FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3, 85–109, LJUBLJANA 2012 NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV THE NUMMULITINS FROM THE OUTER DINARIDS Rajko PA VLOVEC 1 IZVLEČEK UDK 56(234.422.1)“623.1”:624.131.25 Numulitine iz Zunanjih Dinaridov Numulitine so iz apnencev na Dinarski karbonatni plat- formi in iz fliša ter flišu podobnih kamnin na razpadajoči platformi. V prispevku je pregled dolgoletnih raziskav teh fo- silov iz mlajšega paleocena in iz eocena. Narejena je tudi pri- merjava z numulitinskimi združbami iz raznih delov od Špa- nije do Afganistana. Ključne besede: numulitine, paleogen, apnenec, fliš, Slo- venija, Istra, Kvarner, Dalmacija, Hercegovina ABSTRACT UDC 56(234.422.1)“623.1”:624.131.25 The Nummulitins from the Outer Dinarids The nummulitins are from limestones on the Dinaric Carbonate Platform, from flysch and flysch similar sedi- ments from degrading carbonate platform. The nummulitins are from Upper Paleocene and Eocene. In the article it is re- view of the researches of these fossils. A comparisson with nummulitins associations from different places – from Spain to Afganistan has also been done. Key words: nummulitins, Paleogene, limestone, flysch, Slovenia, Istria, Quarnero, Dalmatia, Herzegovina 1 Dr., Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 86 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 V problem poimenovanja Dinaridov in Dinarske kar- bonatne platforme, katere del je Jadranska karbonatna platforma, oziroma kakor nekateri predlagajo Jadransko- Dinarska karbonatna platforma, se ne bomo spuščali (cf. Vlahović et al. 2002; Drobne et al. 2009). V citiranih publikacijah so podrobneje opisane paleogeografske, lito- stratigrafske in biostratigrafske razmere v paleogenu južnozahodne Slovenije. V smislu Herakovih (1986, 1987) pogledov na geotektonsko delitev Dinaridov spada obravnavano ozemlje v Adriatikum in Dinarikum (Sl. 1). Na teh območjih so bile v paleogenu manjše platforme z vmesnimi bazeni. V plitvomorskih karbonatnih paleo- genskih sedimentih so številne numulitine. Po močnem poplitvenju pa tudi poglabljanju v raznih delih platforme in ponekod regresije na koncu krede se je morje začelo v paleocenu in eocenu postopoma poglabljati. Istočasno so bile številne prekinitve sedimentacije (Marjanac et al. 1998), dokler ni začela karbonatna platforma razpadati in so nastajali bazenski f lišni in drugi klastiti. Ti procesi niso potekali enakomerno po celotni platformi. Zato so bili v raznih delih različni sedimentacijski pogoji in s tem tudi razlike v favni. Na splošno so bile numulitine manj po- goste v tistih delih morja, kjer je bilo veliko alveolin, čeprav sta obe foraminiferni skupini v apnencih pogosto skupaj. Sklepamo, da so prave paleobiocenoze v karbonat- nih sedimentih Dinarske platforme redke (Pavlovec 1983, 2003 a). Pogosto nastopajo numulitine tudi v flišu ali drugih klastitih, kjer je favna na sekundarnem mestu. V tem članku je pregled rezultatov dolgoletnih raziskav numulitin iz apnencev, iz fliša ter flišu podob- nih kamnin na prostoru Slovenije, Istre, Kvarnerja, Dal- macije in Hercegovine (Sl. 1 – Fig. 1; Tabela 1 – T able 1). Potekale so deloma ob pripravljanju novih geoloških zemljevidov v merilu 1:100.000, bodisi v sklopu projek- tov in raziskovalnih nalog, deloma po naročilu raznih organizacij, predvsem INA-Naftaplin iz Zagreba in Za- voda za geološka istraživanja v Mostarju. Nekaj vrst nu- mulitin je bilo določenih za študentske diplomske na- loge. Precej pozornosti je bilo posvečenih numulitinam tako iz karbonatne platforme kot iz bazenskih delov. Numulitine smo raziskovali predvsem v slovenskih geoloških ustanovah. Zato je razumljvo, da je iz tega ozemlja največ podatkov. Najdene so od thanetija (redke) preko ilerdija, cuisija, lutetija do bartonija. Pria- bonijskih je v Zunanjih Dinaridih manj in niso še dovolj preučene. Večina primerkov je shranjenih pri Oddelku za ge- ologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Lju- bljani. V nekaterih citiranih delih so starejše, deloma revidirane navedbe numulitin, kot je to npr. za Hercego- vino (Pavlovec & Jungwirth 1996). Starost posa- meznih horizontov je v veliki meri podprta z raziskava- mi alveolin, ki jih je opravila kolegica Katica Drobne . Biocone SBZ (Shallow Benthic Zones) navajamo po Ser - ra-Kiel in sodelavcih (1998), ostale biocone v glavnem po Berggren in Pearson (2005). UVOD THANETIJ Iz mlajših delov thanetijskih apnencev so v profilih Golež in Veliko Gradišče v južni Sloveniji ter okolici Trsta (Drobne & Pavlovec 1979; Drobne, Pavlovec & Pavšič 1991; Drobne et al. 1991; Hottinger 19 7 7 ) ugotovljene Assilina ammonea tectosaga (Hottinger), Ass. yvettae Schaub in Ass. azilensis (Tambareau), ki je znana iz zgornjega paleocena in spodnjega ilerdija v okolici Trsta (Drobne & Hottinger 1971; Hottinger 1977). Iz starejšega thanetija SBZ 4 je Nummulites catari Tosquella & Serra-Kiel (Drobne et al. 2009). Omenjeno favno uvrščamo v cono SBZ 4. Za Dinar- sko karbonatno platformo bi bila uporabna cona z Assi- lina yvettae Schaub. Po stari oznaki je to miliolidni ap- nenec, po novejši slivska formacija, danes spodnje trsteljske plasti (Jurkovšek 2010). Ti apnenci so se odla- gali v podplimskem okolju. SPODNJI ILERDIJ V apnencih iz profila Golež in nekaterih drugih nahajališč v južnozahodni Sloveniji (Drobne & Pavlo - vec 1979; Pavlovec & Majcen 1986) so na prehodu iz thanetija v ilerdij Assilina ammonea tectosaga (Hottin- ger), Ass. ornata (Hottinger), nekoliko višje precej redek Nummulites gamardensis Kapellos & Schaub in prvi predstavniki vrste Assilina exiliformis (Pavlovec), ki je pogostejša v srednjem ilerdiju (Pavlovec 1966, 1976). Ta horizont uvrščamo v cono SBZ 5. V spodnjeilerdijski coni SBZ 5 so v profilu Veliko Gradišče v južnozahodni Sloveniji (Drobne , Pavlovec & Pavšič 1991) oblike, zelo podobne vrstam Assilina azilensis (Tambareau), Ass. ammonea tectosaga (Hot- tinger) in Ass. ornata (Hottinger), nekoliko višje je pogostejši Nummulites deserti De la Harpe. V mlajšem delu spodnjega ilerdija je nekaj še ne do- volj raziskanih oblik. Nummulites aff. carcasonensis Schaub je delno podoben vrsti N. minervensis S c h au b , RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 87 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 N. praecursor De la Harpe pa je manjši od tipa. Ta hori- zont sodi v cono SBZ 6 ali celo 7, morda že na začetek srednjega ilerdija. Te plasti so spodnji del alveolinsko- numulitnega apnenca iz odprtega, dobro prezračenega plitvega šelfa (Jurkovšek et al. 1996). SREDNJI ILERDIJ Iz alveolinsko-numulitnega apnenca na Velikem vrhu zahodno od Jelšan pri Ilirski Bistrici (Pavlovec 1966) je bila opisana nova vrsta Assilina exiliformis (Pav- lovec) (Tab.1,Sl.1–Pl.1,Fig.1), ki jo ima Hottinger (1977) za sinonim podvrste Ass. ammonea ammonea (Leymerie), vendar so med njima manjše razlike. V profilu pri Košani v južnozahodni Sloveniji (Knez 1989) so v starejšem delu srednjega ilerdija (SBZ 7 = srednji ilerdij 1) Assilina canalifera (D’Archiac), Num- mulites robustiformis Schaub, N. deserti De la Harpe pa tudi numuliti iz skupine Nummulites globulus, morda Nummulites nanus Schaub. V mlajšem delu tega profila (SBZ 7 ali 8) so Assilina ammonea ammonea (Ley- merie), Ass. subgranulosa (D’Orbigny), Ass. arenensis Almela, Ass. exiliformis (Pavlovec), Nummulites prae- cursor De la Harpe, N. ex gr. globulus in N. spirectypus Doncieux. Zanimivo je, da je vrsta Nummulites spirec- typus Doncieux pogosta v apnenčevih olistolitih iz cui- sijskega fliša v Vipavski dolini skupaj z N. pernotus Schaub (Pavlovec, Pavšič & Markič 1989), to je SBZ 7 ali 8. V Postojni sta bila najdena v apnenčevih prod- nikih iz fliša Assilina canalifera D’Archiac in Nummu- lites globulus Leymerie. Iz apnencev pri Renčah v Vipavski dolini sta vrsti Assilina exiliformis (Pavlovec) in Nummulites spirectypus Doncieux, to je SBZ 8 (še ne- objavljeno). V višjih delih srednjega ilerdija so v apnencih iz pro- filov Golež, Veliko Gradišče, Laže in Košana v južno- zahodni Sloveniji (Hottinger 1977; Knez 1989; Drob - ne & Pavlovec 1979; Pavlovec & Majcen 1986; Pa - vlovec et al. 1988, 1991 b; Drobne, Pavlovec & Pav - šič 19 91) Assilina exiliformis (Pavlovec), ki je v nekaterih plasteh pogosta, nadalje Ass. ammonea ammonea (Ley- merie), Ass. subgranulosa (D´Orbigny) in Ass. douvillei Doncieux. Med numuliti so ugotovljeni Nummulites minervensis Schaub, N. globulus Leymerie, N. praecursor De la Harpe, N. soerenbergensis Schaub, N. exilis Dou- villé, N. subramondi subramondi De la Harpe in N. ro- bustiformis Schaub. V enako starih apnencih so na Kvarnerskih otokih in ponekod v Dalmaciji (Pavlovec & Majcen 1986 ; Drobne & Pavlovec 1989) Assilina ammonea ammonea (Leymerie), Nummulites globulus Leymerie in N. carcasonensis Schaub. Te horizonte uvrščamo v cono SBZ 7 in 8. V nekoliko mlajših delih srednjega ilerdija iz zgorn- jega dela cone SBZ 8, so v apnencih iz profila Stolac – Hrgud v Hercegovini in Slano – Majkovi v Dalmaciji Assilina adrianensis Schaub, Ass. ammonea ammonea (Leymerie), Ass. douvillei Doncieux, Nummulites ataci- cus Leymerie, N. globulus Leymerie in N. pernotus Schaub. V enako starih apnencih so v južnozahodni Sloveniji še Assilina canalifera (D´ Archiac) in N. involu- tus Schaub (Drobne et al. 1991 b; Pavlovec, Cimer - man & Pavšič 1980). ZGORNJI ILERDIJ V najnižjem delu zgornjeilerdijskih alveolinsko-numu- litnih apnencev v profilu Veliko Gradišče in Golež v južni Sloveniji (Drobne, Pavlovec & Pavšič 1991) sta Assilina ammonea ammonea (Leymerie) in Nummulites alpinus Schaub. V višjih delih istega profila sta Nummu- lites increscens Schaub in N. subramondi subramondi De la Harpe. Te plasti uvrščamo v cono SBZ 9 ali morda v najmlajši del SBZ 8. V enako starih apnencih iz profila Golež v južni Sloveniji (Drobne & Pavlovec 1979) so Nummulites exilis Douvillé, N. globulus Leymerie, N. soerenbergensis Schaub, N. increscens Schaub, N. subra- mondi subramondi De la Harpe in Nummulites ornatus Schaub. T e plasti so iz najmlajšega ilerdija ali celo iz pre- hoda v najstarejši cuisij. V profilu Stolac – Hrgud v Her- cegovini (Drobne & Pavlovec 1989) so v enako starih apnencih Assilina adrianensis Schaub, Nummulites glo- bulus Leymerie in N. praevius Schaub. SPODNJI CUISIJ Kos apnenca iz flišnih olistostrom v Vipavski dolini v južni Sloveniji je iz bazalnega dela spodnjega cuisija, cona SBZ10, torej iz časov, ko na tem prostoru še ni bilo flišnega morja. V njem so Nummulites ornatus De la Harpe, N. bombitus Hottinger, N. haymanensis Schaub in N. subdistans De la Harpe (Pavlovec & Bačar 2004). T akšne združbe doslej v alveolinsko-numulitnih apnen- cih Slovenije nismo našli, uvrščamo jo v SBZ 10. V apnencih iz južne Slovenije so v profilih Golež in Laže, v Pivški kotlini ter na robu Krasa (Pavlovec 1963, 1976; Pavlovec & Majcen 1986 ; Pavlovec et al . 1988; Pavlovec, Pavšič & Markič 1989; Drobne & Pavlo - vec 1979; Drobne et al. 1991 a) Assilina placentula (De- shayes), Nummulites increscens Schaub, N. aquitanicus Benoist, N. partschi De la Harpe, N. burdigalensis burdi- galensis De la Harpe, N. irregularis Deshayes in N. prae- lucasi Douvillé. Te plasti uvrščamo v cono SBZ 10. V nekoliko mlajših apnencih, ki so lahko iz višjega dela RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 88 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 spodnjega cuisija že blizu srednjega cuisija (SBZ 10-11), so Nummulites distans Deshayes, N. bombitus Hottin- ger, N. buxtorfi Schaub in N. vonderschmitti Schaub, ki je bil najden tudi pri Bazovici nedaleč od Trsta (Pavlo - vec & Degrassi 1970). V spodnjecuisijskih apnenčevih prodnikih iz mio- censkih plasti pri Stranicah v severni Sloveniji so Assili- na plana Schaub, Nummulites aquitanicus Benoist in N. partschi De la Harpe (Pavlovec 2005 a). Ti precej številni in različno stari paleogenski prodniki v severni Sloveniji kažejo na nekdanjo večjo prostorsko razširjenost apnencev z alveolinami in numulitinami (Drobne K., Pavlovec & Drobne , F. 1977). V profilih Hrgud – Stolac v vzhodni Hercegovini in Slano – Majkovi v južnovzhodni Dalmaciji (Drobne & Pavlovec 1989) nastopajo Nummulites aquitanicus Be- noist, N. increscens Schaub in N. burdigalensis pergranu- latus Schaub. Te plasti uvrščamo v cono SBZ 10. V flišnih plasteh južne Slovenije (Pavlovec 1963, 1982, 2003 b ; Pav l ov e c , Pavšič & Cimerman 1983; Pa - vlovec & Pavšič 1990) je iz cone SBZ 10 nekaj numuli- tov, od katerih nekaterih v apnencih nismo našli. Doslej so bili v Vipavski dolini in Brkinih ugotovljeni Assilina plana Schaub, Ass. karreri (Penecke), Nummulites aqui- tanicus Benoist, N. burdigalensis burdigalensis De la Harpe, N. burdigalensis pergranulatus Schaub, N. pavlo- veci Schaub, N. haymanensis Schaub, N. pustulosus Dou- villé in N. archiaci Schaub. SREDNJI CUISIJ V alveolinsko-numulitnih apnencih južne Slovenije in Istre (Drobne & Pav l ov e c 1979; Drobne , Pavlovec & Ćosović 1991; Pavlovec & Majcen 1986; Schaub 1981; Mikuž & Pavlovec 2004) so Assilina marinellii marinellii (Dainelli), katere holotip je iz f liša pri Buttriu v Furlaniji (Dainelli 1915; Hottinger 1977), nadalje Ass. reicheli Schaub, Ass. laxispira De la Harpe, Num- mulites praelaevigatus Schaub, N. partschi De la Harpe, N. kaufmanni Meyer-Eymar, N. pratti D´Archiac & Haime, N. archiaci Schaub in N. ustjensis De Zanche & Pavlovec. Schaub (1995) navaja, da sta Nummulites ka- ufmanni Mayer-Eymar in N. pratti D’Archiac & Haime v Izraelu samo zgornjecuisijska, čeprav jih leta 1981 nav- aja tudi v strejšem obdobju. Poleg tega v istih plasteh z omenjenima vrstama omenja v Izraelu tudi Nummulites archiaci Schaub, N. cantabricus Schaub in N. nitidus De la harpe, ki jih najdemo v Zunanjih Dinaridih v sredn- jem cusiju. Iz okolice Pićna v srednji Istri je bil opisan Nummulites nitidus De la Harpe (Rozlozsnik 1929), ki ga kljub prizadevanjem ne moremo ponovno najti v is- trskih srednjecuisijskih plasteh (Schaub 1981). T e plasti uvrščamo v cono SBZ 11. V srednjecuisijskem apnenčevem kosu iz zgornjecuisijskega fliša v Goriških brdih sta Assilina laxispira De la Harpe in Nummulites praelucasi Douvillé. V apnencu pri Izoli v južni Sloveniji so na prehodu iz srednjega v zgornji cuisij (Pavlovec 1985) Nummuli- tes distans Deshayes in prehodna oblika med Assilina laxispira – Ass. maior, ki jo omenja Schaub (1981) tudi iz fliša pri Buttriu v Furlaniji, nadalje Ass. cf. medanica Pavlovec in N. aff. nitidus De la Harpe. V enako starih apnencih iz profila Stolac – Hrgud v Hercegovini (Drob - ne & Pavlovec 1989) so Assilina marinellii marinellii (Dainelli), Nummulites kapellosi Schaub, N. burdigalen- sis pergranulatus Schaub in N. praelaevigatus Schaub. V flišnih plasteh so bile najdene nekatere numuli- tine, ki jih iz karbonatne platforme ne poznamo, čeprav so morale tam živeti. V furlanijskih nahajališčih Buttrio, Rožac (Rosazzo), Noax in drugih (Hottinger 1977; Schaub 1981 ) so Assilina marinellii marinellii (Dainelli), Ass. laxispira De la Harpe, Ass. escheri (Hottinger), Nummulites cantabricus Schaub, N. burdigalensis per- granulatus Schaub, N. kapellosi Schaub, N. friulanus Schaub, N. tauricus De la Harpe, N. pavloveci Schaub, N. pustulosus Douvillé, N. rotularius Deshayes, N. incre- scens Schaub, N. formosus De la Harpe, N. escheri Schaub in N. irregularis Deshayes. Numulitine so iz SBZ 11. V bogatem flišnem nahajališču pri Podgradu v Br- kinih v južni Sloveniji (Khan, Pa vlovec & Pavšič 1975) so Assilina marinellii similis Khan & Pavlovec (locus typi- cus), Ass. laxispira De la Harpe, Nummulites aquitanicus Benoist, N. ustjensis De Zanche & Pavlovec, N. brkiniensis Khan & Pavlovec (locus typicus; deblo N. puschi, med N. planulatus in N. manfredi, zelo blizu srednjecuisijskega N. aff. aquitanicus Schaub 1981) (Tab.2,Sl.4, 5–Pl.2,Fig.4,5), N. postbearnensis Khan & Pavlovec (locus typicus; deblo N. brongniarti; Tab.2,Sl.2-Pl.2,Fig.2), N. rotularius Desh- ayes in N. subdistans De la Harpe. Plasti so uvrščene v zgornji del SBZ 10 s prehodom v SBZ 11. Po nanoplank- tonu je fliš pri Podgradu iz biocone z Discoaster lodoensis in D. sublodoensis, to je iz prehoda med spodnjim in sred- njim cuisijem, po planktonskih foraminiferah nekako iz biocone Morozovella aragonensis formosa P7/P8. Po l e g omenjenih so v Vipavski dolini in okolici Postojne v južni Sloveniji (Pavlovec 1981 a) Nummulites ustjensis De Zanche & Pavlovec, N. vipavensis De Zanche & Pavlovec, N. archiaci Schaub in N. irregularis Deshayes. Med pomembnejšimi flišnimi nahajališči numuli- tin v južni Sloveniji so še Ustje in Lokavec v Vipavski dolini, Postojna, Trnovo, okolica Kuteževega pri Ilirski Bistrici in še nekatera (De Zanche, P a vlovec & Proto Decima 1967; Pavlovec 1981 a,1982,1991,2006 a,b; Pa - vlovec, Cimerman & Pavšič 1980 ; Pavlovec, Pavšič & Markič 1889; Pav l ov ec et al. 1991 b). V njih so ugo- RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 89 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 tovljene Assilina escheri (Hottinger), Ass. marinellii ma- rinellii (Dainelli), Ass. marinellii similis (Khan & Pav- lovec), Ass. placentula (Deshayes), Ass. laxispira De la Harpe, Nummulites cantabricus Schaub, N. pavloveci Schaub, N. kapellosi Schaub, N. aquitanicus Benoist, N. brkiniensis Khan & Pavlovec, N. vipavensis De Zanche & Pavlovec (Ustje, locus typicus; Tab.2,Sl.3-Pl.2,Fig.3), N. ustjensis De Zanche & Pavlovec (Ustje, locus typicus; Tab.2,Sl.1-Pl.2,Fig.1), N. partschi De la Harpe, N. tauri- cus De la Harpe, N. aff. planulatus sensu Schaub 1966, N. praelaevigatus Schaub, N. praelucasi Douvillé, N. ro- tularius Deshayes, N. buxtorfi Schaub, N. archiaci Schaub, N. postbearnensis Khan & Pavlovec, N. kau- fmanni Mayer-Eymar, N. irregularis Deshayes, N. pratti D´Archiac & Haime in N. jacquoti De la Harpe. Zelo verjetno vsa omenjena nahajališča niso povsem enako stara. Flišne plasti pri Ustjah so najbrž iz najstarejšega dela srednjega cuisija ali celo iz prehoda spodnji/srednji cuisij SBZ 10/11, tiste pri Lokavcu so nekoliko starejše SBZ 10, vendar so razlike v starosti majhne. Pri Renčah v Vipavski dolini so v flišu iz cone SBZ 11 ugotovljene Assilina laxispira De la Harpe, Ass. rei- cheli Schaub, Ass. aff. placentula sensu Schaub 1981, Nummulites cantabricus Schaub, N. kapellosi Schaub, N. tauricus De la Harpe, N. aff. pomeli sensu Schaub 1981, N. haymanensis Schaub, N. kaufmanni Mayer-Eymar in N. partschi De la Harpe (še neobjavljeno). Podobne starosti so klastiti iz Podveležja v Hercego- vini (Slišković, Pavlovec & Drobne 1978; Pavlovec 2009) z Assilina marinellii similis (Khan & Pavlovec), Ass. laxispira De la Harpe, Nummulites cantabricus Schaub, N. kapellosi Schaub, N. burdigalensis pergranu- latus Schaub, N. pavloveci Schaub, N. rotularius Desh- ayes, N. brkiniensis Khan & Pavlovec, N. pustulosus Douvillé in N. archiaci Schaub. ZGORNJI CUISIJ V alveolinsko-numulitnih apnencih iz profilov Golež in Izola v južni Sloveniji (Pavlovec 1976, 1985; Drobne & Pavlovec 1979; Drobne et al. 1991 a) so Assilina cuvil- lieri Schaub, Ass. maior maior Heim, Ass. aff. tenuimar- ginata Heim, Ass. aff. praespira Douvillé, ki je zelo ver- jetno nova vrsta, Nummulites manfredi Schaub, N. cam- pesinus Schaub, N. distans Deshayes, N. polygyratus Deshayes in N. formosus De la Harpe. T e plasti uvrščamo v cono SBZ 12. Iz še mlajših delov cuisija (še vedno SBZ 12) so iz teh nahajališč apnenci z Assilina tenuimargina- ta Heim, Nummulites formosus De la Harpe in N. polygyratus Deshayes. Vrsta Nummulites campesinus Schaub je ugotovljena tudi v apnenčevih prodnikih sev- erne Slovenije. V enem od tamkajšnjih nahajališč je morda še iz začetka lutetija (Drobne, K., Pavlovec & Drobne , F. 1977). V apnencih iz profila Skradin – Dubravice v severni Dalmaciji (Drobne et al. 1991 b) in Kadim v zahodni Hercegovini (Babić et al. 1986; P a vlovec & Jungwirth 1996) sta Assilina maior maior Heim in oblika, podobna vrsti Nummulites friulanus Schaub. V zgornjecuisijskih f lišnih plasteh iz nahajališč But- trio, Noax, Rožac (Rosazzo) in drugih v Furlaniji (Schaub 1981) poznamo Assilina maior maior Heim, Ass. maior punctulata Schaub, Nummulites campesinus Schaub, N. manfredi Schaub, N. quasilaevigatus Pav- lovec, N. praelorioli Herb & Schaub, N. tauricus De la Harpe in N. friulanus Schaub, kar je SBZ 12. V okolici Ilirske Bistrice in v nekaterih drugih nahajališčih zahodne Slovenije so v flišu (Mikuž & Pa - vlovec 2002; Pavlovec 2003 b, 2006 a) Assilina maior maior Heim, Ass. medanica Pavlovec, Ass. suteri Schaub, Nummulites friulanus Schaub, N. pavloveci Schaub, N. ka- pellosi Schaub, N. campesinus Schaub, N. manfredi Schaub, N. aff. lehneri sensu Schaub 1981, N. praelorioli Herb & Schaub, verjetno nova vrsta ali podvrsta N. aff. praelorioli, N. quasilaevigatus Pavlovec, N. tauricus De la Harpe in N. subdistans De la Harpe. Ta favna precej spominja na ono iz Vipolž v Goriških brdih, ki jo postavljamo v najmlajši cuisij ali na prehod cuisij/lutetij SBZ 12 ali SBZ 12/13. V klastitih iz okolice Dobrinja in Vodic na otoku Krk (Schaub 1981) so Assilina maior maior Heim, Ass. maior punctulata Schaub, Ass. cuvillieri Schaub, Ass. suteri Schaub, Nummulites friulanus Schaub, N. tauri- cus De la Harpe, N. kapellosi Schaub, N. praediscorbi- nus Schaub in N. quasilaevigatus Pavlovec. Pri Paprati na Krku (Pavlovec 2005 b) so v starejšem horizontu blizu meje cuisij – lutetij (SBZ 12) Assilina maior maior Heim, Ass. maior punctulata Schaub, Ass. cuvillieri Schaub, Ass. suteri Schaub in Nummulites campesinus Schaub. ZGORNJI CUISIJ ALI PREHOD V SPODNJI LUTETIJ V apnencih iz vrtine pri Dragonji in iz drugih istrskih nahajališč (Majcen 1987; Pavlovec et al. 1991 a) so Nummulites praediscorbinus Schaub, N. campesinus Schaub, N. obesus D’Archiac & Haime, N. gallensis Heim, N. praebullatus Schaub in N. quasilaevigatus Pav- lovec. Ta favna kaže na bazo lutetija ali morda na prehod iz cuisija v lutetij, to je bazalni del biocone SBZ 13. Na prehodu iz cuisija v lutetij so v apnencih iz Istre, Dal- macije in Hercegovine (Pavlovec 1993 b) pogosti nu- muliti z gostimi kamricami vrste Nummulites praedis- corbinus Schaub. Pri podrobnejšem študiju obsežnejšega RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 90 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 fosilnega gradiva je možno, da bodo ugotovljene majhne razlike med cuisijskimi in lutetijskimi oblikami, ki jih sedaj prištevamo isti vrsti. Najbogatejše nahajališče v flišu Slovenije je pri Vipolžah v Goriških brdih (Cimerman et al. 1974; Pa - vlovec & Simčič 1999; Pav l ov ec 2004) iz najmlajšega cuisija ali iz prehoda iz cuisija v lutetij SBZ 12/13. Ugo- tovljene so Assilina maior maior Heim, Ass. maior punc- tulata Schaub, Ass. medanica Pavlovec (locus typicus), Ass. cuvillieri Schaub, Ass. suteri Schaub, Ass. reicheli Schaub, Nummulites campesinus Schaub, N. friulanus Schaub, N. praelorioli Herb & Schaub, N. quasilaeviga- tus Pavlovec (locus typicus, vrsta iz skupine N. laeviga- tus; Tab.2.Sl.6-Pl.2,Fig.6) in N. manfredi Schaub. Megalosferično obliko vrste Assilina medanica iz Vipolž je Schaub (1981) prištel vrsti Assilina suteri. Izredno podobna favna kot pri Vipolžah je v profilu Campo v Španiji in v Furlaniji (Schaub 1966, 1981) Iz prehoda cuisij/lutetij (SBZ 12/13) so v klastitih pri Paprati na otoku Krk (Pavlovec & Klepač 2003; Pa - vlovec 2005 b) Assilina maior maior Heim, Ass. maior punctulata Schaub, Nummulites boussaci Rozlozsnik, N. campesinus Schaub in N. praelorioli Herb & Schaub. STAREJŠI DEL SPODNJEGA LUTETIJA V apnenčevih prodnikih iz miocenskih plasti severne Slovenije izven Zunanjih Dinaridov je ugotovljena spod- njelutetijska (SBZ 13) podvrsta Assilina spira abrardi Schaub (Drobne , K., Pavlovec & Drobne , F. 1977). V profilih pri Pićnu in v drugih istrskih krajih (Pavlovec 1963; Pavlovec & Majcen 1986; Drobne et al. 1979) so v apnencih Assilina praespira Douvillé, Ass. tenuimargi- nata Heim, Ass. spira abrardi Schaub, Nummulites gal- lensis Heim, N. praediscorbinus Schaub, N. laevigatus (Bruguière), N. obesus D´ Archiac & Haime, N. praelori- oli Herb & Schaub, N. praebullatus Schaub in N. quasila- evigatus Pavlovec. Na kvarnerskih otokih Krk in Rab v Kvarnerju (Pa - vlovec 1963, 2005 b; Schaub 1981) so v apnencih Assi- lina spira abrardi Schaub, ki je pogosta tudi v klastitih, Ass. suteri Schaub, Nummulites laevigatus (Bruguière), N. praediscorbinus Schaub, N. praelorioli Herb & Schaub, N. lehneri Schaub, N. obesus D’Archiac, N. verneuili D’ Archiac & Haime in N. perplexus Schaub. Iz apnencev v Dalmaciji poznamo Assilina suteri Schaub, Nummuli- tes laevigatus (Bruguière), N. praediscorbinus Schaub in N. praelorioli Herb & Schaub. V enako starih apnencih iz zahodne Hercegovine (Babić et al. 1986; Pa vlovec & Jungwirth 1996) sta Nummulites laevigatus (Bru- guière) in N. praebullatus Schaub. V nekoliko mlajših horizontih so Nummulites laevigatus (Bruguière) in N. praediscorbinus Schaub, še više Assilina praespira Dou- villé, Ass. spira abrardi Schaub, Nummulites laevigatus (Bruguière), N. scaber Lamarck, N. praelorioli Schaub in N. tobleri Schaub. Te horizonte uvrščamo v nekoliko različne nivoje cone SBZ 13. Iz klastitov starejšega lutetija (SBZ 13) so na otoku Krku v nahajališčih Omišalj, Suha Ričina, Murvenica, Dobrinj in v zgornjem horizontu pri Paprati (Pavlovec & Klepač 2003; Schaub 1981; Pavlovec 2005 b) Assi- lina maior maior Heim, Ass. medanica Pavlovec, Ass. monacensis (Pavlovec), Ass. spira abrardi Schaub, Ass. praespira (Douvillé), Ass. cuvillieri Schaub, Nummulites lehneri Schaub, N. obesus D’Archiac, N. friulanus Schaub, N. verneuili D’ Archiac & Haime, N. polygyratus Deshayes in N. praelorioli Herb & Schaub. SPODNJI LUTETIJ V severni Istri (Majcen 1987; Pavlovec 1963, 1969, 1976, 1983, 1985, 1993 a) so v apnencih Assilina praespira Douvillé, Ass. spira abrardi Schaub, ki je bila opisana leta 1981, istega leta pa tudi kot Ass. istrana Pavlovec iz alve- olinsko-numulitnih apnencev v Dolu pri Hrastovljah (= nom. nud. Ass. istrana; Pavlovec 2007; Tab.1,Sl.2- Pl.1,Fig.2). Poleg teh oblik so še Assilina monacensis (Pavlovec), Ass. ma xima (Pavlovec)(Tab.1,Sl.4-Pl.1,Fig.4), katere holotip je iz okolice Grožnjana v Istri, Nummuli- tes laevigatus (Bruguière), N. praelorioli Schaub in N. polygyratus Deshayes. Te plasti uvrščamo v starejši del cone SBZ 13. V vrtini iz doline Drnice v južni Sloveniji (Majcen 1987; Pav l ov e c 1993 b) je v spodnjelutetijskih apnencih najprej Assilina praespira Douvillé, nato se pojavi Ass. monacensis (Pavlovec) (Tab.1,Sl.3-Pl.1,Fig.3), katere locus typicus je Stena pri Dragonji v severni Istri, in končno Ass. maxima (Pavlovec). V enako starih hori- zontih so v južni Istri (Pavlovec 1993 a; Pavlovec & Pavšič 1990) Nummulites laevigatus (Bruguière), N. pra- ediscorbinus Schaub, N. obtusus (Sowerby), N. messinae Schaub, N. alponensis Schaub, N. polygyratus Deshayes in N. tobleri Schaub. V alveolinsko-numulitnem apnen- cu v Črnem Kalu pri Kopru je bil najden Campanile gi- ganteum (Lamarck), največji polž v Sloveniji (Mikuž & Pavlovec 1995). Na spodnjelutetijsko starost SBZ 13 kažejo Assilina praespira Douvillé, Ass. spira abrardi Schaub in Nummulites polygyratus Deshayes, ki je živel še na začetku lutetija (Pavlovec & Pavšič 1987). V apnencih iz profilov Ragancini – Lišani, Pićan in iz drugih nahajališč v srednji Istri (Drobne et al. 1979; Drobne, Pavlovec, Ćosović 1991; Pavlovec 1963, 1976; Pavlovec & Majcen 1986; Pavlovec et al. 1991 a) so v starejših delih apnencev iz cone SBZ 13 Assilina tenuimarginata Heim, Ass. praespira Douvillé, Ass. RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 91 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 maxima (Pavlovec), Ass. spira abrardi Schaub, Nummu- lites laevigatus (Bruguière), N. praediscorbinus Schaub, N. alponensis Schaub, N. obesus D´ Archiac & Haime, N. lehneri Schaub, N. uranensis De la Harpe, N. praelorioli Schaub, N. polygyratus Deshayes in N. gallensis Heim. V mlajših delih cone SBZ 13 ali že SBZ 13/14 so Assilina spira spira (De Roissy), Ass. exponens (Sowerby) in prvi pojav Nummulites discorbinus (Schlotheim). V Kvarnerju (Pavlovec & Majcen 1986; Pavlo - vec 1987, 1993 b) so v apnencih iz cone SBZ 13 Assilina spira abrardi Schaub, Ass. praespira Douvillé, Nummuli- tes lehneri Schaub, N. uranensis De la Harpe, N. laeviga- tus (Bruguière), N. tobleri Schaub, N. syrticus Schaub, N. praebullatus Schaub, N. praediscorbinus Schaub, N. polygyratus Deshayes, N. obesus D´ Archiac & Haime, N. alponensis Schaub, N. kugleri Schaub, N. verneuili D´ Archiac & Haime. Pri Metajni na otoku Pag (Pavlo - vec 1987) je bila najdena tudi oblika Assilina aff. spira abrardi, ki je po Schaubu (1981) prehod med Ass. spira abrardi Schaub in Ass. spira spira (De Roissy) in jo uvršča v spodnji lutetij. V nekoliko mlajših horizontih že blizu srednjega lutetija (SBZ 14) so Assilina spira spira (De Roissy), Ass. exponens (Sowerby) in Nummulites millecaput Boubée. V karbonatnih kamninah iz nahajališč v južnovzhodnem delu otoka Krk (Malaro - da & Pavlovec 2000) so Nummulites praeaturicus Schaub, N. aff. kugleri Schaub in N. aff. verneuili D’Archiac & Haime in zanimiv polž Bellatara palaeo- chroma (Bayan). Te plasti uvrščajo v mlajši del spodnje- ga lutetija ali na začetek srednjega lutetija (SBZ 13/14). V apnencih iz Ravnih Kotarov v severni Dalmaciji iz profilov Benkovac – Korlat in Skradin – Dubravice, iz Kornatov ter profila Slano – Majkovi v vzhodni Herce- govini (Drobne 1968; Drobne & Pavlovec 1989; Drobne et al. 1991 b; Pavlovec 1993 b; Pavlovec & Majcen 1986) so numulitine iz cone SBZ 13 Assilina praespira Douvillé, Ass. spira abrardi Schaub, Nummuli- tes polygyratus Deshayes, N. praediscorbinus Schaub, N. praebullatus Schaub, N. syrticus Schaub, N. tobleri Schaub, N. uranensis De la Harpe, N. lehneri Schaub, N. laevigatus (Bruguière), N. gallensis Heim, N. kugleri Schaub in N. obesus D´Archiac & Haime. V nekoliko mlajših horizontih SBZ 13/14 ali že SBZ 14 so Assilina exponens (Sowerby), Nummulites millecaput Boubée in N. beneharnensis De la Harpe. V zahodni Hercegovini so v apnencih (Babić et al. 1986; Pavlovec & Jungwirth 1996) v coni SBZ 13 As- silina praespira Douvillé, Ass. spira abrardi Schaub, Nummulites laevigatus (Bruguière), N. praebullatus Schaub, N. praediscorbinus Schaub, N. scaber Lamarck, N. tobleri Schaub in N. praelorioli Schaub. V flišnih in flišu podobnih kamninah v Istri, na otokih Krk in Rab ter drugih delih Dinaridov (Pavlo - vec 1981 b,1982; Schaub 1981) so v coni SBZ 13 Assili- na praespira Douvillé, Ass. maxima (Pavlovec), Ass. te- nuimarginata Heim, Ass. spira abrardi Schaub, Nummu- lites laevigatus (Bruguière), N. gallensis Heim, N. lehneri Schaub, N. alponensis Schaub, N. hilarionis Schaub, N. kugleri Schaub, N. verneuili D´Archiac & Haime in N. polygyratus Deshayes. Deloma so plasti z navedenimi numulitinami iz najmlajšega dela spodnjega lutetija blizu meje s srednjim lutetijem. V nekaterih spodnjelutetijskih horizontih v apnen- cih in v flišu je izredno pogosta podvrsta Assilina spira abrardi Schaub (1981). SREDNJI LUTETIJ V apnencih iz Istre (Drobne et al. 1979; Drobne, Pa - vlovec, Ćosović 1991; Pavlovec 1963, 1969, 1976; Pa - vlovec et al. 1991 a) so Assilina spira spira (De Roissy), Ass. exponens (Sowerby), Nummulites millecaput Boubée, N. discorbinus (Schlotheim), N. praeaturicus Schaub in N. lorioli De la Harpe. Te plasti uvrščamo v cono SBZ 14 (srednji lutetij 1). V nekoliko mlajših horizontih (SBZ 15 = srednji lutetij 2) so Assilina exponens (De Roissy), Ass. spira planospira Boubée, Nummulites millecaput Boubée, N. discorbinus (Schlotheim) in N. crassus Boubée. Iz starejšega dela srednjega lutetija iz biocone SBZ 14 pri Kosavinu v Vinodolu nedaleč od Reke na Hrvaškem je holotip vrste Nummulites boussaci Rozlozsnik (Tab.2,Sl.7-Pl.2,Fig7). Iz iste biocone so v Ravnih Kotarih v severni Dalmaciji (Pavlovec 1993 b) Assilina spira spira (De Roissy), Nummulites tobleri Schaub in N. discorbinus (Schlotheim). V alveolinsko-numulitnem apnencu pri Miletićih severno od Zadra (Pavlovec 1987) je v nekoliko starejšem delu srednjega lutetija veliko predstavnikov vrste Nummulites millecaput Boubée, pri Metajni na otoku Pag pa Assilina spira spira (De Roissy). V nekoliko mlajšem horizontu (zgornji del srednjega lutetija SBZ 15) je manj teh numulitov, pogosta je Assilina spira pla- nospira Boubée. Poleg te so še Nummulites bullatus Az- zaroli, N. lorioli De la Harpe, N. tavertetensis Reguant & Clavell in N. aff. alponensis Schaub. V flišu in drugih klastitih v Istri in na Kvarnerskih otokih so v klastitih iz cone SBZ 14 in 15 (Pavlovec 1963, 1982; Schaub 1981 ; Pavlovec & Majcen 1986) Assilina spira spira (De Roissy), Ass. exponens (Sowerby), Nummulites millecaput Boubée in N. bou ssaci Rozlozsnik. V južni Sloveniji so pri Kozini v flišu ugotovljene Assili- na exponens (Sowerby), Ass. convexa Schaub in Nummu- lites aff. kugleri Schaub (Pavlovec 2010). V Dalmaciji so v profilih Benkovac – Korlat, Skra- din – Dubravice, Slano – Majkovi, v okolici Zadra in RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 92 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 Makarske, na otokih Brač, Hvar ter na Kornatih (Drob - ne 1988; Drobne & Pav l ov e c 1989; Drobne et al. 1991 b; Pavlovec 1987, 1988, 1993 b; Pavlovec & Majcen 1986) Assilina spira spira (De Roissy), Ass. spira plano- spira Boubée, Ass. exponens (Sowerby), Nummulites dis- corbinus (Schlotheim), N. tavertetensis Reguant & Cla- vell, N. bullatus Azzaroli, N. migiurtinus Azzaroli, N. lorioli De la Harpe in N. beneharnensis De la Harpe. Zelo pogost je Nummulites millecaput Boubée. Apnence s temi numulitinami uvrščamo v coni SBZ 14 in 15. ZGORNJI LUTETIJ Iz okolice Zadra ter v profilih Skradin – Dubravice, Slano – Majkovi in Cavtat – Obod v Dalmaciji (Marja - nac et al. 1998; Drobne & Pavlovec 1989; Drobne et al. 1991 b; Pavlovec 1993 b) so iz apnencev znani Assi- lina exponens (Sowerby), Ass. spira planospira Boubée, Ass. schwageri (Silvestri), ki sega še v bartonij, Nummu- lites discorbinus (Schlotheim), N. biarritzensis De la Harpe, N. millecaput Boubée, N. puigsecensis Reguant & Clavell, N. tavertetensis Reguant & Clavell, N. lorioli De la Harpe, N. bullatus Azzaroli, N. migiurtinus Azzaroli, N. deshayesi D´Archiac & Haime in N. maximus D´ Archiac. Te plasti uvrščamo na prehod SBZ 15 in 16. V coni SBZ 16 so plasti z Nummulites meneghinii D’Archiac & Haime in N. aturicus Joly & Leymerie iz nekaterih dalmatinskih nahajališč (Pavlovec 1982). V apnenčevem turbiditu pri Fiesi nedaleč od Pirana v južni Sloveniji so številne hišice megalosferične gener- acije vrste Nummulites millecaput Boubée (Pavlovec 2001). Poleg njih so podobni numuliti, ki utegnejo biti nove vrste ali podvrste. V f lišu in f lišu podobnih plasteh v Istri in Dalmaciji (Drobne et al. 1991 b; H ag n, Pav l o - vec & Pavšič 1987; Pavlovec 1963, 1982, 1993 b) so v nekoliko starejših delih (verjetno SBZ 16) Assilina expo- nens (Sowerby) in Nummulites millecaput Boubée. V klastičnih kamninah iz podmorske vrtine Kate l na Jadranu (Pavlovec 1989 ) so ugotovljeni v najmlajšem lutetiju (cona zgornji del SBZ 15 ali SBZ 16) Assilina be- ricensis (Oppenheim), Nummulites millecaput Boubée, N. beaumonti D´Archiac & Haime, N. dufrenoyi D’Archiac & Haime in pogost N. discorbinus (Schlot- heim). Ta združba je živela na pobočju pred karbonatno platformo, najbrž blizu rampe. BARTONIJ V klastitih iz cone SBZ 17 (spodnji bartonij) so v Dalma- ciji in Hercegovini (Drobne & Pavlovec 1989; Drobne et al. 1991 b; Jungwirth, Pavlovec & Pavšič 1987) As- silina schwageri (Silvestri), Ass. roselli (Hottinger), Ass. bericensis (Oppenheim), Ass. exponens (Sowerby), Num- mulites biedai Schaub, N. biarritzensis De la Harpe, N. discorbinus (Schlotheim), N. meneghinii D´Archiac & Haime, N. cyrenaicus Schaub, N. dufrenoyi D´ Archiac & Haime, N. aturicus Joly & Leymerie in N. striatus (Bru- guière). V mlajših delih podmorske vrtine Kate 1 na Jadranu so iz cone SBZ 17 Assilina schwageri (Silvestri), pogosta Ass. roselli (Hottinger), Nummulites discorbinus (Schlo- theim), N. dufrenoyi D´ Archiac & Haime ter N. praegar- nieri Schaub. V vrtini v zahodni Hercegovini (Jun- gwirth , Pavlovec & Pavšič 1987) so Assilina roselli (Hottinger), Ass. schwageri (Silvestri) in Nummulites cf. praegarnieri Schaub. Plasti so iz nanoplanktonske bio- cone NP 16 Discoaster tani nodifer. Po tem sklepamo na mlajši del srednjega eocena (“biarritzij”). V klastitih iz okolice Kadima, Posušja in Tatincev v Hercegovini (Babić et al. 1986; Pavlovec & Jungwirth 1996) so v spodnjebartonijski coni SBZ 17 Assilina sch- wageri (Silvestri), Ass. roselli (Hottinger), Nummulites discorbinus (Schlotheim), N. beaumonti D´Archiac & Haime, N. cyrenaicus Schaub, N. perforatus (De Mont- fort), N. aturicus Joly & Leymerie, N. dufrenoyi D´ Archiac & Haime, N. puigsecensis Reguant & Clavell in N. striatus (Bruguière). PRIMERJAVA Z DRUGIMI DEŽELAMI Pireneji s predgorjem (Francija in Španija). To obmo- čje je dobro raziskano in kaže velike podobnosti z nu- mulitinami iz Zunanjih Dinaridov. V novejšem času so tu največ delali Schaub ( 1966, 1981), Kapellos in Schaub ( 1973) ter španski geologi (Samso, Tosquella & Serra-Kiel 1990; Tosquella & Serra-Kiel 1998; Tosquella et al. 1998). Enake ilerdijske vrste kot v Zu- nanjih Dinaridih so Assilina arenensis Almela, Nummu- lites atacicus Leymerie, N. exilis Douvillé, N. gamarden- sis Kapellos & Schaub, N. globulus Leymerie, N. involu- tus Schaub, N. pernotus Schaub, N. praecursor De la Harpe in N. praelucasi Douvillé. Enakih je tudi več cuisijskih vrst. Iz spodnjega cui- sija so Assilina placentula (Deshayes), Nummulites aqui- tanicus Benoist, N. archiaci Schaub, N. burdigalensis burdigalensis De la Harpe, N. irregularis Deshayes, N. jacquoti De la Harpe in N. planulatus (Lamarck), ki sta v Zunanjih Dinaridih srednjecuisijski vrsti, N. pustulo- RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 93 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 sus Douvillé, N. subdistans De la Harpe, N. subramondi De la Harpe in N. vonderschmitti Schaub. Iz srednjega cuisija so Assilina laxispira De la Harpe, A. reicheli Schaub, Nummulites kapellosi Schaub, N. praelaevigatus Schaub in N. praelucasi Douvillé. Skupne zgornjecuisijske vrste so Assilina maior maior Heim, Nummulites campesinus Schaub, N. formo- sus De la Harpe, N. kapellosi Schaub, N. manfredi Schaub, N. polygyratus Deshayes, N. quasilaevigatus Pa- vlovec (= N. aff. praelaevigatus) in N. tauricus De la Harpe. Slabša je primerjava z mlajšim delom srednjega eocena, kjer so skupne Nummulites aturicus Joly & Le- ymerie, N. maximus D’Archiac in N. meneghinii D’Archiac & Haime. Italija. Za primerjavo z Zunanjimi Dinaridi je naj- zanimivejša severna Italija z nahajališči San Giovanni Ilarione, Malo, Priabona, Roncá, Soave, Bolca in druga (Schaub 1981 ). Furlanija, ki je neposredno nadaljevanje zahodne Slovenije, je obravanavana pri ostalem besedi- lu. Vrste numulitin iz drugih severnoitalijanskih naha- jališč so v starejšem cuisiju Assilina plana Schaub, Num- mulites haymanensis Mayer-Eymar, N. partschi De la Harpe, N. planulatus (Lamarck), N. rotularius Desha- yes, N. subdistans De la Harpe in N. vonderschmitti Schaub. Srednjecuisijske vrste so Assilina laxispira De la Harpe, Nummulites irregularis Deshayes, N. kaufmanni Mayer-Eymar, N. nitidus De la Harpe, N. pratti D’Archiac & Haime, N. rotularius Deshayes in N. tauricus De la Harpe. Iz spodnjega lutetija so Assilina maior maior Heim, A. suteri Schaub, Nummulites gallensis Heim, N. laeviga- tus (Bruguière), N. obesus D’Archiac & Haime, N. per- plexus Schaub in N. praelorioli Herb & Schaub. Iz starej- šega dela srednjega lutetija so Assilina spira spira (De Roissy), Nummulites alponensis Schaub, N. boussaci Ro- zlozsnik in N. hilarionis Schaub. Avstrija (Koroška). Izven Zunanjih Dinaridov so v apnencih iz bazalnega dela cuisija (SBZ 10) v avstrij- skih koroških nahajališčih Kotarče (Guttaring) in Son- nberg (Schaub 1981) ter na Grobničkem polju (Krapp- feld; Hillebrandt 1993) numuliti, ki jih velik del do- bimo tudi v Zunanjih Dinaridih. To so Assilina placen- tula Deshayes), Nummulites subramondi subramondi De la Harpe, N. burdigalensis burdigalensis De la Harpe, N. rotularius Deshayes, N. pavloveci Schaub, N. pustu- losus Schaub, N. bombitus Hottinger, N. increscens Schaub, Assilina marinellii marinellii (Dainelli) in pre- hodna oblika med vrstama Ass. placentula (Deshayes) ter A. pomeroli Schaub. Iz teh nahajališč je še Ass. escheri (Hottinger), ki so jo našli tudi v flišu pri Buttriu v Furlaniji (Hotinger 1977) in je znana še iz srednjega cuisija. Iz srednjega cuisija so Assilina laxispira De la Harpe, Nummulites cantabricus Schaub in N. pustulosus Dou- villé. Enake zgornjecusijske vrste so Assilina laxipira De la Harpe, ki je pri nas in drugod srednjecuisijska oblika, Nummulites kapellosi Schaub, N. manfredi Schaub in N. tauricus De la Harpe. Z Zunanjimi Dinaridi je zelo podobna srednjelute- tijska favna in sicer Assilina spira planospira Boubeé, Nummulites beneharnensis De la Harpe, N. boussaci Ro- zlozsnik, N. hilarionis Schaub, N. millecaput Boubeé, N. praeaturicus Schaub in N. praediscorbinus Schaub. Bolgarija. Precej dobro poznamo bolgarske numu- lite in asiline iz Beloslava (Aladžova -Hrisčeva 1984), L uko vi tske sinklinal e (Aladžova-Hrisčeva 1977/1978) in okolice vasi Obzor v pokrajini Burgas (Aladžova - -Hrisčeva 1981 ). Ilerdijska vrsta kot v Zunanjih Dinari- dih je Nummulits pernotus Schaub, ki je v Zunanjih Di- naridih srednjeilerdijska, medtem ko Bolgari ne navaja- jo natančnejše starosti. V sekakor med ilerdijsko favno iz Beloslava ne sodi cuisijski Nummulites irregularis De- shayes, ampak je ena od podobnih oblik. Več skupnih vrst z Zunanjimi Dinaridi je v cuisiju. Žal večkrat Bolgari ne navajajo podrobnejše starosti in ugotavljajo, da so iz nekoliko različnih horizontov. Sku- pne spodnjecuisijske vrste so Assilina marinellii mari- nellii (Dainelli), ki jo imamo pri nas še v srednjem cuisi- ju, Nummulites archiaci Schaub, N. bombitus Hottinger, N. increscens Schaub, N. irregularis Deshayes, N. pavlo- veci Schaub in N. rotularius Deshayes. Še več skupnih vrst iz Zunanjih Dinaridov in Bolga- rije je v srednjem cuisiju. Te so Assilina escheri (Hottin- ger), A. laxispira De la Harpe, A. marinellii marinellii (Dainelli), Nummulites aquitanicus Benoist, N. archiaci Schaub, N. burdigalensis burdigalensis De la Harpe, N. campesinus Schaub, N. distans Deshayes, N. increscens Schaub, N. jacquoti De la Harpe, N. manfredi Schaub, N. nitidus De la Harpe, morda tudi oblika N. aff. nitidus, N. partschi De la Harpe, N. pavloveci Schaub, N. praelaevi- gatus Schaub, N. rotularius Deshayes. To kaže, da so bili v srednjem cuisiju v Zunanjih Dinaridih in Bolgariji po- dobni in ugodni okoljski pogoji za razvoj numultinske favne. Iz zgornjega cuisija in deloma prehoda cuisij-lutetij je v Bolgariji več horizontov z numulitinami, vendar se zdi, da so nekatere plasti še srednjecusijske. V njih so Assilina laxispira De la Harpe, Nummulites subdistans De la Harpe, N. rotularius Deshayes in N. burdigalensis burdigalensis De la Harpe, ki smo ga v Zunanjih Dinari- dih ugotovili le v spodnjem cuisiju. Z Zunanjimi Dina- ridi se ujemajo zgornjecuisijske oblike Assilina maior RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 94 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 maior Heim, Nummulites campesinus Schaub, N. man- fredi Schaub in N. polygyratus Deshayes. Bolgarski Nummulites aff. laevigatus je zelo verjetno zgornjecuisij- ski N. quasilaevigatus Pavlovec. Vsekakor so omenjene in še druge vrste iz okolice vasi Obzor iz raznih strati- grafskih horizontov in gre morda za presedimentirano favno, kakor je ponekod ugotavljala že Aladžova-Hri - sčeva (1977/1978). T určija (Anatolija). Eden najpomembnejših paleo- genskih profilov je pri Haymani v Anatoliji (Schaub 1981, Sirel & Gündüz 1976). Enake vrste kot v Zuna- njih Dinaridih so ilerdijske Nummulites deserti De la Harpe, N. exilis Douvillé, N. haymanensis Schaub, N. pernotus Schaub in N. praelucasi Douvillé. Spodnjecui- sijske so Assilina placentula (Deshayes), A. plana Schaub, Nummulites burdigalensis burdigalensis De la Harpe, N. increscens Schaub in N. pernotus Schaub. Na prehodu iz spodnjega v srednji cuisij sta Assilina laxispira De la Harpe in Nummulites irregularis Deshayes. Srednjecui- sijske vrste so Assilina laxispira De la Harpe, A. reicheli Schaub, Nummulites cantabricus Schaub (= N. burdiga- lensis cantabricus), N. kaufmanni Mayer-Eymar, N. partschi De la Harpe, v zgornjem cuisiju pa Assilina rei- cheli Schaub in Nummulites campesinus Schaub. V spo- dnjem lutetiju sta Assilina spira abrardi Schaub in N. lehneri Schaub. Ukrajina (Krim). Numulitinske vrste in podvrste iz Krima so anatolskim zelo podobne (Nemkov & Barha - tova 1961, Schaub 1981). V ilerdiju so iste vrste kot v Zunanjih Dinaridih Assilina ammonea ammonea Ley- merie, N. atacicus Leymerie, N. globulus Leymerie, N. increscens Schaub, N. involutus Schaub in N. pernotus Schaub. Spodnjecuisijske vrste so Assilina placentula (De- shayes), A. plana Schaub, Nummulites increscens Schaub, N. irregularis Deshayes in N. rotularius Deshayes. Še več skupnih vrst je iz srednjega cuisija. Te so As- silina laxispira De la Harpe, Nummulites archiaci Schaub, N. distans Deshayes, N. nitidus De la Harpe, N. partschi De la Harpe, N. planulatus (Lamarck), N. pratti D’Archiac & Haime, N. rotularius Deshayes in N. tauri- cus De la Harpe. Zgornjecuisijske oblike so Assilina maior maior Heim, Nummulites bakhchisaraiensis Ro- zlozsnik, N. distans Deshayes, N. polygyratus Deshayes in N. rotularius Deshayes. Afganistan. V eč podatkov o numulitinah sta zapi- sala Cizancourt (1938) in Kaever (1970). Stratigraf- ski podatki se ponekod ne ujemajo z našimi. Numuliti- ne nastopajo v alveolinskih in numulitnih apnencih in numulitnem laporovcu. Z numulitinami iz Zunanjih Dinaridov so enake vrste Nummulites globulus Leyme- rie, ki ga navajajo v ilerdiju in spodnjem eocenu. N. atacicus Leymerie naj bi bil iz spodnjega eocena in celo iz lutetija. Iz spodnjega eocena je N. rotularius Desha- yes, ki ga ugotavljajo še v lutetiju. Druge lutetijske obli- ke so Nummulites beaumonti D’Archiac & Haime, N. obtusus Sowerby, N. laevigatus (Bruguière), Asilina exponens (Sowerby) in Ass. spira (De Roissy). Vrsto As- silina placentula (Deshayes) omenjajo tako v spodnjem kot v srednjem eocenu. Na splošno se numulitine iz Afganistana precej razločujejo od vrst iz Zunanjih Di- naridov. Precej oblik iz Zunanjih Dinaridov ni znanih. Izrael. Zanimiva je primerjava z deželami severne Afrike, kjer je z Zunanjimi Dinaridi veliko enakih vrst. V Izraelu so to v spodnjem cuisiju Nummulites archiaci Schaub, N. burdigalensis burdigalensis De la Harpe, N. praelucasi Douvillé, N. partschi De la Harpe in N. pustu- losus Douvillé. V srednjem cuisiju so enake vrste Nummulites ar- chiaci Schaub, N. cantabricus Schaub, N. escheri Schaub, N. kaufmanni Mayer-Eymar, N. nitidus De la Harpe, N. partschi De la Harpe, N. praelucasi Douvillé, N. pratti De la Harpe in N. tauricus De la Harpe. Iz zgornjega cu- isija so enake vrste Nummulites campesinus Schaub, N. pavloveci Schaub, N. polygyratus Deshayes, N. praelorio- li Herb & Schaub in N. tauricus De la Harpe. Vrsto Num- mulites pratti De la Harpe ugotavlja Schaub (1995) v Izraelu samo v zgornjem cuisiju, čeprav jo drugod (Schaub 1981) navaja v srednem cuisiju. Manj skupnih vrst je v spodnjem lutetiju (Nummu- lites alponensis Schaub in N. syrticus Schaub) ter v barto- niju (N. cyrenaicus Schaub). Res pa je, da so zlasti barto- nijske plasti v Zunanjih Dinaridih manj razširjene in manj preiskane. Iran. Nekoliko natančnejše podatke o numulitinah navajata Rahaghi in Schaub (1976). Z Zunanjimi Di- naridi se ujemajo spodnje in srednjecuisijske oblike As- silina laxispira De la Harpe, A. maior maior Haime, A. spira abrardi (= A. aff. spira), Nummulites campesinus Schaub, N. manfredi Schaub, N. rotularius Deshayes, N. partschi De la Harpe, N. quasilaevigatus Pavlovec (= N. aff. praelaevigatus) in N. tauricus De la Harpe. Iz lutetija navajata omenjena avtorja Nummulites lehneri Schaub, iz bartonija N. perforatus De Montfort in N. striatus Bruguiere. Libija. Numulite s tega območja so omenjali Hot - tinger in Schaub ( 1964) in Schaub (1981). Enake vrste kot v Znanjih Dinaridih so v spodnjem ilerdiju Nummu- lites deserti De la Harpe, v spodnjem cuisiju N. pernotus Schaub in N. subramondi subramondi De la Harpe, v srednjem in zgornjem cuisiju N. rotularius Deshayes. Na RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 95 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 prehodu iz cuisija v lutetij in na začetku lutetija so Num- mulites migiurtinus Azzaroli, N. praebullatus Schaub in N. praediscorbinus Schaub. Spodnjelutetijske vrste so Nummulites migiurtinus Azzaroli, N. perplexus Schaub, N. praebullatus Schaub, N. praediscorbinus Schaub in N. syrticus Schaub. Zgornjelutetijske oblike so Nummulites beaumonti D’Archiac et Haime, N. bullatus Azzaroli in N. discorbinus (Schlotheim), bartonijski pa N. cyrenai- cus Schaub in N. discorbinus (Schlotheim). Tunizija. Po podatkih Schauba ( 1981) so v T uniziji in Zunanjih Dinaridih enake oblike v zgornjem ilerdiju Nummulites increscens Schaub, N. pernotus Schaub, N. praelucasi Douvillé in N. subramondi subramondi De la Harpe. Nekoliko mlajša, morda že iz začetka cuisija, sta Nummulites increscens Schaub in N. praelucasi Douvil- lé, iz srednjega lutetija pa Nummulites migiurtinus Azza- roli in N. praediscorbinus Schaub, ki utegne biti že N. discorbinus (Schlotheim). PALEOBIOCENOZA IN PALEOEKOLOGIJA Okoljski pogoji za optimalen razvoj alveolin, numulitov, asilin, diskociklin in drugih velikih foraminifer so se nekoliko razlikovali. To je lahko posledica kombinacij morskih globin, osvetljenosti, substrata in rastlinstva (cf. Hottinger 1982; 1984; Drobne et al. 2009). Večji del alveolinsko-numulitnih apnencev je nastajal na od- prtem, dobro prezračevanem plitvem šelfu, do koder je bila večina mikritov odnešena z valovanji in tokovi (Jurkovšek et al. 1996). V nekaterih plasteh so zelo šte- vilne alveoline, v drugih numuliti, drugod zopet asiline (Pavlovec 2003 a). V srednji Istri so v spodnjelutetij- skih apnencih pogoste velike asiline, to so Assilina mo- nacensis (Pavlovec) ter Ass. maxima (Pavlovec), tam je malo numulitov. V profilu pri Črnem Kalu v južni Slove- niji prevladujejo v starejšem delu alveolinsko-numuli- tnega apnenca alveoline, malo više numuliti in zgoraj asiline, ki jih je ponekod v Istri pa tudi na Kvarnerskih otokih toliko, da so jih imenovali asilinski apnenec (Au- bouin & Neumann 1960). Po tem sklepamo, da so živele blizu zunanjega roba platforme velike asiline, bolj proti notranjosti numuliti in še bolj oddaljene od roba alveo- line. Diskocikline so se pojavile zlasti v poglabljajočem se morju. Lokalno se pojavljajo odstopanja od omenjenega splošnega principa. V južnozahodni Sloveniji je po- nekod v ilerdijskih apnencih zelo veliko asilin, med njimi Assilina exiliformis (Pavlovec), prvotno Operculi- na exiliformis. Te plasti je Pavlovec (1963) imenoval operkulinski apnenec, ki je z miliolidnim apnencem (sedaj slivski apnenec oziroma spodnje trsteljske plasti; Jurkovšek et al. 1996; Jurkovšek 2010) zgornji del Stachejeve (1889) liburnijske formacije. Drobnetova je leta 1968 omenila, da operkulinski apnenci ne nasto- pajo povsod. Pogoste ilerdijske asiline so v raznih delih južne Slovenije, to je na severnem robu Krasa, v okolici Zagorja in Jelšan pri Ilirski Bistrici ter drugod. Vendar operkulinski apnenec ni stalen horizont, ampak so številne asiline tam, kjer so bili zanje ugodni pogoji. Nadalje se odpira vprašanje, ali so v paleogenskih apnencih na Dinarski karbonatni platformi res prave paleobiocenoze, ali se pojavlja v pogostih primerih vsaj nekoliko preložena favna? Glede na to, da je v alveo- linsko-numulitnem apnencu velikokrat pomešana favna, skupaj alveoline, numuliti in asiline, torej skupi- ne iz nekoliko različnih okolij, smo prepričani, da so prave paleobiocenoze v teh apnencih redke (Pavlovec 1983, 2003 a). Mešanje favne je posledica morskih tokov in valov, pri čemer transport lahko ni bil posebno dolg. V času sedimentacije srednjecuisijskih apnencev na današnjem slovenskem prostoru so bili ugodni pogoji za razvoj numulitinske favne. Ni še dovolj pojasnjeno vprašanje, zakaj so posebno pogoste numulitine v za- hodnih Dinaridih v flišnih in flišu podobnih plasteh, mnogo manj pogoste pa so v usedlinah iz takratne kar- bonatne platforme, čeprav so morale biti prinešene v fliš od tam. Med srednjecuisijskimi oblikami so v flišu Assilina marinellii marinellii (Dainelli), Ass. marinellii similis (Khan & Pavlovec), Ass. laxispira De la Harpe, Nummulites vipavensis De Zanche & Pavlovec, N. ustjensis De Zanche & Pavlovec, N. praelaevigatus Schaub in drugi, ki so v apnencih redki. Podobno je tudi v zgornjecuisijskem flišu. Še opaznejša razlika med numulitinami s karbonat- ne platforme in iz f lišnega bazena je v spodnjem lutetiju. V Istri so v nekaterih delih apnenca pogoste asiline, zla- sti Assilina spira abrardi Schaub, drugod velike oblike Ass. monacensis (Pavlovec) in Ass. maxima (Pavlovec). Takšnih velikih asilin v flišu ni, pač pa so v klastitih na otokih Krk in Rab zelo pogosti predstavniki Ass. spira abrardi Schaub (Pavlovec 1982). Vse to kaže, da so nu- mulitine prihajale v flišni bazen iz različnih delov kar- bonatne platforme. RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 96 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 ZAKLJUČEK Numulitine iz Zunanjih Dinaridov se dobro ujemajo in delno dopolnjujejo sliko te favne v Mediteranu. Dobimo jih tako v apnencih kakor v flišu in drugih klastitih. Jasno je, da so bile numulitine v klastične kamnine prinešene iz karbonatne platforme. V zahodni Sloveniji so ponekod v zgornjecuisijskem flišu izredno številni primerki podvrste Assilina maior maior Heim, ki jo je v apnencih bistveno manj. Zanimivo je nahajališče te podvrste v apnencih pri Skradinu v Dalmaciji, kjer je skoraj monospecifična (Drobne et al. 1991 b). Glede na to, da se povsod favna iz istega obdobja v apnencih in klastitih ne ujema povsem, sklepamo, da so bile foraminifere zanešene v bazen iz raznih delov plat- forme, kjer so bili nekoliko različni življenjski pogoji. V Istri so v apnencih ponekod zelo številne velike spodnjelutetijske asiline, kot sta Assilina maxima (Pavlo- vec) in Assilina monacensis (Pavlovec). Takšnih asilin v flišu nismo našli. Zanimiva je ugotovitev, da se je v istem profilu najprej pojavila Assilina spira abrardi Schaub, nato A. maxima (Pavlovec) in še malo pozneje A. mona- censis (Pavlovec). Vse tri so potem živele še skupaj. Zdi se, da na Dinarski karbonatni platformi ni mogoče na večjem prostoru ločiti numulitinskih favnističnih provinc. Razlike so posledica občasnih in prostorskih razlik v okolju, ki so vplivale na večjo ali manjšo razširjenost psameznih oblik (Pavlovec 1993 b), te pa so spreminjale obseg. Dober primer je vrsta Num- mulites gizehensis (Forskål), ki je tako značilen za južnejše dele Mediterana: Egipt (Gize in drugod), Sirtski bazen, otok Rodos. V Zunanjih Dinaridih te vrste nismo našli. Večkrat je bilo že poudarjeno, da v apnencih iz Di- narske karbonatne platforme najpogosteje ne dobimo prave paleobiocenoze, ampak se je favna pomešala zara- di morskih tokov in valov. Primerjava sestave numulitinske favne iz Zunanjih Dinaridov in ostalih mediteranskih prostorov je zan- imiva, vendar ne dovolj objektivna. Starejše navedbe v literaturi bi bilo potrebno preveriti in revidirati. Zato smo v glavnem upoštevali le novejše podatke. Vsekakor je velika podobnost numulitin iz zahodne Slovenije (Ci- merman et al. 1974) in Pirenejev, kjer je enakih kar 33 vrst. Sledita severna Italija in Bolgarija s 23 vrstami. Za- nimivo je, da imajo Iran, Libija in Tunizija komaj od 7 do 13 enakih vrst kot v Zunanjih Dinaridih, vendar so tam numulitine v novejšem času manj raziskane. Kot zaključek lahko trdimo, da je bila v mediteranskem prostoru precej enotna numulitinska favna, razen ko- likor so na razlike vplivali različni ekološki pogoji. SUMMARY Nummulitins from the Outer Dinarids Several decades of systematic investigations on nummu- litins from the Outer Dinarides have brought a wealth of new findings on the taxonomy of these foraminifers and their assemblages. This paper presents an overview of the previous nummulitin research in the Dinarides. The assemblages are compared with those from other re- gions from Spain to Afganistan. The paleoecological significance of nummulitins is also discussed. In various parts of the Outer Dinarids, on the Adri- atic Carbonate Platform – a part of former Mesozoic Dinaric carbonate platform – shallow water carbonate Paleogene sediments and also flysch and other clastic sediments contain nummulitins. After a radical shal- lowing in various parts of the platform, and in certain parts even regression of the sea by the end of the Creta- ceous, the sea kept gradually deepening during the Pale- ocene and Eocene. Evident are numerous simultaneous breaks of sediments (Marjanac et al. 1998; Drobne et al. 2009) before the carbonate platform started degrad- ing, which entailed the deposition of the basin with fly- sch or flysch similar sediments. This process did not occur simultaneously all over the Adriatic platform. Therefore specific conditions in various parts brought about the occurrence of various types of fauna. Gener- ally speaking, nummulitins are fairly common in those parts of the sea where alveolinas are not common, though these fauna do occur together quite frequently. Nummulitins were found in Slovenia, Istria, Quarnero, Dalmatia and Herzegovina (fig. 1). The clas- sification of the Shallow Benthic Zones (SBZ) follows that of Serra-Kiel et al. (1998). The tables at the end of the article present a survey of nummulitins. The study of nummulitins brings a number of inter- esting problems, partly still unsolved. It is interesting to state that Nummulites spirectypus Doncieux has been found in the limestone of olistolith from the Cuisian fly- sch beds in the Vipava valley in southern Slovenia togeth- er with N. pernotus Schaub. Nummulites spirectypus oc- curs extremely abundant in the olistolith, which is not the case elsewhere in the alveolina-nummulites limestones. At the boundary between Ilerdian and Cuisian in the sections of Golež and Veliko Gradišče in southern RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 97 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 Slovenia there are limestones with Nummulites incre- scens Schaub and N. subramondi De la Harpe. These beds are of the uppermost Ilerdian or lowest Cusian age. There is the description of Nummulites nitidus De la Harpe from Pićan in central Istria, which in spite of se- rious efforts, cannot be found in the Middle Cuisian beds of Istria (Schaub 1981). These layers are assignet into zone SBZ 11. In Istria and Quarnero there is, particularly in the Lower Lutetian limestone, such a frequent occurrence of Assilina spira abrardi Schaub (1981) that Aubouin and Neumann (1960) named these layers assilina limestone. Pavlovec (1981) however, named this species Assilina istrana (= nom. nud.; Pavlovec 2007). Lower Lutetian contains additional assilinas. The Drnica borehole in south Slovenia (Majcen 1987) brings evidence of Assilina praespira Douvillé in slightly older beds, a short distance above it is Ass. monacensis (Pav- lovec), and above the latter there is Ass. maxima (Pav- lovec) and then they lived all three together. Ecological conditions for an optimum development of alveolinas, nummulites, assilinas, discocyclinas and other macroforaminifers varied to a small degree. This may be the consequence of a combination of sea-depths, illumination, substrata, plants, and possibly others (cf. Hottinger 1982, 1984). The larger part of the alveolina- nummulites limestones was deposited on the open, well aerated shallow shelf from which most of the micrite was washed away by waves and currents (Jurkovšek et al., 1996). In some beds alveolinas are numerous, in other nummulites and assilinas prevail. The Črni Kal section in south Slovenia, where there are Cuisian and Lutetian limestone, shows a prevalence of alveolinas, with num- mulites above them, and assilinas on top. The supposi- tion is that the big assilinas inhabited near the outer edge of the platform, further away from the edge were num- mulites, and still further away alveolinas. Discocyclinas inhabited primarily the somewhat deeper sea, which is clearly seen in the Raša section and elsewhere in Istria. Based on all that is the supposition that in the Adri- atic Carbonate Platform it is impossible to distinguish between nummulitins faunistic provinces. The differ- ences seem to be the consequence of sporadic differenc- es in the ecological conditions, and these differences seem to have influenced higher or lower presence of in- dividual forms (Pavlovec 1993). On local levels deviations from the aforementioned general principle are obvious. The southwest parts of Slovenia bring in Ilerdian limestones evidence of a con- siderable quantity of assilinas, including Assilina exili- formis (Pavlovec ). Limestones containing numerous Iler- dian assilinas are abundant in several parts of south Slo- venia, i.e. along the northern margin of the Kras (Karst), in the surroundings of Zagorje and Jelšane near Ilirska Bistrica, and elsewhere. Assilinas are abundant wherever there are favourable conditions for their development. A further question is whether in the Paleogene lime- stones in the Adriatic carbonate platform occur the true paleobiocenosis or there occur in most cases redeposited fauna. Considering the fact that in the alveolina-num- mulites limestone there is a frequent addition of fauna, i.e. a complex mixture of alveolinas, nummulites and as- silinas, which normally come from different milieus, we can be convinced that genuine paleobiocenoses are rare in those limestones (Pavlovec 1983, 1993). A mixture of fauna was brought about by sea currents and waves, but the distance of transporting was not necessarily long. In the time of sedimentation of the Middle Cuisian limestones in Slovenia there were very favourable condi- tions for nummulitins. It is interesting that very rich nummulitins fauna in Western Dinarids is known espe- cially from flysch or from flysch like beds, whereas they are not so abundant in horizons of the same age from the carbonate platform. It is, however, clear that num- mulitins were transported into clastites just from the carbonate platform. Among the Middle Cuisian forms occur in flysch Assilina marinellii marinellii (Dainelli), and subspecies Ass. marinellii similis (Khan & Pavlovec), Ass. laxispira De la Harpe, Nummulites vipavensis De Zanche & Pavlovec, N. ustjensis De Zanche & Pavlovec, N. praelaevigatus Schaub, N. brkiniensis Khan & Pav- lovec (= N. aff. aquitanicus in SCHAUB 1981) and oth- ers. These species rarely occur in limestone. There is a similar situation in the Upper Cuisian flysch. The west Slovenia flysch shows typical Pyrenean fauna (Cimer - man et al. 1974), including Nummulites campesinus Schaub, N. manfredi Schaub, Assilina reicheli Lehman, and the very frequent Assilina maior maior Heim. The latter in particular is not found in such quantities in any limestone. Only in the Upper Cuisian limestone at Skra- din in Dalmatia we are faced with real out-burst of Assi- lina maior maior (Drobne et al. 1991). In the Lower Lutetian there is an even greater dif- ference between nummulitins from the carbonate plat- form and those from the basin. In Istria some parts of the limestone contain a considerable amount of assili- nas, especially Assilina spira abrardi Schaub, or, else- where, the big forms as Ass. monacensis (Pavlovec) and Ass. maxima (Pavlovec). Such big assilinas are not to be found in flysch. In the clastic sediments on the isles of Krk and Rab, however, individual Assilina spira abrardi are very frequent (Pavlovec 1982). This proves that nummulitins were transported into basin from various parts of the carbonate platform. Translated by Dr. Stanislav Klinar RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 98 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 LITERATURA – REFERENCES Aladžova-Hrisčeva , K, 1977/1978: Novi danni vrhu stratigrafijata na eocena v Lukovitskata sinklinala (Donnees nouvelles sur la stratigraphie de l'Eocene dans la synclinal de Lukovit). Godišnik Sofijskija universitet, Geolog. – geograf. fak. (Sofija) 70/1: 93-117, + (tab. 1-4). Aladžova-Hrisčeva , K., 1981: Numuliti i asilini ot s. Obzor, Burgasko (Nummulites and Assilinas from the village of Obzor, Burgas district, Southeast Bulgaria). Godišnik Sofijskija universitet, Geol. – geograf. fak. (Sofija) 75/1: 49- 75, + (tab. 1-13). Aladžova-Hrisčeva , K., 1984: Numuliti i operkulini of s. Beloslav, V arnensko (Nummulites et Operculines de l'Eocène près du village Beloslav, département de Varna). Rev. Bulgar. Geol. Society (Sofija) 45/2: 161-173, + (tab. 1-10). Aladžova-Hrisčeva , K., 1988: Numuliti i asilini ot Aladinskata varovikova svita (dolen eocen) v platata na Severoiz- točna Blgarija (Nummulites et Assilines de la Formation d' Aladăn (Eocène inférieur) dans les plateaux du Nord-Est de la Bulgarie). Blgarska akademija naukite, Paleont., strat., litolog. (Sofija) 25: 37-48, + (tab. 1-9). Aubouin , J. & M. Neumann , 1960: Sur la géologie de l´Istrie méridionale. Comparaison avec les régions dinariques et helléniques correspondantes. Bull. Soc. géol. France (Paris) 7(2): 388-395. Babić, L., K. Drobne, M. Jelen, R. Pa vlovec, J. Pa všič, L. Šikić & J. Zupanič , 1986: Paleogen zapadne Hercegovine, 1. Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Ljubljana): 1-174 (report). Berggren, W. A. & P .N. Pearson , 2005: A revised tropical to subtropical Paleogene planktonic foraminiferal zonati- on. Journal of Foram. Research (Fredericksburg, Virginia) 35(4): 279-298. Cimerman, F., R. Pavlovec, J. Pavšič & L . Tode sc o , 1974: Biostratigrafija paleogenskih plasti v Goriških brdih (Bio- stratigraphy of the Paleogene Beds of Goriška Brda). Geologija (Ljubljana) 17: 7-130. Cizancourt , M. 1938: Nummulites et Assilines du Flysch de Gardez et du Khost, Afghanistan. Mém. Soc. géol. France, n.s. (Paris) 17/1, no. 39: 1-28, + (tab. 1-3). Dainelli, G., 1915: L’ Eocene Friulano. Mem. geograph. (Firenze): 1-721, + (tab. 1-56). De Zanche, V ., R. Pavlovec, F. Proto Decima , 1967: Mikrofavna in mikrofacies iz eocenskih flišnih plasti pri Ustju v Vipavski dolini (Microfauna and microfacies of the Eocenic flysch series near Ustje in the Vipava valley – Vipav- ska dolina, SW Slovenia). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 10(5): 205-263, + (tab.1-17). Drobne , K., 1968: Nouvelles observations su sujet des couches de Trstelj en Slovénie. Bull. sci. Cons. Acad. sc. arts Yougoslav (Zagreb) A 13: 369-370. Drobne , K., 1988: V elike foraminifere karbonatnega razvoja v paleogenu (srednja Dalmacija, otoki Brač, Hvar, Biševo ). INA Naftaplin, INA projekt (Ljubljana): 1-81 (report). Drobne, K. & L. Hottinger , 1971: Broeckinella und Saudia (Foraminiferida) aus dem nordwestlichen Teil Jugoslawi- ens, ihre Morphologie und ihre stratigraphische Verbreitung. Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 14: 213-238. Drobne, K., B. Ogorelec, R. Pa vlovec & J . Pavšič , 1991 a: Golež, Danian – Cuisian. Introduction to the Paleogene SW Slovenia and Istria. Field-Trip Guidebook, IGCP 286 (Ljubljana): 61-68. Drobne, K., B.Ogorelec, J.Pavšič & R . Pavlovec 2009: Paleocen in eocen v jugozahodni Sloveniji (Paleocene and Eocene in South-western Slovenia). Geologija Slovenije (Ljubljana): 311-372. Drobne, K. & R. Pavlovec , 1979: Excursion K, Golež – Paleocene, Ilerdian, Cuisian. 16 th Europ. micropal. Coll. (Ljubljana): 217-224. Drobne, K. & R . Pav l ov e c , 1989: Velike foraminifere karbonatnega razvoja v paleogenu (med Imotskim in Cavtatom), Dalmacija III. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Paleontološki inštitut (Ljubljana): 1-97 (report). Drobne, K., R. Pa vlovec & V. Ć o s ov ić , 1991: Section Ragancini – Lišani, Lower and Middle Lutetian. Introduction to the Paleogene SW Slovenia and Istria. Field-Trip Guidebook, IGCP 286 (Ljubljana): 83-85. Drobne, K., R. Pa vlovec & F. Drobne , 1977: Paleogenske velike foraminifere s področja med Mežico in Slovenj Grad- cem (Paleogene larger foraminifera from the area between Mežica and Slovenj Gradec, NW Yugoslavia). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 20(1): 1-88, + (tab. 1-23). Drobne, K., R. Pavlovec & J. Pavšič , 1991: Section Veliko Gradišče, Thanetian, Ilerdian. Introduction to the Paleo- gene SW Slovenia and Istria. Field-Trip Guidebook, IGCP 286 (Ljubljana): 55-60. Drobne, K., R. Pavlovec, L. Šikić & J. Benić , 1979: Excursion F, Pićan, Istria – Cuisian, Lutetian. 16 th Europ. micropal. Coll. (Ljubljana): 177-184 . Drobne, K., I. Vlahović, M. Trutin, R. Pavlovec, V. Ćosović, D. Babac, F. Cimerman , D. Lučić & J. Pavšič , 1991 b: Excursion B – Ravni Kotari, Paleogene. Excursion Guide-Book, Second Internat. Symp. on Adriatic car- bonate Platform (Zagreb): 53-105. RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 99 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 Hagn, H., R. Pavlovec & J. Pavšič, 1979: Excursion G: Gračišće near Pićan, Istria – Eocene. 16 th Europ. micropal. Coll. (Ljubljana): 185-190. Herak , M., 1986: A new concept of geotectonics of the Dinarides (Nova koncepcija geotektonike Dinarida). Acta geol., 16/1, Prirod. istraživanja (Zagreb) 53: 1-42. Herak, M., 1987: Relationship between Adriatic and Dinaric carbonate platform. Mem. Soc. Geol. Ital. (Roma) 40: 289-293. Herb , R. & H. Schaub , 1963: Zur Nummulitenfauna des Mitteleozäns von Sorde-l' Abbaye (Landes, Frankreich). Eclo- gae geol. Helv. (Basel) 56/2: 973-999, + (tab. 1-12). Hillebrandt , von A., 1993: Nummuliten und Assilinen aus dem Eozän des Krappfeldes in Kärnten (Österreich). Zitteliana (München) 20: 277-293. Hottinger , L., 1977: Foraminifères operculiniformes. Mém. Mus. Nat. Hist. Nat. (Paris): n.s., C 40: 1-159, +(tab. 1-66). Hottinger , L., 1982: Larger foraminifera, giant cells with a historical background. Naturwissenschaften (Berlin) 69: 361-371. Hottinger , L., 1984: Tiefenverbreitung von Grossforaminiferen. Paläontol. Kursbücher (München) 2: 140-147. Hottinger, L. & H. Schaub , 1964: Les séries paléogènes de quelques bassins méditerranées. Mémoires du Bureau de recherches géologiques et minières, Colloque sur le Paléogène (Paris) 28: 611-625, + (tab. 1-2). Jungwirth, E., R. Pavlovec & J. Pavšič , 1987: Biostratigrafija strukturne bušotine Nugli – Šumeljevci N-6, zapadna Hercegovina (Biostratigraphy of the structural borehole Nugli – Šumeljevci N-6 in Western Herzegovina, Yugosla- via). Geol. glasnik (Sarajevo) 30(1): 169-179. Jurkovšek , B., 2010: Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote 1:25.000. Geološki zavod Slovenije, Tolmač (Ljubljana): 1-72. + (zemljevid). Jurkovšek, B., M. T oman, B. Ogorelec, L. Šribar, K. Drobne, M. Poljak & L. Šribar , 1996: Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote 1:50.000 (Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau). Inšt. geol., geoteh., geofiz. (Ljubljana): 1-145, + (1 karta). Kaever , M., 1970: Die alttertiären Großforaminiferen Südost-Afghanistans unter besonderer Brücksichtigung des Nummulitiden Morphologie, Taxonomie und Biostratigraphie. Münster. Forsch. Geol. Paläont. (Münster) 16-17: 1-400, + (tab. 1-19, priloge 1-13). Kapellos, C. & H. Schaub , 1973 : Zur Korrelation von Biozonierung mit Grossforaminiferen und Nannoplankton im Paläogen der Pyrenäen. Eclogae geol. Helv. (Basel) 66/3: 678-737, + (tab. 1-13). Khan, M. R., R. Pavlovec & J. Pavšič , 1975: Eocene microfossils from Podgrad (Eocenski mikrofosili iz okolice Pod- grada). Geologija (Ljubljana) 18: 9-60. Knez , M., 1989: Paleogenske plasti pri železniški postaji Košana (The Paleogene beds near railway-station Košana). Univerza v Ljubljani, Oddelek za geologijo (Ljubljana): 1-99 (graduated thesis). Majcen , T., 1987: Spodnjelutecijske numulitine iz okolice Dragonje (Lower Lutetian nummulitins from the surroundin- gs of Dragonja). Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana:), 1-73 (graduated thesis). Malaroda, R. & R . Pav l ov ec , 2000: Bellatara palaeochroma, un classico endemismo dell'Eocene di M. Postale, pre- sente nell'isola di Veglia (Krk, Quarnero). Rend. Fis. Acc. Lincei (Roma) 9(11): 151-159. Marjanac, T., D. Babac, J. Benić, V. Ćosović, K. Drobne, L. Marjanac, R. Pavlovec & Z. Velimirović, 1998: Eocene carbonate sediments and sea-level changes on the part of Adriatic carbonate platform (Island of Hvar and Pelješac peninsula, Croatia). Dela – Opera SAZU, 4.razr. (Ljubljana) 34(2): 243-254. Mikuž, V . & R . Pav l ov e c , 1995: Polž Campanile giganteum (Lamarck, 1804) iz spodnjelutecijskih apnencev pri Črnem Kalu (Il Gasteropode Campanile giganteum (Lamarck, 1804) nel calcare del Luteziano inferiore di Črni Kal). An- nales, ser. hist. nat. (Koper) 7(2): 157-160. Mikuž, V. & R . Pavlovec , 2002: Prva najdba polža rodu Velates v eocenskem flišu Slovenije (The first finding of ga- stropod Velates in Eocene flysch from Slovenia). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 43(1): 91-107, + (tab. 1-3). Mikuž, V. & R. Pavlovec , 2004: Morski ježek Amblypygus dilatatus iz spodnjeeocenskega apnenca v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane (Sea urchins Amblypygus dilatatus from Lower Eocene limestone in the Griža quarry in the Rižana river valley, Western Slovenia). Geologija (Ljubljana) 47(1): 15-21. Nemkov, G. I. & N. N. Barhatova , 1961: Nummuliti, assilini i operkulini Krima. Akad. nauk SSSR, Geol. muz., Trudi (Moskva) 5: 1-125, +(tab. 1-11). Pavlovec , R., 1963: Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v južnozahodni Sloveniji (Die stratigraphische Entwic- klung des älteren Palaeogens im südwestlichen Teil Sloweniens). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 7: 419-556. RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 100 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 Pavlovec , R., 1966: K taksonomiji numulitin. Operculina exiliformis n.sp. iz paleogena v južni Sloveniji (Zur Taxo- nomie der Nummulitinae. Operculina exiliformis n.sp. aus dem Paläogen im südlichen Slowenien). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 9: 253-297. Pavlovec , R., 1969: Istrske numulitine s posebnim ozirom na filogenezo in paleoekologijo (Istrian Nummulits with special regard to phylogenesis and palaeoecology). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 12(4): 153-206, +(tab. 1-13). Pavlovec , R., 1976: Numulitine iz zahodne Jugoslavije (The Nummulitins from western Yugoslavia). 8. jug. geol. kon- gres (Ljubljana) 2: 239-248. Pavlovec , R., 1981 a: Fliš v Postojni (Flysch from Postojna). Geologija (Ljubljana) 24(2): 285-301. Pavlovec , R., 1981 b: Middle Eocene assilinas and operculinas in the Dinarids (Asiline i operkuline srednjeg eocena Dinarida). Zbornik radova, Simpozij »Kompleksna naftno-geološka problematika podmorja i priobalnih dijelo- va Jadranskog mora«, Znan. savjet za naftu JAZU (Zagreb) A 8: 67-76. Pavlovec , R., 1982: Nekaj značilnih numulitin iz fliša Jugoslavije (Some characteristical Nummulitines from flysch of Yugoslavia). Zbornik radova, 10. kongres geol. Jug. (Budva) 1: 193-202. Pavlovec , R., 1983: Paleoecology of Nummulitines. Boll. Soc. Paleont. Ital. (Modena) 22: 15-19. Pavlovec , R., 1985: Numulitine iz apnencev pri Izoli, SW Slovenija (Nummulitines from limestones at Izola, Istria, W Yugoslavia). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 26: 219-230, + (tab. 1-10). Pavlovec , R., 1987: Lutecijske numulitine z otoka Paga in Miletićev pri Zadru (Lutetian nummulitins from the Pag Island and Miletići near Zadar – Yugoslavia). Zbornik radova, Crnogor. Akad. nauka umjet. (Titograd): 61-74. Pavlovec , R., 1988: Savremeni pogledi na istraživanje numulitina (Contemporary aspects of study of nummulitinae). Radovi Akad. nauka umjet. BiH 85, Odjel. teh. nauka (Sarajevo) 12: 141-170. Pavlovec , R., 1989: Poročilo o preiskavah numulitin iz vrtine KATE-1. Poročilo za INA-Naftaplin Zagreb (Ljubljana): 1-29 (report). Pavlovec , R., 1991: Operkuline iz eocenskega fliša pri Ustju v Vipavski dolini (Operculinas from Eocene flysch at Ustje, Vipava valley, SW Slovenia). Rudarsko-metalurški zbornik (Ljubljana) 38/4: 577-582. Pavlovec , R., 1993 a: Unterlutetische Operculinen der Äußeren Dinariden. Zitteliana (München) 20: 295-300. Pavlovec , R., 1993 b: Numulitine v apnencih na Kvarnerskih otokih in sosednjem področju (Nummulitines in limesto- nes of Kvarner islands and neighbouring region). Rudarsko-metalurški zbornik (Ljubljana) 40(1-2): 93-101. Pavlovec , R., 2001: Numuliti iz apnenčevega turbidita pri Fiesi, Slovenija (Nummulitids from calcareous turbidite at Fiesa, Slovenia). Annales, ser. hist. nat. (Koper) 11(2): 295-306. Pavlovec , R., 2003 a: The types of nummulitins localities in the Dinarides (Tipi numulitinskih nahajališč v Dinaridih). RMZ, Materials and Geoenvironment (Ljubljana) 50(4): 777-788. Pavlovec , R., 2003 b: Nummulitins from flysch in surroundings of Ilirska Bistrica, southwest Slovenia (Numulitine iz fliša v okolici Ilirske Bistrice). Geologija (Ljubljana) 46(2): 231-244. Pavlovec , R., 2004: Nekaj zanimivosti o numulitinah iz Vipolž 2 v Brdih (Some interesting features about nummuli- tins from Vipolže 2 in Brda, west Slovenia). Geologija (Ljubljana) 47(1): 29-40. Pavlovec , R., 2005 a: Prispevek k numulitinski favni iz prodnikov pri Stranicah (To the knowledge of the nummulitins from pebbles near Stranice, Central Slovenia). Geologija (Ljubljana) 48(1): 13-17. Pavlovec , R., 2005 b: Numulitine iz nahajališča Paprata na Krku (The nummulitins from the Paprata locality on the island of Krk, Croatia). Annales, ser. hist. nat. (Koper) 15: 291-298. Pavlovec . R., 2006 a: Spodnjeeocenski numuliti iz Trnovega pri Ilirski Bistrici (Lower Eocene Nummulits from Trnovo in surroundings of Ilirska Bistrica, SW Slovenia). Geologija (Ljubljana) 49(1): 45-52. Pavlovec , R., 2006 b: Numulitine iz Lokavca v Vipavski dolini (Nummulitins from Lokavec in Vipava valley, Vipavska dolina). RMZ, Materials and Geoenvironment (Ljubljana) 52(3): 597-606. Pavlovec , R., 2007: Novejše ugotovitve pri raziskavah numulitin v Sloveniji (The new findings in nummulitin research in Slovenia). Annales, ser. hist. nat. (Koper) 17(2): 261-264. Pavlovec , R., 2009: Numulitine iz Podveležja v Hercegovini (The Nummulitins from Podveležje in Herzegovina). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50(2): 99-111. Pavlovec , R., 2010 : Fliš pri Beki zahodno od Kozine, južnozahodna Slovenija (Flysch near Beka west from Kozina, SW Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51(1): 45-51. Pavlovec , R. & S. Bačar , 2004: Eocenski numuliti pri Dolnjem mlinu v Vipavski dolini, JZ Slovenija (Eocene nummulits from Dolnji mlin in the Vipava Valley, Vipavska dolina, SW Slovenia). Annales, ser. hist. nat. (Koper) 14(1): 121-126. Pavlovec , R., F. Cimerman & J. Pavšič , 1980: Biostratigrafske raziskave staroterciarnih plasti, 4. faza. Inštitut za geol., Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): 1-73 (report). RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 101 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 Pavlovec , R. & L. Degrassi , 1970: Numulitine pri Bazovici (Nummulitinae from Basovizza). Prvi kolokvij o geolo- giji Dinaridov (Ljubljana) 2: 7-13. Pavlovec , R., K. Drobne , V. Ćosović , L. Šikić & J. Benić , 1991 a: The Pićan profile, Middle and Upper Cuisian, Lower and Middle Lutetian. Introduction to the Paleogene SW Slovenia and Istria. Field-Trip Guidebook, IGCP 286 (Ljubljana): 73-82 Pavlovec , R. & E. Jungwirth , 1996: Problems of micropaleontological studies in Herzegovina on the example of the Nummulitids (Problematika mikropaleontoloških istraživanja u Hercegovini na primjeru numulitina). Natura Croatica (Zagreb) 5(4): 329-337. Pavlovec , R. & K. Klepač , 2003: Foraminifere – Foraminiferida. V: K. Klepač : Fosilna fauna otoka Krka, Atlas, Prirodoslovni muzej (Rijeka): 205-233. Pavlovec , R., M. Knez , K. Drobne & J. Pavšič , 1991 b: Profiles: Košana, Sv. Trojica and Leskovec; the disintegration of the carbonate platform. Introduction to the Paleogene SW Slovenia and Istria. Field-Trip Guidebook, IGCP 286 Ljubljana): 69-72. Pavlovec , R. & T. Majcen , 1986: Numulitine iz eocenskih apnencev Jugoslavije (Nummulitines from Eocene limesto- nes in Yugoslavia). 11. kongres geol. Jug. (Tara) 2: 263-274. Pavlovec , R. & J. Pavšič , 1987: Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri (Biostratigraphy of beds with crabs in Istria). Geologija (Ljubljana) 28/29: 55-68. Pavlovec , R. & J. Pavšič , 1990: Biostratigrafske raziskave staroterciarnih plasti, 14. faza. Inštitut za geol., Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): 1-66 (report). Pavlovec , R., J. Pavšič & F. Cimerman , 1983: Biostratigrafske raziskave staroterciarnih plasti, 7. faza. Inštitut za geol., Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): 1-72 (report). Pavlovec , R., J. Pavšič , M. Knez & M. M arkič , 1988: Biostratigrafske raziskave staroterciarnih plasti, 12. faza. In- štitut za geol., Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): 1-10 (report). Pavlovec , R., J. Pavšič & M. Markič , 1989: Biostratigrafske raziskave staroterciarnih plasti, 13. faza. Inštitut za geol., Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): 1-57. Pavlovec , R. & I. Simčič , 1999: Numulitine iz okolice Vipolž v Goriških Brdih (The nummulitins from the surroun- ding of Vipolže in Goriška Brda, Western Slovenia). Annales, ser. hist. nat. (Koper) 9: 269-280. Rahaghi, A. & H. Schaub , 1976: Nummulites et Assilines du NE de l'Iran. Eclogae geol. Helv. (Basel) 69/3: 765-782, + (tab. 1-9). Rozlozsnik, P., 1929: Studien über Nummulinen. Geologica Hungarica, ser. palaeont. (Budapestini) 2: 1-164, + (tab. 1-8). Samso, J. M., J. Tosquella & J. serra-Kiel , 1990: Los géneros Alveolina y Nummulites (Macroforaminiferos) del Ilerdiense Medio – Cuisiense Medio de la Cuenca de Graus, Huesca. II. Sistemática de Nummulites. Boll. Geol. Min. (Madrid) 101/3: 351-403. Schaub , H., 1966: Über die Grossforaminiferen im Untereocaen von Campo (Ober-Aragonien). Eclogae geol. Helv. (Basel) 59: 355-377. Schaub , H., 1981: Nummulites et Assilines de la Téthys paléogène. Taxinomie, phylogenese et biostratigraphie. Schwe- iz. Pal. Abh. (Bâle) 104-106: 1-236, + (tab. 1-115). Schaub, H., 1995: The Stratigraphy of the nummulitic Eocene of Israel. Schweiz. Pal. Abh. (Basel) 117: 7-32, + (tab. 1-12). Serra -Kiel, J., L. Hottinger, E. Caus, K. Drobne, C. Fferràndez, A.K. Jauhri, G. Less, R. P a vlovec, J. Pignatti, J.M. Samsó, H. Schaub, E. Sirel, A. Strougo, Y. Tambareau , J. Tosquella & E. Zakrevskaya , 1998: Larger foraminiferal biostratigraphy of the Tethyan Paleocene and Eocene. Bull. Soc. géol. France (Paris) 169(2): 281-299. Sirel, E. & H. Gündüz , 1976: Haymana (G Ankara) yöresi Ilerdiyen, Küiziyen ve Lütesiyen' deki Nummulites, Assilina ve Alveolina cinslerinin bazi türlerinin tanimlamalari ve stratigrafik dağilimlari (Description and stratigraphical distribution of the some species of the genera Nummulites, Assilina and Alveolina from the Ilerdian, Cuisian and Lutetian of Haymana region, S Ankara). Türkiye Jeoloji Kurumu Bülteni (Ankara) 19: 31-44, + (tab. 1-15). Slišković , T., R. Pavlovec & K. Drobne , 1978: Stariji paleogen u južnoj Hercegovini. Zbornik radova, 9. kongres geol. Jug.(Sarajevo): 125-128. Stache , G., 1889: Die Liburnische Stufe und deren Grenz-Horizonte. Abh. Geol. R.A. (Wien) 13: 1-170, + (tab. 1-8 tab., geol. karta). Tosquella, J. & J. Serra-Kiel , 1998: Los nummulítidos (Nummulites y Assilina) del Paleoceno Superior – Eoceno Inferior de la Cuenca Pirenaica: Sistemática. Acta geol. Hispan. (Barcelona) 31/1-3: 37-159. RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 102 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 Tosquella, J., J. Serra-Kiel, C. Ferràndez-Cañadell & J.M. Samsó , 1998: Las biozonas de nummulítidos del Paleoceno Superior – Eoceno Inferior de la Cuenca Pirenaica. Acta geol. (Barcelona) 31/1-3: 23-36. Vlahović , I., J. Tišljar , I. Velić & D. Matičec , 2002: The Karst Dinarides are Composed of Relics of a Single Meso- zoic Platform: Facts and Consequences. Geologia Croatica (Zagreb) 55(2): 171-183. Tabela 1 – Table 1 PREGLED NUMULITIN IZ ZUNANJIH DINARIDOV List of of nummulitins in the Outer Dinarids * apnenec – limestone; + fliš in flišu podobne plasti – flysch and flysch like beds 1 – Slovenija – Slovenia; 2 – Istra in Kvarner – Istria and Quarnero; 3 – Dalmacija – Dalmatia; 4 – Hercegovina - Her- zegovina Th – thanetij - Thanetian; Il 1,2,3 - spodnji, srednji, zgornji ilerdij - Lower, Middle, Upper Ilerdian; Cu 1,2,3 – spodnji, srednji, zgornji cuisij – Lower, Middle, Upper Cuisian; Lu 1,2,3 – spodnji, srednji, zgornji lutetij – Lower, Middle, Upper Lutetian; Ba – bartonij - Bartonian ASSILINA 1 2 3 4 adrianensis – Il 2.3 ; SBZ 8- 9 * * ammonea ammonea – Il 2 , 3 ; SBZ 7-9 * * * * ammonea tectosaga–Th, Th/Il 1 ; SBZ 4-5 * arenensis – Il 2 ; SBZ 7 * azilensis – Th ; SBZ 4-5 * bericensis – Lu 3, Ba; SBZ 15-17 + + canalifera – Il 2 ; SBZ 7-8 catari – Th * convexa – Lu 1,2 ; SBZ 14-15 + cuvillieri – Cu 3 , Cu 3 /Lu 1 , Lu 1 ;SBZ 12-13 * + + douvillei – Il 2 ; SBZ 8 * * * escheri – Cu 2 ; SBZ 10-11 * + exiliformis - Il 2 ; SBZ 6-8 * exponens – Lu 2,3 ,Ba; SBZ 13?-17 + * + * + * + karreri – Cu 1 ; SBZ 10 + laxispira – Cu 2 ; SBZ 10-11 * + * + maior maior –Cu 3 ,Cu 3 /Lu 1 ; SBZ 12-?13 * + + * * maior punctulata –Cu 3 ,Cu 3 /Lu 1 ; SBZ 12 + + marinellii marinellii -Cu 2 ; SBZ 10-11 * + * * + marinellii similis –Cu 2,3 ; SBZ 10 * + + maxima –Lu 1 ; SBZ 13 * + * + medanica –Cu 3 ,Cu 3 /Lu 1 ; SBZ 12-13 + cf. + monacensis –Lu 1 ; SBZ 13 * * + ornata -Il 1 ; SBZ 5 * placentula –Cu 1 ; SBZ 10 * aff. plana –Cu 1 ; SBZ 10 * + praespira –Lu 1 ; SBZ 13-?14 * * + * + * reicheli –Cu 2 ,Cu 3 /Lu 1 ; SBZ 11-12 * + roselli –Ba; SBZ 17 + + schwageri –Lu 3 ,Ba; SBZ 16-17 * + + spira abrardi –Lu 1 ; SBZ 13-?14 * * + * * spira planospira –Lu 2,3 ; SBZ 14-16 * * spira spira –Lu 1 , 2 ; SBZ 13?-15 * + * * subgranulosa –Il 2 ; SBZ 7-8 * suteri –Cu 3 ,Cu 3 /Lu 1 ,Lu 1 ; SBZ 12-13 + * + * tenuimarginata –Cu 3 ,Lu 1 ; SBZ 12-13 * * + yvettae –Th; SBZ 4 * RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 103 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 NUMMULITES 1 2 3 4 alpinus –Il 3 ; SBZ 9 * alponensis –Lu 1 ; SBZ 13-14 * + aff. aquitanicus –Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + * * archiaci –Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + + atacicus –Il 2 ; SBZ 8 * * aturicus –Lu 3 ,Ba; SBZ 16-17 * + bakhchisaraiensis –Cu 2 ; SBZ 11 * beaumonti –Lu 3 ,Ba; SBZ 15-17 + + beneharnensis -Lu 1,2 ; SBZ 13-15 * * biarritzensis –Lu 3 ,Ba; SBZ 16-17 * + biedai –Ba; SBZ 17 * + bombitus –Cu 1 ; SBZ 10-11 * boussaci –Cu 3 /Lu 1 ,Lu 2 ; SBZ 13-15 + brkiniensis –Cu 2 ; SBZ 10-11 + + bullatus –Lu 2,3 ; SBZ 14-16 * * burdigal. burdigalensis –Cu 1 ; SBZ 10 * + burdigal.pergranulatus-Cu 1 , 2 ;SBZ 10-11 + * * + buxtorfi – Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + campesinus –Cu 3, Cu 3 /Lu 1 ; SBZ 12-13 * + * + cantabricus – Cu 2 ; SBZ 10-11 + + carcasonensis – Il 2 ; SBZ 7-8 aff. * catari – Th; SBZ 4 * crassus –Lu 2 ; SBZ 15 * cyrenaicus –Ba; SBZ 17 + + deserti –Il l,2 ; SBZ 5-7 * deshayesi –Lu 3 ; SBZ 15-16 * discorbinus –Lu 2,3, Ba; SBZ 13-17 * * + + distans -Cu 2,3 ; SBZ 10-12 * * dufrenoyi –Lu 3 , Ba; SBZ 16-17 + + escheri –Cu 2 ; SBZ 11 * + exilis –Il 2,3 ; SBZ 7-9 * formosus –Cu 2,3 ; SBZ 11-12 * + friulanus –Cu 3 ,Cu 3 /Lu 1 ; SBZ 11-13 + + * * gallensis -Cu 3 /Lu 1 ,Lu 1 ; SBZ 13 * * + * * gamardensis –Il 1 ; SBZ 5 * globulus –Il 2,3 ; SBZ 7-9 * * * * haymanensis –Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + hilarionis –Lu 1 ; SBZ 13 + increscens –Il 3 ,Cu 1,2 ; SBZ 9-11 * + * * involutus -Il 2 ; SBZ 8 * * irregularis –Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + jacquoti –Cu 2 ; SBZ 10-11 + kapellosi –Cu 2,3 ; SBZ 11-12 * + + * + kaufmanni –Cu 2 ; SBZ 10-11 * + kugleri –Lu 1 ; SBZ 13-14 aff. * + * * laevigatus –Lu 1 ; SBZ 13 * * + * * lehneri –Lu 1 ; SBZ 13-14 aff. * + * * lorioli –Lu 2,3 ; SBZ 14-16 * * manfredi -Cu 3 ,Cu 3 /Lu 1 ; SBZ 12-13 * + maximus –Lu 3 ; 15-16 * meneghinii –Lu 3 ,Ba; SBZ 16-17 * + messinae –Lu 1 ; SBZ 13 * migiurtinus –Lu 2,3 ; SBZ 15 * millecaput – Lu 2,3 ;SBZ 14-16 + * + * + * minervensis –Il 2 ; SBZ 7 * nitidus –Cu 2 ; SBZ 11 * RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 104 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 obesus –Cu3/Lu 1 ,Lu 1 ; SBZ 13-14 * * + * * obtusus –Lu 1 ; SBZ 13 * ornatus –Il 3 ,Cu 1 ; SBZ 9-10 * partschi –Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + pavloveci –Cu 1,2,3 ; SBZ 10-12 * + + perforatus –Ba; SBZ 17 + + pernotus –Il 2 ; SBZ 7-8 * * * perplexus –Lu 1 ; SBZ 13 * planulatus (Schaub 1966) –Cu 2 ; SBZ 11 * + polygyratus –Cu 3 ,Lu 1 ; SBZ 12-13 * * + * * postbearnensis –Cu 2 ; SBZ 10 + praeaturicus –Lu 1,2 ; SBZ 14 * * praebullatus –Cu 3 /Lu 1 ,Lu 1 ; SBZ 13 * * * * praecursor –Il 2 ; SBZ 6-7 * praediscorbinus - Cu 3, Lu 1 ; SBZ 12-13 * * + * * praegarnieri –Ba; SBZ 17 + praelaevigatus –Cu 2 ; SBZ 10-11 * + * * praelorioli –Cu 3 ,Cu 3 /Lu 1 ,Lu 1 ;SBZ 12-13 + * + * * aff. praelorioli n.sp.? –Cu 3 ; SBZ 12-13 + + praelucasi –Il 3 ,Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + praevius –Il 3 ; SBZ 9 * pratti –Cu 2 ; SBZ 10-11 * + * puigsecensis –Lu 3 ,Ba; SBZ 15-17 * + + pustulosus –Cu 1,2 ; SBZ 10-11 * + + quasilaevigatus –Cu 3, Lu 1 ; SBZ 12-13 * + * + robustiformis –Il 2 ; SBZ 7-8 * rotularius –Cu 2 ; SBZ 10-11 * + + scaber –Lu 1 ; SBZ 13 * soerenbergensis –Il 2,3 ; SBZ 8-9 * spirectypus –Il 2 ; SBZ 7-8 * subdistans -Cu 1,2,3 ; SBZ 10-12 * + striatus –Ba; SBZ 17 * + + subramondi subram. –Il 2,3 ,Cu 1 -SBZ 8-10 * syrticus –Lu 1 ; SBZ 13 * * * tauricus –Cu 2,3 ; SBZ 11-12 + + tavertetensis –Lu 2,3 ; SBZ 14-16 * * tobleri –Lu 1,2 ; SBZ 13-15 * + * * uranensis –Lu 1 ; SBZ 13-14 * * * ustjensis –Cu 2 ; SBZ 10-11 * + verneuili –Lu 1 ; SBZ 13-14 * + vipavensis – Cu 2 ; SBZ 10-11 + vonderschmitti –Cu 1 ; SBZ 10-11 * RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 105 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 SLIKA 1: Geološki zemljevid Zunanjih Dinaridov (po : Herak 1986) SLO: Slovenija; CRO: Hrvaška; BIH: Bosna in Hercegovina; Istra; Kvarner; Dal: Dalmacija; Her: Hercegovina A: Adriatik (A1 tektonska okna znotraj Dinarika); E: Epiadriatik (E1 tektonska okna znotraj Dinarika); D: Dinarik; S: Supradi- narik (S1 Srednjebosansko škriljavo gorje; S3 Prosara, Požeška gora, Motajica, Fruška gora ); P: Paradinarik FIGURE 1: Geological map of Outer Dinarids (after: Herak 1986) SLO: Slovenia; CRO: Croatia; BIH: Bosnia and Herzegovina; Istria; Kvarner: Quarnero; Dal: Dalmatia; Her: Herzegovina A: Adriaticum (A1 tectonic windows within the Dinaricum); E: Epiadriaticum (E1 tectonic windows within the Dinaricum); D: Di na - ricum; S: Supradinaricum (S1 Central Bosnian Schist Mts.; S3 Prosara, Požeška gora, Motajica, Fruška gora); P: Paradinaricum RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 106 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1 – Fig. 1 Assilina exiliformis (Pavlovec 1966), srednji ilerdij – Middle Ilerdian Jelšane pri Ilirski Bistrici – Jelšane near Ilirska Bistrica, S Slovenia Sl. 2 – Fig. 2 Assilina spira abrardi Schaub (= Ass. istrana Pavlovec 1981, nom. nud.), spodnji lutetij – Lower Lutetian Dol pri Hrastovljah – Dol near Hrastovlje, SW Slovenia Sl. 3 – Fig. 3 Assilina monacensis (Pavlovec 1993), spodnji lutetij – Lower Lutetian Stena pri Dragonji – Stena Near Dragonja, SW Slovenia Sl. 4 – Fig. 4 Assilina maxima (Pavlovec 1969), spodnji lutetij – Lower Lutetian Grožnjan, srednja Istra – Grožnjan, Middle Istria, Croatia vsi 2,5 x – all 2,5 x 107 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 TABLA 1 – PLATE 1 RAJKO PAVLOVEC: NUMULITINE IZ ZUNANJIH DINARIDOV 108 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 TABLA 2 – PLATE 2 Sl. 1 – Fig. 1 Nummulites ustjensis De Zanche & Pavlovec 1967, srednji cuisij – Middle Cuisian Ustje v Vipavski dolini – Ustje in Vipava valley, W Slovenia Sl. 2 – Fig. 2 Nummulites postbearnensis Khan & Pavlovec 1975, srednji cuisij – Middle Cuisian Podgrad v Brkinih – Podgrad in Brkini, S Slovenia Sl. 3 – Fig. 3 Nummulites vipavensis De Zanche & Pavlovec 1967, srednji cuisij – Middle Cuisian Ustje v Vipavski dolini – Ustje in Vipava valley, near Ajdovščina, W Slovenia Sl. 4 in 5 – Fig. 4 and 5 Nummulites brkiniensis Khan & Pavlovec 1975, srednji cuisij – Middle Cuisian Podgrad v Brkinih – Podgrad in Brkini, S Slovenia Sl. 6 – Fig. 6 Nummulites quasilaevigatus Pavlovec 1974, zgornji cuisij – Upper Cuisian Vipolže v Goriških brdih – Vipolže in Goriška brda, W Slovenia Sl. 7 – Fig. 7 Nummulites boussaci Rozlozsnik, srednji lutetij – Middle Lutetian Lopar na Rabu – Lopar, Rab, Croatia (Schaub 1981) vsi 2,5 x – all 2,5 x Fotografije (Photos): Marijan Grm 109 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 TABLA 2 – PLATE 2