Sianovslco poliiišUo glasilo X V. U. — selacife «a DravsUo hanovino v Cfufolfani 1 Mesečna priloga »Vrosveta« m
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica Šli. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne i prejemamo. Izhaja vsak ieirlek. Naročnina letnm 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, . a ele ; oseb*. Pet.t. lek. rač. 11. J 97. Telefcn 3112
V Ljubljani, dne 5. maja 1932.
Stev,
bétnik UpULJŠol. leto. 7931/32.)
PoStnlna platans v gotovini.
Državni proračun za 1.1932./33. in prosveta v njem.
i.
Kakor je omenil minister financ v svojem ekspozeju za razpravo državnega proračuna za 1932./33. v narodnem prestavništvu, se je moral državni proračun za 1932./33. spričo splošne gospodarske krize omejiti samo na najpotrebnejše izdatke ter se je tako v pri-
v 1.1931./32.: 8.522,359 292 — 4.687,944.662-—
meri s proračunom za preteklo proračunsko leto zmanjšal za približno 1 milijardo v občih izdatkih, oziroma za nad 1 milijardo 800 milijonov v celem proračunu. Celotna slika drž proračunov za lani in letos je sledeča:
obči izdatki za drž. administracijo drž. gospod, podjetja in ustanove
v 1 1932./33.:
7.575,120.665 — 3.748,079.335-—
razlika:
—	947,238.627--
—	939,865.327--
skupno .
13.210,303.954--
11.323,200.000-— — 1.887,103.954-
Ker drž gospodarska podjetja in ustanove krijejo svoje stroške z lastnimi dohodki in z državnimi subvencijami, iki se nahajajo kot izdatki v svoti občih izdatkov, se smemo v tem kratkem pregledu ozirati le na svoto za obče
in
izdatke, ki znaša letos Din 7.575,120.665 za Din 947,238.627-— manj ko lani.
Svota za obče izdatke je razdeljena na posamezna ministrstva ter je napram razdelitvi v drž. proračunu za 1931./32. sledeča:
I.
II.
III.
IV. V.
VI.
VII. VIIÍ.
IX.
X. XI.
XII.
XIII.
XIV. XV.
XVI.
vrhovna državna uprava pokojnine in inv. podpore državni dolgovi .... ministrstvo pravde . . . ministrstvo prosvete . . min. zunanjih poslov . . min. notranjih poslov . ministrstvo financ . . . min. vojske in mornarice ministrstvo zgradb . . . ministrstvo prometa . . ministrstvo poljedelstva , min. trg. in industrije . . min. za soc. pol in n. zdr. min. teles, vzgoje naroda proračun rezerv, krediti .
			manj
v 1. 1931./32.:	v 1.1932/33.:	razlika:	v %:
295,910.427 —	149,284.333 —	—146,626.094 —	49-4
1.024,162.878-—	873,158.735'—	— 151,004.143 —	14-7
1.220,295.784-—	1.558,711.039-—	+ 338,415.255-—	_
433,683.514-—	389,825 433 —	— 43,858.081'—	101
895,077.576 —	815,228.649 —	— 79,848.727-—	91
156,015.620-—	137,731.442 —	— 18,284.178 —	11-8
644,000.000 —	569,603.787-—	— 74,396.213 —	11-5
400,910.853-—	318,057.666-—	— 82,853.187 —	20-7
2.595,906.592-—	2.132,293.863-—	— 463,612.729-—	17-9
279,249.603 —	197,741.493-—	— 81,508.110-—	29-2
177,879.032-—	125,720 649 —	— 52,158.383 —	28-9
94,963.844-—	54,936.636-—	— 40,027.208 —	42-3
70,992.889-—	50,743.145-—	— 20,249.744-—	28-5
229,310.880-—	160,354.418-—	— 68,956.462-—	30-1
— —	11,729.377-—	+ 11,729.377-—	—
40,000.000-—	30,000.000-—	— 10,000.000-—	25
skupno: 8.532,359 292-— 7.575,120.665-— —947,238.627--
11-2
Ako pogledamo gornje vsote odobrenih kreditov za lansko in letošnje leto, razlike med njimi in odstotki, za koliko so zmanjšani letošnji krediti napram lanskim, opazimo takoj, da so krediti reducirani za vse resore, a najmanj so reducirani za prosvetni resor. iz poročil, ki smo jih o priliki prora-računske debate čitali o delu narodnega predstavništva, se je moglo tudi razbrati, da v narodnem predstavništvu ni bilo razpoloženja za zmanjševanje kreditov za narodno pro-sveto; a če so se krediti vseeno zmanjšali, je pač vzrok, ker so se spričo občega gospodarskega in finančnega stanja zmanjšati morali.
Zanimiv bi bil podroben pregled, za kaj so se zmanjšali krediti za ministrstvo prosvete, a tak pregiled bi nas vodil predaleč; dovolj bodi, ako opozorimo na to, da je proračun ministrstva prosvete izrazito osebni proračun (osebni izdatki), a le v mali meri materialni proračun (izdatki za materialne potrebščine); saj je vzdrževanje prosvetnih ustanov naloga občin (narodne in meščanske, deloma tudi srednje in srednje strokovne šole), deloma tudi banovin. Koliko znašajo vsi letni izdatki za šolstvo, bi se moglo ugotoviti le, aiko bi se vsoti za prosveto v državnem proračunu prištele še vsote, določene za prosvetne namene v banovinskih in občinskih proračunih.
No, namen tega članka ni, da bi podal tako obsežno poročilo, omejuje se marveč samo na državni proračun. V tem ozkem okviru tedaj oglejmo za letošnje proračunsko leto prosveti določene kredite v primeri z lanskimi, in sicer posebe za osebne, posebe za stvarne izdatke. To naj nam pokaže naslednji pregled:
Proračunska poglavja:	1932 /33Upm '^1931'/32.):
1.	ministrstvo......................38,001.309-
2.	znanstvene akademije..............2,753.359-
3.	vseučilišča......................77,979.741-
4.	biblioteke........................1,261.358-
5.	arhivi..........................849.884-
6.	muzeji..........................5,449.838"
7.	spec. znanstveni zavodi..............2,553 753"
8.	srednje šolstvo....................107,338.690"
9.	učiteljske šole....................21,783.813"-
10.	bogoslovno šolstvo................16,707.375'
11.	osnovno šolstvo in narodna prosveta .	533,493.849-
12.	višje pedagoške šole................2,018.699-
13.	gledališča........................260.376-
14.	umetniški zavodi..................3,226.605-
15 investicije ......................1,550.000-
52,094.497—) 2,997.046-—) 90,188.589-—) 1,384.529-—) 912.655-—) 7,129.065-—) 2,998.652-—) (141,737.446-—) ( 32,472.174-—) ( 19,445.377-—) (524,925.885-—) < 2,355 083-—) ( 262.372-—) ( 3,842.368—) ( 12,331.638-—)
osebni izdatki 1932./33. (1931./32.):
( ( ( ( ( ( (
material. 1932./33.
13,011,482-— 224.705^— 58,510.543-— 784.938-— 551.384"— 3,062.838*— 1,252.153-— 98,605.048 — 19,575.163-— 5,522.052 — 526,438.849 — 1,649.699 — 260.376*— 2,084.605"—
14,763. 316.
63,092. 860. 590. 3,309 1,303. (132,224. ( 27,616, ( 6,343, (513,407. ( 1,981, ( 262 ( 2,389
997'—) 080-—) 301-—)
729—) 155"—) 756—) 252-—) 932'—) 194-—) ,377'—) ,985'—) ,083-—) ,372-—) ,355-—)
24,989.827--2,528 654-19,469.198--476.420*-298.500'-2,387.000--1,301.600'-8,733.642--2,208.650'-11,185.323'-7,055 000'-369.000-
izdatki (1931./32.):
37,330. 2,680. 27,096. 523 322 3,819. 1,695 9,512. 4,855, 13,102 11,517, 374
Iz tega pogleda se nam pokažejo v skupnih, osebnih	in stvarnih izdatkih posameznih poglavij sledeče razlike:
Proračunska poglavja:	v skupnih izd.:	v osebnih izd.:	v materij, izd.:
1.	ministrstvo.........—14,093.188'—	— 1,752.515'—	— 12,340.673-—
2.	znanstvene akademije.....— 243.687—	— 91.375'—	— 152.312 —
3.	vseučilišča.........—12,208.848—	— 4,581.758-—	— 7,627.090 —
4.	biblioteke..........— 123.171'—	— 75 791—	— 47.380'—
5.	arfiivi...........— 62.771'—	— 38.771'—	— 24.000 —
6.	muzeji...........— 1,679.227—	— 246.918'—	— 1,432.309 —
7.	spec. znanstveni zavodi ....	— 444.899—	— 51.099-—	— 393.800 —
8.	srednje šolstvo........—34,398.756'—	—33,619.884'—	— 778.872-—
9.	učiteljske šole........— 10,688 361'—	— 8,041.031—	— 2,647.330'—
10.	bogoslovno šolstvo......— 2,738.002'—	— 821.325'—	— 1,916.677'—
11.	osn. šolstvo in nar. prosveta . .	+ 8,567.964—	+ 13,030.864-—	— 4,462.900 —
12.	višje pedagoške šole......— 336.384—	— 331.384—	— 5.000 —
13.	gledališča...........— 1.996 —	— 1.996 —	—
14.	umetniški zavodi.......— 615 763—	— 304.750—	— 311.013'—
15.	investicije .........—10,784.638'—	—	— 10,781.638"—
skupno:	—79,848 727'—	—36,927.733—	—42,920.994 —
Iz teh razlik vidimo, da so se v večji izmeri zmanjšali izdatki za materialne potrebščine, a v manjši oni za osebne (53'75% : 46-25%). Vidimo pa tudi, da se je kar najbolj oziralo na poglavje »Osnovna nastava in narodno prosvečevanje«, kajti edino v tem oddelku so krediti v primeri z lanskimi krediti povečani (za 8 lA milijona). Vidi pa se tudi tendenca, naj se ne zmanjšuje učiteljski kader pri osnovnem šolstvu, in zato odpade vse to povečanje samo na osebne izdatke, ki so še na račun Janskih izdatkov za stvarne potrebščine povečani za \lA miljona, tako da znaša skupno povečanje za osebne izdatke pri osnovnem šolstvu 13 milijonov.
II.
Temu občemu pregledu državnega proračuna za 1932./33. in prosvete v njem naj dodamo še kratek podrobnejši pregled o osnovnem šolstvu v tem proračunu, prav posebno pa naj navedemo še podatke, ki se tičejo Dravske banovine.
Da na kratko ponovimo splošno o oddelku za osnovno šolstvo:
V drž. proračunu za 1931./32. so pri proračunu ministrstva prosvete v iznosu Din 895j077.376'— znašali izdatki za osnovno šolstvo Din 524,925.885'—, t. j. 58'42% celotnega proračuna ministrstva prosvete;
v drž. proračunu za 1932./33. znašajo pri proračunu ministrstva prosvete v iznosu Din 815,228.649-— izdatki za osnovno šolstvo Din 533,493.849'—, t. j. 65"42% celotnega proračuna ministrstva prosvete;
izdatki za materialne potrebščine so se v letošnjem proračunu tega oddelka zmanjšali od Din 11,517 900-— na 7,055.000, tako da znašajo letos 1-32% celotne vsote napram 2-19% v preteklem letu;
potem ko so se krediti za osebne potrebščine povečali za Din 13,030.864-—, talko da znašajo letos 9868% celotne vsote napram 97-81% v preteklem letu.
Vse to povečanje osebnih kreditov odpada izključno na kredite za narodno šolstvo, kajti krediti za meščansko šolstvo, ki so znašali lani v skupni vsoti za osebne izdatke 513,407.985-— vsoto 42,462.123-— znašajo letos v skupni vsoti 526,438.849— vsoto
skupno
81,422.124-—
Ob postavitvi učiteljskega doma v Mariboru.
500'—) 966-—) 288'—) .800-—) 500-—) 309-—) .400—) 514-—) 980-—) .000-—) 900'—) 000'—)
1,142.000-— ( 1,453.013-—) 1,550.000-— { 12,331.638-—)
skupno: 815,228.649-— (895,077.376-—) 731,533.835-— (768,461.568-—) 83,694.814-— (126,615.808—)
28,575.537-—, torej za 13,886.586-— manj kakor ilani. Ta vsota je istotako prišla v korist osebnim izdatkom za narodno šolstvo, talko da so ti krediti napram lani stvarno povečani za 13,030.864-— (v proračunski vsoti sami) in za Din 13,886.586-—, torej skupno za vsoto Din 26,917 450-—.
Vsota 497,863.301—, kolikor ostane od skupne vsote za osebne izdatke 526,438.849-— po odbitku vsote 28,575.537-— za meščanske šole, je namenjena v glavnem za službene prejemke učiteljstva narodnih šol; samo vsota 2,887.200-— odpada na razne honorarje.
Od vsote za službene prejemke je določeno za Dravsko banovino:
za plače 3043 učiteljem . .	.	49,444.920'—
za razliko po § 259 ur. zak. .	.	1,811.076-—
za draginjske dokilade . .	.	17,172.509 —
za 585 učit. — ur. pripravnikov	8,633.040-—
za 75 novih namestitev . .	.	1,152.000 —
za 121 kontrakt. učiteljev .	.	2,436.773-—
za 56 učit. — dnevničarjev .	.	771.806-—
V tej vsoti niso všteti krediti za napredovanje in za prevod ur. pripravnikov, ker so za ta namen predvideni skupni krediti za vso državo v vsoti 10,016.820-—.
Od vsote 7,055.000-—, kolikor pokazuje letošnji proračun pri osnovnem šolstvu za materialne izdatke, odpada na redne izdatke vsota Din 3,935.000-—, na izredne pa vsota Din 3,120.000—.
Med rednimi izdatki je določena največja svota za službena potovanja (nadzorovanja, selilni stroški itd.), in sicer Din 2,535 000-—, dočim je določeno Din 200.000-— za odkup knjig za narodne knjižnice in Din 1.200.000-— za vdrževanje drž. gospodinj sikih šol, gospodinjskih in drugih tečajev.
Med izrednimi izdatki zavzema prvo mesto z vsoto Din 2,900.000-— postavka za zidanje šolskih posilopij v revnejših krajih, ostanek Din 220.000-— je namenjen podpiranju narodne prosvete.	—h.
Anton Hren, predsednik Učiteljskega doma in neumorni delavec za postavitev doma.
Šolski vrtovi.
Pokrajinski šolski svet v Pragi je opozoril šole na pomen šolskih vrtov v novi dobi za vzgojo in pouk šolske mladine. Kajti ravno na šolskem vrtu je učitelju omogočeno na najlažji način uresničevati za'hteve delovne šole, navajati učence k sestavnemu opazovanju in samostojnemu deiu, vzbuditi v učencih smisel za prirodo in njeno življenje, kakor tudi učiti učence praktične nege in vzgoje koristnih in okrasnih rastlin. Zato opozarja mestni šolski svet v Pragi na sledeča dejstva:
1.	Češkoslovaško ministrstvo prosvete pripravlja nov načrt, kako je urejevati šolske vrtove.
2.	Učitelji, ki so imeli priložnost študirati v Nemčiji »delovne šolske vrtove«, pravijo, da brez šolskih vrtov ni prave delovne šole, kajti na šolskem vrtu opazujejo učenci mnogo, kar so slišali v prostoru med štirimi stenami.
3.	Tudi v Pragi se viša hrepenenje po ustanovitvi šolskih vrtov tako, da bodo sedaj spomladi urejeni šolski vrtovi, kjer se bodo učenci svobodno kretali na svežem zraku. Šolske vrtove bodo izpopolnjevala posebna igrišča, ki bodo postopno izpopolnjena z drsališči, z bazeni za kopanje in plavanje itd. Tako bo imela praška šolska mladina priliko naužiti se svežega zraka, lahko se bo svobodno kretala in se tudi naužila toliko priljubljenega športa, za kar v mestu ni prostora. Tudi šolskim družinam bodo šolski vrtovi prava zavetišča na prostem. Ta odlok praškega mestnega sveta je vzelo praško prebivalstvo z odobravanjem na znanje.
Da se pa bo lahko šolske vrtove pravilno uredilo in dobro izrabilo, zahteva mestni šolski svet:
A.) Pri šolah, ki že imajo šolske vrtove:
1.	da se na prvi učiteljski konferenci in zborovanju porazgovore učitelji o ureditvi šolskega vrta, o načrtu, kaj in kam se bo sadilo in sejalo ter o deilovnem urniku na šol. vrtu;
2.	da upravitelji naznanijo mestnemu šol. odboru vse one učitelje, ki imajo veselje sodelovati pri šolskih vrtovih ter vse one učitelje, ki imajo strokovno znanje in izkušnje in bi radi sodelovali pri mestnem šol. odboru za šolske vrtove;
3.	mestnemu šolskemu odboru je treba poslati popis in načrt šolskega vrta, ki naj obsega:
a)	zemlja (kakšna ilovnata, peščena, hu-mozna) in šolske razmere napram vrtu, ploščina šolskega vrta;
b)	kako leži šolski vrt z ozirom na strani neba;
c)	ali sije ves dan na šolski vrt sonce (če ne, koliko sonca dobi šolski vrt);
d)	kako je poskrbljeno z vodo;
e)	iz katerih delov sestoji šolski vrt (ze-ienjadni vrt, cvetlični vrt, botanični vrt, drevesnica, sadovnjak, ako se goje na vrtu zdravilna zelišča, strupena zelišča, kulturne rastline), ako ima čebelnjak, vrtno lopo, shrambo za orodje itd.;
f)	koliko ur na teden delajo učenci na vrtu;
g)	ako imajo učenci svoje grede, ali ako delajo vsi na skupnem zemljišču;
i ka k šn j je zanimanje učencev ti o šolskega vrta
is ako pomnijo starši gmotno ali na kak dru.4 način pri vzdrževanju šo. sveta;
j) kolika jc letna vsota, namenjena šolskemu A'rtu;
k} ..ako se ta zm-.ek plača (redno ali ne); ali bi se morda dala postavka znižati in na kakšen način?
B.) Šole, ki nimajo šolskega vrta, naznanijo:
a)	ako bi mogle in bile zadovoljne obdelovati in uživati nekaj vrtov v okolici;
b)	ako bi se dobi v okolici kak privatni vrt. ki bi se uporabil za šolske namene.
E. Lippert-Kus.
Novi predpisi
v
o šolskih zvezkih na osnovnih in meščanskih šolah na Cehoslovaškem.
Ko so se izdelovalni pogoji češkoslovaških papirnic ustanovili, je ministrstvo odvrglo poprejšnje norme in izdalo v mesecu marcu t. 1. nove, bistveno jako izpremenjene predpise o napravi šolskih zvezkov za učence na narodnih in meščanskih šolah. S temi predpisi naj bi se poenostav/a in izenačila naprava šolskih zvezkov v vseh narodnih (osnovnih) in meščanskih šolah v republiki in se uvedlo soglasje z novimi smernicami v vzgoji in pri pouku, ki so priporočene v novih učnih osnovah obeh vrst šol.
Z novimi predpisi od 10. marca t. 1. je bila določena jakost papirja, ki 'mora biti na vsaki poli opremljen z vodnim tiskom »Stan-dart«, dalje enotni visoki format papirja po normi češkoslovaške normalizačne družbe, to je 148 mm X 210 mm. Na višji stopnji osnovne šole in v meščanski šoli se lahko uporabljajo zvezki alii prosti listi v velikosti 210 mm X 297 mm.
Nadaljnja novost je enotni moder ovoj brez okraskov s standardno značko. Šolski zvezki morajo biti vezani s trdno nitjo, nikdar pa z žico. Nova liniatura pomeni) radikalno poenostavljenje:
Od prvega šolskega leta dalje bodo imeli novi zvezki enostavno črtovje z oddaljenostjo, ki se stopnjuje po šolskih letih Dnevniki, zvezki za naloge in pisanke za učence prvega šolskega leta imajo črte oddaljene druga od druge 20 mm, za učence drugega in tretjega šolskega leta so črte v zvezkih oddaljene
15 mm, za učence četrtega in petega šolskega leta pa samo 12 mm. Za učence naslednjih treh razredov so zvezki popolnoma brez črt. Računske vežbanke imajo za učence prvega, drugega in tretjega šolskega leta enostavne črte, ki so oddaljene druga od druge 10 mm, za učence četrtega in petega šolskega leta 7 mm in za starejše učence so brez črt.
Uporabljanje črtanih podložkov pri pisanju na nečrtanem papirju ni dovoljeno. Uporabljanje nečrtanih zvezkov v nižjih razredih sme dovoliti nadzornik. Ravno tako pa sme dovoliti tudi, da se uporabljajo črtani zvezki tudi v šestem šolskem letu.
Pivnik naj bo v vsakem zvezku in naj bo njegova veličina nekoliko manjša od formata zvezka. Vsi zvezki so lahko enostavni, to se pravi, da štejejo s platnicami vred 12 listov, ali dvojni, ki štejejo 20 listov z ovojem. Za risalni papir in za risanke ni predpisana enotna naprava, marveč se prepušča vse to na izbiro učiteljskemu zboru.
Dovoljeno je pisati tudi na proste ¡iste, ki se hranijo v ovojih, ki so natančno predpisani.
Omenjena reforma šolskih zvezkov se uvede obvezno in splošno od začetka šolskega leta 1933./34. V prehodni dobi naj se upoT rahljajo zvezki starejših vrst, dokler jih imajo v zalogi krajevni trgovci.
Nova naprava šolskih zvezkov je v zvezi z reformo osnovne in meščanske šole, ki bo kmalu izvedena
niso poklicani vmešavati se v osebne zadeve učiteljstva, z! asti v kolikor gre za premeščanje in nastavljanje učiteljstva
—	Za skupno pedagoško delo vseh kategorij učiteljstva. Na zborovanju učit. društev Šoštanj in Slovenjgradec je omenil v svojem referatu g. direktor dr. Lončar tudi potrebo skupnega delovanja vseh kategorij učiteljstva na pedagoškem torišču ter ustanovitve skupne ustanove in skupnega glasila v to svrho.
—	Javne knjižnice na šolah. Ministrstvo prosvete je odredilo, da šolske knjižnice, ki imajo namen posojevati knjige tudi odraslim in posilujejo kot javne knjižnice in jiih upravlja šola, ne potrebujejo posebnega upravnega odbora. Po tem odloku se tedaj smatrajo javne knjižnice na šolah kot del šolske uprave, za katerih delovanje je odgovorno šolsko upraviteljstvo. Poročila o teh knjižnicah naj predlagajo šolski upravitelji posebej ob priliki drugih običajnih, vsakoletnih poročil.
—	Smrtna kosa. Gospodu profesorju v p. Josipu Verbiču in tov. šolskemu upravitelju v p. Francu Verbiču iz Slavine je umrl oče v visoki stanosti 93 let. Naše sožalje!
—	Na državnem ženskem učiteljišču v
Ljubljani so napravile v aprilovem terminu praktični učiteljski izpit gg. učiteljice: Bene-dičič Ivana, Cvar Stanislava, Gale Ana, Gradišnik Katarina (s. Melanija), Hlebec Marija, Hotzl-Lehrmann Marija, Hude Ljudmila, Jan-Koderman Milena, Karlin Marija (s. Cecilija), Kosmač-Neuman Pavla, Kralj Vida, Kramar Jožefa, Mate Marija, Miklavčič Pavlina, Mlakar Nada, Mrlak Antonija, Rabič Marija, Šercelj Ana, Švigelj Marija, Tomec Kristina, Welley-Fonda Ana in Žebre Viktorija.
—	Pripravljalni odbor »Zadruge Moj Dom«, reg. z. z o. z. v Ljubljani, obvešča vse one, ki si želijo .lasten dom, in one, ki želijo razbremeniti svoja posestva, da se vrši ustanovni občni zbor zadruge dne 8, maja 1932 ob pol 9. uri dopoldne v dvorani restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Vabljeni vsi.
Ali bomo tako delali?
Koliko neprijetnosti povzročijo te izložbe. Samo zapeljivo vabijo, da bi vgriznil v ta recimo Evina jabolka. Pa kaj hočeš, ko te vsak napačen korak spravi v sušo in čimbolj se bliža mesec koncu, tembolj čuješ doma pridige brez radiotakse.
Ker je vedno toliko novega po svetu in je že moj atlant pošteno potreben pokoja vsled častitljive starosti in s tem zvezanih vrlin, pa sklenem, da prinesem novega. Takile nemški atlanti so res taki, kot jih srce poželi: točni, prikupni in praktični in imaš v malem obsegu celo vrsto podatkov, ki jih rabiš.
V knjigarni sem si jih ogledoval in listal, pa Jugoslavije nisem našel ne notri in ne zu* naj, le deli so bili po nekdanjem nemškem receptu. Pa sem si mislil, da izvira najbrž tudi ta atlant iz časov, ko so bile še sanje o Jugoslaviji nevarne. Ko pogledam na ovitek, vidim, da je najnovejša izdaja. Ker ni bilo še tako hudega potresa, da bi Jugoslavija izginila s sveta, sem se čudil, kako nelki je to.
Premišljeval sem, kako je mogoče, da take knjige prodajamo in kupujemo pri nas, ko nas še ni. Pridni smo pa res in pa ponižni in tujci nas spoštujejo in upoštevajo, ker smo zadovoljni z vsem, kar pride iz tujine.
Niti tega ne smatrajo Nemci za potrebno, da bi rabili naša imena krajev, ampak pišejo dosledno stare spačenke. Te se uči tam tudi odraščajoča mladina. Mi smo tako dobri, da to podpiramo. Zato pa tam ne samo mladina, ampak tudi oni, ki so po vojni štu* dirali, ne poznajo naših krajev. Če boste rekli, da ste iz Slovenije, boste takoj in brez milosti zleteli v Slavonijo. Je pač tako, da jim boste lažje dopovedali o naselbinah Eskimov kot o nas. Podobni so precej onemu generalu, ki mu je bilo istovetno Styria s Siria in tako smo bili v našem taborišču jugoslovenski Sirci.
Te nemške knjige niso ravno poceni. Kdo jih bo pa kupil? Ali ne podpiramo s tem
LISTEK
Zagrebški učiteljski pevski zbor „Ivan Filipovic" v Ljubljani.
Zagrebški učiteljski pevski zbor je prispel v Ljubljano z dopoldanskim osebnim vlakom. Na kolodvoru sta jih pozdravila v imenu sekcije JUU za Dravsko banovino predsednik Ivan Dimnik, v imenu Hubadove pevske župe pa predšednik dr. Švigelj. Kljub slabemu vremenu in dejstvu, da je bilo učiteljstvo pri pouku, se je zbralo k sprejemu precejšnje število tovarišic in tovarišev. Navzočim se je zahvalil predsednik »Ivana Filipoviča« Krajačič, nakar so krenili pevci proti Unionu k pevski vaji. Po vaji so kosili v hotelu Štrukelj, nakar so si ogledali mesto. Ob 17. uri so dospeli v Učiteljsko tiskarno, za katero je vladalo največje zanimanje. Na vratih sta jih sprejela tovariša g. Gangl in g. Likozar, nakar so si podrobno ogledali vse lokale in delo Niso se mogli načuditi velikosti obrata, najmodernejšim strojem, veiki zalogi šolskih učil, knjig, zvezkov in vseh šol-
nemški nacionalni šovinizem ravno tisti, ki vzgajamo mladino, da bo odločno jugoslovanska? Ali ni naša dolžnost, da ne kupimo knjig, ki žalijo naš narodni čut?
Tovariš Drago Pahor je v 2. številki Prosvete dobro posvetil v našo narodno zavednost.
Najbrž bi ne škodilo, če bi se pri nas vzbudilo malo one narodne in državne samo* zavesti, kot jo imajo tovariši onstran meja, seveda brez tiste zoprne nestrpnosti. Nacio* nalizem je le boj za narodne pravice.
Sami moramo skrbeti, da nas bodo upoštevali in cenili, mi moramo biti vzor drugim.
SploSne vesti»
—	Učiteljska naturalna stanovanja in odtegljaji. V smislu § 62 finančnega zakona za 1. 1932./33. in v smislu odloka glavne kontrole se povrne vsemu učiteljstvu odtegljaj, v višini od občin prejete stanarine, s plačami za junij. Od 1. aprila 1932. datlje bo prejemajo učiteljstvo od države celotne prejemke; svoje grupe.
—	Povrnitev razlike previsoko ocenjenih stanovanj. Po zakonu o ocenitvi naturalnih stanovanj, ki je veljal za učiteljstvo do 31. marca 1932., so bila nekatera učiteljska naturalna stanovanja vsled napačnih podatkov prizadetih previsoko ocenjena. Ker so bile napake naknadno popravljene, bo prizadetim povrnjena razlika, nekaterim že z junijsko, drugim pa z julijsko plačo.
—	Za pomočnika ministru prosvete je bil s kraljevim ukazom postavljen g. Drago-slav Gjorgjevič, dosedanji državni svetnik in bivši načelnik oddelka za osnovni pouk v prosvetnem ministrstvu.
—	Krajevni šolski odbori in osebne učiteljske zadeve. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je izdala poseben odlok z opozorilom krajevnim šolskim odborom, da
skih potrebščin. Bili so enotnega mnenja, da so cene v primeri z zagrebškimi neverjetno nizke in da je izbira vsestransko bogata. Po končanem ogledu tiskarne in knjigarne so krenili v organizačne prostore JUU sekcije za Dravsko banovino. V sobi odsekov jim je bila prirejena popoldanska zakuska, katero je otvoril s krasnim nagovorom hišni gospodar predsed. g. Gangl. V svojem govoru je poudarjal delo slov. učiteljstva na kulturnem in gospodarskem polju ter konstatiral, da je to, kar so v poslednjih trenutkih gledali, delo slov. učiteljstva v desetletjih in desetletjih. Bodril je navzoče, da sledijo idejam in delu svojih velikih predhodnikov, katerih svetla imena se zrcalijo v zgodovini učiteljskega delovanja. »Ivan Filipovic«, katerega ime nosi pevski zbor, naj bo zvezda vodnica.
Predsednik »Ivana Filipoviča« se je zahvalil za lepe besede predsed tov. Gangla z zagotovilom, da jim bodo realizirane ideje in globoke besede brata Gangla v veliko vzpodbudo za nadaljnje pozitivno delo na polju vzgoje narodnega izobraževanja in tovari-ške vztrajnosti. Spominjal se je davnih časov, ko sta si podajala roko hrvaški in slovenski učitelj v metropoli Bele krajine Metliki.
Po govorih se je razvila animirana zabava, pri kateri so vestno stregle pevcem članice našega učiteljskega zbora. Podpredsednica UPZ ga Mihelčičeva pa je izročila ob sploš-
Tiskovine
i.
Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v šole
2.
Spisek defektnih otrok po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah
3.
Matični zdravstveni list za defektne otroke
4.
Poročilo o boleznih pri otrocih
po novih pravilnikih
I. o zdravniškem pregledu otrok za vpis v šole;
II. o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in dolžnostih zdravnikov v teh šolah •
ter vse nove predpise
a)	o zdravniškem pregledu dece za vpis v šole;
b)	o postopanju za vpis dece v šole za nezadostno razvito deco in učnih načrtih za te šole;
c)	o postopanju za vpis dece v gluhonemni-ce in učnih načrtov za gluhonemo deco;
d)	o postopanju za vpis slepe dece v zavode za slepo deco in učnih načrtih za pouk slepe dece
izda
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.
Tiskovine se 'lahko naroče takoj, za knjigo
o vseh gornjih novih predpisih pa sprejema prednaročila
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
nem odobravanju predsedniku Krajačiču šopek rdečih nageljnov v znak posebne pozornosti do onih, ki so bili učit. pev. zboru že tolikokrat najboljši sodelavci in tovariši. Ostale tovarišice so pa okitile vse navzoče. Hitro je potekal čas in prehitro je pozval predsednik navzoče, naj krenejo od tod.
Kljub veliki reklami in uvidevnosti učiteljstva smo z nekakim strahom pričakovali koncert. Kakšen bo obisk? Ves čas je kazalo tako slabo, da smo hoteli koncert odpovedati. No, poslednji ihip, se je situacija v toliko zboljšala, da je bilo precej poslušalstva, povečini iz učiteljskih vrst.
Pevci so nastopili burno pozdravljeni in nov še večji aplavz je zadonel, ko je stopil na oder dirigent g. Boris Papandopulo. Z vso skrbnostjo sestavljen program so odpeli do konca s stopnjevajočo dovršenostjo in natančnostjo. Program je v celoti zadovoljil poslušalstvo, ki ni štedilo z odobravanjem. Po prvem odmoru so bili zboru izročeni trije lepi venci in sicer v imenu: Hubadove pevske župe, JUU sekcije za Dravsko banovino in UPZ iz Ljubljane. Zadovoljni so odhajali poslušalci in v moralnem oziru tudi pevci. Pokazali so, da so vsega spoštovanja vredna korporacija. ki je že danes v prvi vrsti pevskih zborov, a na čelu kulturnega dela med hrvaškim učiteljstvom. Upajmo, da nas zopet kmalu poseti, in sicer v takih časih, ko jim
— Jeseniška mladina v dramskem gledališču v Ljubljani. V soboto 7. t. m. ob 15. uri bo gostovala jeseniška deca v Ljubljani. Program obsega sledeče točke: 1. Spevoigra »V bratskem objemu. 2. Simb. telovadni nastop »Leptir«. 3. Pibrovčeva pravljica v treh dejanjih »Gozdiča, mada čarovnica«. — Vabimo učiteljstvo in mladino mestnih in okoliških šol k prireditvi za jeseniške otroke brezposelnih. Podpirajmo etična stremljenja mladine, posebno še, ker pričakujemo od jeseniških igralcev izredno popolno igro.
Osebne zadeve.
i Napredovanja. V VIII. skupino so napredovali: Artel Antonija, Arko Marija, An-drejka Katarina, Cesar Iva, Čuk Ladislav in Franc, Grom Milan, Golja Marija, Hudalles Jadviga, Jančigaj Stanislav, Jurančič Josip, Justin Marija, Jesih Štefanija, Krebelj Marija, Kraševec Danica, Kulovič Viktorija, Kukovec Cecilija, Kozjek Ana. Lorger Vida. Lazar Katarina, Ocvirk Angela Predan Lea, Pavlic Ivan, Povh Vaelav, Podboj Marija, Rom Viktor, Roječ Ana, Štupar Štefanija, Šetina Marija, Šetinc Marija, Vujčič Adela, Vobovnik FHlizabeta, Viher Ana, Večko Filip, Vrečko Marija, Zupane Frančiška, Zorko Elizabeta, Grógl Feliks, Čonč Karolina, Pavlic Albina, Pečarič Boris, Klemene Franc, Horvat Izidor, Medic Štefanija. Osterc Jožica, Dirnbek Marija, Dojčinovič Vlasta, Košutnik Silvester, Boc Boris, Kocbek Alojzija, Berce Olga. — V IX. skupino so napredovali: Mahkota Milan, Še-merl Darinka. Tavčar Vlasta, Duh Jožefa, Erker Berta, Bavdek Dušan, Klethofer Friderika, Prešeren Štefanija, Kobilca Rudolf, Bajee Lucija, Dolenc Matilda, Zupane Alojzij, Šaupah Ana.
—i Sprejem kontraktualnih učiteljev v državno službo. Na osnovi §§ 2., 3., 45., 103., 116. in 346. uradniškega zakona z dne 31. 151. 1931. in v zvezi s § 54 zakona o državljanstvu z dne 21. 'IX. 1928. so sprejeti v državno službo sledeči kontralktualni učitelji: Beričič Julija. Bertok Dušana, Carli Alojzij, Čermelj-Vovk Olga, Ditrih Marija, Drekonja Ciril, 1 Eržen Stanislav, Fable Božidar, Germek-Solza Marija, Hvala Antonija, Ivančič Ana, Ivančič Marija. Jazbec Marija, Jercog-Tav-zes Franja, Košak Rudolf, Križman Fran. Lavrenčič Marija, Lenardič Peter, Lenardič Mihael, Leštan Avgust, Logar Miroslav, Mar-telanc Vladimir. Martelanc-Ferfolja Hermen-gilda, Mikuleč Oton, Pahor Angela, Rutar Ludvik, Sancin Kari, Sabadin Bogomila. Sko-čir Stanko, Soban Marija, Sterguljc Alojzij. Škodlar-Volarič Ivanka, Švagelj Aba. Tavš Gabrijel, Tušar Ivan, Virant Stanka, Zorzut Zinka, Znideršič-Toroš Marija.
Učiteljski pravnik.
§ TOVARIŠI (CE) UPRAVITELJI! — Plačilne sezname za junij pošljite takoj oddelku VIL, duplikate za maj pa posebej, ko bo izvršeno izplačilo.
Odgovor. A. Ž. v B. Učni osebi, ki je, napredovala v II./3. skupino dne 14. XI. 1928, pripada prvi periodski povišek VIII. skupine od 1. XII. 1931 dalje. — Ako je vložila tudi prošnjo za VIL skupino, naj čaka na rešitev iste. Pravico napredovati v VII. skupino ima, ker je zadostila pogoju § 49. U. Z. Določbe § 263. U. Z. veljajo za vsako zvišanje prejemkov, tako za periodičen povišek, za plačo. polož. doklado in osebno drag. doklado ob napredovanju. — Končno pripominjamo, da periodičen povišek nima nobenega vpliva za napredovanje po skupinah.
W OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, MlkloSUeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn.
Driani »meneici iobe blaga Mi m rtnke proti prrflofifti Itgitimij.
pp»
bomo mogli nuditi tudi v materialnem smislu toliko, kolikor so dobili v moralnem.
Po koncertu se je vršila skupna večerja v stekleni dvorani Uniona. katero so omogočili: županstvo mesta Ljubljane, Učiteljska tiskarna in Ljubljansko učit. društvo. Po otvoritvi so sledili govori zastopnika mestnega županstva g. Likozarja, predsednika JUU tov. Ivana Dimnika, šefa osnovne na-stave tov. Andreja Rapeta, predsednika Hubadove pevske župe g. dr. Sviglja, predsednika UPZ g. Draga Supančiča in komponista g. Emila Adamiča. V imenu gostov so se zahvalili: predsednik »Filipoviča« tov. Krajačič, prvi predsednik »Filipoviča« tov. Oster, predsednik sekcije za Savsko banovino tov. Logo-merac in slovenskemu učiteljstvu dobro znani sokolski delavec tov. Dušan Bogunovič. V prijetni zabavi je potekel čas do odhoda jutranjega vlaka, ko so krenili dragi gostje v svoj beli Zagreb.
Izvršili so veliko kulturno delo, hvaležni smo jim za njihov poset in kličemo jim: »Le taiko dalje! Vedno nam boste, ne samo dobro došli gostje, ampak pravi prijatelji in bratje. Želimo samo, da si ponovno podamo roke takrat, ko doživimo zopet lepših časov. Požrtvovalnemu pevovodji g. B. Papandopulu, zboru in njega vodstvu iskrene čestitke k velikemu uspehu!«	—čo.
r« ■• »»»Mm» »>w<» »»"IWI»»M»bimhi» vi»»» -	•
Vse oiuzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Ljubljani. Tovariš
Lojze H o f b a u e r, učitelj v Hrastniku, je daroval domu 100 Din z geslom: »Tudi Ljubljana mora dobiti svoj Učiteljski dom!« O, da bi imel še mnogo posnemovalcev!
—g Učiteljski dom v Mariboru. Za »Po-rekarjev kamen« so nadalje darovali: Učit. društvo Konjice, nabrala učit. K. David »V dinarjev; učit. društvu Sv. Lenart v Slov. goricah 100 Din; Ormož, tov. Ad. Rosma nabra. 520 Din; Ljutomer, tov. sreski sol. nadzornik F. Karbaš nabral 640 Din - Skupno je dala zbirka za »Porekarjev kamen« lepo vsoto Din 5352-50 Prav iskrena zahvala vsem darovalcem in zbirateljem! - Popravek: V predzadnjem izikazu navedeni znesek Din JUU.—, ki ga je darovalo UD učiteljstvo gornjegraj-skega okraja ni bil namenjen za »Porekarjev kamen« ampak darovan namestu venca na grob tov. Poberaja.
»Učiteljskemu domu« v Mariboru sta nakaza, a tovariša Vekoslav in Eliza From jubilejni dar 101 Din s pripisom: Volja jeklena tovariša Hrena vsem bodi nam vzor. Geslo njegovo »mar« i »bor« prešine sleherni učiteljski zbor! Dragotin Humek nabral v učiteljski družbi 150 Din. Iskrena hvala!_
Mladinska Matica«
IZ 22. SEJE
1.	Razpravljalo se je o pogajanjih glede prevoda Ribičičevega »Mihca in Jakca« v hrvaščino.
2.	Bevikova povest »Lukec išče očeta« bo obsegala 6 tiskovnih pol. Hafnerjeve »Botra z griča« 5 tiskovnih pol. Deržajeva siikamca »Življenje hudobne kavke Katke« 3lA, »Kresnice« pa 5 tiskovnih pol'..
3.	Subskripcijska okrožnica za dr Cer-meljevo knjigo »O Tesli in razvoju elektrotehnike« bo objavljena v »Učiteljskem Tovarišu« in se razpošlje vsem višje organiziranim osnovnim šolam, vsem meščanskim, vsem srednjim in strokovnim šolam.
4.	Knjige Mladinske Matice dobijo samo tisti, ki so se naročili na vse številke »Našega roda«. Naj izide tozadevna notica v »Našem rodu« in v »Tovarišu«.
5.	Za reklamo darujemo nekaj izvodov naših publikacij višji nadzornici za osnovne šole in zabavišča — gdč. Veverki v Kaliforniji.
Zadnja številka »Našega roda« in knjige Mladinske Matice izidejo letos nekoliko prej kot druga leta; to pa zato, da se lahko izvršijo razne reklamacije še tekom šolskega leta in da ne bo nepotrebnih zmed.
Štiri knjige Mladinske Matice bodo letos izredno zanimive, ni čuda, da Jih naši naročniki težko" pričakujejo.''Prosimo pa poverjenike in spiloh vse tovariše, da povedo učencem, da imajo pravico do knjig Mladinske Matice samo stalni naročniki »Našega roda«, ki doplačajo še 2'50 Din za knjige. Kdor ni naročil in ni plačal vseh 8 letošnjih številk »Našega roda«, je izgubil pravico do knjig in teh ne dobi. Kdor hoče dobiti knjige, mora še tekom tega meseca naročiti in plačati vse tiste številke »Našega roda«, ki mu manjkajo.
V zalogi imamo še nekaj izvodov 3., 4., 5., 7. in 8. številke II. letnika »Našega roda«, ki jih oddajamo samo po 20 par
»Obzor« od 28. aprila govori o oceni Magajnovega »Gornjega mesta« tudi o živahnem delu Mladinske Matice
Rokopis »Jermanov Pavle« leži že nad eno leto v tajništvu M. M. Prosimo neznanega avtorja, da nam sporoči svoj naslov, da mu rokopis lahko vrnemo.
Novi naročniki Mladinske Matice, ki dobijo letos Bevkovo povest »Lukec išče očeta«, bodo hote)!i imeti gotovo tudi prvi del te zanimive povesti knjigo »Lukec in njegov škorec« To lahko dobijo za 5 Din že zdaj pri upravi Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Nadaljevalno šolstvo.
VIII. No. 2716 1.
RAZGLAS.
Prvi delni risar, tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se priredi prvi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Ta risarski tečaj se bo vršil od 4. julija do incl. 27. avgusta tekočega leta.
Kandidati, ki želijo posečati razpisani strokovni tečaj, morajo predložiti najkasneje en mesec pred pričetkom tečaja pravilno opremljene prošnje službenim potom na kr. bansko upravo, oddd.ek za trgovino, obrt in industrijo Obenem je z navadno dopisnico obvestiti takoj inšpektorja za strokovno šolstvo pri kr. banski upravi o vloženi prošnji z navedbo imena, priimka, službenega kraja in službenih let ter s pripombo, da li že kandidat poučuje na strokovnih nadaljevalnih šolah in koliko časa.
Čim dobe kandidati nato od svoje predpostavljene oblasti dovoljenje za poset tečaja, se jih o tem, z navedbo imen sprejetih kandidatov, obvesti v dnevnikih, odnosno v učiteljskem strokovnem glasilu.
Kandidati, ki bi se ne držali strogo teh predpisov, se pod nobenim pogojem ne sprejmejo v tečaj.
K tečaju se pripuščajo učitelji (učiteljice), ki so usposobljeni za osnovne in meščanske šole. (Maksimalno število 30.) Prednost »inter pares« imajo učitelji, ki že, poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Prošnje, kolkovane s 5 Din kolkom, naj se vlože najkasneje do 4. maja t 1. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. aprila 1932.
Šolski radio.
—r Program za XXVI. teden. V torek 10. Horn, V 1. predavanju bo obravnaval temo: O volji; v 2. predavanju: Napoleonovo mladost. I.—II.
—r Statistika postaj v Evropi. Trenutno štejemo sedaj v Evropi 260 postaj. Od teh ima 78 postaj vsaj 0"5 KW, 73 jih ima po 1 KW, 22 po 2 KW, 13 po 5 KW, 6 po 7 KW, 26 po 10 KW, 8 po 13 KW, 11 po 15 KW, 8 po 20 KW, 4 po 25 KW, 3 po 30 KVV, 4 po 35 KW, 2 po 40 KW, 8 po 50 KW, 2 po 55 KVV, 15 po 60 KW, 2 po 75 KW, 6 po 100 KW. 2 po 120 KW, 1 .po 130 KW, 2 po 150 KVV. Vse evropske postaje skupaj imajo 4157 KVV. Vsem na čelu je Rusija, ki izkazuje 1073 KW, njej sledi Nemčija s 675 KVV, Anglija s 478 KVV in Francija (s severno Afriko) s 322 KVV.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev:
Vabila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KRANJU bo zborovalo v sredo 11. maja ob 9. uri v Sokolskem domu v Škof j i Loki Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Telovadni nastop (tov. Horvat). 3. Volitev delegatov. 4. Predlogi in slučajnosti. Do zborovanja mora biti poravnana vsa zaostala članarina!
= JUU SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI prek'licuje svoje zborovanje, ki naj bi se vršilo skupno z ljutomerskim sres. učiteljskim društvom 7. maja v Radencih Ljutomersko društvo praznuje 5. maja proslavo 60-letnice društvenega obstoja, zato je svoje skupno zborovanje z našim društvom v Radencih odpovedalo. Vršilo se bo predvidoma v jeseni. — Predsednik: Gabrijelčič s. r.
Poročila:
+ JUU SRESKA DRUŠTVA LAŠKO, LITIJA IN BREŽICE so imela skupno zborovanje v Trbovljah v SokoLslkem domu dne 9. aprila 1932. Predsedoval je predsednik sre-skega društva za laški okraj tov. Pleskovič, ki je uvodoma pozdravil sreske šolske nadzornike gg. Potočnika, Bezeljaika in Drnovška, nadaije predsednika sekcije tov. Dimnika, trboveljskega župana g. Voduška in nad 200 navzočih tovarišev in tovarišic. Med drugim se je spomnil težkega udarca, ki je zadel vse drž. uradnike, torej tudi učiteljstvo, z občutnim znižanjem draginjslkih doklad. Ta udarec nam je resen poziv, da se oklenemo organizacije še tesneje, kajti le v močni organizaciji bo močan tudi vsak poedinec.
Z iskrenimi besedami je nato pozdravil zborovalce trboveljski župan gosp. Vodušek. Kot star šolnik dobro pozna naporno delovanje učiteljstva med narodom ter globoko ceni njega velike zasluge za povzdigo kulture in izobrazbe Posebno spoštuje one tihe delavce v oddaljenih hribih, ki odrezani od sveta junaško prenašajo vse napore in požrtvovalno in nesebično delujejo za narod in njega blaginjo. Nadalje izrazi željo, naj bi se vršila enkrat banovinska skupščina v Trbovljah, kajti takrat bodo Trboveljčani pokazali, kako znajo ceniti učiteljsko delo.
Za g. županom je podal situacijsko poročilo predsednik seikcije tov. Dimnik. V dve-urnem govoru je pojasnil vse aktualne zadeve, ki se tičejo učiteljskega stanu. Med drugim je opozoril tovariše in tovarišice na izredno težko delo sekcije in jih pozval, naj jo s svojimi močmi krepko podpro.
Za govorom predsednika tov. Dimnika se je vršil koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode. Zbor je nastopil pod vodstvom svojega pevovodje tov. Šuligoja z dokaj pestrim sporedom. Zborovalci so se čudili mirnosti in samozavestnemu nastopu trboveljskih siavčkov, ki so odpeli pesmice s tako preciznostjo, ki jo mnogi od navzočih niso pričakovali.
Po koncertu je pevovodja zbora tov. Šu-ligoj imel referat o metodiki pevskega pouka. Svoj referat je naslonil v glavnem na pouk, ki ga upošteva pri petju Za poučevanje uporablja harmonij ali pa klavir, ki pa mu služi večjidel le v pomoč. Največ nauči deco s svojim glasom, kajti z nobenim inštrumentom ne more pokazati deci taiko lepo dinamična znamenja kot s svojim glasom. Dinamiko smatra kot naj glavne jši pripomoček za estetsko in izrazito prednašanje. Veliko važnost polaga tudi na vokalizacijo, intonacijo in pravilni nastavek glasu. H koncu priporoča vsem najboljšo glasbeno šolo poleg dobrega ušesa — dobro voljo.
Ob pol 14. uri je zaključil tov. predsednik zborovanje.
R. Pleskovič, predsednik; D. Lunder, tajnik
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR DESNI BREG je imelo svoje redno zborovanje dne 3. aprila 1932. v Mariboru.
Od 93 vpisanih je bilo 78 navzočih.
Pred zborovanjem je bila hospitacija pri praktičnem telovadnem nastopu moderne mladinske telovadbe tov Lavrenčiča z deco iz šole Studenci. Po nastopu pa je imeil izredno poljudno, zanimivo in strokovnjaško predavanje o telesni vzgoji mladine.
Pred prehodom na dnevni red sta prispela g. sreski šolski načelnik Makar in g. sreski šolski nadzornik Koropec. Oba je tov. predsednik Hren iskreno pozdravil kot velika prijatelja šole in učiteljstva ter ju prosil za nadaljno naklonjenost. G. sreski načelnik se je učiteljstvu zahvalil za požrtvovalno dt-lo in pomoč ter pozival, da i v teh težkih
časih vztraja na delu za dobrobit naroda in države.
Situacijsko poročilo je podal tov. predsednik in omenil težnje v poslanskih krogih radi izpremembe zakona o narodnih šolah, prizadevanje sekcije za spremembo uredbe o naturalnih stanovanjih, napredovanje učiteljstva, nastavitve novincev, upokojitve, o učit. žen. roč. del, šolnini, učnem načrtu za osn. šole, nadaljevalnem šolstvu, nabavljalnih zadrugah.
Po izčrpnem poročilu o izrednem posvetovanju predsednikov vseh sreskih učiteljskih društev je bilo govora o premeščanju in namestitvah učiteljstva, kjer mora biti vodilo šolsko delo, vse drugo pride šele potem in o novih zvezkih
Sklenjeno je bilo: knjižnica našega društva se po ureditvi izroči Pedagoški) centrali v uporabo.
. Za Porekarjev kamen smo za Učit. dom zbrali tekom zborovanja 352 Din.
Sprejet je bil predlog tovariša Hrena za poenostavljenje in smotreno ureditev urado-vanja prosvetnih oblastev. Anton Hren, predsednik; Ivan šeško, tajnik.
MIROSLAVA LEITGEB .................
MHMHi LJUBLJANA. JURČIČJEV TRG ŠTEV. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
+ JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 16. aprila 1932. na Rečici ob Savinji. Udeležba 64%.
Hospitirali smo pri tov. Eli Rottovi, ki ima poizkusni razred. — Izbrala si je temo »Pošta«. Podala je sliko strnjenega pouka, kakor ga zahteva novodobna moderna šola. K uspehu smo ji čestitali. Za ta pouk je treba intenzivne priprave, učitelj mora biti zelo dober psiholog, iskren prijatelj otrok, zraven pa še močna osebnost.
Dopisi so se prečitali in vzeli v pretres
V »Objasnitvi položaja« po predsedniku sekcije tov. Dimniku, ki je bil v Beogradu, je tudi točka glede imenovanja preglednika za naš srez, sekcija se ne strinja z njim. K besedi se oglasi prizadeti tov. Korban sam in nam pojasni celo zadevo, kako je prišlo do njegovega imenovanja preglednikom. Nato predlaga tov. Tratnik »Izjavo«, za katero so vsi navzoči glasovali.
Po laiških osebah se je govorilo, da smo našega tovariša predsednika volili prisiljeno pod nekakim pritiskom. Zato predlaga tov. Tratnik, da podamo »Izjavo« glede izvolitve. Soglasno sprejeto.
Sekcijo prosimo za znižanje članarine, kakor tudi naročnine naših listov.
Prihodnje zborovanje določi tovariš predsednik.
J. Kotnik, predsednik; Iva Černe, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO v KRŠKEM
je imelo redno zborovanje 9 t. m. v Mokronogu. Navzočih je bilo 51 članov in članic. Predsednik Brezovar Matija je pozdravil vse navzoče, zlasti sreskega šolskega nadzornika tov. Levstik Leopolda ter novovstopivše članice in člane. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil 17. 11. 1931. preminulega tov. Ivana Lapajneja, ravnatelja meščanske šole v pokoju, ki je bi! zaveden, neumorno delaven učitelj in pisatelj. Od 1. 1899. do 1904. je bil tudi predsednik našega učiteljskega društva.
Nato je prešel predsednik na dnevni red
Poudarjal je potrebo društvenih zborovanj, ki so prava slika in kažejo moč ter disciplino organizacije, kjer se z uspehom uveljavljajo vsi in ki dajo moralno podporo našim voditeljem, ki zaslužijo zahvalo in priznanje.
Vsi navzoči so vzeli v vednost vse došle okrožnice sekcije JUU ter sprejeli skupno 9 predlogov, odnosno peticij v zadevi znižanja članarine, izhajanja »Učiteljskega Tovariša«, zmanjšanja letnih društvenih zborovanj, spremembe pravil § 37., skepčnosti, ako je vsaj ena petina polnopravnih navzočih članov, iz-poslovanja polovične vožnje na državnih avtobusih, ukinitve obveznih uradnih učiteljskih konferenc, istotako odloka min. prosvete, ki zahteva za učiteljstvo predhodno dovoljenje za vlaganje privatnih tožb na sodiščih, pošiljanja pošiljk, ki jih šole ne naročajo ter stališča vsled prevelikega števila nezaposlenega učiteljstva, kakor tudi odobravanja podvzetih korakov od strani sekcije v svrho zaščite članstva, omiljenja odredb naturalnih stanovanj in kuriva i. dr.
Tov. Joža Turk iz Št. Ruperta je za tem podal svoj skrbno sestavljen referat »O du-ševnosti otroka«, kateremu so vsi prisotni sledili z zanimanjem.
Na predlog tov. Janka Vaniča so bili soglasno izvoljeni kot delegati za pokrajinsko skupščino tov. Herbst, Žnidaršič, Moderndor-fer, kot namestniki pa Bizjan, Verdir, Kneisel.
Delegata za državno skupščino določi ožji društveni odbor. (Op. sek.: Proti pravilom!)
Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik ponovno pozval vse tovarišice in tovariše k vztrajnemu delovanju, poudarjal, da je posebno sedaj potrebno, da se oklenemo organizacije, ki jo bodo razni nezadovoljneži znali ceniti šele tedaj, ko je ne bi imeli in se morali zatekati k drugim kategorijam stanov.
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo dne 9. aprila t. 1. v Celju. — Navzočih 165, t. j. 81%.
1.	Predsednik tov. Gosak otvori zborovanje z apelom na navzoče, da tudi v teh težkih razmerah ne klonijo ter z znanim učiteljskim optimizmom in idealizmom vztrajajo pri delu za mladino in narod.
2.	Pri obravnavi dopisov razpravlja predsednik obširneje o dopisu sekcije glede disciplinskih zadev učiteljstva ter o izstopanju članstva iz organizacije. V dosego dobrih od-
nošajev med SKJ in JUU je društvo storilo potrebne korake v smislu okrožnice.
3.	Tov Planer poroča o društvu »Učitelj, dom« v Mariboru, ki je tik pred uresničenjem svojega cilja. Toplo priporoča Uč. gospodarsko poslovalnico. Ako postanemo njeni člani in kupujemo potom zadruge, koristimo sebi in pripomoremo njenemu namenu, da se čim prej gospodarsko osamosvojimo. — O Samopomoči za učiteljske otroke referira tov. Vo-lavšek. Tovarišice dobijo pravila in pojasnila pri društvu. Tovarišica Schreinerjeva izčrpno poroča o občnem zboru Pedag. centrale v Mariboru, ki uspešno širi pot delovni šoli. Tov. Gosak kot predsednik banov, odbora za kmetij in gospod, nadaljevalno šolstvo izreče priznanje učiteljstvu, delujočemu na teh šolah, in sporoči, da je z banov, proračunom šolam zagotovljen obstoj. Predsednik društvenega nadzornega odbora tov. Sevnik poroča o reviziji in ugodnem stanju društvene blagajne in stavi predlog o plačevanju članarine, ki je bil sprejet.
4.	Sprejete so bile sledeče resolucije z željo, da jih objavi »Učiteljski Tovariš«.
I.	Kritični časi zahtevajo, da glavni odbor in sekcija JUU posvetita in osredotočita vse deCovanje izključno materialnim interesom in obrambi pravic svojega članstva.
II.	Glavni odbor in sekcija naj zlasti delujeta na to, da čimprej izide naredba k §§ 29. in 62. financ, zakona za 1 1932./33., po katerih se vrednost za natural. stanovanje in stanarina ne odbija.
III.	Sekcija naj nemudoma pokrene, da se učitelj, pripravnikom ne odtrgujejo nikaki zneski, ker jim sedanji prejemki absolutno ne zadoščajo za življenje. Kljub mladoletnemu idealizmu je nemogoče vsako delo brez potrebnih materialnih sredstev.
IV.	V nujni zvezi z znižanjem službenih prejemkov učiteljstvu je istočasno znižanje vseh njegovih denarnih dajatev za življenjske potrebščine, razne naročnine in članarine.
Apeliramo na vse organizacije in društva, da ne reflektirajo na sodelovanje učiteljstva, v kolikor je to zvezano z denarnimi žrtvami učiteljstva. Prosimo sekcijo JUU, da ona prednjači v razumevanju našega položaja in izvede sorazmerno znižanje organizač-nih dajatev z redukcijami v izdajanju »Tovariša« in »Popotnika«, pri potovanjih na razne seje in pri osebnih nagradah
V.	Z ozirom na težko gmotno stanje mnogih, zlasti mlajših tovarišev (ic) naj sekcija izposluje pri Savezu SKJ, da priporoča svojim društvom, da od izvršujočih članov učiteljev (ic) ne pobirajo članarine.
VI.	Šolska administracija se je v zadnjih Petih v škodo šol. in izvenšol. dela upraviteljev pomnožila prekomerno ter obremenjuje tudi šol. proračune v izmeri, ki je ravno v nasprotju z zahtevo o varčevanju. Številne nove tiskovine v 3—4 izvodih so v nasprotju z znižanjem proračunskih postavk ter bodo povsod prvotni zneski prekoračeni.
Prepričani smo, da se da šol. administracija v mnogem brez škode poenostaviti, kar bo v korist šole, narodnega izobraževanja, javne uprave in varčnosti. Zato prosimo sekcijo, da pokrene to perečo zadevo pri banski upravi, zainteresira pa za njo tudi izvršni odbor, ki naj posreduje v prilog pri ministrstvu prosvete.
VII.	Da bo banov, skupščina hitro potekala in se bo končala ob navzočnosti vseh delegatov, predlagamo:
a)	Dnevni red skupšične obsegaj samo sedaj aktualna vprašanja. Predavanja na de-legacijskih zborovanjih niso umestna.
b)	Poročila funkcionarjev naj objavi »Učiteljski Tovariš« pred skupščino pravočasno.
5.	Državni tožilec g. dr. Juhart predava o ciljih mladinske zakonodaje in sodstva v Jugoslaviji. O primerjanju s starim avstrijskim zakonom podčrta ogromne vrline novega zakona, ki je osnovan na povsem modernih psiholoških principih: upošteva kaznenče-vo individualnost, poudarja vzgojni moment in v dosego svojega namena pritegne k sodelovanju poleg vzgojnih faktorjev tudi izobra-ženstvo vobče.
Članstvo je sledilo z izredno pozornostjo obširnemu predavanju in je z burnim aplavzom nagradilo g. predavatelja.
+ J. U. U. SRESKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO — VZHODNI DEL je zborovalo 6. februarja v Mostah.
Zapisnik zadnjega zborovanja se je dopolnil s sklepi, ki so bili na tem zborovanju sprejeti, a vodstvu niso bili dostavljeni in so se nanašali na neko okrožnico vodstva.
Ta Okrožnica je bila ponoven predmet debate in pojasnil predsednikovih. K presed-nikovemu poročilu o seji društvenih predsednikov sta dodala tov. Lulik in tov. Kosova nekaj kritičnih pripomb. Z ozirom na dejstvo, da je bila ta seja proglašena kot zaupna, je bil sprejet sledeči sklep:
Stojimo na stališču, da pri članskih zborovanjih in sejah ne moremo govoriti o kaki tajnosti ali javnosti in morajo le-te biti načelno dostopne vsakemu članu.
Sledilo je zanimivo in iz izredno kritičnega stališča sestavljeno predavanje tovariša Erjavca, ki naj bi predstavljalo nekak uvod v problematiko učiteljevega izvenšolskega dela, a je naznačilo že cel program za učiteljevo izvenšOsko udejstvovanje. opredeljujoč ga v prosvetni, gospodarski in politični smeri Brezobzirno je predavatelj razdiral iluzije o našem kulturnem pijonirstvu in reduciral naše zasluge na dejstvo, da smo pač imeli idealne delavce vedno v svojih vrstah, da je med učiteljstvom mnogo idealnega hotenja, da pa kot stan v celoti nismo v tem pogiledu nikoli imeli pravega vodstva, niti širokega kritičnega pogleda na celotni položaj našega naroda in našega kmetskega ljudstva ter na globlje pogoje ljudskega delovanja. Predavatelj je posamezne trditve podpiral z dokumenti, pri čemer se je večkrat skliceval na »Učiteljskega Tovariša« iz one dobe.
L
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
V debati se je poudarjalo, da je taka ostra samokritika koristna, v kolikor nas obvaruje samoprevar glede resničnega našega položaja v narodu in pri ocenjevanju prave vrednosti našega dela. Prav je, da postajamo kritičnejši napram samemu sebi in našemu vodstvu. Vendar pa so za razmere v našem stanu soodgovorni tudi tisti činitelji, ki so imeli usodo našega sranu v svojih rokah in odločali o naši materialni eksistenci.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO - VZHODNI DEL je
zborovalo 9. aprila v Mostah ob navzočnosti dveh tretjin članstva. Posetila sta zborovanje g. prosvetni šef Mazi in g. banski šolski nadzornik Rape ter prisostvovala predavanju ge dr. Piiikmajerjeve, ki nas je v obišrnem in temeljitem referatu seznanila z Lautarjevo računsko metodo, dokazujoč njeno sodobnost in slkladnost z načeli delovne šole. V debati je še na že jo dala nekatera podrobna pojasnila.
Okrožnice vodstva so bile povod obširnih debat, ki so vedle do sledečih soglasnih sklepov:
1.	Pridružujemo se sklepom ptujskega učiteljskega društva, v kolikor veljajo za vse učiteljstvo.
2.	Jemljemo na znanje okrožnico vodstva glede kritja nekih potnih stroškov iz drugih postavk odobrenega proračuna.
3.	Sdlidariziramo se s stališčem, ki ga je zavzel tov. Einspiler kot član Sokola pri od-borovi seji ljubljanske župe glede neke okrožnice, ki zadeva učiteljstvo.
Pričakujemo, da bo vodstvo dosledno vztrajalo napram vsakomur na našem načelnem stallišču, da se ne sme nobena premestitev, ki nosi kazenski značaj, ne glede na njeno motivacijo, izvršiti brez predhodne disciplinske preiskave. Dosledno temu moramo zahtevati, da se strogo loči premestitev po službeni potrebi od premestitve po disciplinski razsodbi.
»Učiteljski Tovariš« naj registrira vse premestitve brez izjeme, ki so se izvršile po službeni potrebi ali disciplinskim potom
4.	V soglasju s sklepi slovenskega dela organizacije in v pravilnem tolmačenju nalog in značaja stanovske organizacije odklanjamo zahtevo po soodločanju organizacije pri imenovanju nadzornikov in smatramo slej ko prej kot edino pravilno, da se organizacija prizadeva ustvariti čim boljša zakonska jamstva za pravilno izbiranje nadzornikov in zastavi ves svoj vpliv, da se zadevne zakonite določbe točno in smisellno izvajajo. Smatramo, da je za šolstvo, stan in moralno jakost organizacije najbolje, dd je kompetenca organizacije in vodstva čim jasneje druga napram drugi opredeljena, zato smo svojčas pozdravili, da je zakon ustvaril jasen položaj, ko je pre-
povedal učiteljem, vršečim uradne funkcije pri prosvetni oblasti, prevzetje upravnih funkcij v organizaciji.
V debati o vmešavanju neslužbenih čini-teljev v premestitve učitei jstva je tov. Lulik in za njim tov. predsednik apeliral na stanovsko zavest in tovariško moralo, predočujoč nam v resnih besedah, v koliki meri so učitelji sami krivi takih pojavov, ko se sami poslužujejo raznih posredovanj in sodelujejo pri ukrepih, ki režejo v naše pravo.
Ob koncu je bilo glede okrožnice vodstva, ki se nanaša na naše stališče k nekim izvajanjem na občnem zboru Slomškove družbe, po krajši debati sklenjeno, da se postavi zadeva na dnevni red prihodnjega zborovanja in se povabi tov. Winker, da v posebnem predavanju tolmači svoje stališče.
Kosim, predsednik; Anka Celnar, tajnica.
-1- JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je zborovalo dne 16 aprila t. 1. v Ormožu.
Navzočih je bilo 36 članov, t. j. 59%.
Predsednik tov. Megla otvori zborovanje ter pozdravi navzoče članstvo, goste in predavateljico gospo Pirkmajerjevo in preide na prvo točko dnevnega reda.
Predavanje gospe Pirkmajerjeve je trajalo poldrugo uro in je priklenilo zanimanje vseh zborovalcev nase. Po predavanju se je prešlo na ostale točke dnevnega reda.
Po obravnavanju dopisov so bili predlagani in sprejeti naslednji predlogi:
1.	Odbor naj pošlje vloge raznim uredništvom za znižanje naročnine državnim uradnikom z ozirom na občutno znižanje plač.
2.	Zvišana članarina Slov. Šol. Matice naj velja le še pri izdaji knjig za leto 1932.
3 Organizacija naj izposiuje na merodaj-nih mestih, da se draginjski razredi odpravijo. Učitelj na deželi ima mnogo višje izdatke za zdravnike in šolanje svojh otrok, poleg tega je pa tudi prehrana mnogo dražja nego v mestih.
4.	Vsakoletne premestitve učiteljstva na osnovi razpisov naj se v bodoče izvrše najpozneje do 1. avgusta, tako da se zamore na šolah, na katerih so bile učne moči premeščene, do pričetka novega šolskega leta stanje uči-teljstva izpopolniti z novimi učnimi močmi.
5.	Na šolah, v kojih območju obstoji več kulturno-gospodarskih društev, kraj sam pa razen učiteljstva nima nobenega drugega uradništva, naj se namesti vsaj polovica moških učnih moči, sicer je intenzivno in smo-treno izvenšolsko delo onemogočeno.
6.	Šolskim upraviteljem naj se za njihovo današnje ogromno uradno poslovanje in vedno večjo odgovornost čimprej prizna primerna denarna nagrada.
7.	Sprejem učencev v srednje šole naj se dovoli šele po končanem 6. šolskem letu. S
tem bodo doseženi boljši učni uspehi, obenem pa se bo omejila tudi nadprodukcija inteligence.
Prihodnje zborovanej se bo vršilo 4. junija v Ormožu.
M. Megla, predsednik; Olga Šijanec, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je zborovalo dne 15. aprilla 1932. ob 10. uri v Rogatcu. Navzočih je bilo 57 tovarišev od 83, t. j, 69%.
1. Predsednik tov. Verk otvori zborovanje in v izbranem govoru pozdravi predavateljico go. dr. Pirkmajerjevo. Na željo predavateljice se dnevni red izpremeni v toliko, da pride predavanje prvo na vrsto.
2 Sledilo je obširno in nazorno predavanje ge. dr. Pirkmajerjeve o praktični uporabi Lavtarjeve računske metode, ki je utemeljena v vseh modernih pedagoških načelih in naj bo kažipot učitelju pri računskem pouku. Predavanje je bilo sprejeto z živaihnim odobravanjem.
3.	Zapisnik se prečita in odobri.
4.	Tov. predsednik prečita dopise. Sekcija JUU poziva, naj sreska društva predlagajo 3 do 5 učiteljev, iki bi prišli v poštev za nadzornike v bodoče. Tov. Cenčič predlaga v prvi vrsti dosedanjega šolskega nadzornika tov. Finka in še dva člana. Predlog se soglasno sprejme — V zadevi hlapčevanja učiteljstva izjavlja društvo, da članstvo ne hlapčuje nikomur, je pa v službi jugoslovenske nacionalne zamislli.
5.	Peto zborovanje v tekočem letu odpade, če se vrši okrajni učiteljski svet.
Miloš Verk, predsednik; Oskar Rataj, tajnik.
Nove knjige.
»ODMEVI«. V kratkem izide druga knjiga drugega letnika te literarno-kulturne revije, ki se je zaradi izborne in pestre vsebine prikupila vsakemu čitatelju. — Krog dosedanjih sotrudnikov ji ostane zvest, zraven pa si je pridobila tudi mnogo novih. Založbo je prevzela »Učiteljska tiskarna«. Urejeval bo revijo kot doslej pisatelj R. Peterlin-Petruška.
»DIE LETZTEN JAHRZEHNTE EINER GROSSMACHT« (Zadnja desetletja velesile)
Ljudje, narodi, problemi habsburške države.
Tako jo imenuje pisatelj Rudolf Sieghart. Samostojno nadaljevanje knjige »Der Sturz der Mittelmächte«, ki je dosegla mednarodni sloves. — Knjiga bo zbujala zanimanje, ker nudi intimna razkritja vodilnih oseb, kakor tudi opis razrednih bojev v avstro-ogrski monarhiji, velikopotezno in posrečeno sliko neposredne predhodne zgodovine svetovne vojne. — Sieghart, ki je z napredovanjem od ste-nografa v parlamentu do šefa predsedništva ministrskega sveta in guvernerja zavoda »Boden-Kredit-Anstalt« napravil najčudovitejšo karijero v stari Avstriji, podaja tu pestro sili— ko o'habsburški državi v zadnjih štirih desetletjih njenega obstoja. Cesar, prestolonaslednik, dvor. armada, uradništvo, stranke in narodi združene monarhije se prikažejo še enkrat iz megle preteklosti. Zopet ožive osebe in sile propadle monarhije od početka osemdesetih let do konca. Doslej neznani dokumenti o Francu Ferdinandu, ki so objavljeni v tej knjigi, na novo osvetljujejo njegovo čudovito tajinstveno in grozno usodo. — Po razbitju dvojne monarhije so srednjevelike in manjše države podedovale njene probleme. Nemško-češka, poljsko-ukrajinska, češko-slo-vaška, italijansko-slovenska nasprotstva in spore je mogoče prav razumeti le, če se pozna preteklost, še bolje pa, če se prečita Sieg-hartovo knjigo.
Sieghartova knjiga spominov stane v platno vezana Din 150-— in jo bo prihodnji teden dobiti v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljublj ani. Frančiškanska ulica št. 6
OGLASI
Na nemškem književnem trgu izide novo odlično in pozornost zbujajoče delo, ki sega v zadnje dneve in dogodke velike borbe narodov, prikazuje s silovito dramatiko nekaj povsem novega, doslej še nepoznanega.
Knjiga izide že prihodnji teden, in sicer z mnogo obetajočim naslovom:
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialni-aamene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj?! znesek Din 5' —
Ure, zlatnina
so najprimernejša
birmanska darila
katera kupite najceneje pri FR. P. ZAJEC, Ljubljana — Stari trg št. 9
ZA MAJNIŠKE IZLETE
se priporoča
restavracija »Soča« v Ljubljani, Sv. Petra c. 3.
Kosilo za otroke Din 5*—. Popust tudi gg-učiteljem. — Za časa vefesejma tudi na vele-sejmišču, paviljon Vinko Bon, za isto ceno.
Naročajte
sa tiskarska dela za dom, šolo, urad in društvo
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
i Velika izbira damskih in otroških
j klobukov
: po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. S j Za g. u č i t e 1 j i c e 10 ®/o popust pri
j Mary Smoimker — Celle j
i v palači „Prve hrvatske štedionice" ; : |
Za nas fiDinar*' kupite naše domače proizvodel
- .......... ' ...........
Vaše potrebščine krijeta najceneje v manufakturni trgovini
„PRI SOINCU"
c
E L JE
Glavni trg 9
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
BAIDE JOSIP
S
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
a

prafak za p«civo <
__
»MtttHSbdtor
Uf(|0 dfl>|HHBBj&
elf«81!ÜIMST jS2T,i5S
menilo
s »■rtrunwMQ '.
£,-"-	-	% , „ J
fcittttW -1Afttf. ■ fitJuM** i- U	LMÁ&MÍ. &Ž ' «fea-, , i iS jj

Poizkusite Adria kolač!
Pekiiov marmorni kolač. Stepi 20 dkg surovega masla, primeiaj v vrstnem redu 5 rumenjakov, 40 dkg sladkorja, 1 zav. <ADRIA« VANILIN - SLADKORJA, >/«1 mleka ali smetane, 45 dkg moke pomešane z 1 zavitkom »ADRIA« praška ter sneg 5. beljakov. Razpolovi zmes, ter v en del umešaj 5 dkg kakao; polni testo večkrat menjajoč v dobro omaKen model in potisni v pečico za dobro uro.
Znl2ane cene!
Tvrdka A. ŽIBERT
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Znižane cene!
naznanja cenj. učiteljstvu, da je došla za pomladansko sezijo velika izbira najlepših modernih čevljev domačega in tujega izdelka za dame in gospode po znatno znižanih cenah. — Prepričajte se, preden kaj kupite!
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
Tvrdka Ign. Žarsi - ,Pri nizki ceni,
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 3 IN 11 priporoča
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
LJUBLJ AN A — STRITARJEV A ULICA ST. 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Daje tudi na obroke. — Postrelba točna In solidna.