predvsem Zavodenj. Vane Gošnik Neokusnost šentiljske »krajevne skupnosti« (iz drugega zornega kota) Bolj poredko se mi zgodi, da mi branje kakšnega članka v tem ali onem časopisu pokvari dan. Nekaj podobnega se mi je pripetilo, ko sem prebiral predzadnjo, 43. št. Našega časa in v rubriki MNENJA ODMEVI zasledil članek s precej odmevnim naslovom »Neokusnost šentiljske krajevne skupnosti«. Kot avtor se je podpisal g. Tone Tajnšek. Prvo kar sem se vprašal, ko sem uspel članek do konca prebrati, je bilo: Ali je to sploh mogoče? Sprašujem avtorja, ali vas ni sram, g. Tajnšek, da kot rojeni Šentiljčan pljujete po svojih ljudeh, in s svojim — naj mi bo oproščeno — neumnim pisanjem mečete slabo luč na domači kraj in posameznike. Sprašujem vas, kaj vam je tako slabega storila naša krajevna skupnost, da po časopisu vlačite ali bolje rečeno blatite njeno ime? Kaj ste vi storili za njeno dobro? Pri polni odgovornosti si upam trditi, da zelo malo ali pa nič. V svojem že kar dolgem življenju ste komaj kaj malega ustvarili zase. Ali se sploh zavedate, da vse kar počenjate, kruto in neusmiljeno razgalja vaša osebnost, vaš značaj, in če že hočete vedeti, stopnjo vaše kulturne zavesti. Ali vas je strankarska pripadnost res tako prevzela, da ste pripravljeni za uresničitev njenih interesov obrniti hrbet domačemu kraju in ljudem oziroma vsem tistim, ki mislijo drugače kot vi in vaši somišljeniki!? Zaradi prostorske stiske vam ne morem odgovoriti na vsa vaša podtikanja in nesramnosti, ki ste jih nanizali v svojem članku. Ne strinjam se z vašo ugotovitvijo, da je bil govor predstavnika KS Šentilj na pogrebu Klemšetovega očeta »tako slab«. Enako so menili tudi vsi, s katerimi sem se pogovarjal o tem. Če pa že govor ni bil po vašem okusu, kar vam nihče ne more šteti v slabo, bi bilo povsem dovolj, če bi v tem primeru povabili govornika na prijateljski pogovor in mu obrazložili svoje poglede na takšne stvari. Prepričan sem da bi prisluhnili vašemu povabilu, če pa bi upošteval vaše nasvete, je povsem njegova stvar. Trdite, da je bil govornik nenaprošen. Kot mi je znano, so ga zaprosili pokojnikovi domači. Najmanj pol leta pa opravlja to nehvaležno nalogo na prošnjo naše KS; torej ni bil »nenaprošen«. Nadalje stresate žveplo in ogenj na vsebino govora. Hinavsko bi bilo, če bi trdil, da je bil do podrobnosti izpiljen. Bil je takšen, kot je pač bil. Napisan iz srca in z najboljšimi mislimi. Sicer pa mi dovolite ob vsem tem še ščepec nesramnosti. Tudi govor predstavnika Krščanskih demokratov ni bil takšen, da bi tam navzoči padali v nezavest ali celo v trans. Tudi brezveznosti mu ni manjkalo — dasiravno ga vi v članku na vso moč hvalite. Upam si celo reči, da brez tega govora sama pogrebna svečanost ne bi nič izgubila na svojem pomenu, pa čeprav ste bili ta govornik vi g. Tajnšek, predsednik Krščanskih demokratov. Če se motim v svoji zadnji trditvi, je to samo dobro za vašo stranko. Kolikor tudi vem, vas nihče od tam navzočih ni za to naprosil. Torej ste bili »nenaprošeni« vi. Pa še samega sebe ste poveličevali. Kar tudi ni preveč lepo. Že prej sem omenil, da je zaradi prostorske omejitve nemogoče odgovoriti na vse vaše nesramnosti. Zato mi dovolite samo še stvar ali dve, ki mi tudi niso bile preveč všeč. Vljudno vas prosim g. Tajnšek, če je mogoče, da v bodoče pri svojem pisanju ne uporabljate zamotanih in težko prevedljivih tujk. Naš slovenski pravopis vsebuje toliko izrazov, da se da vsako stvar lepo po domače napisati. Vedite, da z uporabo vseh teh tujk ne boste izgledali nič bolj pametni... pa še mi preprosti bralci se ne bomo mučili z branjem vaših umetnij. Čisto za konec pa še ena malenkost, ki mi tudi ni bila preveč pri srcu, že kot otroci smo se pri verouku učili, da ni lepo. če po nepotrebnem izgovarjamo božje ime. Lahko se zgodi, da vam bo še kdo verjel. Pa brez zamere g. Tajnšek. Povedal sem samo tisto, kar mi je ležalo na srcu. Marjan Hrusti Šentilj Stiskama - Koča strica Toma? Pred približno letom in pol je v Velenju potekala akcija zbiranja podpisov, ki naj bi občinsko vlado obvesti- la o potrebi mladih za lasten kulturni center in spodbudila gradnjo tega objekta. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo to takrat nemogoče izpeljati, zato so sklenili, da bo prostore MKC začasno nadomeščala S/tiskarna. Ta je takrat delovala kot nekakšen klub, ki je bil odprt samo med vikendom. Vse v redu in prav. Problem je v tem, da tako deluje še danes — edina novost v njem je nova točilna miza. Za lažje razumevanje naj prikaževa nekaj dejstev: — za obdobje '92—93' je bilo S/tiskarni dodeljenih nekaj finančnih sredstev, ki jih sicer še ni prejela in hvala bogu, da ne. Ne boste verjeli, upravnik je ta denar nameraval dati za novo glasbeno opremo z ozvočenjem in za oder, ki bi bil namenjen za glasbene koncerte in bi pokril pol S/ tiskarne. Mimogrede, ta denar bi zadoščal za celotno delovanje S/tiskarne in to tudi med tednom (saj ne moremo zanemariti dejstva, da je tudi med tednom mladina dejavna). Študenti naprimer imajo poleg S/ tiskarne svoj prostor (ŠŠK), ki dokaj zadošča njihovim potrebam. To pa ne velja za dijake in učence višjih razredov osnovne šole. Zanimivo je, da je upravnik S/tiskarne, ki tudi določa program v njej, rahlo nad starostnim nivojem mlade populacije in vprašanje je, če lahko še sploh zadosti njenim željam in potrebam. Zato apeliramo na odgovorne, naj se v najkrajšem času odločijo, kaj je bolje: korenite spremembe v delovanju S/tiskarne ali pa takojšnja dodelitev prostora, ki ustreza potrebam mladih za njihovo ustvarjanje. V tem času, ko nas pestijo gospodarske in politične težave, mladi potrebujemo prostor, kamor se lahko zatečemo in ustvarjamo. S/tiskarna nam, takšna kot trenutno je, tega ne nudi. srednješolca J. D. in U. Z. Sporočilo uredništva Bralcem, predvsem pa avtorjem prispevkov za rubriko Mnenja in odmevi, se opravičujemo, ker v tej številki nismo mogli objaviti vseh sestavkov. Objavili jih bomo v prihodnji številki. Hvala za razumevanje! $ ALPSKE SMUČI, za začetnike in tekmovalce * VEZI TVROLIA, ŠALAMON «5 SMUČARSKI ČEVLJI ALPINA, SALAM0N KOMPLETNA TEKAŠKA OPREMA * OBLAČILA, BUNDE, PAJACI (tudi iz mikro materiala) * OČALA CARRERA * ROKAVICE ELAN, TYR0LIA, SALAM0N 5 % CENEJE PRI PlAČILU 1 GOTOVINO, ALI PIAČIL0 Ni 3 (EKEBRE1 OBRESTI NOVOST smuči vam montiramo iNPmm nastavimo! sprejemamo in prodajamo rabljeno smučarsko opremo! Pričakuje vas E R 12 nas cas ŠPORT 12. novembra 1992 Alojz Hudarin, ki je privabil reprezentanco Butik Nedeljskega v Velenje, izroča izkupiček od prodanih vstopnic predstavnikoma zveze paraplegikov Vrnimo jih v življenje Pomoč paraplegikom Tone Fornezzi - Tof že dolga leta na različne načine pomaga slovenskim paraplegikom. V letošnjem letu začenja novo slovensko človekoljubno akcijo - "vrnimo jih v življenje". Ta je stekla sredi prejšnjega tedna v Rdeči dvorani v Velenju, ko se je selekcija Butik Nedeljskega srečala z reprezentanco Velenja v malem nogometu, izkupiček od prodanih vstopnic pa so namenili zvezi paraplegikov Slovenije, saj jim želijo v Angliji kupiti poseben avtomobil, ki ga bodo lahko koristili tudi tetra-plegiki. Prireditev v Velenju v Rdeči dvorani so tako ali drugače podprli mnogi pokrovitelji, seveda pa tudi približno 250 gledalcev s plačano vstopnino. Zbrali so nekaj več kot 51.000 tolaijev. Za nekatere ne veliko, saj so pričakovali več gledalcev, toda predstavniki zveze paraplegikov so bili zelo zadovoljni in veseli prvega izkupička. Njihov predstavnik Jože Globokar, ki se udeležuje vseh tovrstnih prireditev, je namreč med drugim dejal: "Seveda smo zelo veseli vsake materialne pomoči, toda za nas je morda še veliko bolj pomembna afirmativna plat teh prireditev, saj na njih javnost najbolj neposredno spozna svoje soobčane, ki so v drugačnem položaju. Ogledalo vsake družbene skupnosti je v tem kako skrbi za svoje nemočne ljudi. Želimo si, da bi bila slika v tem ogledalu čim lepša." Tofova reprezentanca je bila politično državno zelo močna, saj so bili v njej ministra Franc Avberšek in Janez Janša, general Janez Slapar, nekdanji odlični športniki košarkar Borut Bassin, skakalec Bogdan Norčič, nogometaš Vili Ameršek, drsalec dr.Frane Klemene, avtomobilski as Brane Kuzmič, ki je skupaj s Tofom zadrževal žoge pred mrežo, v velenjski reprezentanci pa so igrali direktorji, poslovneži in športni delavci. Gostitelji gostov niso prav nič spoštovali in so zmagali s 7:5 z dvema zadetkoma Boštjana Aljaža, po enega pa so Tofu oziroma Kuzmiču zabili Alojz Hudarin, Drago Bizjak, Bruno Zagode, Igor Meh in Iztok Hudomalj. Strelci za goste so bili Janez Janša (2) ter Janez Slapar, Vili Ameršek ter Bogdan Norčič. (vos) Gospod Kandare, ne želimo te vec! Nogometaši Velenjskega Rudar ja na gostovanju v Mariboru niso razočarali. Kot na večini dosedanjih tekem, so tudi v 14. kolu zaigrali odprto in na tiho upali na presenečenje - točko. Zal, je moral vratar Čanič kar dvakrat (v 27. in 70. rninuti) pobirati žogo iz svoje mreže, domači pa nobenkrat. To ne pomeni, da so bili gostje brez priložnosti za zadetek. Nasprotno! Ze v prvih minutah srečanja je bil kapetan Cvikelj dvakrat v dobrem položaju, pa tudi v nadaljevanju so večkrat spravili domačo ekipo v mučen položaj. Ne zveni navijaško, če ocenimo, da so bili Mariborčanom enakovredni; še zlasti, če upoštevamo, da so jim v prvih dvajsetih minutah drugega polčasa objektivni domači gledalci, seveda tudi njihovi navijači iz Velenja nekajkrat zaploskali, saj so gostitelje povsem stisnili na njihovo polovico. V tem obdobju so nogometaši Maribora le enkrat nevarneje za-pretili vratarju Caniču, ki je v Mariboru branil odlično. Seveda so tudi gostitelji imeli kar nekaj priložnosti za zadetek, a so bili velenjski branilci z vratarjem vselej na pravem mestu. Če ne bi bilo dveh za mnoge spornih sodnikovih odločitev, ne veijamemo, da bi bili gostitelji dosegli zadetek. Žal, je sodnik Kandare iz Ljubljane znova potrdil, da mu je vseeno kako sodi mladim velenjskim igralcem. Predsednik rudarja Herman Arlič si je nedeljsko sodnikovo delo takole razlagal: "Je sodnik pokvarjen, ali pa je vmes neznanje!?". Totrej, Mariborčani so srečno zmagali, konkretneje, zmagali so zaradi neenakega sodnikovega kriterija pri določanju prekrškov. V 27. minuti so gostitelji izvajali prosti strel z desne strani, sodnik pa je prerivanje med velenjskim krilcem Golačem in mariborskim levim krilom Bakulo označil v škodo Velenjčanov in pokazal na belo točko. Takšnih in podobnih dvobojev je bilo na tem štajerskem der-biju še več, pa je sodnik nekatere kar spregledal. Povsem pa je zlomil Velenjčanov v 70. minuti, ko jc eden mariborskih nogometašev z žogo zadel Polovšakovo roko, kar je Kandare ocenil kot namerno igranje z roko, čeprav je bilo vsem objektivnim gledalcem jasno, da ni bil storjen namerno. Zanimivo, ko je zadela žoga mariborskega igralca, je Kandare samo zamahnil. Dodajmo še, da je bil pri rezultatu 1:0 storjen na Dolerju prekršek za šolsko enajstmetrovko pa je Velenjčanom nenaklonjen sodnik ocenil, da ga mariborski igralec ni podrl namerno. Skratka, kot že nekajkrat doslej, so se morali tudi v nedeljo Velenjčani sprijazniti z (ne)namernim ocenjevanjem prekrškov. Preostane jim le to, da se odpovedo nadaljnjim storitvam ( ne uslugam, ker so te zastonj) ali (ne)nameram tega ljubljanskega sodnika. To so mu po srečanju takoj povedali v obraz, v ponedeljek pa svojo namero po telefonu sporočili tudi vodstvu tekmovanja v Ljubljani. (Ne)namerno si je tekmo ogledal S.Vovk. TRtjoviNA ŠPORT AS ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV TENIS, SOUASH, BADMINTON Praznih rok iz Slovenj Gradca Rokometaši Gorenja so se v sosedskem derbiju s starim tekmecem v Slovenj Gradcu pomerili z domačo Novo opremo. Ta srečanja so bila vedno tudi prestižna, tokratnega pa so zanesljivo dobili gostitelji z 20:16. Tekma je v dvorano privabila okrog 1.000 gledalcev, tudi precej Velenjčanov. Povedli so sicer gostje z 2:0, do konca polčasa pa so si domačini z odlično obrambo priigrali dva zadetka prednosti. Zlasti v drugem polčasu je blestel domači vratar Zorman in zmaga je zasluženo ostala doma. Po 5.kolu je z vsemi petimi zmagami in desetimi točkami v vodstvu celjska Pivovarna Laško, s 7 točkami sledita Presad in Nova oprema, od 4.do 7.mesta pa so s po petimi točkami Gorenje, Kolinska Slovan, Hubelj Ajdovščina in Ribnica. V 6.kolu bodo igralci Gorenja gostili v soboto (ob 19. uri) Dravo. Rozman zmanjšal razliko Pisali smo že, da bo uprava RK Gorenje Velenje ob koncu letošnje prvenstvene sezone nagradila najboljšega igralca in najboljšega strelca. Po 5.kolih je še naprej najbolje ocenjeni igralec in tudi najboljši strelec Borut Plaskan, vendar se m u je malcc približal Iztok Rozman, ki je v derbiju v Slovenj Gradcu dosegel kar 7 zadetkov, Plaskan le 4. Hkrati jc posebna komisija Rozmana med velenjskimi igralci ocenila kot najboljšega, drugi Plaskan, tretji Vajdl itd. Najboljši igralec po 5.kolu: 1.Plaskan 38 točk, 2.Rozman 31, 3.Va-jdl 27, 4.Tome 21, .S.Cvetko 20, 6,Ocvirk 14, 7,Ojsteršek 6, Si.Krejan 2; najboljši strelec: 1.Plaskan 29, 2.Rozman 20, 3.Tome 15, 4.Cvetko 11, 5,Ocvirk 9, 6.Krejan 5, 7.Lisac 2. V šestem kolu druga zmaga V ženski državni rokometni ligi je vodilna Belinka Olimpija zmagala še šestič, velenjske igralke pa drugič. Gostile so najslabšo ekipo v ligi Primož iz Ljubljane in zmagale z 28:15. Tudi v soboto ni igrala Zidarjeva, zaradi poškodbe pa je manjkala še Odrova. Zanimivo je, da tokrat na klopi ni sedel predstavnik pokrovitelja; ob tem smo izvedeli, da je nekaj zaškripalo med njim in klubom. Velenjčanke so med šestimi klubi s petimi točkami na četrtem mestu, v soboto pa bodo gostovale v Kranju. Tudi enajstič nič novega Velenjska ESO Elektra tudi v ll.kolu ni uspela zmagati. Košarkarji so tokrat gostovali pri predzadnjem Unikomu v Ljubljani in izgubili za 19 točk, rezultat je bil 98:79 za domačine. Naslednja priložnost za prvo zmago se torej ponuja šele v 12.kolu, ko bodo velenjski košarkarji v domači dvorani gostili Rogaško Donat Mg. Upajmo, da jim bodo gledalci končno lahko zaploskali. Odbojka - preložitvi in zmagi Odbojkarice Topolšice v 1. državni ligi tekme na gostovanju pri ekipi Branik Rogoza Magic niso odigrale zaradi nesporazuma p času tekme. V naslenjem kolu se bodo v soboto ob 16. uri na OŠ Bibe Roecka v Šoštanju srečale s Cimosom iz Kopra. Tekmo rednega kola so preložili tudi odbojkarji Topolšice, in sicer zaradi nastopa Salonita v Evropskem pokalu. V sobotnem kolu pa bodo ob 18 uri začeli srečanje (v Šoštanju) z drugo ekipo pionirjev. Druga ekipa Topoljčank je gostovala pri četrti ekipi Branik Rogoze in z odlično igro osvojila nov par prvenstvenih točk. V petek se bodo ob 17. uri v telovadnici OŠ KDK v Šoštanju srečale s tretjo ekipo Branika Rogoze. vV tretji moški odbojkarski ligi je druga ekipa Topolšice presenetila v Šempetru in ugnala_ drugo moštvo domačega kluba s 3:1. V soboto se bodo ob 19. uri v Šoštanju srečali s Turbino iz Selnic pri Mariboru. Igralke Gornjega Grada so gostovale pri Cimosu v Kopru in izgubile z 0:3. V vseh terh nizih so svojile skupno pičlih 12 točk. V prihodnjem kolu bodo gostile ekipo Bleda. (D.M.) Ob točki z enajstmetrovko Nav gostovanju pri doslej še neporaženem Jelen Triglavu so nogometaši ERA Šmartnega pričeli napadalno in si kmalu ustvarili lepo priložnost, vendar je bil Malus neodločen in z zadetkom ni bilo nič. Kasneje so pobudo prevzeli gostitelji in v enem od napadov so šmarski branilci v kazenskem prostoru zrušili domačega napadalca, po najstrožji kazni pa so favorizirani domačini povedli in s tem dosegli tudi končni rezultat. Gostje so po zadetku pričeli napadati, žal pa so bili napadalci preveč nespretni. Drugi polčas je minil v napadih Šmarčanov, vendar so bili preveč jalovi in Kranjčani so osvojili dve novi točki. V nedeljo bo ERA Šmartno gostovalo pri vodilnem Oria Rudarju v Trbovljah. J.G. Prijetno presenetili Nogometaši Ljubnega so po nesrečnem porazu v prejšnjem kolu v Šentjurju tokrat prijetno presenetili v Krškem. (CelulozanLjubno 1:2 (0:1)) V srečanju z domačim Celulozarjem so zaigrali dobro in v prvem polčasu povedli. Po odmoru so domači sicer izenačili, plod boljše igre Ljubenccv pa je bil še drugi in zmagoviti zadetek deset minut pred koncem. V zadnjem jesenskem kolu se bo moštvo Ljubnega na svojem igrišču pomerilo z Rudarjem iz Senovega in to bo tudi priložnost za oceno uspešnosti prve tekmovalne polsezone po mnogih letih nenasto-panja v prvenstvenem tekmovanju. Namiznoteniške novice Zadnji vikend je bil pester za člane velenjskega namiznoteniškega kluba, saj so odigrali dve prvenstveni tekmi ter organizirali 1.mladinski turnir novoustanovljenega združenja štajerskih klubov, ki zajema 10 klubov iz Štajerske, Koroške in Prekmurja. Ekipa ERA je najprej v prvenstveni tekmi gostila Skofjo Loko in tesno zmagala s 4:3, v drugi pa gladko premagala Križe iz Tržiča s 6:1. Zlasti veseli vse boljša forma Jureta Slatinška in Srečka Videča, ki s svojimi zmagami utrjujeta mesto ekipe v zgornjem delu lestvice. Enako uspešni so bili velenjski tekmovalci tudi na mladinskem pozivnem turnirju, saj jih je nastopilo kar osem v štirih kvalitetnih skupinah. V prvi je zmagal Uroš Slatinšek pred bratom Juretom, v drugi sta solidno igrala in upravičila zaupanje Damijan Vodušek z drugim in Bogdan Simončič s četrtim mestom, v četrti skupini pa se je izkazal novinec Uroš Petre z drugim mestom in dokazal, da je treba nanj tesno računati. A. Vodušek Balinanje- Trebeliško presenetilo Končalo se je tudi prvenstvo v slovenskih balinarskih^ ligah. V 2.1igi je nastopalo kar 17 ekip, odlično 4.mesto z malenkostnim zaostankom za najboljšimi pa so dosegli balinarji Trebeliškega, ki so v 16 kolih zmagali dvanajstkrat in štirikrat izgubili. Tako tudi niso bili v nevarnosti za izpad, saj je moralo ligo zapustiti kar osem ekip. Še večje presenečenje in lepši uspeh pa so balinarji Trebeliškega dosegli na finalu slovenskega pokala v Ljubljani. Po vrsti so premagali Revoz s 13:1, Šiško s 13:7, v polfinalu klonili proti Bistrici s 6:10 in v tekmi za 3.mesto premagali Center s 13:8. Tako lep uspeh so za Trebeliško dosegli Vinko in Bogdan Ježovnik, Ivan in Miran Javornik in Vodončnik.__ Tenis - Urša osvojila "masters" Šaleški teniški klub je bil prejšnji teden organizator zaključnega turnirja osmih najboljših v pretekli sezoni do 18 let. Vzorno pripravljeno tekmovanje je bilo v Beli dvorani, nanj pa sta se na podlagi rezultatov uvrstili le Radanovičeva in Bibiankova pri dekletih, pri fantih pa domačini niso imeli predstavnika. Pri dekletih je premočno zmagala obetavna Radanovičeva, ki je v finalu premagala Vuksanovičevo iz Maribora s 6:3 in 6:1 in se ji tako oddolžila za poraz v polfinalu "mastersa" do 16 let. Alojz Benetek TAKO SO IGRALI Nova oprema:Gorenje 20:16 (11:9) Slovenj Gradec, gledalcev 1.000, sodnika Babič (Domžale), Mehle (Grosuplje). GORENJE: Stropnik, Krejan 2, Ocvirk 1, German, Ojsteršek, Plaskan 4, Radšel, Lisac, Rozman 7, Tome 1, Cvetko 1, Vajdl. LIR Velenje:Primož 28:15 (15:8) Velenje - Rdeča dvorana, gledalcev 100, sodnika Kranjc in Wutej oba (Maribor). LIR VELENJE: Lakič 1, Ferfolja 1, Tamše 1, Topič 3, Katic 7, Fale 6, Vidmar 5, Grudnik, Hrast. Maribor Branik:Rudar 2:0 (1:0) Maribor - stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 800, sodnik Kandare (Ljubljana). STRELEC: 1:0 - Šimundža (27. - 11 m), 2:0 - Simundža (70. - 11 m). RUDAR: Canič, Polovšak, Oblak, Grajfoner, Golač, Doler, Javornik, Karič (Arlič), Spasojevič, Cyikl, Vidovič. Jelen Triglav:Era Šmartno 1:0 (1:0) Kranj - mestni stadion, gledalcev 300, sodnik Savkič (Ljubljana). STRELEC: 1:0 - Atlija (23,- 11 m). ERA ŠMARTNO: Magrič, Jaklin, Novak (R.Rudnik),. Mišetič, Ir-man, Maglica, Ermenc, Bolko (Kolenc), Malus, Fajdiga, Žurej. Unicom:Eso Elektra 98:79 (45:28) Ljubljana - dvorana SŽŠ, gledalcev 50, sodnika Potočnik (SI.Konjice) in Geld (Šentilj). ESO ELEKTRA: Rizman 25, Sow 6, Dumbuya 4, Lipnik 5, Leskovšek 2, Mackovšek 7, Plešej 5, Tomic 25. Lani prvič zastava, letos tudi slovenska beseda Uresničena prvotna zamisel o promociji Srečen povratek 30-članskega zastopstva Slovenije iz New Yorka je zaokrožil več kot uspešen nastop na največjem maratonu na svetu. Slovenske zastave so letos že drugič vihrale pred palačo OZN in po avenijah New Yorka, prvič pa se je slišala tudi dobrodošlica v slovenskem jeziku na otvoritvi in na vseh spremljajočih prireditvah, saj so organizatorji Sloveniji namenjali kar največjo pozornost. Kot pobudnik te akcije in kot volonterski organizator lahko ob vsem tem zapišem, da je bila osnovna zamisel dosežena in po vseh odmevih tudi presežena. To dokazujejo tudi izjave vseh udeležencev maratona. Vsi so enotnega mnenja - tega ni mogoče povedati, maraton je treba doživeti. Doživel sem ga drugič in postavlja se novo vprašanje - kako naprej. Že lani sem napisal, da je to priložnost Slovenije in upam, da jo bo država Slovenija znala izkoristiti. Sporočilo, ki so ga dobili organizatorji maratona v Nevv Yorku že lani, je vredno ambasadorske ravni. S tem smo nadaljevali letos in njihov odgovor je bil podoben: mar niste vsi športniki sveta po svoje ambasadorji! V to ni treba dvomiti in ob sklepu gostovanja v Nevv Yorku ostajajo čudoviti posnetki slovenskih zastav in napisa Slovenija pred očmi neštetih fotografov, kamer in tisočev in tisočev maratoncev. To pa je maraton v New Yorku. Tudi. če ga doživiš drugič, je to povsem novo doživetje. IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA Člani tekaške sekcije Gorenje so na največjem maratonu na svetu v New Yorku dostojno predstavili mlado državo Slovenijo in se potrdili kot vztrajni maratonci, saj so vsi premagali 42.195 metrov dolgo progo. Na sliki so veteranka Edita Jerčič, ki je pretekla svoj pni pravi maraton, Lidija Golob, ki je dosegla najboljšo slovensko uvrstitev s 44.mestom pri ženskah, Kazimira Lužnik, Vinko Fortuna in Brane Slivar, ki je nosil slovensko zastavo na srečanju 29.000 športnikov iz 90 držav. (besedilo in slika: Hinko Jerčič) Kegljanje - prva zmaga Šele v 3.kolu v medregijski ligi so kegljači Šoštanja okusili slast zmage, na "ranjenega leva" pa so naleteli gostje iz Hrastnika. Ekipa Bratstva, ki do nastopa v Šoštanju še ni bila poražena, se je domačinom močno upirala, "vijolice" pa so vendarle zasluženo zmagale s 5:3 in s 4.985:4.971. Soštanjčani so nastopili v postavi: L.Fidej 882 (l)t Rajšter 786 (0), S.fidej 862 (1), Hasičič 826 _(1), Kramer 846 (0) in Cernjavič 783 (0). V soboto se bodo Šoštanjčani v 4.kolu v Radencih pomerili z domačo Radensko, za katero nastopa tudi legenda slovenskega kegljanja in športa Miro Steržaj. L.F. Šah Na predzadnjem mesečnem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD je nastopilo 18 šahistov. Vrstni red: Goršek 10, Kopač 10, Kristan 9,5, Brešar 9, Voglar 9, Dražnik 9 itd. V nedeljo so člani SŠD odigrali drugo kolo 2.slovenske lige-vzhod. Gostili so ekipo Malečnik in zmagali s 3,5:2,5, prihodnjo nedeljo pa bodo gostovali na Muti. Andrej Novak Republika Slovenija Skupščina občine Velenje Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE na podlagi določil 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list Republike Slovenije št. IZ/90) prosta dela in naloge RAVNATELJA KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončano usmerjeno izobraževanje na VII. stopnji - 5 let delovnih izkušenj - znanje iz računalništva Kandidat bo izbran za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s konceptom razvoja Kulturnega centrra Ivan Napotnik Velenje naj pošljejo kandidati v 15. dneh po objavi na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po imenovanju na skupščini. HM Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Posezonska prodaja stavbnega pohištva GLIN Nazarje -priložnost za graditelje, ki je nikakor ne kaže zamuditi! NUDIMO: fasadni program termo zastekljena okna - vseh dimenzij balkonska vrata - vseh dimenzij strešna okna (65 in 74 x 112 cm) podstrešne stopnice (120/60 cm) po izjemno ugodnih, do 20% nižjih cenah. OMOGOČAMO: a) nakup na POTROŠNIŠKO POSOJILO (1+4 obroke) -8% obrestna mera, (1+6 obrokov) - 20% obrestna mera b) nakup na OBROČNO ODPLAČILO S ČEKI (1+3) OBIŠČITE NAS ČIMPREJ - KOLIČINE SO OMEJENE! INFORMACIJE: za maloprodajo 063/831 040, fax 063/832 140; za veleprodajo 063/831 810, fax 063/831 810 ČETRTEK 22. novembra 10.15 Norčije v živalskem vrtu, otroška oddaja. 11.00 Analitična mehanika. 11.30 Angleščina. 11.45 Muzzuy, angleščina za najmlajše. 12.00 Poročila. 15.20 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka. 17.40 Živ žav. 18.30 Že veste..., izobraževalno svetovalna oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Volitve '92. 21.40 Tv variete. 22.45 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.10 Poslovna borza. 23.25 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Beverly Hills, ameriška nanizanka. 16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi — Koper. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20 00 Pan, tv igrica, 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, naniz, 21,00 Po sledeh napredka, 21.30 Življenje s sevanjem: Umetni viri. 22.00 Večer avstralske TV, 7.00 Dobro jutro. Hrvaška; Trouble in Mind, humor, serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke. 12.00 Poročila, nato serijski film. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Sleepers, pon. 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni razgovori. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 20.45 Zabavna oddaja. 21.30 Ekran brez okvira. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. Čas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.15 Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Gradovi, gore, vino, avstr. ljudska glasba .21.20 Pogledi od strani. 21.30 Talka na stolpu, amer. film (Peter Fonda Britt Ekland). 23.00 Čas v sliki. 23 05 Vdovin boj, amer. film (Dorothy McGuire). 0.35 Mannix, kriminalka. 1 20 Teletekst. 1.25 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA. TV C.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra. pon. 9.30 Hotel. 10.20 Sestrična, ponovitev ljudske igre. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje. Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 VVolffov revir, serija. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam, v živo. 22.15 Gospodar Centralnega parka, akcijski film, 1985 (Tommy Lee Jones, Helen Shaver). 0.10 Eletric Blue, erotična serija. 0.50 MacGyver, pon. EEZ 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Francoščina. 10.30 Argumenti (VValter Schiejok). 11.45 Črno na belem. 12.15 Maščevanje nomenklature: Vzhod po komunizmu. pon. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalna serija. 14.50 Risanke. 15.00 Otroški spored. 15.05 Knjiga o džungli, risanka. 15.30 Dvanajstletni izumitelj v Novi Zelandiji. 16.15 Otroški kulturni klub. 16.30 Izbira poklica. 17.00 Mini Čas v sliki 17 10 Spored po žel/ah. 18.00 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy 16.00 Hans Meisner. 17.00 Tvegano' 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Angel za Felixa. 21.15 Klic v sili. 22.15 Kako, prosim? (Gert Mueller Gerbes). 23.15 Gottschalk. 0.00 Zakon v LA. 1.00 Grozno prijazna družina. pro 7 5.25 Vegas, Kivi, Trick 7. 10.05 Dvakrat na dan, ponovitev filma. 11.50 Ceste San Francisca. 12.45 Bili Cosby. 13.15 Perry Mason. 14.15 VVestern Union, vestem, 1940 (Virginia Gilmore, Ran-dolph Scott). 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosbv. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevi ,ik. 20.15 Denar Sama Cooperja, vestem, 1966 (Van Heflin, Klaus Kinski). 22.25 T J. Hooker, serija, 1982 (VVilliam Shatner). 23.30 Piranja 2, grozljivka, 1981 (Tricia 0'Neal). 1.20 Nočna patrulja, ponovitev. PETEK 23. novembra 9.20 Moja družina in ostale živali, angl. nadalj. 10.20 Po sledeh napredka, pon. 10.50 Življenje s sevanjem: umetni viri. 11.20 Alpe-Donava-Ja-dran, pon. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 13.35 Večer avstralske tv, pon. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 13.35 Večer avstralske tv, pon. 16.20 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 volitve '92. 22.05 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka. 22.50 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Beveriy Hills, ameriška nanizanka; Vsi so zmagovalci, angleški film. 16.45 Sova. pon. 18.00 Regionalni program Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19,30 Dnevnik RAI 3. 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos, 20.45 Gozdarska hiša Falkenau, nem. naniz. 21.15 Večerni gost. 22.05 Studio City. 20.15 Derrick, kriminalka, 21.15 Zdravje. 21.35 Dolga revščina, amer. komedija. 23.05 Čas v sliki. 23.10 Večerni šport. 23.30 Smrtonosno zlato, amer. kriminalka. 1.05 Mannix, kriminalka 1.50 Teletekst. 1.55 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV sati 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Zdravje. 9.30 Hotel. 10.20 U. Meyer: Ugovarjam! 11.10 VVolffov revir, ponovitev. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje. Hotel. 16.00 Cagney in La-cey. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18 15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 India-na Jones, in tempelj smrti, pustolovski film, 1984 (Harrison Ford. Kate Caps-haw). 22.25 Nogomet. 23.25 Marilyn. vroča kot vulkan, erotični film, 1985 (Olinka). 0.40 Electric Blue, ponovitev. r ti plus 7.00 Dobro jutro. Hrvaška, serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Živeti kot ves svet. 12.00 Poročila, serija 13.30 Mikser M. 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Sleepers, pon. 15.40 Sleepers, pon. 15.40 Unprofor 16.00 Poročila. 16.05 Tečaj nemškega jezika. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Morje. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Video film. 20.55 Klub, avstralski film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara (907) 14.15 Springfieldova zgodba, 15.00 Quincy. 16.00 Hans Mesier. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Narodna glasba, 12. novih nadaljevnaj. 21.45 Grad ob Vrbskem jezeru 22.15 Novi karaoke shovv (Ingolf Lueck). 23.15 Gottschalk 0.00 Pojdi in sleči »dirndl«, erotični film, 1973. 1.35 Tutti Frutti. SOBOTA 24. novembra ^mMmmmmm 7.55 Radovedni Taček: Lev. 8.05 Lonček kuhaj: Solata iz špagetov. 8.20 Oscar Junior: Želvina skrivnost, ital. naniz. 8.30 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce. 9.05 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 13.50 Večerni gost, pon. 14.40 Tednik, pon. 15.30 Ostržkove prigode, ital. nadalj. 16.20 Marijana, franc. risanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Otoki ljubezni, pon. nemške serije. 18.00 Prisluhnimo tišini! 18.30 Dober tek! 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.45 Križ kraž. 21.50 T. Hayyes: Hilton Bangkok, avstral. nadalj. 22.40 Dnevnik 3. 23.10 Sova: Popolna tujca; Be-verly Hills; Cherry 2000, amer. film. 14 35 Tok. tok. pon. 16.30 Sova. pon. 17.45 Poglej in zadeni. 19.00 Zabavna oddaja. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Resna glasba, 20.30 L'homme en colere, francosko-kanadski film. 22.00 Tračari- je- Knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Podoba Avstrije. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zmaga ljubezni, italijanski film. zadnji del. 21.45 Zlata dekleta, serija. 22.10 Teror po telefonu, amer. grozljivka (Patricia Char-bonneau, Sam Freed). 23.35 Čas v sliki. 23.45 Mož, ki je dvakrat živel amer. srhljivka (Ročk Hudson, Salome Jens) 1.30 Teletekst. 1.35 Ex libris. 1.40 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV| sat 1 11.00 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovalni šov: Maroko, 2. del. 13.35 Cagney in Lacey. 14.25 Moško gospodinjstvo. 15.00 Izginula ženska, komedija, 1937 (Hans Moser). 16.30 Svet živali. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra. 18.00 Nogomet, nemška liga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Slepo zaupanje, dvodelni tv film, prvi del, 1990 (Robert Urich). 22.00 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.00 Trije ..dirnd-li.< v Parizu, erotični, 1981. 0.45 Mary-lin, vroča kot vulkan. rtl plus 's? ' pro 7 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro poglej. 10.00 Ruščina. 10.30 Kaj ve mama o ljubezni, amer. veseloigra (Rex Harrison, Kay Kendall, Sandra Deb). 12.05 Živali v pampi. 12.15 Reportaže v Avstriji. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalna serija. 14.50 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 S slabo oceno do uspeha. 16.35 Vif-Zack. 17.00 Mini Čas v sliki. 9.55 Zlato Sama Cooperja, ponovitev vestema. 11.55 Ceste San Francisca. 12.50 Bili Cosby. 13.20 Parry Mason. 14.15 Matlock, ponovitev kriminalke. 15.50 Hartovi 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Eddie Dodd, serija (Treat VVilliams). 20.00 Dnevnik. 20.15 Sezona v Slazburgu, komedija, 1961 (Peter Alexander, Gunther Philipp). 22.25 Mike Hammer. 23.35 Mačje pokopališče (Pet Sematary), grozljivka Stephena Kinga. 1989 (Dale Midkiff). 1.30 Jake in McCabe. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška. 10.30 Edu-kon, šolska oddaja. 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke. 12.00 Poročila. 12.05 Beverly Hills, pon. 12.50 Allo. allo. pon. 13.20 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Pozdravi iz domovine. 14.35 Izbrali ste. poglejte. 16.00 Poročila. 16.10 Dok. oddaja. 16.55 Buflonci. 17.20 Televizija o televiziji. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Tv teden. 20.20 High-Ballin, ameriško-kanadski film. 22.00 Dok. oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 13.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. 10.30 Universum, Hulk, Robocop. 12.30 Michel Vailant. 13.00 Želve. 13.30 Princ Bel-Aira. 14.00 Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo, možen prenos tenisa iz Antwerpna. 14.55 Knight Rider. 15.50 A-tema. 16.50 21, Jump Street, 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 19.15 Beverly Hills, 90210. 20.15 Posodi mi tvojo ženo, veseloigra. 22.00 Planšarica, zabavni spored. 23.00 Erotični film po želji: Matura na šolski klopi, 1982 ali Druga pomlad, 1975 ali Maščevanje, 1974. 0 30 Grof Drakula grize sedaj na spodnjem Bavarskem, erotični. Him-HiiMM ,'M« 11.00 Divja Amerika. .12.00 Poslovna ura. 13.30 Iz časopisov. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Črna serija. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.40 Finance. 23.00 Go For Broke, vojna drama, 1951 (Van Johnson, Gianna Maria Canale). 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Zveneča Avstrija: Gradovi, gore in vino 10.30 Labod. amer. filmska romanca (Grace Kelly, Alec Guiness). 12.15 Burleska. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Kaj se je zgodilo na gradu VVildberg, avstr. film (Michael Schanze, Sylvia Lukan). 15.10 Ptiči z mokrimi nogami. 15.25 Burleska. 15.30 Otroški spored, nato Ptič Gabo, risanka 15.35 Disneyeva tolpa gumijastih medvedkov, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 pro 7 5.45 Lassie, divje kraljestvo. 8.45 We-. stern Union, ponovitev vestema. 10.30 Sezona v Salzburgu, ponovitev komedije. 12.20 M.A.S.H. 12.45 Eddie Dodd, serija. 13.40 Kraljestvo živali. 14.30 Loterija. 15.20 Izbira orožja, kriminalka, 1976 (John Mils, Donald Pleasance), 17.00 Vihar nad Jamajko, pustolovski, 1965 (Anthony Ouinn, James Coburn). 19.00 Srečno pot, Singapur, serija. 20.00 Dnevnik. 20.15 Super dekle, fantazijski, 1984 (Faye Dunaway, Helen Slater, Peter 0'Toole). 22 05 Coldfire, akcijski 1989 (Wings Hauser). 23.50 Simon Templar. 1.00 Piranja 2, grozljivka, pon. NEDELJA 25. novembra gledališča Ensemble na dunaju. 23.40 Bartok: Grad vojvode Modrobradega, opera v enem dejanju. 0.45 Arditti Xe-nakis Ouartet. 1.00 Teletekst. 1.05 Ti: soč mojstrovin. I I VI V «1 MVI> 1 P \ ,« SATELITSKA TV 9.10 Živ žav. 10.00 Ebba in Didrik. 10.30 Folklorni ansambel iz Bratislave. 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Slovenski magazin. 12.35 Videomeh. 13.05 Begunci, tu z narfli. 13.20 Slovenci v zamejstvu, pon. 15.15 Maksim Gorki: Življenje—Klima—Samgina. 16.40 Novosti založb, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Poštar zvoni vedno dvakrat, amer. film. 18.55 Tv mernik. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Življenjske preizkušnje. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Ameriške videosmešnice; Beverly Hills. 14.10 Sova, pon. 15.30 Športna sreda. 19.30 Dnevnik. 20.00 Druga godba '92. 20.35 Gostjetoga, angl. dok. oddaja. 21.25 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadalj, 22.20 Mali koncert: Vladimir Hrovat — orglice, Ruda Kosi — harfa. 22.30 Športni pregled. 8.30 Poročila. 8.45 Slika na sliko. 9.30 Hišni ljubljenci. 10.00 Poročila. 10.05 Huckleberry Finn in prijatelji, pon. 10.30 Nedeljski živec. 11.30 Oddaja narodne glasbe. 12.05 Plodovi zemlje. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Mladinski film. 15.00 Opera Box. 15.30 Nedeljsko popoldne. 17.20 Tulsa, ameriški film. 18.50 Bubimir. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dramska nanizanka. 21.00 Sedma noč. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.05 Narava v človeških rokah: Spremenjena reka. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik in vreme za prihodnji teden. 12.30 Vsakdanjik, pon. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Sestanek v Madridu, amer. kriminalka (Rex Harrison, Rita Hayworth). 15.05 Vila Broc-kelstein, risanka. 15.15 Burleska. 15.20 Verski praznik. 15.25 Ljubi Bog. 15.30 Otroški spored, nato Octopus, kviz, 15.55 Pregled sporeda. 16.00 Kakor metulj v vetru. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Sedem brez, serija v 13. delih. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Blues Kaisermuhlen. 21.10 Mož iz Tirolske: Dietmar Schdherr. 22.10 Buda. 22.15 Pomočniki pri filmu. 22.40 25 let sat 1 10.30 Slepo zaupanje, ponovitev 1. dela filma. 12.15 Kino. 12.40 Pozor, kamera. 13.10 Moško gospodinjstvo. 13.40 Enterprise. 14.40 Black, črni blisk, serija. 15.10 Beg s planeta opic, znanstveno fantastični, 1971 (Roddy McDovvall, Kim Hunter). 17.00 Tarzan (Wolf Larson). 17.30 Kopališki mojster, serija, 18.30 Nogomet. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 V Munchenu stoji Hofbrauhaus, zabavni spored. 22.10 Pogovor v stolpu. 23.30 Poročila. 23.35 Reportaže o okolju. 0.00 Beg s planeta opic. rtl plus. 10.05 Mož iz Atlantisa. 11.00 Borago-ra, serija, 12.00 Tropical heat. 13.00 Nogomet. 13.30 Munsterjevi ali prenos tenisa iz Antvverpna. 14.00 Iskanje Bigfoota, pustolovski, 1987 (Colleen Devvhurst). 16.00 A-team. 17.00 Misijonarja, akcijska komedija, 1974 (Bud Spencer, Terence Hill). 18.45 Poročila. 19.15 Potovalni kviz. 20.15 Smrtonosna igra, kriminalka, 1991 (Bud Spencer, P. M. Thomas) 21.55 Spiegel TV 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night, Ljubezenske ure. 0.00 Kanal 4. pro 7 5.35 Lassie, Kraljestvo živali, Planet velikanov. 8.30 Velik gobezdač, komedija, 1967 (Jerry Levvis). 10.35 Puščavske podgane, vojni, 1953 (Richard Burton, James Mason) 12.05 M A. S H. 12.35 Bili Cosby. 13.05 Srečno pot, pon. 14.05 Kraljestvo živali. 15.00 Denar in ljubezen, drama, 1981 (Ray Sharkey, Ornella Muti, Klaus Kinski). 16.45 Balduin, komedija, 1968 (Louis de Funes). 18.30 Matlock, začetek serije, 1986 (Andy Griffith). 19.30 Repor-ter, politični magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Agentka krat dva, kriminalka, •1989 (Jackee). 22.20 Ne glej sedaj, grozljivka, 1973 (Julie Christie, Donald Sutherland). 0.30 Simon Templar. PONEDELJEK 16. novembra 9.10 Trije rokomavhi, lutkovna igrica. 9.50 J. Mortimer: Odloženi raj. 10.35 Tv mernik. 10.50 Forum. 11.10 Utrip. 11.40 Zrcalo tedna. 12.00 Poročila. 15.50 Slovenski magazin. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Padalo. 17.20 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce: Amerika je daleč. 18.05 Oscar Junior: Sanjam ali bedim. 18.15 Obzorja duha. 18.50 Werner Fend: Moja knjiga o džungli. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Predsedniški kandidati se predstavijo. 21.40 Svet na zaslonu. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Brooklynski most; Beverly Hills; Ameriška kronika. lili »iiiišiis 16.15 Sova, pon. 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Slovenska kronika Regionalni programi-Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik RAI 3. 20.00 16 črk, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. naniz. 21.00 Gospodarska oddaja: Evropa 2000. 21.30 Sedma steza. 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Knežji kamen, pon 22.45 Ligejin grob, angl. film. 0.05 Talk shovv. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; Serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Zviti lisjak, lut. serija. 12.00 Poročila; Serija. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Poletel bom, pon. 15.35 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Učimo se o Hrvaški. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.55 Južnjak, avstralski film 22.25 Glasba. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. TV fiVSTRIJfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne. 9.30 Iz parlamenta. 10.30 Brigadoon, ameriški filmski muuzikal (Gene Kelly, Van Johnson, Cyd Charisse). 12.15 Šiling. 13 00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Sinha Moča. 14.00 Kobra prevzemite. 14.50 Flamingi ob močvirnem jezeru. 15 00 Otroški spored. 15.05 Nils Hol-gersson, risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Drugi obraz. 16.15 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 17.00 Mini Čas v sli- ki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Sedem brez. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojsrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice. 22.10 Nebo nad Berlinom, film. 0.10 Čas v sliki. 0.15 Črn tovor iz Tajvana. 1.45 Teletekst. 1.50 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV sat 1 9.05 Svet živali: leopardi. 9.30 Enterprise. 10.20 V Muenchenu stoji Hofbrauhaus, ponov. 12.00 Kolo sreče. 12 45 TV borza 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse 17.45 RR 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hribovski zdravnik, družinska serija. 21.15 Zlata parada uspešnic, modera-torja Peter Bond in Frederic Meisner. 22.00 Fantastični fenomeni. 23.00 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Kanal 4. rtl plus 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Cigare za šefa, kriminalka, 1971 (Roddy Mc-Dowall). 21.45 Qumcy. «22.45 Kulturni magazin. 23.15 Gottshalk v živo. 0.00 Tropical Heat. pro 7 5.00 Planet velikanov, Trick 7. 9.45 Vihar nad Jamajko, ponovitev filma. 11.40 Matlock, ponovitev serije. 12.35 Reporter, pon. 13.05 Agentka s srcem. 13.55 Shortlist. 14.10 Agentka krat dva, ponovitev kriminalke. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosbv. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Avtor! Avtor!, komedija, 1982 (Al Pacino, Dyan Cannon, Tu-esday Weld). 22.30 Kobila, erotični, 1978 (Joan Gollins, Oliver Tobias, Sue Lloyd). 0.15 Vojna svetov. 1.20 Coldfire, akcijski. TOREK 27. novembra II\/ \MM šl I V I 9.50 Zgodbe iz školjke. 10.20 Učenje angleščine s pomočjo videa. 19.45 Muzzy, angl. za najmlajše. 11.00 Prisluhnimo tišini. 12.00 Poročila. 15.45 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. 15.30 Ligejin grob. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Lonček kuhaj: Snežni žli-čniki s kremo. 17.25 Prvi uspehi: Gal Faganel — violončelo, prof. M. Faga-nel — klavir. 17.30 Denver — poslednji dinozaver. 17.50 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Mariborska regija. V pričakovanju volitev. 21.40 E. Somerville — M. Ross: Prava Charlotte. 22.35 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Haggardi II; Beverly Hills. i> M<« vgm v\m 14.55 Svet na zaslonu. 15.35 Sova. 17.20 Svet poroča. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Koper. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik ORF 20.00 16 črk, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. 21.00 Glasba. shovv in cirkus, Joan Baez. 22.00 Osmi dan. 22.50 Novosti založb. 23.00 Svet poroča. 7.00 Dobro jutro. Hrvaška, nato serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko. 14.50 Shadovv of the Noose 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Učimo se o Hrvaški. 16.35 Malavizija. 17.00 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Govorimo o zdravju. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Sartre, tuja dok. nanizanka. 21.00 V ospredju, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.35 Poročila. TV fiVSTRIJfi 1 Narava v človekovih rokah: Izrabljena zemlja. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Partija življenja, amer. film (Faye Dunaway). 22.55 Jaz ali ti, avst,". film (Hansi Lang, Beate Finckh). 0.30 Čas v sliki. 0.35 Manix, kriminalka. 1.20 Teletekst. 1.25 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV sat 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9.30 Fantastični fenomeni. 10.25 Zlate uspešnice, ponovitev. 11.05 Hribovski zdravnik, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 15.50 MacGyver. 16.50 Tenis: Sven Arne Goern—Matthias Stach, prenos iz Frankfurta. 19.00 Nogomet. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Tenis, prenos iz Frankfurta. 0.00 Spiegel TV. 0.30 MacGyver 1.25 Na begu. rtl plus 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owe(fcMarshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Tenis, ženski masters turnir v New Yorku, povzetek. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kolegi, kolegi, Linda de Mol. 21.15 Zore, serija. 22.15 Explosiv, vroči stol. 23.15 Gottschalk šov. 0tX) Zakoni in red. 1.00 Grozno prijazna družina. pro 7 HimmH.TN« 6.00 Super shop mix. 11.00 Fokus. 11.30 Turistični magazin. 12.00 Financial Times. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo 11.00 Religiozni spored. 13.30 Jutrišnji svet. 16.00 Evropski žurnal. 17.30 Hang Loose. 18.00 Video moda. 19.00 Financial Times. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Mr. Imperium, drama, 1951 (Lana Turner). 22.00 Poročila. 22.30 Richard III, drama. _ 18 30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20 00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Eco Record. 22.00 Novice. 22.40 Finance. 23.00 Zabavni gospod X, drama, 1948. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Klub seniorjev. 10.15 Panopti-kum. 10.30 Tujec v vlaku, ameriški film. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalka. 14.50 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am dam des. 15.50 Drugi obraz, angleška otr. serija. 16.15 Detektivi za okolje. 16.30 Gameshovv. 17.00 Mini Čas v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 5.20 Planet velikanov, Trick 7, Hartovi. 10.05 Balduin, ponovitev komedije. 11.45 Ceste San Francisca. 12.40 Bili Cosby. 13.15 Harry Fox. 14.05 Avtor, ponovitev komedije. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Velikonočne počitnice, komedija, 1982 (David Knell, Perry Lang). 22.20 Chatova dežela, vestem. super channel 6.00 Super shop, mix. 9 00 Cnannel E. 11.00 Potovalni magazin. 12.00 Financial Times. 13.30 Novice. 14.00 Tabloidne novice. 14 30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19 30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22 40 Finance. 23.00 Poljub (O Beijo no Asfalto), brazilski film, 1981 (Tarcisio Meira). Kdor išče, ^ ta najde!. slliso tfWWWHMMKIOUUJ SREDA 18. novembra IV M« VI SI I i | 9.50 Denver — poslednji dinozaver, pon. 10.15 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, pon. 11.00 E. Somerville-M. Ross: Prava Charlotte, angl. nadalj., pon. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Klub Klobuk, oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Filozof, nem. film. 21.30 Sprehodi po stari Ljubljani. 22.00 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Radio FM, amer. naniz.; Beverly Hills, amer. nanizanka. 15.55 Osmi dan, pon. 16.45 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Maribor. 19.00 Psi-ho. 20.00 Športna sreda. 21.30 Kvartet pozavn Slokar, 3. oddaja. 7.00 Dobro jutro, Hvarška; serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Zgodbe o lisici. 12.00 Poročila; serija. 13.30 Monofon. 14.05 Slika na sliko 14.50 Shadovv of the Noose. 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Jimmy Reardon, amer. film. 21.45 Dok. oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila. TV fiVSTRflfg * 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9 30 Kultura. 10.00 Angleščina za naprednejše. 10.30 Partija življenja, amer. film (Faye Dunaway). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, serija. 14.50 Družina Meier, serija. 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Pomoč za Dagoberta, lutke. 15.50 Drugi obraz, angl. otroška serija. 16.15 Hel-mi, otroški prometni klub. 16.20 Nekoč je bilo ... 16.30 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.55 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Sedem brez, serija 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kaj se je zgodilo z VVillijem?, nemška filmska komedija (Heinz Erhardt, Helen Vita). 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Zore, mož brez meja, kriminalna serija. 22.40 Sam proti vetru, ameriški film (Judy Daviš, Sam Neill). 0.20 Čas v sliki. 0.25 Dva tedna v drugem mestu, amer. film (Kirk Douglas, Cyd Charisse). 2.10 Teletekst. 2.15 Tisoč mojstrovin. iS4TEIIlSI^ TV sat 1 10.50 Zajtrk pri Tiffanyju, komedija, 1960 (Audrey Hepburn, George Pep-pard). 12.50 Poročila. 12.55 Freddy Quinn predstavlja cirkuški festival v Veroni. 14.35 Dobrodošli, gospod Chance, komedija, 1979 (Peter Sel-lers). 16.50 Tenis, prenos iz Frankfur-ta. 19.00 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Tenis, prenos iz Frankfurta. 0.00 Dillinger, kriminalka, 1973 (Warren Oates, Ben Johnson). rtl p1us 8.10 Morgan pospravlja, komedija, 1986 (Lynn Redgrave). 9.50 Poročno potovanje, komedija, 1969 (Liselotte Pulver). 11.25 Marco Polo, pustolovski, 1964 (Omar Sharif, Horst Buch-holz). 14.00 Mini zvezHe 1992. 15.00 Tenis, ženski masters v New Yorku, povzetek. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Petrova glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Vrnitev v prihodnost 2, znanstvenofantastična komedija, 1989 (Michael J. Fox), 22.15 Stern TV 23.15 Gottschalk. 0 00 Sunset beat pro 7 8.45 55 dni v Pekingu, zgodovinski spektakel, 1962 (Charlton Heston, Ava Gardner). 11.40 Ceste San Francisca. 12.30 Bili Cosby. 13.00 Hartovi. 13.35 Kraljestvo živali. 14.45 Na daljnem horizontu, vestem, 1955 (Fred MacMur-ray, Charlton Heston). 16 40 Štirje nori tipi, komedija, 1979 (Dennis Ouaid, Daniel Stern) 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Perry Mason in smrt nekega idola, kriminalka, 1990 (Raymond Burr). 22.05 Jake in McCabe. 23.05 Umazana vojna, kriminalka, 1984 (Pierre Qudry). 0.45 Vojna svetov. super channel 11.00 Onkraj jutri. 11.30 Poslovne novice. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Magazin. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Fokus 22.30 Financial Times. MMWWUUUUUUOOO Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in zaloiniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 in 97,2 MHz ČETRTEK, 12. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. Stranke se predstavljajo. 10.00 Poročila, Pesem tedna. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 13. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 14. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 15. NOVEMBRA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50 epp sporočila). 18.30 Minute z domačimi ansambli. 19.30 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 17. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila, Pesem tedna. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 18. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 18.30 Živ žav. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. Z zavodom za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči boste lahko lažje premoščali krizne čase Poldrugo leto delujoči Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom je v današnjih časih za marsikoga pravo odkritje. Dejavnost, ki jo Zavod opravlja, je v principu nadaljevanje tradicije nekdanjih »čebelic«, ki so jih gojile delovne organizacije, pred tem pa nekatere zadruge. Pri nas se tako kot edina tovrstna in neprofitna institucija Zavod pojavlja v vlogi organizatorja pretokov denarnih sredstev, ki jih združujejo njegovi člani v časovnem obdobju od treh do petih let. In v čem je bistro obstoja Zavoda in kaj lahko ponudi svojim članom? Glavni namen ustanovitve Zavoda je bilo razmišljanje o možnostih izvajanja vzajemne pomoči tistim, ki ne morejo vedno priti do denarnih sredstev preko ugodnega aranžmaja na osnovi ponudbe različnih finančnih institucij ali posameznikov. Za denar, ki si ga izposodimo, moramo plačati tudi obresti, ki so seveda odvisne od dobe vračila teh sredstev. In ker so časi taki, da je vsakovrstno kreditiranje prej drago kot poceni, je Zavod občanom Slovenije ponudil aranžma, ki je vreden premisleka: vzajemna denarna pomoč članom po načelu solidarnosti in vzajemnosti, saj jim njihova povezanost omogoča pridobitev denarnih sredstev prej, kot bi jih lahko fizična ali pravna oseba praktično sama privarčevala, če bi odvajala ustrezen del sredstev od svojega dohodka. In še nekaj: združevanje sredstev je brezobrestno tako pred pridobitvijo kot tudi po pridobitvi vzajemne pomoči. OBVESTILO Liberalno-demokratska stranka, občinski odbor Velenje obvešča svoje člane, simpatizerje in druge občane velenjske občine, da je novi sedež stranke v Delavski univerzi Velenje, drugo nadstropje. Telefonski številki pa sta še vedno 854-831 in 853-061. Prijazno vabljeni na obisk! Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči torej omogoča svojim članom ugodnost, ki je tisti, ki se niso vanj vpisali, ne morejo uživati. Skozi brezobrestno združevanje sredstev v časovnem obdobju treh do petih let, kolikor traja ciklus varčevanja in s tem tudi pogodbeno razmerje z Zavodom, postanejo člani upravičeni do pridobitve vzajemne pomoči na osnovi prednostne liste (dneva, ko so se vpisali v Zavod) ter najmanj 6-mesečne čakalne dobe, ko jim Zavod lahko izplača denarna sredstva seveda v višini, ki bi jih sicer na tak način privarčevali v 40- ali 60-mesečnem ciklusu. Naj to preprosto ponazorimo s primerom: če se odločite za mesečni vložek v razponu od 1.000-15.000 SIT, bi v 40. mesecih privarčevali tolikšen znesek, kot ga dobite s preprostim izračunom — mesečni vložek pomnožite s 40. Če lahko morda gospodinjstvo vlaga v Zavod npr. 10.000 SIT mesečno, bi si v 40. mesecih torej privarčevalo za 400.000 SIT denarnih sredstev. Če bi član potreboval sredstva za kakšno večjo investicijo, nakup stanovanja ali zemljišča, se doba združevanja podaljša na 60 mesecev, najvišji možni mesečni vložek pa se poveča na 16.667 SIT. Na tak način član pridobi 1 mio SIT. Član seveda na izplačilo vzajemne pomoči ne čaka 40 oziroma 60 mesecev, sicer Zavod ne bi imel razloga za obstoj. Čakalna doba za pridobitev sredstev vzajemne pomoči je torej najmanj pol leta za nenamensko združevanje sredstev, za sta- »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. novanjsko pa najmanj 8 mesecev. Seveda je ta čakalna doba lahko tudi daljša, v mnogočem pa je odvisna od pristopov novih članov v Zavod, rednih vplačil pred pridobitvijo in rednih vračil po pridobitvi vzajemne pomoči. Sredstva za nemoten potek svojega delovanja pa potrebuje tudi Zavod, zato za svoje posredovanje in koordinacijo svojim članom od osnove za pridobitev vzajemne pomoči odšteje 5% za namen pokrivanja stroškov tekočega poslovanja. Za razliko od čebelic mora član ob vpisu plačati tudi članarino, ki znaša 300 DEM v tolarski pritivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki pa je prav tako potrebna za nemoteno poslovanje v časovnem obdobju treh do petih let, ko je član vpisan na osnovi (ene) pogodbe. Član se na dan podpisa pogodbe, plačila članarine in prvega obroka avtomatično vpiše ne prednostno listo članov, ki se nikoli ne spreminja, pač pa samo dopolnjuje. Prednostne liste sestavljajo v Zavodu za celotno območje Slovenije, upošteva pa se datum pristopa člana. Na vpogled se v vseh predstavništvih po Sloveniji in vsakdo lahko točno sledi vrstnemu redu ter kontrolira svojo pozicijo z zaporedno številko, s katero je vpisan na prednostno listo. Nihče ne more pridobiti vzajemne pomoči prej kot tisti, ki je vpisan v Zavod pred njim. Člani so izmed svojih vrst izvolili tri člane v Svet Zavoda, ki skupaj še z dvema predstavnikoma tvorijo najvišje upravno telo, ki bdi nad celotnim poslovanjem Zavoda in izvajanja vzajemne pomoči. Kdo vse se lahko vpiše v Zavod? Tisti, katerega dohodek (posameznika ali družine) je reden, lahko je to osebni dohodek, invalidnina, pokojnina, ipd. Gospodinjstvo je namreč tisto, ki se vsekakor lahko — če se že posameznik ne more — vključi v Zavod in poizkuša premostiti krizne čase na ta način združevanja sredstev. Vsekakor je treba po izplačilu vzajemne pomoči denarna sredstva tudi vrniti. Zavod je namreč poskrbel tako za varnost vloženih sredstev kot tudi za nemotena vračila, tako da so lahko novi člani v Zavodu v istem položaju kot tisti, ki so že dobili tovrstno pomoč. Odločitev je torej vaša, prav tako pa presoja o aranžmaju, ki ga ponuja. Vsekakor pa je glede na možnost, ki jo Zavod zagotavlja svojim članom, to trenutno najbolj ugoden in poceni način pridobitve denarnih sredstev, in sicer pridobljenih na osnovi in načelih solidarnosti in vzajemnosti. Zavod ima danes 20 predstavništev po Sloveniji, v Velenju pa ga najdete na Ul. Janka Ulriha 12 ali po telefonu 858-159, kjer vam bodo v popoldanskem času od 16.—19. ure radi posredovali tudi vse ostale željene informacije. Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure — za objavo v četrtek. DRAGI MIKLAVŽ! PRINESI MI DARILO IZ SEZAM-a, ki je v Šoštanju, na Trgu svobode 24. BIODOM, TEHARSKA 111, CELJE Razprodaja kuhinj različnih proizvajalcev po zelo ugodnih cenah. UNIŠPORT - V NAMI (vhod nasproti Planike) • reklamna cena rolke PROFI: 7.970,00 SIT • rezervni deli za rolko • strokovna montaža vezi na smuči in servis smuči • avtoprevleke za vsa vozila • avtodekor in ostala dodatna oprema • prodaja rezervnih delov za kolesa in servis koles. GOSTILNA »PRI KRISTINI«, »VINSKA GORA NAJNOVEJŠA PONUDBA: vsak dan od 12. ure dalje dobite sveže pečenice z zeljem in različne okusne pizze. Dober tek! TRGOVINA »HIT«, iz PESJA SPOROČA: zaradi velikega zanimanja ponovno z vami »BRUGI« • bun-de, puloverji, trenirke, jakne, nogavice, perilo. Pridite v DVORANO DOMA KS PESJE v soboto, 14., in v nedeljo 15. novembra med 9. in 19. uro! Spoštovana volilka, spoštovani volilec/ Pogovor o ZDRUŽENI LISTI in naših kandidatih je vsak dan od8.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00 ure na tel. 854 381 ali osebno na sedežu SDP Velenje, Prešernova 1. ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP '.Slovenije PRIREDITVE kulturnega centra ivan na-potnik velenje Milena Zupančič — gost četrtkovega večera Sezona prireditev se je pričela. V drugem kulturnem večeru, ki bo v četrtek, 12. novembra, ob 19.00, v knjižnici Velenje, bo Silvo Teršek predstavil portret gledališke in filmske igralke Milene Zupančič. Vstopnine ne bo! Prireditev je soorganizirala Gorenje — kulturnica. Hamlet — iz kuhinjske perspektive V soboto, 14. novembra, ob 19.30, bo v domu kulture Velenje gledališka predstava za abonma in izven. Gostovalo bo slovensko stalno gledališče iz Trsta s satiro Alda Nicolaja: HAMLET V PIKANTNI OMAKI. Režija: Žarko Petan Igrajo: Anton Petje, Lidija Kozlovič. Maja Blagovič, Alojz Milič, Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Vladimir Jure, Stojan Colja, Bogdana Bratuž, Adrijan Rustja in Franko Korošec. Gre za docela humorno preinterpretacijo usode danskega kraljeviča, gledano iz kuhinjske perspektive, vse se namreč suka okrog družine dvornega kuharja. Vstopnice 500 SIT. Kralj Lear v Cankarju V ponedeljek, 30. novembra, bo v Ljubljano odpeljal poseben avtobus na ogled gledališke predstave »Kralj Lear«. Odhod avtobusa ob 17.35 izpred Rdeče dvorane. Cena 700 SIT im vstopnica 400 SIT. KINO VELENJE Ponedeljek, 16. 11. ob 20. uri PREVARANA (Deceived) — amer. psihol. triler. Vloge: Goldie Hawn, Bili Pullman Restavratorka umetnin verjame, da živi idealno življenje s svojo družino vendar spozna, da je mož vpleten v smrt svojega šefa in ali je njen mož resnično njen mož? Nedelja, 22. 11. ob 10. uri PRED PREMIERA!!! OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI (Fried Green Tomatoes) — amer. melodrama. Smeha in joka polna zgodba o življenju na ameriškem jugu nekoč in danes ter filmski dokaz dejstva, da je prijateljstvo najpomembnejša stvar v življenju. OTROCI! V nedeljo, 29. II. vam Kino Velenje in Pluton d.o.o. pripravljata filmski maraton. Tri filme — PETER PAN, REŠITELJI V AVSTRALIJI in NE RECI MAMI, DA SMO SAMI bodo predvajali čez ves dan! Na temo iz filma boste lahko narisali risbico in avtorjih šestih najlepših lahko pričakujejo lepe nagrade! Najlepše risbice bodo tudi razstavljene v avli Kulturnega doma. KINO ŽALEC pet., 19. uri, ned., 17. in 19. uri 6. 11. in 8. U. K - 2, 13. II. in 15. 11. PRINC PLIME, 20. 11. in 22. 11. MANEKENKA, 27. 11. in 29. 11. OBRAČUN V MALEM TOKIU, KINO PREBOLD sob., 17. uri 7. 11. K - 2, 14. II. PRINC PLIME, 21. 11. MANEKENKA, 28. 11. OBRAČUN V MALEM TOKIU. tel. 883 481,888 480 faz 881990 usjisizn ocjHai., ocjtas. tr nal cas PLEMENSKO ŽREBlCKO HAFLINGER, staro 6 mesecev, prodam. © 895-122. RABLJENO, DOBRO OHRANJENO zamrzovalno skrinjo ali omaro, prodam. © popoldan 858-751 DVODELNO OMARO ZA OBLEKO, kupim. © 0602-53-413 zvečer. JEDILNI KOT IN MIZO s tremi stoli, ter omaro za dnevno sobo, prodam. © 850-193. KOMPLET SPALNICO V RJAVI BARVI, ugodno prodam. ©850-131. GARSONJERO NA KRAIGHERJEVI ulici, prodam. © 27-111 interna 383, Matej. ŽENSKO NAVADNO KOLO in haubo Gorenje, poceni prodam. Informacije po telefonu 893-582. JUGO 45 EX, letnik 10/87, prevoženih 45.000 km, garažiran, prodam. © 858-897 po 15. uri. POSLOVNI PROSTOR ZA SKLADIŠČE caa 40 m\ oddam v najem. © 881-001. BTV GORENJE, star 4 leta, prodam, tudi na dva obroka. © 855-447. SKOBELNI STROJ, debelinko in poravnalko, domače izdelave, ugodno prodam. J. Dobrove, © 832-525 od 18. do 2. ure. POUČUJEM IN INŠTRUI-RAM angleščino za vse stopnje. © 853-137. SAMEC IŠČE SOBO ALI GARSONJERO. Naslov v uredništvu. KRZNEN PLAŠČ BIZAM, malo nošen, št. 40 ugodno prodam. © 850-222. GARSONJERO, po možnosti-opremljeno, najamem za dobo enega do dveh let. © 853-430 popoldan. HLADILNIK GORENJE 120 L, ugodno prodam. ® 850-310. VHODNA VRATA, več oken, sekular za drva, ugodno prodam. © 857-682. ŠTIRIDELNO OMARO PRODAM. Cankarjeva 5, Lesnik, Šoštanj. KVALITETNE IN OKUSNE MANDARINE, ugodno prodam, dostava na dom. © 855-017. SOSTANOVALKO BREZ OTROK SPREJMEM, souporaba kuhinje in kopalnice. © 857-231. POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE parketa in drugih talnih, stenskih in stropnih oblog in montaža pohištva. © 851-110. KONFEKCIONARKO ALI ŠIVILJO, pridno in z delovnimi izkušnjami takoj zaposlimo. Lahko tudi pripravnik. Samo pisne prošnje pošljite na naslov: Pireli, za Rotov-nik, Aškerčeva II, Šoštanj. Dežurstva DELO NA DOMU NUDIM KONFEKCIONARKI ali šivilji. Pogoj: Telefon in lasten prevoz. Informacije po © 881-146 Peter. ROLETE IN ŽALUZIJE, izdelujem in montiram, balkonske ograje zagrajujem s plastičnim opažem. © 063-24-296, Andrej. Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 12. novembra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Kočevar in dr. Janežič. Petek, 13. novembra — dopoldan dr. O. Renko, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič. Soboto, 14. novembra in nedeljo, 15. novembra — dr. Renko, dr. VnjbičJn dr. Stupar. Ponedeljek, 16. novembra — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Pirto-všek in dr. V. Renko. Zobozdravstvo: V nedeljo, 15. novembra — dr. Cvetka Rogan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z eno-urno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 13. novembra do 19. novembra — Milan Matko, dr. vet. med., Topolšica 15, tel.: 892-236. Občina Mozirje: Veterinarska postaja: Do 15. novembra — Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769. OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Fax. 063 831 311 63330 MOZIRJE p p 1. V (063) 831 912 razpisuje prosta dela sekretarja Obrtne zbornice. Poleg z zakonom določenih, morajo kandidati izpolnjevati še sledeče pogoje: — visoka ali višja šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih, na katerih je bilo potrebno voditi delovni proces, delo s strankami oziroma poslovanje, — aktivna znanje nemškega ali angleškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s poskusnim delom 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od datuma objave v časopisu na naslov: OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE, Savinjska cesta 31. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od datuma izbire. ZAŠČITNI FILTRI XENIUM učinkovita zaščita inovativen, praktičen način optimalne nastavitvč&kmna m zmanjšujejo refleksno zunanjih izvorov svetlobe ■ po večujejc kontrast in čistost sfHm/ m zmanjšujejo učinke utripanja ekrana na oči m dimenzije od 14" >22" UGODNA CENA ZA VRHUNSKO KAKOVOST : 1 or; Y? //yje. 063/852-460 od 8 - 14. ure Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmagala bom — močnejša sem. Pa vendar ni bilo tako. V SPOMIN Marija Glušič iz Rudniške ceste 29 Čas mineva, žalost in bolečina pa bosta za vedno ostali v nas. Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame Ivane Spital iz Bevč 17. 8. 1901-28. 10. 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Zupancu, ki je skrbel za njeno večletno zdravljenje. ŽALUJOČI: hčerka Slavka z možem Rudijem, vnuki Darinka, Marija in Vlado „ s svojimi. Gostišče Acman Skorao 62 a, šoftuj Tel.: 881-393 Se priporočimo #*9>©0te3CS Občina Velenje Niko Kline, Podlog v Savinjski dolini št. 8/b in Claudija Novak, Ložnica pri Žalcu št. 33/f, Peter Glasenčnik, Skorno št. 3/a in Anja Andreja Trap, Skorno pri Šoštanju št. 26, Skender Koča, Velenje, Kersnikova c. št. 4 in Vezira Hasanovič, Velenje, Kersnikova c. št. 4. Q SMRTI Ivana Spital, roj. 1901, Bevče št. 14, Anton Krumpačnik, roj. 1923, Savina št. 53, Maks Pepelnik, roj. 1927, Velenje, Ul. Janka Ulriha št. 38, Silva Ribič, roj. 1918, Breg št. 32, Franc Weiss, roj. 1905, Žalec, Levstikova c. št. 7, Frančišek Napotnik, roj. 1910, Šmartno ob Paki št. 40, Marija Vouk, roj. 1896, Brezovje pri Šentjurju št. 26, Cecilija Babič, roj. 1919, Kunšperk št. 26, Ludvik Krajnc, roj. 1910, Brstnik št. II. Občina Mozirje: Anton Janžovnik, roj. 1931, Čreta pri Kokarjah 2, Vinko Ma-tijovc, roj. 1906, Luče 39. SVET VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA JAVNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRA-VLJAKOV VELENJE, Vrnjačke banje 10, Velenje v skladu z določili statuta zavoda objavlja razpis za imenovanje RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne z zakonom določene in posebne pogoje, ki so: — da je delavec v osnovni šoli in ima pedagoško izobrazbo, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem zavodu, — da je pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandat traja 4 leta. PRIJAVE Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV NAJ KANDIDATI POŠLJEJO V ZAPRTI OVOJNICI Z OZNAKO »ZA RAZPISNO KOMISIJO« v 8 DNEH PO OBJAVI. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave razpisa. Svet zavoda maftln vodovod centralno ogrevanje k elektro material tel.: (063) 881 307, 854 524 tffiOMtt d.o.o. v Mil '^MMtMMšM ........................ .............. Prešernov trg5, Šoštanj tel,; 881 307 Želimo vam prijetno martinovanje! Vabimo vas v našo prodajalno na Prešernovem trgu 5, Š oštanj, V mesecu novebru vam nudimo 10 % POPUST! ' - ' v'', 1 vjfrv '" '*/<"!* '' ' '- \ ' , * >'/ ,'"'/{ < ............................S.™;;?™ IZREDNA PONUDBA* O eiektrovodnikifPPR 3x1,5) že za 59 SIT O sanitarna keramika iz Makedonije in Italije (WC školjke že za 6.51/SIT) O vodovodne instalacije (fitingi-koleno POC 1/2"žeza 66 SIT) O radiatorjiJugoierm600x1000že za 11.112 SIT ............ K sodelovanju vabimo tudi vse montažerje za vodovod, centralno ogrevanje in elektro instalacije. w Prometna varnost v občini Velenje Se vedno premalo upoštevamo predpise in razmere na cesti! v Šmartno ob Paki Od znotraj in od zunaj "živ" Martinov praznik Pravijo, da so krajani Smartnega ob Paki nekaj posebnega. Tarnajo, kako slabo je v njihovem kraju poskrbljeno za pestrejše življenje, kako se nič ne dogaja. Ko pa nekdo pripravi kakšno prireditev, se jih vabilu nanjo odzove malo, da posebej ne omenjamo njihove pripravljenosti za sodelovanje. Člani turističnega društva iz Smartnega ob Paki ugotavljajo, da temu ni vedno enako. Množična udeležba na poletnih vaških igrah in na obisku prireditev ob letošnjem Marti- novem prazniku (od petka do nedelje prejšnji teden) je dokaz za to. V svoje zadovoljstvo in upajo, da tudi v veselje krajanov, je tokratna obeležitev spreminjanja mošta v vino uspela. Ne glede na polemike, ali je bila minula nedelja Martinova ali ne. Tudi nepripravljenost za pokroviteljstvo Erinega Vino Šmartno se ni "poznala". Klet Vipava, Zavarovalnica Adriatic, turistična agencija Dober dan iz Šempetra in še kdo so ga uspešno "zamenjali". In tako je bil 3. po vrsti Martinov praznik 92 živ od zunaj in od znotraj. Za zadnje so "poskrbeli" tisti, ki so hoteli na vsakem šanku poskusiti novo vino, za prvo pa gostje, ki so jih šmarški turistični delavci ob tej priložnosti povabili v kraj. To pa so bili prvi dan praznovanja udeleženci strokovnega predavanja o kletarjenju, v soboto prodajalci na sejma v središču kraja, 15 članov Društva šaleških likovnikov, ki so pridno ustvarjali v prelepi jesensko obarvani naravi na obromkih Malega vrha. Za razpoloženje najmlajših krajanov so poskrbeli gledališčniki - srednješolci Katoliško prosvetnega društva Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem s predstavo Šalom Expon, popoldne pa pevec Zlatko Dobrič. Nedelja je minila v znamenju nadaljevanja sejma in pokušnje mladega vina v središču kraja, popoldan pa je zapolnil prikaz starih ljudskih opravil (predstavili so jih vaški ■ odbori) in koncert Big Ben kvarteta. Organizatorji zatrjujejo, da bodo kljub obilici dela zanje prireditev pripravili spet prihodnje leto. Kar je bilo dobrega bodo ohranili, slabosti pa zamenjali z novimi idejami. Konec koncev se tudi vinske kulture, kar naj bi bil eden od ciljev omenjene prireditve, ne da vzgojiti z eno, dvema ali tremi prireditvami. Sobotna akcija med Slemenom in Črno Krajani družno "odprli" cesto "Kadar ne gre drugače, je potrebno prijeti za kramp in lopato in se lotiti dela", so dejali krajani Javorja, Šentvida, Razbotja, Črne in Zavodenj, ko so se v soboto lotili popravila ceste Šoštanj-Šentvid-Črna na Koroškem. Na omenjeni cesti je Cestno podjetje, ki bi moralo zanjo skrbeti, postavilo znake, da je zaprta. Za prebivalce ob tej cesti pa je ta življenskega pomena, saj se po njej vozijo otroci v šolo, delavci v službo, kmetje po opravkih, občini pa se izgovarjata, da je cesta republiška in zanjo nimata denarja. V soboto se je na tej cesti na odseku Sleme-Črna zbralo skoraj štirideset krajanov, ki so ročno in s pomočjo strojev in traktoijev začeli urejevati cestišče in odvodnjavanje z željo, ^la bo cesta spet prevozna. Edo Žlebnik: "Nam bo kdo pomagal?!" Udarniška akcija, katere pobudnik so bili Zeleni Velenja, je bila nekakšen protest proti vsem tistim, ki jim ni mar kakšne ceste imajo krajani bolj oddaljenih zaselkov. Prva udarniška akcija je bila že 22.av-gusta na cesti Zavodnje-Sentvid, o sobotni pa je Edo Žlebnik iz Šentvida povedal: "Menim, da je akcija uspela, na cesti smo postorili najnujnejša dela. Poravnali in razširili smo cestišče, požagali drevje, ki je viselo na cesto, uredili za silo odvodnjavanje in podobno. Delali smo kar je bilo v naši moči in s tem opozorili občini Velenje in Ravne, da ne bi gledali le svojih ozkih interesov za centre, ampak bi se spomnili tudi ljudi v oddaljenih krajih. Zato pričakujemo, da nam bosta občini pomagali, da bomo skupno nastopili na republiki, da to prepotrebno cesto končno tudi uredi. Že dve leti imamo podporo Zelenih Velenja in tudi to akcijo so podprli in prispevali svoj delež. V naslednjih dneh naj bi Cestno podjetje Maribor, ki naj bi cesto vzdrževalo, nanjo nasulo 150 kubikov gramoza. S tega delovnega "protesta" bomo ministrom in vladam občin poslali tudi pozdravno pisemce, da se ta stvar čimprej uredi. Pripravljeni smo vsestransko pomagati in sodelovati, če pa ne bo nobenega odziva, se bomo pač odločili za malo drugačno akcijo." B.Mugerle Po podatkih, ki so jih zbrali za prvih devet letošnjih mesecev na policijski postaji v Velenju, se je na tem območju zgodilo sto prometnih nezgod z lažjimi in hudimi telesnimi poškodbami. V istem obdobju lani so jih zabeležili sto osem. Dve nezgodi letos sta se končali s smrtnim izzidom, lani je v tem obdobju na naših cestah umrlo kar devet oseb! Nezgod s hudimi poškodbami je bilo letos trideset, lani devetintride-set. In še nezgode z materialnimi posledicami: letos so jih obravnavali 450, lani 340. Med vzroki prometnih nezgod je še vedno na prvem mestu izsiljevanje prednosti, sledi vožnja po levi strani, vožnja preko črte pri prehitevanju in zavijanju, nepravilen premik vozila in prevelika hitrost. Ta je botrovala tudi drugim nezgodam. Hitrost je težko dokazljiva, možna je edino z radarjem oziroma s pomočjo prometnega izvedenca. Sledi alkohol, ki je tudi pogost vzrok prometnih nezgod. Pri prometnih nesrečah so bili v večini udeleženci vozniki osebnih vozil, kar je na njihovo število na cesti tudi razumljivo. Tudi kolesarji in vozniki koles z motorjem so bili velikokrat udeleženi pri prometnih nezgodah, tu so posledice tudi največje. Tudi pešci niso ubežali nesrečam, nekaj udeležencev je bilo otrok in mladoletnikov iz vrst beguncev. Velenjski policisti imajo skozi vse leto več poostrenih kontrol cestnega prometa. Da ne bi bilo prepogosto tako! O tem komandir Policijske postaje Velenje Peter Očkrl pravi: "Imamo svoje akcije, prav tako pa regijske in republiške. Za vse večje akcije so vozniki oziroma udeleženci prometa preko sredstev javnega obveščanja pravočasno obveščeni. Več policistov vsak dan opravlja kontrolo mirujočega prometa in kontrolo neprometnih površin. Pričakujemo, da bodo z novim letom pričeli kontrolo tudi občinski nadzorniki. Do 25. oktobra smo mandatno kaznovali 2250 kršiteljev cestno - prometnih predpisov in izdali 1650 plačilnih nalogov. Sodniku za prekrške smo predlagali okoli tisoč kršiteljev. Poleg tega smo izrekli precejšnje število opozoril na samem kraju." Kakšna pa je po vašem prometna ureditev v Velenju? "Na policijski postaji menimo, da je prometna ureditev v Velenju zelo neprimerna, vsaj na določenih mestih. To najbolj občutijo občani sami, pa tudi upravni organi, pristojni za promet. Ko se je Velenje načrtovalo, so imeli urbanisti premalo posluha za prometni režim. Prav zato imamo zdaj cel kup težav. Naprimer na Gorici, kjer so ulice brez pločnikov, prav tako na Efenkovi. Ni prepotrebnih kolesarskih stez, do nedavnega na Partizanski, Šaleška je brez kolesarske poti. Novejše ulice kolesarske steze imajo." Zima je pred vrati, kaj priporočate voznikom? "Največja težava za voznike je prehod jesen - zima. Vozniki so> še vajeni vožnje v razmerah poletja, ko na cesti še ni večjih pasti. Pozno jeseni pa so ceste ponekod že poledenele in pozimi zasnežene. Ob tem je treba vožnjo prilagoditi razmeram, zmanjšati hitrost in upoštevati zaviralno pot. Prekontrolirati je treba pnevmatike na vozilu. Če že imamo letne gume, naj bodo te s primernim profilom, da se bodo prijele cestišča. Voznikom osebnih in tovornih vozil pa še zlasti priporočam, da si pravočasno priskrbijo tekočino za pranje •vetrobranskega stekla, saj je znano, da slaba preglednost botruje marsikateri nezgodi." Bogdan Mugerle bela kronika Policijska postaja Mozirje Drzna tatvina Prejšnji ponedeljek, v dopoldanskem času, je neznanec iz osebnega avtomobila, parkiranega na parkirnem prostoru pri upravi ZKZ Mozirje v Ljubiji, odtujil av-toradio. Lastnik P.A. iz Mozirja bo gotovo v prihodnje bolj pazil in svojega železnega konjička zvesteje zaklepal kot doslej. 10 tisoč tolarjev SIT ga je stala neprevidnost. Odpeljal dalje V torek, 3. novembra, kmalu po polnoči, je voznik osebnega avtomobila Ivan Pečnik (47 let) iz Mozirja vozil iz smeri Radmirja proti Mozirja V Šentjanžu je pri prehitevanju poškodoval kombinirano vozilo, ki ga je v isti smeri vozil Janez Vrtačnik (56 let) iz Varpolja. Pri tem je na vozilu Vrtačnika nastala večja materialna škoda. Pečnik je po trčenju odpeljal dalje , mozirski policisti pa so ga malo kasneje našli doma. Predlog zanj za sodnika za prekrške so že napisali. Skočila sta si v lase Prejšnji torek, okrog 21.30 ure, sta si doma v Poljah 11 skočila v lase J.K. in njegova žena A."Poglihati" ju bo sedaj poskušal sodnik za prekrške. Delovna nezgoda 6. novembra, okoli 7. ure zjutraj, se je pripetila delovna nezgoda v Gorenju Glin Nazarje. Zaradi dotrajanosti materiala naj bi odtrgalo enega od ventiljev, ki je padel na glavo delavcu Jožetu Acmanu iz Novih log 53. Pri tem se je ta lažje telesno poškodoval in odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Policijska postaja Velenje Vlomil skozi odprto okno V noči na 2. november je neznanec prišel skozi odprto okno pritličnega stanovanja P.H. na Cankarjevi cesti v Šoštanju. Iz police v dnevnem prostoru je odtujil žensko in moško ročno torbico z dokumenti ter denarjem. Vrednost odtujenega blaga so ocenili na okrog 14 tisoč SIT. Odnesel videokamero V noči iz 29. na 30. oktober je nepridiprav vlomil vrtec Najdihojca na Prešernovi cesti v Velenju. Iz vrtca ni odnesel igrač, ampak 130 tisoč SIT vredno videokamero Panasonic. Tatvino so prijavili šele tri dni po storjenem dejanju. Varnostni prosili za pomoč Prejšnji petek, ob 8.30 uri, so varnostniki Tovarne Gorenje v Velenju velenjske policiste zaprosili za posredovanje. Ti so na kraju ugotovili, da je osumljeni I.N. iz Velenja (26 let) odtujil v omenjeni tovarni dva ventila, prav toliko hidro-statov in eden ležaj. Vse skupaj vredno 5100 tolarjev. Namera se I.N. ni splačala, saj ga bo budnost varnostnikov stala kakšne neljube poti več, pa tudi denarja. Kupica vlomov v avtomobile Najbrž se neznanec (neznanci) ni(so) nadejal(i) tako skromnega izkupička njegovih (njihovih) podvigov v noči na 8. november. •V osebnem avtomobilu, last M.G. iz Škal, parkiranem v bližini lokala Duo v Šentilju, je odnesel žensko denarnico z vsebino vred. 5 tisoč SIT škode. V osebnem avtomobilu, last Z.K. iz Velenja, parkiranega na Cesti IX. v Velenju, pa ni očitno našel nič "pametnega". Kajti, odnesel ni nič, z vlomom pa je povzročil za 5 tisoč tolarjev škode. Tudi v osebnem avtomobilu, last A.K. iz Velenja (parkiral ga je na Cesti I v Velenju), ni našel vrednejših predmetov. Lastnik namreč ni ničesar pogrešal, jezen pa je najbrž bil, ker mu je pri nedovoljenem početju povzročil za okrog 10 tisoč tolarjev škode. Pridržan do iztreznitve 4. novembra, ob 20. uri, je I.K. iz Žarove v Velenju pripeljal na velenjsko policijsko postajo močno vinjenega L.L. Povedal je, da je hotel na silo priti v njegovo stanovanje. Trdno je bil namreč odločen, da bo pri njem prespal. Policisti so L.L. napotili domov. Ker pa je tako razgrajal, in ker je vse kazalo, da bo s kršenjem javnega reda in miru nadaljeval, je moral noč preživeti v posebnem prostoru na policijski postaji. Vlomil v prazno hišo V času od 1. do 8. novembra je neznanec vlomil v prazno stanovanjsko hišo v Topolšici, last J.G. iz Topolšice. Hiša očitno ni bila povsem prazna, saj je z njegovim odhodom izginilo več avdio kaset, gramofon in glasbena mešalna miza. Vse skupaj vredno približžno 20 tisoč SIT. Le kaj mu bo star papir? Dogodek najbrž ne bi bil vreden tolikšne pozornosti( škodo so ocenili le na 1000 SIT) , če ne bi ob tem povedali, da je neznanec preko vikenda vlomil v prostore Surovine v Šoštanju in odnesel manjši radiokasetofon ter večjo količino odpadnega papirja. Hudo telesno poškodovan Prejšnji petek, okrog 17.30 ure, se je zgodila prometna nesreča na cesti v Metlečah. Voznik osebnega avtomobila Branko Valič (40 let) iz Šoštanja je vozil skozi Metleče proti Topolšici. Še v Metlečah je zavijal levo, v tem času pa mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa 25- letni Milan Bešič, prav tako iz Šoštanja. !Med vozili je prišlo do trčenja. V nesreči pa se je Bešič hudo telesno poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Kot so zapisali v svojo beležko velenjski policisti, naj bi Valič Besiča ne opazil, ker naj bi ta vozil brez luči. Na vozilih je za okrog 40 tisoč tolarjev škode. Zapeljal s ceste 7. novembra, okrog 20. ure, so v velenjski zdravstveni dom pripeljali poškodovanega Marka Plaušiča (42 let) iz Velikega vrha pri Šmartnem ob Paki. Po obvestilu o poškodovanem so velenjski policisti odšli na teren in ugotovili, da je Plaušič omenjenega dne vozil s svojim osebnim avtomobilom po lokalni cesti v Velikem vrhu in zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste. Pri tem se je lažje telesno poškodoval . Iz velenjskega zdravstvenega doma so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Škodo na vozilu so ocenili na okrog 50 tisoč tolarjev.