¥ i ¡M $ /T S KOPER — 13. FEBRUARJA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 6 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave: Koper Verdijeva 2/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 diS, Četrtletna 130 din Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo Uradni vestnik okraja _naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Koper Za prejemajo Predsednik republike Josip Broz-Tito se je pet dni mudil s svojimi sodelavci na oddihu v krajih jugovzhodne Etiopije. Ta del dežele se odlikuje z nenavadno slikovitostjo in bogatim tropskim rastlinjem. Ob prihodu v kraj Madji so mu priredili domačini prisrčne manifestacije ter v pozdrav voditelju prijateljske dežele zaplesali narodne plese. Soproga predsednika republike Jovanka Broz pa je v spremstvu princese Sofije obiskala severne kraje Etiopije. Ogledala si je Ba-liardar, na nekem otoku v jezeru Tani cerkev sv. Gavrila iz 17. stoletja, ki je bogata s freskami etiopskih mojstrov tiste dobe, pozneje pa je obiskala kraj, kjer Modri Nil priteče iz jezera Tani. Nato je odpotovala v Gondar in si ogledala dvorec kralja Tasila iz 17. stoletja, slovečo cerkev sv. Trojice iz tistih časov in višjo medicinsko šolo, kjer se šolajo za Etiopijo nujno potrebni zdravstveni kadri. Posebno prisrčen sprejem je bil prirejen soprogi predsednika republike v zgodovinskem mestu Aksum, kjer hranijo dragocene krone kraljev am-harske dinastije in obeliske iz 6. stoletja pred našim štetjem. Predsednik republike Josip Broz-Tito se je v torek vrnil v Adis Abebo in se razgovarjal z etiopskim cesarjem Haile Selasi-jem. Oba državnika in člani obeh vladnih delegacij so med razgovori izmenjali svoja stališča, ki zanimajo obe državi. Obravnavali so tudi sedanji politični položaj v svetu ter ponovno potrdili pra- Gfpfl vilnost politike mirne koeksisten-ce, kar je težnja jugoslovanskega in etiopskega ljudstva. Včeraj je predsednik republike Josip Broz-Tito pozdravljen z tt? ¡¿i> vsemi državniškimi častmi zapustil prijateljsko državo in odpotoval v Sudan, kamor ga je povabila sudanska vlada na uradni obisk. ČETRTA REDNA KONFERENCA LMS KOPRSKEGA OKRAJA Vabilo v Komen Pripravljalni odbor za proslavo 40-ietnice KPJ v Komnu na Krasu je to proslavo združil z letošnjim praznovanjem občinskega praznika, 15. februarjem. Pripravil je za nedeljo naslednji spored: 1. ob 14.30 svečana povorka z godbo po vasi, nato 2. polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB, 3. slavnostni govor, 4. poje pevski kvartet osnovne šolo Komen, 5. recitacije in deklamacije, in 6. pel bo pevski zbor »Bojan« iz Dornberka. Med posameznimi točkami programa bo igrala domača reorganizirana godba na pihala. Ob 20. uri ples in prosta zabava — srečanje starih borcev. V četrtek, 5. t. in., se je v Kopru zbralo več kot 80 delegatov mladinskih organizacij koprskega okraja na IV. redno okrajno mladinsko konferenco. Konferenci so prisostvovali tudi številni gosti, med njimi sekretar CK LMS Stane Krajnc in sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mav-sar. Uvodoma je dosedanja predsednica OK LMS Marija Vogrič podala obširno poročilo, v katerem je nanizala vrsto problemov, ki jih morajo reševati osnovne mladinske organizacije in mladinski okrajni ter občinski komiteji. Podrobno je njeno poročilo obravnavalo mesto in vlogo delavske, kmečke in šolske mladine. Nanizani so bili tudi problemi, s katerimi se borijo mladinske organizacije in njihovi člani, ko rešujejo mladi delavci in delavke svoje stanovanjske in prehrambene potrebe, še posebej pa je bilo poudarjeno, da mladi ljudje z veseljem vstopajo v organe delavske., ga in družbenega upravljanja, da pa marsikdaj naletijo pri svojem uveljavljanju na težave. Močno pa je treba grajati tiste posameznike, ki še vedno stojijo ob strani našega družbenega življenja in jim je težnja po odcepljenosti od družbe poglavitna skrb. Sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar je med drugim dejal, da je na splošno vzeto v koprskem okraju opaziti velik doprinos mladine h gospodarskemu razvoju okraja. Vendar pa se čuti še premajhno vnašanje mladega revolucionarnega duha pri obravnavanju družbenih problemov. Predlagal je tudi, da naj prav mladinska organizaicja usmeri vse svoje sile za trdnejšo povezavo z drugimi organizacijami in organi družbenega upravljanja tako v podjetjih, mestu in na vasi. Sekretar CK LMS Stane Krajnc je izrazil prepričanje, da bodo organizacije ljudske mladine v koprskem (Nadaljevanje na 10. strani) S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA o o V V Kraševci Konma in okolice slavijo v nedeljo, 15. februarja, svoj krajevni praznik. Ker praznujejo obenem 40. obletnico ustanovitve KPJ, so letos svoje slavje naslonili na najslavnejši dogodek v zgodovini kraja — na partizansko akcijo v Dolcah pod Komnom, kjer so borci Južno-primorskega odreda pod poveljstvom narodnega heroja Antona Sibelje-Stjenka (na sliki) strahovito porazili motorizirano okupatorsko kolono. Več o tem preberite na 7. strani, ki je vsa posvečena komenskemu prazniku V KOPRU Minuli petek je bila v Kopru deseta skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, na kateri so med drugim obravnavali in sprejeli predlog odloka o ožjih gradbenih okoliših mest in mestnih naselij v okraju. Seji je prisostvoval tudni državni sekretar za blagovni promet dr. Marjan Brecelj. Odlok določa v smislu zveznega zakona o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč ožje gradbene okoliše, ki zajemajo tista področja v posameznih občinah, kjer je predvidena v prihodnjih 10 do 15 letih gradnja raznih stanovanjskih, gospodarskih in turističnih objektov. Predsednik sveta za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo dr. Svetozar Polič je v utemeljitvi odloka poudaril, da je le-ta pomemben z vidika razširitve in izpopolnjevanja sistema socialističnih družbenih odnosov in z vidika bistvene omejitve, če že ne popolne odprave izkorišča- nja na torišču stanovanjske izgradnje in prometa s hišami ter gradbenimi zemljišči. Dejal je, da gre predvsem za to, da se uredijo družbeni in pravni odnosi v smislu socialističnih načel. Nacionalizacija stavb in stavbnih zemljišč je nujna zaradi čim hitrejše rekonstrukcije in izgradnje mest in industrijskih središč, ki so v ožjem gradbenem okolišu mest in naselij. Gre tudi za po-družabljanje kmetijske proizvodnje na osnovi vedno močnejših socialističnih proizvodnih sil v gospodarstvu, posebno še v kmetijstvu. Sekretar okrajnega komiteja ZK .Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir je po tej obrazložitvi poudaril pomembnost teh ukrepov zlasti za hitrejšo in cenejšo stanovanjsko, komunalno in industrijsko izgradnjo naselij. Ta ukrep bo dokazal, kako socializem rešuje te probleme in zato je nujno potrebno na zborih volivcev tolma- PRIPRAVE ZA VOLITVE NOVEGA ObLO SEŽANA Volitve za občinski zbor proizvajalcev v naslednjem tednu — Nova sredstva za kulturo in prosveto ter telesno vzgojo — Odredba o gradbenih okoliših Dne 5. februarja se je začasni ljudski odbor Sežana, ki ga sestavljajo odborniki prejšnjih treh občin Sežana, Divača in Komen, sestal na drugi seji. Ker bodo V soboto so se razgovarjali v Kopru predstavniki podjetij, ki se na koprskem področju pečajo z zunanjo trgovino, z državnim sekretarjem za blagovni promet dr. Marjanom Brccljem in ga podrobno seznanili s problematiko izvoza in uvoza. Po tem posvetovanju so predstavniki trgovine, gostinstva, turizma in prometa poročali dr. Marjanu Breclju o trenutnem stanju ter perspektivah teh gospodarskih panog. Posvetovanju so prisostvovali tudi predsednik OLO Koper Albin Dujc, sekretar OIv ZKS Albert Jakopič-KajtinUr in drugi gospodarstveniki koprskega okraja volitve v nov občinski zbor 29. marca, v zbor proizvajalcev pa v naslednjem tednu, je začasni ljudski odbor določil volilne enote za oba nova zbora. Nov občinski zbor bo štel 31, zbor proizvajalcev pa 25 odbornikov (skupina industrije, trgovine in obrti 19, skupina kmetijstva pa 6). Na tej stopnji sta oba zbora izglasovala odlok, po katerem se dosedanja 10% stopnja prometnega davka na alkoholne pijače poveča na 20 %>. Sredstva, ki se bodo zbrala iz te razlike in ki bodo znašala letos okrog 6 milijonov dinarjev, v prihodnjih letih pa še več, se bodo uporabljala za gradnjo telesnovzgojnih objektov pri šolah in za društva ter za kritje potreb prosvetnih društev. Odborniki so se soglasno izrekli za ta ukrep. Dalje je ljudski odbor sprejel sklep, v katerem predlaga okrajnemu ljudskemu odboru Koper, kakšen naj bo obseg ožjega gradbenega okoliša mesta Sežana in mestnega naselja Divača. Stavbne in zemljiške parcele, ki leže v strnjenem okoH.šu. bodo namreč nacionalizirane, vendar pa se bodo unorabile v gradbene namene šele, ko bo nastala kon- kretna potreba. Dotlej jih bodo nemoteno uživali sedanji lastniki. Bilo bi prav, če bi se to vprašanje natančneje pojasnilo na zborih volivcev. Ljudski odbor je na tej seji tudi sklenil, da bo v lekarni v Komnu nameščen farmacevtski pomočnik, se pravi, da bo morala biti ta lekarna vključena v lekarno v Sežani in da bo poslovala pod vodstvom magistra v Sežani, ker ni bilo mogoče najti za Komen kvalificiranega farmacevta. Res je, da lekarna kot postaja ne bo imela na razpolago vseh zdravil, vendar bodo ta problem rešili na zasilen način, da bo pomočnik dostavljal recepte po avtobusu v Sežano, od tu pa bodo prav tako po avtobusu pošiljali potrebna zdravila. Odborniki so še poslušali poročilo finančne inšpekcije o stanju v podjetju »Tobak« v Sežani in sklenili, naj se za nekatera vprašanja podrobno zanima komisija za delavsko samoupravljanje. Prav tako so odborniki ugotovili, da podjetje Pekarna v Sežani vse preveč zavlačuje z izvajanjem priporočila o reviziji delovnih norm, o uvedbi dveh delovnih izmen in o izboljšanju kvalitete kruha. -er čiti njegovo pravo vsebino, ki jasno določa pravice državljana socialistične skupnosti, da lahko gradi le za svoje potrebe in da so državljani zavarovani pred špekulacijami na račun izgradnje objektov družbenega standarda. Kar se tiče nacionalizacije gradbenih zemljišč v obalnem področju je treba posebej poudariti, da bo z izvajanjem tega odloka onemogočeno nesmotrno grajenje hiš in hišic, ki bi kvarile slikovitost obale. Znano je namreč, da so doslej postavljali razne barake in majhne hiše brez načrta ter tako rušili osnovne principe urbanističnih projektov. Sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir je med drugim .dejal, da nacionalizacija gradbenih zemljišč ne sme biti razlog, da bi prizadeti opustili obdelovanje površin. Ta ukrep bo pospešil izgradnjo domov in dragih turističnih objektov v obalnem področju, onemogočil bo drobljenje sredstev za njihovo izgradnjo in bo njegovo izvajanje nov prispevek k uresničitvi naše sedaj najbolj aktualne težnje: sistematična gradnja industrijskih, stanovanjskih, komunalnih in turističnih objektov ter določitev zemljišč za pospešeni razvoj kmetijstva. Istočasno pa bo tudi onemogočil uveljavljanje špekulativ-nih tendenc v zvezi s stanovanjsko posestjo. Po sprejetju tega odloka sta oba zbora obravnavala več gospodarskih vprašanj in med dragim sklenila, da bo okrajni ljudski odbor prevzel poroštvo za najetje srednjeročnega posojila v višini G1,5 milijona dinarjev za kritje lanskoletnih obveznosti, nastalih zaradi komunalnih del na področju koprske, piranske in izolske občine. Odobrila sta tudi poroštva za investicijske kredite občinskim ljudskim odborom ter gospodarskim organizacijam v znesku več kot 150 miliionov dinarjev. Nadalje so odborniki sklenili najeti okrajno posojilo v višini 82 milijonov dinariev za kritje proračunskih izdatkov v prvem letošnjem tromesečiu in prevzeli so poroštvo za najetje investicijskega kredita občinskega ljudskega odbora Postojna v višini 36 980.000 dinariev za gradnjo motela, to je velikega turističnega objekta, ki bo prvi te vrste v naši državi, in za potrebe turistične dejavnosti. Ob zaključku seje so med drugim razpisali volitve v ob«nski ljudski odbor Postojna in Sežana zato. ker so z letošniim l<=4om nastale na področju teh oH*i'n pomembneje upravno - teritorialne spremembe. Debreja so pozdravili demonstranti Predsednik francoske vlade Michel Debre je ob svojem prvem uradnem obisku v Alžiriji doživel nezaželen sprejem demonstrantov francoskih koloniali-stičnih organizacij. Kakih 10.000 Francozov je vzklikalo »francoski Alžiriji« ter zahtevalo usmrtitev Ben Bele in drugih aretiranih alžirskih voditeljev. Te demonstracije so prvi odkriti spopad med kolonialističnimi organizacijami in francosko vlado, značilne so pa tudi zato, ker so prav te kolonialistične organizacije lani maja z vojaškim uporom sprožile spremembo režima v Franciji, sedaj pa zahtevajo integracijo Francije z Alžirijo. Demonstranti so skušali tudi onemogočiti Debre ju, da bi v spremstvu generalnega guvernerja ter članov francoskega generalnega štaba položil venec pred spomenik padlim vojakom. Kljub močnim oddelkom vojske in policije so se demonstranti prebili na glavni trg s transparenti z izpadi proti predsedniku vlade in francoskemu parlamentu. Dulles je poročal Ameriški zunanji minister Dulles se je vrnil s poti po zahodni Evropi in ob povratku dejal, da so v Londonu, Parizu in Bonnu soglasni v stališču do sovjetske zahteve, naj postane zahodni Berlin demilitarizirano svobodno mesto. Omenil je možnosti skupne akcije, ki bi jo izvedli. če bi prišlo do sovjetske blokade Berlina. Dulles je med drugim tudi izjavil, da so zahodni zavezniki pripravljeni na razgovore s Sovjetsko zvezo »v iskrenem prizadevanju, da bi dosegli snorazum« o Berlinu, o združitvi Nem^iie in evropski varnosti. Pričakujejo, da bodo ZDA, "Velika Britanija. Francija in Zahodna Nemčija zavrnile sovjetski pred^g o sklicanju konference zastopnikov 28 držav, na kateri bi proučile osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. Včeraj heroj, danes izdajalec? Iraško vojaško sodišče je obsodilo na smrt bivšega podpredsednika iraške vlade in bivšega šefa iraškega generalnega štaba polkovnika Abdesalema Arefa, ki je bil lani julija eden izmed udeležencev zrušitve monarhije v Iraku. Arefa so obdolžili zarote proti režimu predsednika iraške vlade generala Kasema. Obsodba je znatno povečala napetost med Bagdadom in Kairom, ki se sprašuje, kako je mogoče heroja čez no" obhoditi kot izdajalca. Vojaško sodišče je priporočilo london — Na Škotskem je v zadnjih dveh mesecih izgubilo službo kakih 20 tisoč oseb :n je sedaj v tej deželi brezposelnih okrog 116 tisoč ljudi. V vsej Veliki Britaniji pa je bilo januarja več kot 600 tisoč brezposelnih. džakarta — Indonezijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je predsednik ZDA Elsenhower odobril prodajo ameriškega orožja Indoneziji, s katerimi bodo oprem'lt 20 indonezlj-sk'h bataljonov. To opremo bodo Indonezije! uporabili za zagotovitev notranje varnosti In okrepitev vojske. MOSKVA — Predsednik prezi-dija Vrhovnega sovjeta SSSR Vo-rošilov bo konec februarja obiskal Indijo na povabilo predsednika indijske republike Prasada. LAGOS — Pričakovati je, da se bodo sestali vsi politični prvaki Zahodne Afrike in proučili možnosti. da bi se njihove dežele združile. Verjetno bodo na tem bi žnjem sestanku sodelovali tudi predstavniki zahodnoafriških ozemelj. ki so še pod oblastjo drugih držav. JERUZALEM — Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je predlagal vladama Izraela in Z AR da bi imenoval posebne inšpektorje OZN. ki b| nadzirali ob--^eine prehode med Izraelom in «''r jo ker je prišlo v zadnjem ča u na tej meji do ponovnih tež-k'h 'ncidentov. nALTIMORE — Ameriko vojno ¡r,nictvo bo v prlhodnl'h mesee'h dobavilo Zahodni Nemčiji izstrel-'.-■ .—<;te «Mace« ki lahko nosijo ¡"-Iri'ri naboj, letijo z zvočno h'-t*- minja. Tako vsaj trdijo podjetja. čeprav vemo, da gre na primer v kreditni politiki za utrjevanje novih načel, ki naj bi ustvarila podlago za realnejšo politiko kreditiranja. Prikazani razvoj v industrijski proizvodnji je kljub svojim nekaterim negativnim pojavom pokazal na drugi strani znaten porast dohodkov. Ti so se namreč lani dvignili za 16 in nekaj več odstotkov, dočim so se izplačani neto dohodki v Sloveniji dvignili kar za 23 odstotkov. To pa pomeni vsekakor znaten porast, ki ni v nikakem sorazmerju z dvigom cen na drobno. Te namreč niso porastle nad 3 odstotke, v industriji oziroma za industrijske izdelke celo le za 2 odstotka, dočim so cene živil nekoliko bolj poskočile. Tak razvoj kaže, da dosegamo postavljene cilje vsaj v celoti gledano, dočim v posameznostih. to je na primer glede posameznih gospodarskih panog, kakor je prikazan razvoj v proizvodnji nafte, pa bodo potrebne v prihodnje korekture načrta ali pa večji napori, da se popravi ti-■ sto, kar je bilo doslej premalo storjenega. To bo potrebno, da se ohranijo sorazmerja, ki jih je gospodarski načrt predvidel, kar končno tudi služi stabilizaciji gospodarstva. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, ki nam jih kažejo posamezni statistični podatki, moramo ugotoviti stabilizacijske tendence v našem gospodarstvu tudi glede na razvoj kratkoročnega kreditiranja. Postopno se utrjuje sklad obratnih sredstev pri gospodarskih organizacijah, ki je lani v Sloveniji višji skoro za 10 milijard kakor v letu 1957. Tako gospodarske organizacije razpolagajo same s skoro 90 milijardami. sredstev. Namenskih oziroma dopolnilnih obratnih sredstev pa imajo nekaj nad 107 milijard. Tako predstavlja porast namenskih kreditov v višini ene milijarde v lanskem letu najnižji porast kraktoročnih kreditov v enem letu, dočim je bilo vloženih za obratna sredstva nekaj pod 5 milijard investicijskih posojil. Gledano s stališča denarnega in kreditnega tržišča pri nas pa tudi iz drugih razlogov, ki smo jih navedli, moramo ugotoviti, da ni nobenih razlogov za kakršnokoli bojazen. Z druoimi besedami: ni nobenih vzrokov, ki bi vplivali na kakršnokoli spremembo naše sedanie denarne in kreditne politike, ker kažejo sedanji rezultati, da vodi doslej prehojena razvojna pot k izboljšanju gospodarskega stanja. -dt- Pretekli petek je bila seja na-brežinslcega občinskega sveta. Zupan Dušan Furlan je poročal o posredovanju pri vladnem generalnem komisarju za omejitev brezposelnosti in stanovanjske krize. Sporočil je, da je dr. Pala-mara obljubil, da se bo zavzel za zaposlitev večjega števila brezposelnih pri ustanovi SELAD in za zgraditev stanovanj za 36 družin. ki prebivajo v barakah in kletnih prostorih. Zgoniški občinski svet pa je v nedeljo odobril občinski proračun za letošnje leto, ki predvideva več kot 20 milijonov lir primanjkljaja. Občiski svet je tudi razpravljal o ustanovitvi kmetijske šole, saj šole te vrste na tržaškem področju sploh ni. * Prejšnjo sredo so neznanci v nočnih urah že drugič vdrli v prostore prosvetnega društva »A. Čok« na Opčinah. Prebrskali so vse, razbili gramofonske plošče, odnesli pa niso ničesar. Policija nadaljuje s preiskavo. * Znani tržaški politični delavec in občinski svetovalec neodvisne socialistične zveze ter predsednik slovenske kulturno-gospodarske zveze dr. Jože Dekleva, je v nedeljo praznoval 60-letnico. Doslednemu in vztrajnemu zagovorniku sožitja med narodi in bra-nitelju narodnostnih pravic Slovencev čestitajo vsi tržaški Slovenci k življenjskemu jubileju in mu želijo, da bi še dolgo let nadaljeval svoje plemenito delo. * V nedeljo so v Borštvu otvorill novo zgradbo osnovne šole. Svečanosti so se razen župana dolinske občine udeležili tudi predstavniki višjih šolskih oblasti in vladnega generalnega komisari-ata. DELAVSKEGA GIBANJA IN KPJ 11. februarja 1937 je izšta prva številka legalnega glasila SKOJ za Slovenijo, ki so ga tiskali v Kranja. 11. februarja 1.945 so Nemci obesili v Frankolovem pri Celju 99 talcev. 11. in 12. februarja 1945 je bilo v Cerknem na Primorskem posvetovanje aktivistk OF za Primorsko, podobno posvetovanje aktivistk OF za Gorenjsko pa je bilo prav tako v Cerknem med 25. in 27. februarjem 1945. 19. in 20. februarja 1944 je bilo v Črnomlju prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. 20. februarja 1920 je izšla v Trstu v nakladi 9 tisoč izvodov prva številka glasila slovenskih komunistov Slovenskega Primorja »Delo«, katerega ustanovitelj In glavni urednik je bil znani revolucionar, politični delavec in književnik, tržaški rojak Ivan Regent. Tiskarno, kjer so tiskali ta tednik in komunistični časopis »II lavoratore«, so fašisti požgali 10. februarja 1921. 20. februarja 1937 je bila gladovna stavka političnih jetnikov mariborske kaznilnice. 21. februarja 1944 so v Cerknem na Primorskem na konferenci italijanske protifašistične mladine izvolili delegati divizije Garibaldi, brigad Fon-tanot in Triestina ter italijanske protifašistične mladine iz Gorice, Trsta in Tržiča, tri predstavnike v Pokrajinski odbor Zveze slovenske mladine za Slovensko Primorje ter usvojili program Osvobodilne fronte. 23. in 24. februarja 1944 je bilo posvetovanje aktivistk Slovenske protifašistične ženske zveze. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna Czp »Primorski tisk« KoDer O sedanjem stanju je podjetju »Marmorindus« Sežana nujno potreben kratkoročni kredit za obratna sredstva. Da pa bo podjetje lahko prebrodilo vse težave in da bo med drugim moglo vračati ta kredit, mu je treba kakor- Lanskoletna bilanca prestopkov in prekrškov v ilirsko - bistriški občini kaže zanimivo sliko. Sodnik za prekrške je moral reševati več kot 150 spisov, seveda le manjše stvari, ker so večja kazniva deja.nja obravnavali drugi sodni organi. Z rastočim prometom raste tudi število cestno-prometnih prekrškov. Prednjačijo kolesarji in voznik: vprežnih vozil, čeprav so tudi poklicni vozniki čestokrat zelo nedisciplinirani. V občini je precej zemljišč last SLP, ki so marsikdaj slabo nadzorovana in upravljana. Kljub temu pa doslej še ni bilo nobene prijave o tem. Praksa kaže, da privatniki po vaseh to izkoriščajo v svojo korist. Nujno je, da organi, ki ta zemljišča upravljajo, poostrijo kontrolo nad njimi. Če so zasebna zemljišča vestno nadzorovana, morajo biti družbena vsaj enako, če že ne bolje. Še bolj značilna in zanimiva je slika o delu inšpekcijskih organov, najsi bo v trgovini, gostinstvu ali obrti, V občini je prijavljena ena sama šivilja. Le kdo š;va dobri polovici občanov? — Zidarji pogosto zaoušča.io delo pri gradbenih podjetjih in šuš-marijo po vaseh. Celo toliko so že »napredni«, da zaposlijo še druge začasne delavce. Podobnih primerov je še precej tudi v drugih strokah obrtništva. Druž- koli, vendar brezpogojno odobriti ali kako drugače zagotoviti investicije. Začarani krog, bi rekli na prvi pogled. In problem res ni enostaven. Na kratko: nekaj starih dolgov □ ba je prikrajšana za dajatve, potrošnik pa za kontrolo nad kvaliteto izvršenih del. Tržna inšpekcija je lani pregledala poslovanje 130 obratov. Ugotovila je precej manjših pomanjkljivosti glede označevanja cen v izložbah, vslcladiščenja, čistoče poslovnih prostorov in kleti, vodenja poslovnih knjig itd. Pomoč in sodelovaje potrošnikov sta bili vse premajhni, čeprav so potrošniki sami najbolj prizadeti. Samo sanitarna inšpekcija je lani ugotovila za 120,000 din vrednosti živil škodljivih zdravju in jih je izločila iz prometa. Marsikaj pa je ostalo neugotovljeno in potrošniki so grajali pomanjkljivo poslovanje le za vogalom, ne pa na množičnih sestankih. Problem sta tudi red in snaga po sami Ilirski Bistrici. Komunalna gospodarska ustanova slabo skrbi za zunanje lice mesta. Park je zanemarjen, pred hišami skladajo drva, mečejo smeti na cesto. Kdaj bo že vse to urejeno? Sejemski in tržni red v občini malokdo upošteva. Kupčije ob sejmih so pred gostilnami, nn cestah in drugod, le tam ne, kjer je določeno mesto za opravljanje teh poslov. Kon.ie priženejo marsikdaj brez živinskih potnih listov in med njimi jih je največ iz Hrvaške. Obratovanje gostišč je dokaj samovoljno. Zapirajo jih, kadar in nujna potreba po popolnejši mehanizaciji. ObLO Sežana je že lansko leto dal Komunalni banki garancijo za kratkoročni kredit v višini 8 milijonov dinarjev. Na pobudo KB pa je ObLO zadevo ponovno obravnaval z namenom, da naloži podjetju nekak sanacijski načrt, če naj ga tako imenujemo. Toda ljudski odbor je prišel do istega zaključka kot že prej organi podjetja: izhod je v investicijah. Zalog blokov, ki se kopičijo v kamnolomih, ni mogoče smatrati za nekurantno blago. Te zaloge bodo šle takoj v promet, čim bo podjetju uspelo dobiti nov polno-jarmenik (gater). Potrebne so torej investicije za nabavo modernega polnojarmeni-ka. Dokler to vprašanje ne bo rešeno —• in pri .tem so zainteresirani podjetje, občina, okraj in republika — dotlej bodo v »Mar-morindusu« težave, ki bodo verjetno vedno večje. K sreči je led na enem koncu že prebit. Po sklepih Zvezne gradbene komore spadajo kraški kamnolomi v kraški bazen s prednostjo vlaganja investicij. Pogoji so dejansko odlični: neizčrpna surovinska baza, kakovost svetovnega slovesa, poseben položaj Krasa. Tako je podjetje uvrščeno v bazično industrijo LRS. In še nekaj! V kratkem bo uvoženih nekaj polnojarmenikov. Treba bo torej res temeljito reševati to vprašanje in uspešno rešiti zahtevo po kreditih. Na vse ostalo misli že samo podjetje, ki se hoče za vsako ceno izkopati iz zagate. Priznati je treba, da so bili že doseženi dobri rezultati: uvajajo sistem nagrajevanja po storilnosti, opuščajo nerentabilne kamnolome, po nabavi p o ln o j ar-menika pa nameravajo znižati ceno plošč in jih usmeriti vsaj 50 °/o v izvoz. Podjetju je tudi že usoelo izločiti precej nerentabilnih osnovnih sredstev in bo k temu težilo še naprej. Na drugi strani pa nujno potrebujeio tovorni avtomobil za prevažanje delavcev. »Marmorindus« je na dobri poti, toda sedanje težave lahko pre-brede le s pomočjo dveh kreditov: kratkoročnim za obratna sredstva in investicijskim za nabavo polnojarmenika. S tem se bo začarani krog vzravnal v zanesljivo perspektivo, -er se vinjene družbe razidejo ali pa naveličajo kvartanja. Obrtniki pa ob cerkvenih praznikih zaprejo svoje obrate, ne glede na odloke ObLO o obratovalnem času. Podobnih drobnih in večjih zadev je še cela vrsta. Dejstvo je, da ne mečejo najlepše luči na disciplino prizadetih niti ne na organe, ki so postavljeni, da preprečujejo nered. Kajti za njegovo odstranitev ni potreba nobenih investicij, le skrbnejše opravljanje dolžnosti in pa splošna zavest do družbe. S. M. pliskovica Program proslavljanja 40. obletnice ustanovitve KPJ. ki so ga pred nedavnim sestavili predstavniki SZDL, ZKS. ZB. PD Sloga in KZ v Pl.iskovici, obsega ra- i zna komunalna dela. Osrednja skrb organizacij je olepšati zunanje lice vasi. Zato bodo že sedaj odstranili stare ruševine — vsem lastnikom hiš pa bodo priporočili. naj pobelijo gosnodar-ska in stanovanjska poslopja. Če bo le mogoče, bodo zgradili nanaiališča ter uredili igrišče 7.a odbojko in n'esišče. Posebno skrb bodo posvetili ureditvi okolice Sinom^nikn in grobov padlih borcev. Poskrbeli bodo tudi za nre-dn^ania o zgodovinskem razvoju KP Jugoslavije. V Divači so ustanovili taborniško organizacijo Pred dnevi so tudi v Divači ustanovili taborniško četo, ki nosi ime znanega primorskega narodnega heroja Vojka Premrla. Za sedaj je v tej četi največ mladincev in mladink, pričakujejo pa, da se jim bodo pridružili tudi starejši člani, ki bodo lahko s svojimi nasveti vplivali na razširitev dela taborniške organizacije. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili, da bodo najprej poskrbeli za organizacijsko utrditev svoje čete, da bodo imeli redne tedenske sestanke vodov, organizirali bodo razne izlete v naravo ter šli po partizanskih poteh na Primorskem itd. Sklenili so tudi organizirati četni tabor, razviti četno zastavo in nabaviti taborniško opremo. Predvideno je tudi tekmovanje med vodi čete. PONIKVE Občni zbor prostovoljnega gasilskega društva v Ponikvah pri Avberu, ki je bil preteklo soboto, se je že po razpoloženju članov razlikoval od vseh dosedanjih. Ta dan so namreč odprli lasten gasilski dom. Propadajočo zgradbo so s prostovoljnim delom, v katerega so vložili okrog 800 ur, spremenili v dom, ki bo odslej služil tudi ljudskoprosvetni dejavnosti. Pa tudi sicer so se člani društva v preteklem letu zelo agilno udejstvovali. Da bi vnaprej preprečili požare, je posebna komisija Dregledala vse dimne odvode in svetovala njihovo popravilo. Zelo požrtvovalni so bili pri gašenju velikega gozdnega požara v Kraševdci, ki so ga omejili s protipožarom. Doslej so usposobili en vodnjak, da bi imeli v vasi dovolj vode, čim pa bodo dobili nove vodovodne cevi, bodo uredili še enega. Upravni odbor je imel redne seje, saj je bilo problemov vedno dovolj. Letos nameravajo urediti orodjarno in ustanoviti pevski zbor ter knjižnico. OEGNI ZBOR PGD SEŽANA Na občnem zboru PGD Sežana, ki je bil pretekli teden, so člani ponovno ugotovili potrebo po gasilskem domu, po izpopolnitvi opreme in po vedno večji izurjenosti aktivnih članov. Pot, ki jo je društvo prehodilo v desetih letih, ni bila lahka. Toda po zaslugi vseh agilnih in požrtvovalnih članov so bili vendarle doseženi lepi uspehi. Danes razpolaga društvo z lastnim avtomobilom, motorno brizgalko in drugim .potrebnim orodjem. Videti je, da bo vprašanje gasilskega doma v kratkem rešeno. Poleg tega pa bodo namestili stalnega operativnega člana, kar je povsem v skladu z večanjem števila objektov v tem kraju in s povečano nevarnostjo požarov. Mnogo upanja polagajo člani v mladino, ki naj bi se v čim večjem številu pridružila aktivnim članom društva, -er Tesni stiki med vojaki in dijaki V letošnjem šolskem letu so se postojnski gimnazijci tesno povezali s pripadniki JLA v Postojni. Razen skoraj vsakodnevnih športnih srečanj (šah, odbojka, streljanje, nogomet, tenis in tako dalje) so se že na obeh straneh izkazali s kultumo-zabavni-mi programi. Tako so pripravili vojaki ob koncu prvega semestra dijakom dveurni kulturno-zabav-ni program. Pripadniki JLA so dali tudi pobudo za skupno uprizoritev Nušičeve komedije. POVIR PRI SEŽANI Predstavniki organizacij ZKS, SZDL, ZB in LMS izPovirja, Gorenj in Žirij ter vodstvo osnovne šole v Povirju so sestavili obširen načrt za proslavljanje jubilejnega leta KPJ. Že 8. marca bodo šolski otroci in ostala mladina organizirali proslavo, na kateri bodo uprizorili enodejanko iz partizanskega življenja ter izve- dli več pevskih, recitacijskih in instrumentalnih točk. O zgodovini KPJ bodo predavanja za mladino tako v šoli kakor tudi na posebnih študijskih sestankih. Letos nameravajo v Povirju urediti pokopališče, zgraditi avtobusno postajališče ter urediti vaške poti. Najmanj deset gospodarstev bo sodelovalo s kmetijsko zadrugo pri izboljšanju travnikov. Mladina iz Gorenj je sklenila, da bo v kratkem začela s pripravami za izgradnjo igrišča za odbojko. -er Nova taborniška enota Na poubdo taborniškega odreda Kraških viharnikov iz Postojne je bila pred kratkim osnovana v sklopu »Kraških viharnikov« nova taborniška enota v Planini. Nova četa, ki ima že okrog 50 članov, si je nadela ime znanega notranjskega pesnika in narodnega buditelja Miroslava Vilhar-ja. Enota v Planini je zaenkrat skoraj brez sredstev, zato ji bo odrend »Kraških viharnikov« nudil tako tehnično kot inštruktor-sko pomoč. -lobin PUSTOVANJE V SEŽANI Toplo nedeljsko popoldne je dailo še večji pomen živopisane-mu sprevodu sežanskih otrok. Izpred telovadnega doma so v najrazličnejših »uniformah« krenili proti železniški postaji ter se povrnili v telovadnico, kjer je vsak izmed njih dobil pustni krof. V sprevodu je bilo brez števila dvorjanov in dvorjank, harleki-nov, cigank, dimnikarjev, Meksi-kancev, Kitajcev, Japonk. Indijancev, zajčkov, dam raznih stoletij in vrsta drugih popolnih, delnih in kombiniranih noš ter mask. Bila je tudi cela četa kavbojev, ki so bili oboroženi s samokresi, loki Itd. To pustovanje sta organizirali vodstvi šole in vrtca. V SMRT ZAR \DI NEPREVIDNOSTI V torek opoldne je hotel omesti dimnike novega bloka pri hotelu Triglav v Kopru 31-letni dimnikarski pomočnik Stjepan Lesko-var. Čeprav je imel možnost, da bi prišel na streho po zavarovani poti, se je odločil za tvegan prehod skozi okno in preko zidu na teraso. Leskovar je verjetno med plezanjem izgubil ravnotežje ter padel raz strehe okrog 20 metrov visoke zgradbe na gramoz. Bil je na mestu mrtev. ZOPET SMRTNA ŽRTEV PROMETNE NESREČE V sredo zjutraj okrog četrte ure sta se z vespo peljala iz Škofij proti Kopru zakonca Edvard in Zofija Vidali iz Pobegov. Iz doslej še ne popolnoma ugotovljenih vzrokov sta tako nesrečno padla, da je 28-letna Zofija Vidali dobila težke poškodbe na glavi, zaradi česar je nastopila smrt. ŠOLA ZA STARŠE Društvo prijateljev mladine v Postojni je zopet dalo pobudo za ustanovitev šole za starše. Šola te vrste je bila že leta 1957 in obiskovalo jo je okrog 50 staršev in vzgojiteljev otrok. Praksa je pokazala, da je takšna šola zelo koristna in zato je njeno organizacijo letos prevzela ljudska univerza, ki je že tudi pripravila program predavanj. Predavanja bodo v Postojni in v Pivki, obravnavala pa bodo vso problematiko vzgoje in zdravstva otroka od rojstva do pubertete. Predavanja bodo razdeljena v tri skupine: predšolska doba otroka, otrok v osnovni šo1] in doraš*a-joči otrok. Ob zaključku posameznih predavnj bodo p!a"š: in vzgojitelji pod geslom »Vi vprašujete. mi odgovarjamo«, postavljali predavateljem vorašania o vzgoji otrok Ta nredavirn M d o med 17. februarjem in 15 anr'l->m in tem devetnajstim borin «'»-'il? še predavanji o film:', in m1"'11 "i ter predavanje dr. .Tože+n Fof-sa 2 naslovom »B^o^n mi rt dira lui-dem na poti v življenje«. Kakor je znano, morajo vse gospodarske organizacije ugotavljati minimalne osebne dohodke delavcev in popraviti izračune minimalnih osebnih dohodkov iz leta 1958, ki so bili preverjeni po pristojnih občinskih ljudskih odborih. Ti popravljeni izračuni minimalnih osebnih dohodkov delavcev v gospodarskih organizacijah pa so: 1. finančno - obračunski inštrument za delitev dohodka za ugotovitev stopnje prispevka; 2. merilo za odvajanje dohodka v rezervni sklad podjetja; 3. merilo za ugotovitev stanja, če je gospodarska organizacija v pasivi in zaradi tega ne more izplačati niti minimalnih osebnih dohodkov; 4. merilo pravice za črpanje rezervnega sklada podjetja takrat, ko podjetje še lahko krije minimalne osebne dohodke iz tega sklada; 5. merilo za ugotovitev, kdaj mora občms?« ljudski odbor kriti minimalne osebne dohodke delavcem gospodarskih organizacij; 6. merilo za uvedbo izrednega proračunskega prispevka. Seveda pa pri upoštevanju teh osnovnih nalog ne smemo prezreti tudi tistih, ki so sekundarnega značaja, kajti sedanji popravljeni minimalni osebni dohodki delavcev gospodarskih organizacij na osnovi odloka o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v gospodarskih organizacijah (Uradni list 52/58) določajo med drugim tudi, da s o spodnje meje tarifnih postavk za delovna mesta, da s o najnižji zneski osebnega dohodka, ki morajo biti izplačani, da so merila za določitev spodnje meje, do koder seže moč izvršbe in so tudi osnova za delitev nadomestil osebnega dohodka. Tako popravljeni izračuni minimalnih osebnih dohodkov niso več povezani s tarifnimi postavkami delovnih mest, niti niso zajeti v tarifnih pravilnikih. Zato nastopajo kot popolnoma samostojen činitelj in njihovo uvajanje omogoča odpravo pomanjkljivosti v lanskoletnih izračunih minimalnega osebnega dohodka. Namen omenjenega odloka je torej popraviti izračune minimalnih osebnih dohodkov iz lanskega leta, kar je toliko bolj važno za priznanje njihove veljavnosti v letošnjem letu. Zato so ga dolžne izvesti vse gospodarske organizacije, razen tistih, ki imajo pavšalno določene družbene obveznosti. Popravki morajo biti izkazani v posebnem »Pregledu izračuna«, ki postane uradni dokument po potrditvi ObLO. »Pregled« je torej pravna osnova za določitev minimalnih osebnih dohodkov delavcev in ga ni možno spreminjati, lahko pa v njem označimo minimalne osebne dohodke za nova delovna mesta. Upoštevati velja tudi, da je ta popravek možen le na osnovi neto zneskov minimalnih osebnih dohodkov, ki se povečajo na področju občin Koper, Izola in Piran za 10 odstotkov, medtem ko bo na področju drugih občin v koprskem okraju potrebno podrobno proučiti višino minimalnih osebnih dohodkov in jo ali zvišati ali znižati. Tako postavljeni minimalni osebni dohodki, znižani za 10 odstotkov, veljajo že ¿d i. 1. 1958 za trgovska podjetja na drobno in debelo: za obrtna podjetja, za podjetja za izdelovanje pohištva, za projektivna podjetja, gradbena podjetja itd., medtem ko za druga veljajo šele od 1. januarja 1959. Podjetja so dolžna predložiti te popravke izračunov minimalnih osebnih dohodkov unrav-nim organom, ki so pristojni za delo in delovna razmerja pri občinskih ljudskih odborih, saj so samo ti pooblaščeni, da jih proučijo in odobrijo. DOM JLA V POSTOJNI B □mmDmnamDODonaDamŒjnoonoDonaDmnnnmDDnoo: ° " „ „ e r i Minuli teden . so razpravljali udeleženci razširjene seje .sveta Doma. JLA ga mizi je, v Postojni o delu uprave Doma v. preteklem letu ter v- šestmesečnem delovnem načrtu, za leto 1959. Posebno razveseljive so bile ugotovitve, da je uprava Doma JLA organizirala 36 predavanj o družbenopolitičnih, gospodarskih, kulturnih in znanstvenih vprašanjih, tri ideološko-politične tečaje, dva ciklusa predavanj v zvezi s proučevanjem programa in statuta VII. kongresa ZKJ.' 64 kulturno-umetniških prireditev, več filmskih predstav s predvajanjem domačih filmov, telesno-vzgojna in šahovska tekmovanja ter razne izlete. Med predavatelji so bili vidni politični in državni voditelji, književniki in novinarji, na kulturno-umetniških prireditvah pa so sodelovali solisti in zbori domala vseh večjih jugoslovanskih kulturnih ustanov. Letos namerava- uprava Doma JLA v Postojni usmeriti program predavanj v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ s tem, da bo povabila vrsto znanih jugoslovanskih političnih in državnih »ko bi padli oživeli« v počastitev 40-letnice kpj Prosvetno društvo »Jože Srebrnič« iz Solkana je sklenilo uprizoriti dramo Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«. Z njo bo počastilo 40. obletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. • »—-.«a> L | ■ «kraj» b t priprave na 8. marec Praznovanje letošnjega mednarodnega dneva žena bo poteklo v prav posebnem vzdušju: postavljeno je v okvir prireditev ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Prva taka proslava v okraju je že bila 25. januarja v Črnomlju. Večje slavje za 3. marec pripravlja metliško Žensko društvo na Suhorju, kjer bodo odkrili ploščo v spomin na žensko konferenco med NOB, Dan borbenih žena proslavimo letos povsod, na vasi, v tovarni in v mestu! Praznujmo ga v duhu proslav ob 40. obletnici ustanovitve naše Partije, ki je posvečala borbi za osvoboditev žene vso skrb in dosegla tudi na tem področju zmago. začetek praznovanja v trbovljah V soboto je bila v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah v okviru III. študentskega festivala prva spominska slovesnost v počastitev 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, SKOJ in razrednih sindikatov. Slavnosti sta se udeležila člana republiškega izvršnega sveta tov. Boris Kocjančič in Vlado Majhen, rektor ljubljanske univerze, prof. dr. Dolfe Vogelnik, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Lojze Ribič, in predsednik občinskega ljudskega odbora v Trbovljah, Tine Gosak. V slavnostnem govoru je Antek Mahkovee opisal bogato razvojno pol Komunistične partije in SKOJ, zatem pa so v nadaljevanju programa slušatelji ljubljanske Akademije za igralsko umetnost uprizorili 0'Neillovo »Elektro«. proti linearnemu zviševanju tarifnih postavk Pred dnevi je bil v Žalcu občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Poleg vprašanj družbenega standarda so obravnavali tarifno politiko in postavili zahtevo, da morajo novi tarifni pravilniki biti kolektiven program. kjer je več podjetij iste vrste, odločno pa je v vsakem primeru na-stop-tf proti linearnemu zviševanju tarifnih postavk. Nova tarifna politika mora biti vzpodbudna za pridobivanje višje strokovne kvalifikacije, hkrati pa je naša družba zainteresirana na vsestranskem strokovnem izpopolnjevanju delavstva, kajti samo razgledan delavec bo sposoben prevzeti vodilno mesto. funkcionarjev,, ki bodo seznanili vedno večji krog poslušalcev 2i najrazličnejšimi aktualnimi vprašanji. Razen tega bo prirejenih večje število kulturno-umetniških prireditev ter .vsak torek in četrtek v prostorih Doma koncert, malega orkestra vojaško godbe. V razpravi so med drugim podčrtali potrebo, da bi uprava Doma formirala likovni in fotoamater- (33 Minuli teden je umrl v Piranu eden izmed tihih in' skromnih borcev delavskega razreda Anton. Bcrtok. Rodil se je leta. 1877 v Tribanu pri Kopru. Kot sin kolona s številno družino je zapustil rojstni kraj in odšel v Trst, kjer se je zaposlil kot delavec — dninar. Mlademu prolelarcu ni bilo skrito trpljenje delavskega razreda in odločil se je, da bo kot član delavskega gibanja vstopil v borbo za dosego njegovih pravic. Takoj se je povezal z naprednim delavskim gibanjem in kmalu postal žrtev preganjanja. Prvo svetovno volno je preživel kot ujetnik v Rusiji, kjer je navezal slike z ruskimi revolucionarji in se vrnil preko Vladivostoka v domovino prežet z gesli oktobrske revolucije, V Trstu pa ni mogel najti torišča svojega dela in zato je zbežal v Jugoslavijo, kamor je leto dni kasneje prišla tudi njegova družina. Kot zidarski delavec se je zaposlil pri giadnji sedanje tovarne železniških vagonov D jura Djakovič v Slavonskem Brodu. Neznosne razmere, ki so takrat vladale v Jugoslaviji, so ga pripravile, da je postal eden izmed organizatorjev delavske stavke. Zaradi tega je izgubil službo in se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je ponovno vključil v borbo za delavske pravice. Po vojni se je naselil v Piranu in je vse do svoje smrti z zanimanjem zasledoval gospodarski in politični razvoj naše države, posebno pa se je veselil uspehov delavskega razreda, ki gradi v svobodni domovini socializem, katerega vnet pristaš je bil več kot pol stoletja. V slogi je moč, pravi pregovor. Da je temu res, so lepo dokazali Kozjanci, ko so lansko leto zvedeli, da jim bo bivši ObLO Divača preko Uprave komunalne dejavnosti pomagal popraviti cesto v vas. Štiri sto tisoč dinarjev že nekaj zaleže, vendar za temeljito popravilo poldrug kilometer dolge in popolnoma razdrapane ceste, ki se strmo vije v hrib, še zdaleka ne zadostuje. Zato je velik del bremena odpadel na va-ščane. Delo se je začelo s temeljito ureditvijo mostu čez hudournik pri Bibcu v Dolini. Nato so na mehko cestišče navozili kamenja in gramoza, speljali sedem pro- El □ S a . o ski krožek, tečaje za pouk tujih jezikov, da bi priredila v letošnjem letu še več izletov po domovini, še več športnih tekmovanj in predvsem, da bi povabila tiste predavatelje, ki bi obravnavali zanimivosti iz sodobne tehnike, književnosti in znanosti, —o— »Dve tretjini« V kratkem bo ObLO v Ilirski Bistrici sklical posvetovanje predstavnikov gospodarskih podjetij, sindikalnih in drugih organizacij ter zastopnikov občinskega ljudskega odbora, Na tem posvetovanju bodo razpravljali o dvotretjinskem prispevku za izgradnjo objektov družbenega standarda! Verjetno bodo ta prispevek uporabili za novo šolo v II. Bistrici. V nedeljo, 15. februarja, bo v Brkinih velik lovski pogon na divje prašiče, ki temu področju povzročajo vsako leto občutno škodo. Že letos je padlo nekaj če-kanarjev na področju Rodika in Klanca. Pogon bodo lovci izvedli na pobudo Okrajne lovske zveze v Kopru in se ga bo udeležilo veliko število domačih in povabljenih lovcev. Zastavili bodo s štirih strani in stiskali proti sredini: lovci s sežanskega področja od Za-vrhka v Vremski dolini, s postojnskega in ilirskobistriškega področja od Ribnice, Brkinci od Obrova in Materije, Hrpeljci in Kozinci, ki se jim bodo v Kozini pridružili obalni lovci in povab- pustov in iztrebili obcestne jarke. Potrebni so bili prevozi, potrebno je bilo težaško delo. Strokovna dela pri ureditvi mosta pa so opravili delavci komunalne uprave, Sami Kozjanci so doslej opravili nad 6000 prostovoljnih delovnih ur. Delo se bliža koncu. Potrebnih je še okrog 120 m3 kamenja. V kratkem bodo slavili »likof«. Toda Kozjanci bi radi povedali, da to cesto uporabljajo tudi Suhor-ci in da bi se spodobilo, če bi tudi oni priskočili na pomoč. Zato ne bi bilo napak, če bi se za to vprašanje zanimal še ObLO v Postojni, saj spadajo Suhorje v postojnsko občino. -er Na vsej obali od Ankarana do Sa-vudrije je bilo te dni videti vesele ljudi, ki so za tri dni pozabili na vse tegobe, če so jih tudi težile, in se predali pustnemu veselju. To ima ob našem morju še prav posebne tradicije. Staro in mlado te dni uganja norčije, se oblači v bolj ali manj po- srečene maske, prepeva in vriska. Bolj kot staroslovansko kurentovanje je to karneval, lci je potegnil za seboj tudi najbolj resne ljudi, da so se morali vsaj smejati norčijam najrazličnejših mask, med katerimi so prevladovali kavboji, Indijanci, lepe dame v rokoko oblekah in pričeskah. V nedeljo so prikupne maske pionirk in pionirjev, iz Mladmskega doma napolnile z veselim vriščem koprske ulice, nato pa odšle na veselo rajanje v telovadnico TVD Partizan. ...če bi vodstva podjetij v, določenih časovnih razdobjih sezna- □ njala delovne kolektive s stanjem v podjetju s posebnim ozlrom na |=j □ izpolnjevanje plana; ~ |= ... če bi osnovne organizacije Zveze komunistov pogumneje ob- □ ravnavale sprejem novih članov, zlasti iz vrst mladine, zaposlene v pro-O izvodnji; p ... če bi podjetja in ustanove napravile revizijo delovnih mest in □ njihovo analitično oceno, da bi tako skrčili na najmanjšo možno mero 0 O vsa honorarna dela; □ □ ...če bi predsedstvo občinskega odbora SZDL v Ilirski Bistrici Q D čimprej pokrenilo vprašanje skladnega izvajanja kmetijske politike v □ □ p občini, ki se jo zataknilo ob komasaciji in melioraciji zemljišč. Pra- q □ vilna rešitev tega vprašanja je namreč podlaga za naprednejše' kmeto- □ D vanje na širši osiiovi; O □ ... če bi liišni sveti in tudi stanovalci sami v Semedeli pri Kopru O D bolj pazili na red in čistočo v semedelskih blokih, kjer stanujejo, in Cj □ □ □ poskrbeli, da bi bila tudi okolica blokov vzorna, ne pa smetišče; ... če bi kooptirali v stanovanjske komisije pri občinskih ljudskih ^ odborih tudi predstavnike občinskih sindikalnih svetov, da bi tudi q P sindikati sodelovali pri reševanju stanovanjske problematike ter tako □ večkrat preprečili nepravilnosti pri dodeljevanju stanovanj. □ IDDOXlDDODDOaiXmDnQm ljeni gosti, pa bodo pritisnili od Kozine in Rodika. Za vsako posamezno skupino so prevzeli vodstvo področni lovci. Na zbornih mestih morajo biti vsi ob sedmih zjutraj, nakar bo ob osmih začetek pogona. V kolikor bodo lovci uporabljali puške-šibrenice, je obvezna krogla ide-allta. V ostalem pa naj se udeleženci pogona podredijo lovovod-jem v svoji skupini. Kaže, da bo nedeljski pogon največja letošnja lovska prireditev v vsej Sloveniji, zato je padla na lovce koprskega okraja toliko večja odgovornost za dober in varen potek te akcije proti ščetina-stim škodljivcem. Posamezne družine naj se še danes in jutri povežejo med seboj zaradi skupnega prihoda na zborna mesta. Za dovoz so lovci organizirali ltamionski in podobni prevoz, ker je že tako prireditev zvezana z dokiijšnjimi stroški, ki jih v glavnem nosi Lovska zveza Koper. Zato bo tudi v celoti razpolagala z ustreljenim plenom (za delno povračilo stroškov) — razen trofeje seveda, ki pripade srečnemu strelcu. Dober pogled v nedeljo, tovariši lovci! rj) milka kaluža — petdesetletnica Pred kratkim je v Pivki praznovala petdesetletnico svojega plodnega življenja upravnica pošte Milka Kaluža. Mlada leta je preživela v domači vasi Nova Sušica. Starši so jo že v rani mladosti vzgajali v naprednem duhu in tudi sama je zgodaj spoznala krvavo nasilje fašističnega okupatorja. Sodelovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem v drugi svetovni vojni je pognalo vso njeno družino v internacijo in Milka se je po povratku iz JU®, ko Je jeseni leta 1943 položila Italija orožje, priključila v Bariju jugoslovanskim partizanom ter se z njimi vrnila v domovino. Po vojni se je vključila v razne politične organizacije in danes je med drugim tudi članica sekretariata občinskega komiteja ZKS in sekretar osnovne organizacije ZI< na postaji v Pivki, Razen tega z veseljem sodeluje tudi v drugih organizacijah in sodi med najbolj agilne občane kadar je potrebno poprijeti za delo na kateremkoli področju družbenega življenja. mora biti »Palače« i» 2 Hotel »Palače« je tako po svojem prometu kot po kapaciteti in opremljenosti vodilni hotel v Portorožu. Njegova obsežna stavba je vidna že od daleč in na vsaki fotografiji Portoroža je nujno tudi vsaj delček tega kolo-sa. V tem smislu je hotel »Palače« nekakšen sinonim tega oo Številnim prirediteljem predpustnih zabav se je bilo težavno odločiti, katere maske naj bodo nagrajene, ko pa jih je bilo toliko in tako lepih! Že v nedeljo popoldne so najmlajši šli v sprevodu po vsem Kopru in nato v telovadnico Partizana, kjer je bilo veselo pustno rajanje. Prireditev je pripravilo koprsko Društvo prijateljev mladine. Veseli živ-žav je napolnil koprske ulice, v pisane obleke odeta ndadež je vriskaje doživljala praznik veselega Kurenta. V torek se je to ponovilo z najmlajšimi cicibani in čebelicami in medvedki iz vrtca. Otrokom je bilo kar žal, odložiti norčavo obleko in razpoloženje, ki so ga doživljali tako resno in z vsem srcem. "In kaj šele drasli. Se na delo so šli mnogi v pustnih preoblekah — k strojem in na polje. V torek popoldne se je razvila po Kopru pustna povor-ka, v katerih so bile najbolj fantastične maske in naprave: sateliti in podobna vozila, V zgodnje jutro hladne srede — letos je bil Pust nenavadno zgodaj — so se zavlekle zabave. Mnogi so kar brez spanja, še vsi polni smeha in dobre volje, 511 na delo. Praznik smeha in dobre volje je bil mimo — odrasli ga bomo ob vsakdanjih skrbeh in opravkih kmalu pozabili, naši malčki in mladina pa se ga bodo še dolgo spominjal kot najbolj veselega doživetja v letu. našega letovišča. Njegov kolektiv se tudi temu primerno trudi, da bi ■hotel ne bil 'p sramoto Portorožu. Z istim namenom potekajo vse notranje in zunanje preureditve in izboljšave v tem hotelu. Nekaj pa pri hotelu vendarle moti. Njegova sedanja sivoblatna barva zunanjega obzidja prav gotovo ni lepa, niti elegantna, najmanj pa vesela ali privlačna Vsemu poslopju in še okolici daje turoben, starinski videz. Od daleč spominja s to barvo na kasarno ah bolnišnico sredi parka. Ali ne bi bilo za hotel in za ves Portorož naravnost koristno, če bi poslopje prebarvali v vedri, pa kljub temu estetsko ubrani, elegantni ter slogu in okolici primerni barvi? Hotel bi kot objekt prišel močneje do izraza, Portorož pa bi pridobil na slikovitosti in pestrosti; saj sive barve im.a kljub parkom še vedno preveč. A Portorož naj bi bilo letovišče cvetlic, sonca in barv. Menda ne bo nihče zanikal pomena in vpliva, ki ju ima zunanjost nekega kraja na celotno vzdušje in ugodno ali neugodno počutje posameznega gosta. Privlačna zunanjost je tudi odlična reklama za obisk. Morda se z obnovitvijo fasade hotela »Palače« namerava, pa se odlaša, ker ni sredstev__oziroma so druge stvari najnujnejše? Morda se čaka tudi na to, da se hotelu prizida novi trakt s kabinami za termalne kopeli in zimski. bazen, kot je.v načrtu, pa bi se potem vse skupaj obarvalo vedro? Naj že bo karkoli, vsekakor je že sedaj treba misliti na to, da dobi zunanjost poslopja hotela »Palače« privlačnejši videz. j. Lenassi Štev. 6 — 13. februarja 1950__________SLOVENSKI JADRAN_________ _ _____________Stran S KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P nekaj o Studijski knjižnici v kopru ki je še vedno premalo izkoriščeno Folklorna skupina v Ilirski Bistrici, o Icatcri smo že večkrat slišali, se še vedno lepo uveljavlja in pridno vadi. V ilirsko-bistriški Svobodi velja za najmarljivejšo. V pretekli sezoni je z uspehom nastopala doma, v Kopru, Ljubljani in Novem Sadu. Zdaj pripravljajo nov program, s katerim bodo sodelovali na esperantskem kongresu v Ljubljani (večina njihovih članov so namreč tudi esperantisti) in v Opatiji. V poletnih mesecih pa nameravajo celo odpotovati na mednarodni kongres esperantistov na Poljsko in seveda tudi plesati Sku-pino še vedno vodi član reškega gledališča »Ivan Zaje« Lojze Usenik Na sliki vidimo vseh 20 parov, ki tvorijo folklorno skupino v Ilirski Bistrici OBČNI ZBOR DPD SVOBODA V KOPRU V&uka večja knjižnica ¡ma za seboj kat zgodovine. Posebnost Studijske knjižnice v Kopru je. da je rastla v prav posebnih okoliščinah, zaradi česar je njena razvojna pot vijugasta in polna skokov. Njene korenine segajo zelo daleč, v čas pred 150 leti :n več. Vsa ta dolga in razburkana doba Je seveda vtisnila pečat zapuščini, ki smo Jo našli ob osvobod.tvt lela 1945. To leto pomeni prvi mejnik v preporodu knjižnice, ki je začela resnično koristiti delovnemu človeku. Takrat se je imenovala še Mestna knjižnica. Drugi mejnik v razvoju je bilo leto 1951, ko je dobila nove prostore in novega upravnika, ko je naglo začelo rasli število slovenskih knjig in sloven-kih obiskovalcev. T.e-ta 1B5G se je ta knjižnica preimenovala v Studijsko knjižnico in napočilo je KAnJo povsem novo obdobje. NALOGE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Naš okraj ni majhen in ne enoličen. Naloga naše knjižnice je, da zbira ves tisk, zlasti pa vse tisto, kar je v zvezi z morjem, Kajti to je prvič v zgodovini, da se Slovenci uspešno uveljavljamo tudi v pomorstvu. V dveh zadnjih letih je knjižnica razpolagala s precejšnjimi sredstvi in je zato lahko nudila bralcem bogato izbiro. Razen tega se je pa v mnogih letih njenega obstoja nagrmadila velika zaloga knjig, časopisov in revij. Razpolagamo z dragocenim materialom iz istrske zgodovine. Italijani so namreč v svojem nacionalnem boju hote ali nehote zbrali mnogo važnih virov za slovensko zgodovino. Ljubitelja knjig prevzame veliko veselje, ko odkriva n. pr. med starimi knjižnimi fondi Vodnikovo »Pismenost« (1881) ali pa beneške uradne podatke o uporu koprskega ljudstva (1770). Prav tako se veseli, ko najde dragocene zbirke knjig iz naše NOB. OBISK V KNJIŽNICI LEPO RASTE Študijska knjižnica razpolaga sicer z lepimi prostori, ld pa postajajo že pretesni. Naša čitalnica je sodobno urejena in lahko rečemo, da večina naših obiskovalcev dobi tisto, kar išče. Zato pa tudi obisk nenehno narašča, kljub temu pa bi si želeli, da bi knjižnico še v večji meri obiskovali vsi tisti, ki iščejo kakršnekoli podatke iz preteklosti in vsi tisti, ki budno spremljajo nove knjige, revije in časopise. Največ obiskujejo našo knjižnico koprski dijaki, ker jih navajajo na to profesorji-slavisti. Opazili smo, da se pozneje taki dijaki hitreje osamosvojijo in lepo znajdejo na univerai. Kot prav poseben primer pa bi ome-aili, da se za koprsko Študijsko knjižnico zanimajo tudi nekateri kmetje iz bližnje okolice. Skoraj za rednega obiskovalca štejemo kmečkega oeanca Rijoza iz Pri-dvora, ki pripoveduje, da je bil že v mladih letih ves zaljubljen v Erjavčeve spise, ki sta jih pri njem uničila čas in fašizem. Glede obiska knjižnice le nekaj podatkov iz zadnjih dveh let: lota 1957 je obiskalo knjižnico 3.597 bralcev, ki so si stvosodili 10.332 raznih publikacij. Te številke nam povedo zanimivo dejstvo, da so so bralci že bolj priučili na študij v čitalnici. Niso redki tudi primeri, da našo knjižnica posoja knjige v Ljubljano, Zagreb, Reko in drugam. knjižnica ima tudi težave Omenili smo že prostore. Največji problem predstavljajo nnmreč stari knjižni fondi (okoli 35.000 knjig), ki čakajo še na temeljit pregled in na vključitev v urejene zbirke. Drugi problem pa predstavlja letošnja podražitev vseh publikacij. V bližnji bodočnosti bi lahko mislili tudi na združitev Študij- ske knjižnice in Zgodovinskega arhiva. Bralci, ki iščejo gradivo v obeh ustanovah, bi tako prište-dili na času in trudu. Seveda pa gre zopet za prostor. Naša Študijska knjižnica je že pred leti premagala skoraj vse največje težave in je zdaj na najboljši poti, kar bo prav gotovo razveselilo vse tiste, ki se vedno bolj pogosto v svojem delu naslanjajo nanjo. V. S. LETOŠNJI PREŠERNOVI NAGRAJENCI Kot vsako leto je tudi letos Izvršni svet LRS nagradil najboljša dela s področja kulture in umetnosti s tradicionalnimi Prešernovimi nagradami. Pri posebni svečanosti je podelil letošnje nagrade predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Tone Fajfar, in sicer: MIŠKU KRANJCU, za knjigo »Mesec je doma na Bladovici«, DR. DANILU LOKARJU za zbirko novel »Sodni dan na vasi«, SLAVKU PENGOVU za fresko »Zgodovina Slovencev« v pioslop-ju Ljudske skupščine LRS, ZDENKU KALINU za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS, LADKU KOROŠCU za pevski vlogi »Sancha Panse« in »Don Pasquala,« KARLU PUTRIIIU za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS, ANTONU IIUDARINU za dirigentsko in glasbeno vzgojno delo pri delavski godbi v Trbovljah, STANETU SEVERJU za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji »Za narodov blagor,« MILEVI ZAKRAJŠKOVI za vlogo babice Eugenije v Cassano- vi drami 'Drevesa umirajo stoje« in INŽ. ARU. BRANKU SIMClCU in sodelavcem za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. t t A ? \ & Dominik Smole: Črni dnevi in beli dan Novost nas vabi, a smo do nje sila nezaupljivi. Psihološko dejstvo, ki ga v vsakodnevnem življenju srečamo večkrat, kot smo pripravljeni verjeti, Mi=lim. da mi bo dal prav vsak gospodarskopolltlčni delavec, ki mu Je v spominu, s kakšnimi neverjetnimi pojavi nezaupljivosti se mora boriti pri kmetih, preden jih prepriča, da se ta ali ona novost v kmetijstvu ¡zplača. Pritrdil mi bo tudi kulturnozgodovinski in znanstveni delavec, lcl se za nešteto primerov iz zgodovine in morda tudi iz lastnega življenja, ko so se morali danes priznani umetniki in znanstveniki, stebri današnjega Industrijskega, civilizacijskega in tehničnega razvoja, boriti z nepredvidenimi ovirami, preden so prodrli s svojimi novostmi. Zdi se, da mora novost prej trikrat dokazati svojo donosnost in pomembnost, preden se je večina ljudi oprime. Najbrž se to bolj kot kjerkoli odraža prav v literaturi, v slovenski še posebno. Z manjšimi izjemami je rasla vzporedno z evropsko, zlasti nemško, novosti torej niso nastajale pri nas doma, marveč so prihajale k nanj Iz tujine, prav zato pa so ob prihodu večinoma naletavale na nezaupanje, včasih pa so vzbudile kar ideološko sovraštvo ali celo vojno (naturalizem, moderna). Po teh besedah ne smerno soditi, da nam Smoletov roman prvenec prinaša ne vem kol;ko novosti, a novosti. ki jih prinaša, so na vsak način pomembne. Gre namreč za novosti v stilu, ki se pri nas v taki obsežnosti do zdaj še niso pojavile. Pomembne so tem bolj zaradi tega, ker Je Smole mlad pisatelj, širšim krogom bralcev domala nepoznan, pa se je takoj na začetku svoje poti oprijel modernega, oblikovno revolucionarnega pripovednega stila. Romanu »Orni dnevi in beli dana se je prav zaradi teh novosti težko približati s starimi ocenjevalnimi metodami. kajti v njem je težko najti osrednjo zgodbo, torej ogrodje, ki so vanj vgrajena pomembna miselna spoznanja. Zunanje zgradbe, vidne napete zgodbe v romanu ni. Dejanje Je pomaknjeno v notranjost glavnih oseb: umetnika — slikarja. Rdečelaske Maruše, malega Sepetalca In starega Antona, Pomaknjeno Je predvsem v notranjost umetnika — slikarja, ki hrepeni po popolnosti, po svojem nadvse dovršenem idealu in ga skuša upodobitj v svoji umetnosti, toda resničnost, v kateri živi, je daleč od tcia Ideala, tudi njegova umetnost ,1e daleč od njega in zato sploh ne more u-tvarjatl. Spoznanje, da je nemočan, skoraj slabič, ga straši in K 0 Pretekli petek je imelo koprsko DPD Svoboda letni občni zbor. Priznati je bilo treba, da društvo ni odigralo tiste vloge, ki bi jo moralo, kar je v veliki meri krivda nedelavnega upravnega odbora. Društvo je reševalo aktivnost nekaterih kultumo-umetniških sekcij (pevskega in tamburaškega zbora in folklorne ter deloma dramske skupine), medtem ko na najpomembnejšem torišču, pri izobraževalnem delu ni bilo nobenih uspehov. Zato tudi ni čuda, da ni uspelo društvu, da bi se organizacijsko utrdilo, da bi pritegnilo v svoje vrste večje število delavcev in mladine in da bi našlo podporo pri naših delovnih kolektivih. Ne bomo ponavljali podatkov iz poročila o delu pevskega zbora, o katerem smo lani izčrpno pisali ob njegovi 10-lctnici. Za druge sekcije, ki so se lepo uveljavljale, pa lahko rečemo, da pravzaprav niso lani delale v okviru Svobode in so se ji priključile šele zadnji čas. To so tamburaši (MKUD Industrijsko - kovinarske šole), folklorna skupina (prav tako MKUD) in dramska sekcija (Amaterski in Mladinski oder). Prav tako težko govorimo o najnovejšem lutkovnem odru, kot o sekciji Svobode, kaiti organiziral jo je okrajni Svet Svobod in PD. Seveda pa se je tudi ta dejavnost zdaj vključila v Svobodo. Razprava na občnem zboru ie pokazala, da bi bilo možno tudi v Kopru naiti primerne oblike ljudskoprosvetnega dela. Razen delavnega in iznajdljivega uprav- naganja v nova In nova iskanja. Ko naredi Maruša Rdečelaska samomor, njo je sovražil In ljubil obenem, spozna, da brez trdne vere m zaupanja vase ne bo napravil ničesar. S trdno vero v to. da mora verovati, se reši iz notranje raztrganostl in se napoti nečemu povsem novemu, clasl še nejasnemu, naproti. Iz črnih dni se napoti v beli dan. Bolj kot ta zgodba sama Je pomaknjeno v notranjost glavnega junaka in njegovih sopotnikov potekanje dogodkov v pripovedovanju. Skoraj nikjer ne najdemo kaj pomembnega, kar bi se zgodilo izven oseb. celo dvogovori čestokrat ivso napisani naravnost, marveč potekajo samo v mislih. Grobo rečeno, pisatelj razodeva poleg tistega, kar oseba govori tudi tisto, kar si ob govorjenju misli. Spočetka se zazdi, da je ta n-vMn umetniškega pr.povedovan.1a gostobeseden. da hoče b'tl za vsako ceno no-votarski. da dale pomen neooTi^mb-nlm stvarem, da so to samo besede, preveč besedi In cla gredo vse »mimo» (str. 114). Človek se skorajda težko ubrani misli, da je Jezik časnikarsko papirnat In bled. privrhan In nesočen, vrhutesa pa 5e brez afo-rizmov itd. Poudarjam, da se to zdi le spočetka, kdor prodre do konca, ga roman pritegne: pritegne ga tudi način pripovedovanja. KUtib temu, da so sodbe, ki se nanašajo na novosti, zaradi odklanjaloče nezaupljivosti nepopustljive, bo brMca ta sicer v marsičem še začetnlški roman pritegnil J- Hočevar nega odbora bi bili v prvi vrsti potrebni primerno in sodobno urejeni klubski prostori v središču mesta. Najti primerne oblike izobraževalnega dela ni samo naš, ampak je vsesplošen problem, zato je zelo važno, kakšen bo načrt bodočega dela, če bo dovolj pester in privlačen, da bo pomnožil pičle vrste Svobode. Bilo je slišati predloge, da bi prirejali plese za mladino, ustanovili na šolah mladinske odseke, po tovarnah pa prosvetne aktive, Umesten je bil tudi predlog, naj bi bilo med letom več članskih sestankov, kjer bi se pogovorili o tekočem delu in o nalogah. Pri izobraževalnem delu se bo treba povezati z Ljudsko univerzo, s koprsko Ljudsko knjižnico pa, da bo posojala večje kolekcije knjig po podjetjih, kjer je za to zanimanje. Govora je bilo tudi o šoli za odrasle, ki naj bi dvakrat tedensko v večernih urah trajala dve leti in bila namenjena izpopolnjevanju delovnih ljudi. Prezgodaj bi bilo še govorila, kakšna naj bi bila vsebina te šole, če pa bi prišlo do uresničitve teh načrtov, bo treba poskrbeti, da ne bo program te šole odmaknjen naši življenjski stvarnosti in da ne bo potisnil slušateljev v pasivnost. Toda to so zaenkrat samo še načrti, prav tako kot misli o gradnji kulturnega doma, kjer bi našle zatočišče vse društvene dejavnosti. Od novega upravnega odbora in od vseh članov je odvisno, koliko teh načrtov bo uresničenih. IZ NAŠE LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI KOPER Ansambel amaterskega odra DPD Svobode šteje GO članov, večinoma mladincev. Pripravljajo Sestovo priredbo Tavčarjeve povesti »Cvetje v jeseni Tamburaški zbor šteje 30 članov (dijakov Industrijsko kovinarske in Srednje ekonomske šole). V enem letu svojega obstoja so naštudirali program okrog 30 raznih komadov in pesmi in imeli več nastopov v Kopru (na raznih proslavah), v Gabrovici, Šmarjah in Dekanih ter v Veliki Loki na Dolenjskem (cesta Bratstva in enotnosti). PRESTRANEK V prosvetnem društvu »Ivan Vadnal« je sedaj vpisanih 150 članov, od tega 25 mladincev. Razen tega pa je še v posameznih sekcijah 82 pionirjev in cicibanov. Knjižnica prosvetnega društva ima 2598 knjig, od tega 2024 leposlovnih in mladinskih, 33S poljudnoznanstvenih in 236 ostalih. Obiskuje jo 345 bralcev, ki so si sposodili v lanskem letu 5942 knjig. Pred kratkim je knjižnica dobila nove prostore n Zadružnem domu in nove knjižne police. V Prestranku predlagajo, naj bi vsako drugo nedeljo odpadla kinopredstava, da bi imelo društvo prosto dvorano za razne prireditve in gostovanja. Zavod Primorske prireditve mislijo naprositi, da bi jim organiziral gostovanje kakega kiialitetnega ansambla. Posebno zanimanje je za ljubljansko in tržaško gledališče. LOKEV PD Tabor je pripravilo uspelo Prešernovo proslavo s sodelovanjem učencev osnovne šole. Nastopili so recitatorji in mešani pevski zbor. S tem v zvezi je treba grajati nerazumevanje ne-katerih, ki so se bolj vnemali za potujoči [kino in za 'to, 'da bi Prešernova proslava odpadla. ZAGORJE PRI PIVKI Člani jirosvetnega društva »Miroslav Vilhar« so v zadnjem čas% poslušali tri predavanja: Kraški svet v barvah, O kmetijstvu in živinoreji in Teme iz programa ZKJ. Vsa predavanja so bila dobro obiskana, udeležilo se jih je okrog 230 ljudi. Prvi večer kratkega filma si je ogledalo okrog 100 ljudi in sicer 4 poučne filme, ki jih je predvajal Jože Pogačnik, učitelj iz Trnja. V prihodnjih mesecih nameravajo prirediti še nekaj takih filmskih večerov in več predavanj s kmetijstva. Naslov prihodnjega predavanja pa bo »Jugoslavija med dvema taboroma«. f* Zeto delavna dramska sekcija PD »Ivan VadnaU v Prestranku pri Postojni je uprizorila med drucfimi deli tudi DETELJO {prizor na sliki). Razen tega pa še Vremcnarja, Zlati oktober, Zupanovo Micko in Pošteno deklico. Za pripravo tega sporeda, ki so ga uvajali doma in na nekaj gostovanjih, jc bilo potrebnih 115 vaj. Povprečno si je vsako predstavo ogledalo 500 ljudi. Tudi za letošnje leto imajo lepe načrte. Iz «jihoue dosedanje prizadetmosti lahko sklepamo, da jih bodd uresničili Novi Časi v Lipici: prehodna postaja za izvoz goveje živine. pred odgonom na tehtanj« in pojenju Na sliki živina Te dni je občinski ljudski odbor v Sežani sprejel sklep o razširitvi poslovanja izvo/.no-uvoznega trgovskega podjetja »Jadran« na izvoz konj in goveje živine v okviru maloobmejnega prometa, s tem da »Jadran« prevzame in si uredi v Lipici prehodno postajo za živino. Z ureditvijo doslej bolj ali manj zapuščene Lipice v tem smislu ne bo prav nič trpela vzreja plemenitih lipicancev, po drugi strani pa bi nova dejavnost prinesla posestvu manjkajoča sredstva za vzdrževanje. Kolikšno ogromno škodo utripi naše gospodarstvo pri izvozu goveje živine samo zaradi prevoza. Živina namreč med dolgo SE ENA USPELA DELOVNA AKCIJA V ČAST 40-LETNICE KPJ ¡C1 3 L mmia na je pokazala, ljubijo sonce Pretekla nedelja kako naši »celinci« in toploto. Radijski pregledi vremena so gotovo mnogo pripomogli k temu, da se je vrsta ljudi sredi zime, ki kraljuje v višjih legah, odpravila v nedeljo na izlet k morju. Še priprave za pustne plese jih niso odvrnile od tega. V piranski občini, kjer skrbno proučujejo možnosti za nameravano razširitev tujskoprometne sezone na vse leto, je Referat za turizem pri O IyO organiziral v nedeljo na Valeti nad Portorožem nekakšno kontrolno postajo, da bi ugotovil, koliko izletnikov in sploh potnikov prispe že v tem letnem času na področje občine. Rezultati so presegli vsa pričakovanja. V 12 urah (od 7.30 do 19.30) je po cesti iz Strunjana v smeri Portorož ali Lucija—Portorož peljalo poleg 16 rednih avtobusov na progah, ki jih vzdržuje avtobusno turistično podjetje »Slavnik-Adria« iz Kopra, še 12 drugih avtobusov, kar 307 osebnih avtomobilov in celo dva kamiona z debelo zavitimi izletniki. Ker so bili skoraj vsi avtobusi do zadnjega kotička polni, v avtomobilih pa so sedele povprečno 3 osebe, pokaže račun, da je torej v teh 12 urah prišlo na področie občine Piran samo iz smeri Strunjan okrog 2-100 oseb. M^d niimi so bili tudi številni tujci, saj je 187, torej skoraj tri četrt avtomobilov nosilo evidenčno tablico iz Trsta ali nekaterih drugih krajev Italiie, nekaj na iz Avstrije in celo Zahodne Nemčije. Izletniki pa so tudi. imeli kaj videti. Prisojna pobočja so že okrašena z razcvetenimi mandljevimi drevesi. Tako v Strunja-nu kot na južnem pobočju polotoka Seče je mnogo praznično-belih dreves, pa tudi v toplem zavetju starinskega piranskega obzidja. Jule BERITE IN ŠIRITE Skromna vasica G1 hiš na meji ilirskobistriške občine je letos začela eno največjih prostovoljnih delovnih akcij v občini. S prostovoljnim delom so se lotili graditve 5 km nove ltamionske ceste do vasi, široke 4 m. Tako bo za vselej rešen problem hitre in dobre zveze. Doslej je bilo komaj mogoče priti do vasi, če je bilo slabo in deževno vreme. Načrta so se lotili lani na Dan armije, končati pa nameravajo do Dneva republike prihodnje leto, če bodo dobili vsestransko pomoč, pa še prej Sadovi dosedanjega enomesečnega dela se že kažejo. Doslej so opravili že 2700 prostovoljnih delovnih ur, zvozili čez 120 m3 belega kamenja za vrhnji sloj ccstc in skoraj 400 m* ostalega kamenja za spodnji ustroj. Presekali so manjši hrib in se lotili prvega mostu. Zadnjo nedeljo pa so prostovoljno delo združili s tekmovanjem ob 40-letnici Partije. Prišlo je S4 ljudi iz Velikega Brda, Jel-šan in Rupe na hrvaški strani. Od 8. do 14. popoldne se je pod pridnimi rokami spreminjala okolica in se vse jasneje kazala črta nove trase. Pod energičnim vodstvom Rudija Kalca so opravili 672 delovnih ur in že pripravljali teren za drugi betonski most na tej cesti. S kamioni sta pomagala KZ Ilirska Bistrica in Zadružnik. Delovno vzdušje je Vaščani Velikega brda pri prostovoljnem delu na cesti Tako bi lahko rekli avtoturi-stičnemu podjetju Slavnik v Kopru, ki se vse bolj uveljavlja v domačem prometu in v mednarodnem turizmu. Iz nekdaj skromnega začetka pred desetletjem je zrasla močna gospodarska organizacija z milijard-nim letnim prometom — torej še en milijarder v našem okraju. Zdi se nam, da je bilo še včeraj, ko so po naših cestah brneli iz kamionov improvizirani »avtobusi« za prevoz potnikov po obalnem področju. Potem so prišli novi avtobusi-pulmani znane tovarne Mercedes. Ti so bili v neznanski ponos mlademu podjetju, ponesli so njegovo ime po vsej državi in še čez meje. Nato so prišla še sodobna italijanska potniška vozila, potem FAP. So-lidnost je ustvarjala zaupanje in širila ugled podjetja po vsej državi in še čez. V podjetju je zdaj zaposlenih okrog 450 delavcev in uslužbencev. Pestra delovna problematika terja stalno odsotnost nekaterih zaposlenih, zlasti šoferjev in mehanikov. Kljub temu pa je na rednem delu vsak dan v podjetju veliko število ljudi. Med njimi so tudi mnogi, ki nimajo urejenih družinskih razmer in s tem seveda tudi prehrane ne. Vprašanje družbene prehrane so posebno ostro postavlja, ker podjetje praktično nima možnosti, da bi pomagalo rešiti ta problem, čeprav kaže za to veliko volje in pripravljenosti. Rešitev te naloge posebno pekli sindikalno organizacijo v podjetju, ki v duhu oja-čene sindikalne dejavnosti skuša primerno ukrepati. Govora je bilo in tudi pogajali so se že okrog tega, da bi obratno rnenzo za člane svojega kolektiva podjetje uredilo v spodnjih prostorih bivšega hotela Venezia, kjer je zdaj trgovina s špecerijskim blagom. Za zdaj bi namreč popolnoma zadostovala nova trgovina v provizoriju pod seme-delsldmi stanovanjskimi bloki, omejen prostor pa bi bil kakor nalašč za kuhinjo in jedilnico. Najvažnejše je, da je prostor v vožnjo v vlaku komajda kaj je, še manj pije, vožnja jo izmuči, tako, da pride na namembno mesto vse izčrpana in sestradana, mrša-va in grda. Velikanske vsote denarja gredo v izgubo zaradi tako imenovanega kala, ki s tem nastane pri živini. Vse to bo lahko po novem od- bilo zares odlično in tekmovalna vnema zelo velika kljub neugodnemu vremenu. Za konec akcije pa so v vasi formirali šc vaški odbor RK in ZB ter odbor, ki bo vodil gradnjo ccste. Vaščani upajo na pomoč podjetij za prevoz kamenja, kar predstavlja velik problem. Voziti ga morajo 10 km daleč. Upajo tudi na minimalno pomoč z materialom za betonske mostove. Še cn problem za skromno vasico bo rešen. Celotna vas je z vsem srcem in rokami pri gradnji ceste. Povezala jih bo s svetom in odprla jim bo svet. S. M. Premišljujejo o preživljeni dobi? O oclmirajočem svetu, ki ga izpodriva nova dobav Ivdo bi vedel! Lipicanci so plemenite živali, lepe za oči, koristne pa nekoliko manj, odkar je zmanjkalo cesarskih dvorov po svetu. V njihovi vzreji in držanju jo dokajšna mera nostalgije ... I-Irastoveljčani so se te dni zelo razveselili, ko so zvedeli, da bo podjetje Slavnik vzpostavilo redno avtobusno progo med Koprom in Dolom Dri Ilrastovljah. Večji del prebivalcev hrastoveljske doline se je namreč doslej posluževal le avtobusne postaje na Pola-čicah, do kamor je bilo marsikomu potrebno prepešačiti dober kos poti. Na postajališču pa so potniki čakali na avtobus ob vsakem vremenu, in ko so ga pričakali, jim je odpeljal, ker ni mogel zaradi preobremenjenosti sprejeti niti enega potnika. Zato so se čestokrat raje podali na pot do Rižane peš in tam poskušali zaustaviti avtobus, s katerim bi se pripeljali v Koper. Pa tudi tam jim ni bila sreča mila v ponedeljkih ali ob praznikih ter nedeljah, ko' pripeljejo po tej progi avtobusi napolnjeni začetnih postaj. s potniki od neposredni bližini podjetja in ves kolektiv bi z veseljem pozdravil takšno rešitev. Ker je koprska kmetijska zadruga opustila svojo odkupno postajo na dvorišču omenjene hiše v Semedeli, bi razen menze z minimalnimi stroški lahko zunaj uredili prostor za nekaj zabave. Vsekakor je velika škoda, <$a leži tak prostor — na najlepšem mestu ob koprski obali — neizkoriščen, ko pa bi lahko na njem stala najmanj ena dokaj velika stanovanjska hiša. Treba bo le proučiti regulacijski načrt in se čimprej odločiti za ureditev te okolice, k čemur bi lahko veliko pripomogla prav pobuda Slavni-kovega delovnega kolektiva. padlo. Čeprav bo živina pripeljana od kdo ve kje, čeprav bo šc tako izmučena in sestradana, si bo v nekaj dnevih v Lipici spet opomogla ob dobri hrani —■ skok čez mejo in kupec v Trstu bo lahko samo občudoval našo lepo živino. V Lipici je prostora za okrog tri sto glav živine, torej več kot dovolj za začetek. Pri »Jadranu« menijo, da bi bilo treba za zagotovitev postavljenih nalog razširiti poslovanje podjetja na širše področje, se pravi na vso Italijo in tudi na druge dežele, če naj dragocene konje plasirajo v svetu, ker so potrebne pravzaprav majhne. To vprašanje bi bilo treba proučiti in nato podvzeti potrebne korake. Vsekakor kažejo v »Jadranu? veliko dobre volje in pripravljenosti, urediti Lipico tudi v turističnem smislu za eno najprivlač-nejših točk v našem okraju. Vendar bo to moč le postopoma napraviti, ker bo treba precej sredstev za ureditev dokaj zapuščenega kompleksa, ld pa ima vsr pogoje, da se spremeni v prekrasen nacionalni park. Ze zdaj je privlačna turistična postojanka zlasti za bližnje sosede v Trstu, saj je v Lipici redno videti po nekaj avtomobilov TS. S primerno ureditvijo gostinskega lokala in podobnih privlačnosti za domačina in tujca bo lahko Lipica poleg vsega in svojega glavnega namena postala res tudi mikavna turistična točka z vse večjim slovesom. • rfo Kakor rečeno bo podjetje Slavnik vzpostavilo novo progo, potrebno pa bo urediti cesto. Zato so se prebivalci Hrastovelj in Dola na pobudo množičnih organizacij odločili, da bodo takoj po-prijeli za krampe in lopate ter usposobili cesto tudi za avtobusni promet. Z delom so že začeli in pričakovati je, da bo kmalu zaključeno. Takrat pa bodo Hrastovelj čani z veseljem pozdravili vzpostavitev nove avtobusne proge in ne bo več nevarnosti, da ne bi mogel pripeljati v njihovo vas niti rešilni avtomobil. Dela pri vodovodu v Hrastov-ljah se bližaju koncu. Narejeno je že zajetje vode, rezervoar in napeljali so tudi vodovodne cevi. Obnovili so dve stari koriti za napajanje živine, v načrtu pa imajo ureditev pralnice. Pri graditvi vodovoda pomagajo s prostovoljnim delom domala vsi vaščani in doslej je opravila vsaka izmed družin po 29 delovnih dni. Jjc Te dni bodo v Hrastovi j ah odprli trgovino in prebivalcem Hrastovelj, Dola ter Zanigrada ne bo več potrebno hoditi nakupovat živilske in druga gospodinjske potrebščine v oddaljeno Mostičje. Predvideno je, da bo za sedaj ta trgovina odprta trikrat v tednu. R. K. BRESTOVICA PRI KOMNU Tudi v Brestovici so že razpravljali o • proslavljanju 40. obletnice ustanovitve KPJ, Krajevne organizacije, šolski odbor ter uprava osnovne šole so se zedi-nili, da bodo imeli krajevno proslavo na Dan žena, to je 8. marca. Na tej proslavi bodo sodelovali tudi učenci osnovne šole. Turistično avtopodjetje Slavnik iz Kopra je pred Novim letom dobilo spet pošiljko lepih FAP avtobusov za opravljanje lokalnega prometa v glavnora t i f Pogled na Komen, ki v nedeljo proslavlja 40. obletnico ustanovitve KPJ Slovensko Primorje ali tako imenovana Julijska Krajina se je že leta 1919 priključila širokemu delavskemu gibanju, katerega središče je bilo v Trstu. Odmev tedanjega političnega vrenja se ~ PRVA VEČJA PROSLAVA V CAST 40. OBLETNICE USTANOVITVE KPJ [kJ Ko so združene zavezniške sile, v katerih jc jugoslovanska osvobodilna vojska bila pomembna postavka, septembra 1943 prisilile fašistično Italijo na kolena, je v Slovenskem Primorju in Istri visoko vzplamtela dotlej le tleča vstaja in zajela sleherno slovensko hišo. Vsi napori hitlerjevske vojske, ki je za izginulo italijansko oblastjo skušala prevzeti oblast v svoje roke, so ostali brezuspešni. Slovensko ljudstvo se je iztrgalo sponam četrtstoletne tiranije in se pogumno uprl stokrat močnejšemu, še bolj brezobzirnemu in krutemu sovražniku. Nemci so zato v pomanjkanju svojih sil postavili po postojankah italijanske fašistične vojake, ki so še vedno verjeli v svoj »vin-cere«, postavili so mobilizirane dezerterje in izdajalce — Mongole, Vlasovce, srbske četnike, domobrance — skratka, pisano zločinsko svojat, zbrano iz vseh delov sveta, koder je stopil nemški vojaški škorenj. Tudi Kras ni bil brez svojih braniteljev. Pravi gospodar na njem je bil Južnoprimorski odred, ki mu je poveljeval Slavko, doma iz Hruševice. Njegov namestnik je bil Narodni heroj Anton Šibelja-Stjenka, ki je pozneje padel. Odred je le redko operiral skupaj, marveč so posamezni bataljoni zadajali osovraženim tuj- m ti MM „ ^ 6 " i Ilir š^ž^i -■M&h-- Vi Mladi rod v Komnu preživlja zdaj brezskrbno mladost, ki je ne moti noben črn oblak negotovosti. Mladi ■ Šolarji dobro vedo. da se imajo za to zahvaliti svojim očetom in vsem padlim junakom, zato častijo nj hov spomin in ga bodo slavili do konca življenja Kras, Luknjičasta planjava brez vode, kjer zemlja kaže svoja kamnita rebra. Med skalami raste redka in ostra trava, požgana in skoraj suha sredi poletja, kjer je ni mogla poželi ali pokosili roka pridnega ralarja, ki tod skuša skopi zemlji iztrgati za svoje življenje potrebne plodove. V globokih vrtačah in drugih zavetnih krajih kamnite ograde varujejo posevke pred burjo in pasočimi se živalmi. Sleherni primeren prostor v ravnini ali položiiem prisončju je izkoriščen za vinograd, kjer raste teranova trta. Vendar pa je največ neobdelanega sveta. Med travo in kamenjem se ostro brinje oprijema tal — vmes že leska na svojih skriven-čenih vejah ponuja sladke plodove in vitke mladike za odvračanje živine. Sem in tja red"k borov gozdič v svojih krošnjah zaustavlja silno burjo, ki pozimi briše čez vso to podobo. Ob svojo moč je šele spomladi, ko Vema požene življenjski tok po žilah rastlin in dreves, ko se odpira cem hude udarce po vsem Krasu tja do Trsta, Tržiča in Gorice na zahodu, pa do Kopra, Brkinov, Ilirske Bistrice in Postojne na vzhodu. Premetavali so se sem in tja v tem prostoru kot v vreči, ki pa jc sovražnik ni mogel nikoli zadrgniti. Partizani so se nenadoma pojavili, ugriznili na smrt in spet izginili, okupator pa je s svojimi slugami zaman grabil — v prazno. Dne 2. februarja 1914 je tretji bataljon JOP skupaj s štabom odreda bivakiral v vasi Tomače-vica pri Komnu. Že navsezgodaj je bil štab odreda obveščen, da kolona okupatorjeve vojske pelje hrano posadki v Komnu, kot se je že poprej večkrat zgodilo. Ker pa so te preskrbovalne kolone (v njih so bili samo Italijani, zakaj tudi posadki v Komnu in Braniku sta bili sestavljeni iz italijanskih fašistov) partizani že večkrat ofreali iz zasede, se fašisti niso upali sami v Komen in Branik. Naprosili so Nemce na Opči-nah, naj jih zavarujejo, nakar so jim ti res odredili za spremstvo 35 svojih elitnih policistov. V Trstu so se s 50 fašisti naložili na pet tovornjakov, blindiran avtomobil in limuzino, ter se odpeljali proti Braniku, Ko so srečno odložili del hrane in municije posadki v Komnu, so se začeli spuščati proti Braniku. Iz blinde in kamionov so Italijančki preplašeno pogledovali proti poraščenemu bregu, od koder so jih že nekajkrat pozdravljale brenčeče ose kraških borcev, ki so znale na smrt pičiti kogar so zadele. Nemški policisti so prezirljivo gledali prestrašene »zaveznike« in posmehljivo mislili v svoji »herren-volkovski« nadutosti, kako se bodo po vrnitvi delali norca iz njihove strahopetnesti. popje in se tudi ta dežela odene v zeleno obleko. Tako kot brinje so s to zemljo zraščeni ljudje. Slovenci so, odkar pomnijo. Rojeni v burji so se z njo sprijateljili. Kljubujejo njenim silam, kot so vedno kljubovali vsakomur, ki jih je hotel odpihniti s te zemlje, jih potlačiti vanjo ali kako drugače uničili. Ne dunajsko in ne rimsko nasilje ni zlomilo teh klenih značajev. Prekaljeni v delu in večnem boju z naravo za svoj obstanek so se znali upreti vsem zavojevalcem — trpeli so njihovo silo, priznali je niso nikoli. Pri tem pa bije tem ljudem, pod gr-čavo zunanjostjo toplo in čuteče srce, ki se razdaja v ljubezni do sočloiieka in do zemlje •—• svoje rednice. Kraševci niso polovičar-ji. Kadar ljubijo, ljubijo z vsem svojim žitjem, ko pa sovražijo, tudi tisočkrat močnejši tiran v svojo škodo močno občuti njihovo jezo. Sežana je kraška metropola. To-maj, Dutovlje, Štanjel so proti severu še večji kraji — kulturna in gospodarska središča bližnje okolice. Najbolj na severu in največji za Sežano pa je Komen. Do nedavna središče in sedež samostojne občine, ki se je združila s sežansko in divaško v veliko kraško komuno, s čimer so se sprostila znatna sredstva, poprej potrebna za upravljanje treh občin namesto sedanje ene, je ostal Komen tudi poslej središče za vso Norci sami oni! Niso vedeli, da gredo v smrt. Volkovi, ki so samo grizli, še pomislili niso, da so lahko tudi ugriznjeni. Ugriznjcni na smrt. In smrt je že prežala nanje v bregu nad cesto v Dovcah pod Komnom, kjer sta ljudska jeza in maščevanje dvigala svojo trdo pest nad njihov tilnik. Borci so tiho čakali v zasedi nad cesto — vse od ranega jutra pa do desete ure dopoldne, ko je počil prvi strel na sovražnika. V nezadržnem jurišu so hrabri partizani pod osebnim poveljstvom heroja Stjenke, ki je streljal z lahkim minometalcem, kar pometli s presenečenimi in prestrašenimi voj-ščaki hitlerjanskega Reicha in fašistične republike. Že z drugo mino je Stjenka zadel municijo na kamionu — ogromna eksplozija je pretresla sotesko v Dovcah. Prvi so se znašli Nemci, ki so dajali hud odpor, ko so poska-kali s kamionov in polegli v jarek. Ko so videli, da se Italijani nočejo boriti in da se že predajajo, so nacisti užgali tudi po njih in tako prihranili delo napadajo-čim borcem. Tako so črnosrajčni-Ai skupili svoje, z nemškimi policisti pa so opravili naši borci. Padli so vsi do enega. Čeprav se je že predal, je temu cofarju uspelo nekako pobegniti, vendar pa je pozneje umrl v Trstu v bolnišnici. To jc bila ena izmed največjih akcij v Sloveniji. Partizani so utrpeli razmeroma majhne izgube: osem padlih in devet ranjenih. Zato pa je bila uničena vsa sovražna kolona in zaplenjen bogat material: orožje, municija in hrana, ter šc plače za posadko v rihemberškem gradu. Vozila so borci zažgali in se nato bogato obloženi s plenom umaknili na varno. Eitka je trajala do dveh popoldne, torej polne štiri ure, in je bila največja preizkušnja vojaškega znanja in poguma Titove vojske. V bitki je sodelovalo okrog šestdeset borcev, kolikor jc takrat štel tretji bataljon JPO. Poveljeval mu je komandant Lojze Fur-lan-Milko, vso akcijo pa je vodil pokojni Stjenka. Borci so bili sijajno oboroženi, saj so premogli kar 12 strojnic in nekaj brzostrelk, razen tega pa so imeli še sami minometalec, ki je bil tedaj sen vseh partizanov. Ponosni so bili tudi na protiletalsko puško, ki so jo uporabljali za boj proti tankom in oklopnim vozilom. V akciji je ravnal z njo borec Drago Umek iz Komna, ki je bil tedaj tudi ranjen v glavo. Fašistom je šel poraz močno do živega. Ne glede na to, da so štirinajst dni pozneje popolnoma požgali in porušili, oropali in izgnali prebivalce iz Malega Dola, Tomačevice, Komna in Branika, pa so le izpraznili postojanki Komen in Branik ter se zatekli v varnejša zavetja, kjer so upali, da jih ne bo doseglo ljudsko maščevanje. Na spominu na to junaško bitko, vodeno od hrabrih sinov slovenskega naroda in zvestih pripadnikov svoje Komunistične partije Jugoslavije, sloni letošnje praznovanje krajevnega praznika v Komnu in okolici. Hkrati pa je to tudi proslavljanje 40. obletnice obstoja KPJ in prva večja ter edina proslava v februarju v koprskem okraju. I£o se bomo v nedeljo zbrali v Komnu, bodo naše misli še prav posebno pri tistih, ki so za veliko delo naše Partije, za našo svobodo, žrtvovali svoja mlada življenja. okolico. Sedež zadruge, ki skuša na naprednih osnovah reševati kmetijska vprašanja, trgovine, gostilne, trafike, krajevni urad, kino, prosvetna dvorana, obrtne dejavnosti in podjetje Aluminij, zdravstveni dom, šola in pošta, pa mizarska delavnica, drevesnica in še kaj — vse to je v Komnu. Za zvezo s svetom skrbi vsak dan aiHobus »Avtoprometa Gorica«. Iz ruševin in opustošenja v zadnji vojni vstaja nov Komen — lepši dom svojim stanovalcem. Ta Komen v nedeljo praznuje. Prej občinski, zdaj krajevni praznik slavijo vsako leto 25. februar Konnen in vse okoliške vasi kot spomin na hude in težavne, toda slavne dni leta 1044, ko je Komen izginil v plamenih oku-patorjevega onemoglega besa. To je bila kazen in represalija zverinskih ubijalcev nacifašistične soldateske za hudi udarec, ki so ga kraški partizani prizadejali 2. februarja tistega leta njihovi (Konec na 10. strani) je poznal tudi v Komnu, kjer je bila že leta 1920 ustanovljena partijska celica. Njen sekretar je bil Adalbert Vrabec, mizar Fotografija iz leta 1922: člani »Ljudskega odra« v Gorjanskem pri Komnu. V sredi držijo napisano tablo s partijskim emblemom. Redek posnetek iz tistih časov. Da ga je lastnik Ivan Kosmina ohranil, ga je moral skrivati vsepovsod, zato je slika nekoliko slaba Ivan Kosmina iz Gorjanskega pred Zdravstvenim domom v Komna poklicu, ki pa se je kasneje pred preganjanjem fašistov umaknil v Francijo in tamkaj tudi umrl. Celica je razvijala veliko aktivnost, pomagale pa so ji še celice v okoliških vaseh. Prvega maja 1921 je bil v Komnu velik politični shod, na katerem je govoril Ivan Regent Posebno močna je bila tudi partijska celica v Gorjanskem pri Komnu, ki jo je februarja meseca leta 1922 ustanovil nadučitelj Lojze I-Ireščak. Štela je dvanajst članov, delovala pa je — seveda ilegalno — v okviru prosvetnega društva »Ljudski oder«. V njem je bilo včlanjenih okrog 30 ljudi, ki so tvorili dober mešani pevski zbor. Imeli so tudi knjižnico s kakimi 180 knjigami. Preživeli član te prvotne celice Ivan Kosmina iz Gorjanskega pripoveduje: »Naš prvi sekretar je bil Jože Metljak. Spominjam se še nekaj članov, ki so zdaj raztepeni po vsem svetu. Trije: Karel Jelen, Vincenc Suban in Ludvik Kosmina so še danes živi v Argentini, kamor so se umaknili preganjanju. Vsi smo bili naročeni na partijski časopis »Delo«, ki je izhajal v Trstu. Svoje delo smo osredotočili predvsem na Ljudski oder. Vendar pa so nas fašisti kmalu zavohali. Dne 22. oktobra 1922 so se pripodili v vas in aretirali mene kot tedanjega predsednika ^ Ljudskega odra, ter Mihaela Štolfo kot njegovega tajnika. Najprej sem moral pred fastifiti izpiti iz čaše za pivo četrt litra ricinovega olja. »Pij, da te bo minil komunizem!« so me zasmehovali. No, zatem je dejavnost Ljudskega odra in s tem celica močno oslabela ter leta 1926 popolnoma zamrla. V nas je še tlela iskra upora, vendar pa je našo revolucionarnost prav gotovo slabilo nerešeno nacionalno vprašanje. Nekoliko so nam je dvignila morala ob dogodkih v Španiji, sem in tja smo prišli v stik tudi s tovariši iz Slovenije. Ena izmed teh zvez je bil komenski krojač Karel Krajnigar. Ponovni temelji pa so bili postavljeni partijskemu delovanju na našem področju s sestankom v Rubijah pri Komnu dne 2. februarja 1942. Vodil ga je Avgust Dugulin iz Škrbine. Od tedaj je organizacija naglo rasla, in se širila po vsem Krasu. Člani so naglo povezovali v OF vse prebivalstvo, ki je z vsemi silami priskočilo na pomoč svojim borcem v partizanskih enotah in na terenu. Zbirali so hrano in opremo ter finančna sredstva — ves Kras je zažarel v uporu.« Vendar pa tudi brez izdajstva ni šlo. Mehak značaj je popustil pred morilskim nasiljem in fašisti so septembra in oktobra 1942 pobrali kun ljudi in jih poslali pred vojaška sodišča. Bili so zaprti v Trstu, Pordenonu, Trbižu in še drugod, obsojeni skupaj za bolj ali manj nedokazana dela na skoraj dve sto let zapora. Vrženo seme pa je naglo in bogato vzklilo in rodilo — svobodo! Stran 8 _ __»SLOVENSKI JADRAN«________Štev, 6 — 13. februarja 19a9 2ENA iN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ¿ENA IN DOM -k ZDRAVSTVO IN VZGOJA *ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * TUDI VZGOJNI PROBLEMI RK w š^alS Med rečmi, ki nas vedno zanimajo, čeprav tudi niso tako redke, so dvojčki. Statistiki in strokovnjalci, ki se ukvarjajo tudi s tem, so izračunali, da se rodi letno okrog 3000 dvojčkov in to ženam med 35. in 39. letom starosti. Ze nekoliko manj »ogrožene« so žene med 30. in 35. letom in čim mlajše so, tem. manj možnosti je, i da bodo rodile dvojčke. Statistiki nam nadalje zatrjujejo, da drže ti podatki le za neprave dvojčke (ali disigote, kot jih imenujejo strokovno), medtem ko prave dvojčke (ali monosigote, ker so nastali z delitvijo istega jajčeca) lahko rodi žena v vsaki dobi življenja. In če vas še zanimajo številke, vam lahko povemo, da pridejo na 87 primerov normalnega poroda dvojčki, da je pri nekaterih 'narodih ta številka večja, pri drugih nižja. Največ dvojčkov se rodi pri ameriških črncih, najmanj pa pri Japoncih. Tudi podnebje vpliva na rojstvo dvojčkov — v mrzlih pasovih (Eskimi, Laponci) se jih .rodi več kot v toplih. Pravijo, da je ena izmed oblik, ki se .jih poslužuje narava, da ohrani ljudski rod Naj bo kakorkoli, tale dva. ki ju vidite, sicer jokata, pa sta kljub temu tako prisrčna.' leseiSi o teli Zaïoda za pospeševanje gosporïinjjsff PISMO UREDNIŠTVU Zgodba je resnična. Ni važno, kje se jc odigrala. Nc. bila bi niti zanimiva, ker je v svojem poteku podobna neštetim takim zgodbam, ki so se in se bodo šc dogajale, dokler bodo otroci zamaknjeni v indijanske dogodivščine, o katerih berejo, ali jih gledajo na filmskem platnu. Film pa jc za mladino »resničnost:«, ki kar izziva ponazoritev. Ne bom trdil, da jc v tem primeru, šlo za kaj takega, toda na našem dvorišču so se šli otroci Indijance. Peter, ki hodi v tretji razred osnovne šole, je »izkopal te dni bojno sekiro«, zbral okoli sebe bojevnike in razglasil vojno stanje. Oborožili šo se z loki in bridkimi puščicami. Razdelili so se v dva sovražna tabora. Jasno, kako pa naj bi se sicer razvila ljuta borba! »Ognjena strela« s svojimi se bo pomeril, z »Orlovim kljunom« m njegovimi. Oglušljiv vriš' je oznanil, da. sta se vojski spoprijeli. Puščice so siknile z napetih lokov. »Indijanke« so stale ob strani in krepko spodbujale vsaka svojo stran bojevnikov. Nekatere izmed malih »amaconk« so z Vnemo pobirale izstreljene puščice in jih podajale svojim junakom ter jih bodrile, naj nc odnehajo. Ha, nasproti si stojita »Ognjena strela« in »Orlov kljun«. Oba hkrati sta dvignila puščici in napela lolc. V naslednjem trenutku je »Orlov kljun« presunljivo Icriknil, odvrgel »orožje« in zajel obraz v dlani. Med. prsti se je pocedila kri. »Ognjena strela« ga je s puščico pogodil v nko. Med otroci preplah, jok, V hipu no se razbežali. Tudi »Ognjena strela« je izginil z bojišča, kakor kafra. Od tega trenutka postaja ta znodba zanimiva in žalostna obenem. Tončka, ki je bil »Orlov razpolago Dom onemoglih. Zanimanje za tečaj je bilo tako veliko, da zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra ni bilo mo-gločc sprejeti vseh .prijavljenk, ampak le 21. Dekleta so razdeljena v dve skupini in imajo trikrat tedensko po štiri ure pouka: nau]c o zdravi prehrani, v teoriji in praksi, predavanja zdravstva, higene, o delovni zaščiti v tovarni in o aktualnih političnih problemih. Na tečaju predavajo učitelji in zdravniki iz Izole, Zavod za pospeševanje gospodinjstva pa je določil dve absolventki gospodinjskega odseka Ekonomske srednje šole v Kopru za predavanja o prehrani. Predvidoma bo tečaj zaključen do 8. marca. MORDA SE NISTE VEDELE.. . o da čiščenje madeža z bencinom ne bo pustilo nezaželenega roba, če madež, šc preden se Je bencin popolnoma posušil, polresete s smukcem in podrgnete s koščkom vate. o da morate novo platno za posteljnino in osebno perilo preden ga prvič operete pustiti čez noč v mlačni milnici. o da bo pečen krompir mnogo lepši in nam bo bolj teknil, če ga olup-ljenega in narezanega enakomerno posujemo z malo bele moke. o da zadrga gladko teče, če jo na-mažemo s suhim jedrnim milom ali z ostankom sveče. o da politiranega pohištva ne smemo nikoli čistiti z vodo. ampak s ter-pentinom ali pa z mešanico iz enakih delov črnega vina In namiznega olja. Zavod ima nemalo težav, ker je to povsem nova ustanova in »i zaradi nekaterih napačnih gledanj na sodobno gospodinjstvo s težavo utira pot, tiste tovarišice, ki ga vodijo, so vztrajne pri svojem delu. Ko je dala Gospodinjska šola v Kopru prve absolventke, se je Zavod za pospeševanje gospodinjstva obvezal, da bo tem dekletom pomagal priskrbeti primerno zaposlitev. Gospodinjski tehnik je še neznan poklic in marsi-kakšen dijaški dom, bolnica ali menza ni vedela, kaj bi s tako močjo. Potrebno je bilo mnogo prepričevanja in mnogo besed, da so ustanove pravilno razumele ta poklic. Ker so se moje kolegice — absolventke gospodinjskega odseka Ekonomske srednje šole zaposlile pretežno v administrativni službi, sem bila mnenja, da se Zavod ni dovolj zanimal za primerno zaposlitev teh deklet. Kasneje som pa zvedela, da je bilo ravno obratno — da se je namreč Zavod za pospeševanje gospodinjstva mnogo prizadeval in se dogovarjal z internati, bolnicami. menzami itd., naj bi sprejeli dekleta v službo. Pri tem pa je naletel na objektivne in subjektivne težave kot n. pr. vprašanje prostih delovnih mest, finančnih sredstev, stanovanj, nerazumevanja za tak poklic in končno na različne želje absolventk. Tako se je tudi dogovoril z Zavodom za gluho mladino v Portorožu za mojo zaposlitev in pri tem uspel. V našem okraju sva le dve primerno zaposleni, ostale štiri absolventke pa so v administrativni službi. Sedaj, ko bodo stopile iz gospodinjske šole nove absolventke, se bodo prav gotovo obrnile na Zavod za pospeševanje gospodinjstva, ki jim bo zopet pomagal v novem poklicu. Majda Kravanja »SLOVENSKI JADEAN« v vsako hišo Slo^enskffS"" Primorja! SVINJSKI RAGU Z GRAHOM 10 dkg svinjskega mesa, paprika, 1 žlica olja. l žlička moke, kostna juha, lovorov list, poper, sol; 10 dkg graha (zmrznjenega aH vloženega). Meso zrežemo na koščke, ga damo v vroče olje, potresenio s papriko in prepražimo. Prepražene-ga potresemo z moko, še malo popražimo in zalljemo s kostno juho. Dodamo še lovorov list, poper in sol ter dušimo približno ■/< — I uro. Posebej dulimo zmrznjen ali konserviran grah. ki ga primešamo mesu pred servira-njem. SKUTINI TRIKOTI Z MARMELADO h reševanje ¡zinili vprašanj v družini Nova revija OTROK IN DRUŽINA, ŠTEV. 1 Izšla je 1. številka revije »Otrok jn družina«. Osem let Je izhajala pod imenom »Mladi svet« In je še danes edina vzgojna revija. Vsebini, ki jo prinaša med ljudi, bo novi naslov mnogo bolj odgovarjal. Smoter revije bo z naslovom »Otrok In družina« jasno označen. S krajšimi vzgojnimi nasveti in daljšimi razpravami bo po-mngala družini še bolj vsestransko kot doslej, Vsebina 1. številke Je približno takšna: Za uvod je napisala odgovorna urednica lista Zina Vrščaj-I-Io-ly o preimenovanju revije in o pomenu, ki ga Ima za vse. ki delajo z otroki in odraščajočo mladino. Leopold Krese nam je pisal o sklepu vodstva sindikatov, da bi uporabili čimveč sredstev za vsakdanje življenjske potrebe. Lojzka Jančič nas e seznanila z varstvom otrok v Ce-ju in s tem, kaj vse so že tam storili, da bi razbremenili ženo vsaj najbolj napornih gospodinjskih opravil. Zdaj je na vrsti ustanavljanje u.-treznih ustanov, ki bi pomagale družinam pr] varstvu in vzgoji otrok. Da bi bllj tudi starši seznanjeni, kako je zdaj s pionirsko ln mladinsko organizacijo na šolah, je napisala o tem Irena Levičnlk. In o otroških hišnih svetih? Tudi na to misli uredništvo in skuša stanovanjskim skupnostim pomagati z nasveti in z izkušnjami, ki so jih imeli drugod. O otroških hišnih svetih je pisala Ela Peroci (naslov članka: »Zares m za šalo«). Dr. Milica Bergam je napisala razpravo: »Čustvena vzgoja in duševni razvoj otroka v predšolski dobi.« To se bo nadaljevalo tudi v prihodnji številki'. Ker je bil zdaj čas ocenjevanja In spričeval, je objavljen članek Vladimira Cvetka: »Ocenjevanje in napredovanje učencev v osnovni šoli,« Otroške vrtnarlce bo gotovo zelo zanimalo, kar Je pisala Andreja I-Ia-dži o najnovejših izkušnjah zavoda za šolski film o avdiovizualnih sredstvih v otroških vrtcih. Se nekaj o predvajanih filmih v naših klnodvo-ranah in ob uprizoritvi Osbornove drame »Ozrl se v gnevu« — Pisala sta Marija Vogelnik o filmu, o drami pa Ivan Potrč. Potom sledi naš priljubljen Pome-nek s starši, V letošnjem letniku nadaljuje Helena Puharjcva spolni pouk in prehaja v spolno vzgojo. Končno še rubrika: »Midva«, za oddih in premišljevanje nekaj lepili literarnih prispevkov; ria ovitku pa nekaj risbic za otroško pustno rajanje. Številka Je vsebinsko in likovno bogata in bo gotovo razveselila vsako družino. V Kopru že tretje leto dela Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Ko sem prvič obiskala in si ogledala prostore zavoda, me je nemalo začudilo to, kako lepo so urejeni. V kuhinji si poleg modernega pohištva lahko ogledaš pralni stroj, sokovnik, Ekonom lonec, Baumanov pasterizator in druge sodobne gospodinjske pripomočke. V teh prostorih so razni tečaji za pravilno pripravo hrane, sadnih sokov, tečaji za predelavo mleka v prahu, tečaji iz praktičnih gospodinjskih del in v uporabi tehničnih pripomočkov in krojno-šiviljski tečaji. Plašč iz črnosivega karirastega blaga kljun«, so morali starši nemudoma odnesti v zdravniško ambulanto, od ram pa z avtomobilom v bolnišnico. Očesni kirurg je zmajeval z glavo in se nekako tako izrazil, da bo fantek najbrže ob oko, Ohranili, da mu ga morda bodo, toda videl nc bo nanj več. Kakšna bolečina je prerezala v tistem hipu srce Tončkovi mamici in očku. Zdravniki so nemudoma pričeli s pripravami za operacijo. Po operaciji je dobil Tonček obvezo na obe očesi. Čisto mirno in vznak je moral ležati. Njegova mamica, jc prebdela JABOLČNE REZINE Testo: 10 dkg margarine, 2 rumenjaka, 10 dkg sladkorja. IG dkg ostre moke, sneg iz 2 beljakov, približno 'U kg jabolk. poslpancc: 7 dkg surovega masla, 8 dkg moke, 1 dkg sladkorja. Margarin', penasto vmešamo z rumenjakoma In sladkorjem. Umešanju dodamo trd sneg iz beljakov in presejano moko. Teslo namažemo za prst visoko na po-maščen pekač, ga na gosto obložimo z rezinami olupljenih jabolk (kot luskine). Vse potresemo s posipancem in pečemo približno 35 minut. Po-jipanec: raztopljeno maslo zmešamo z moko in sladkorjem, nakar zmes razdrobimo, Ko se maslo ohladi, ga še enkrat razdrobimo. ob njegovi, postelji v bolnišnici v.j dni in noči. S kljuvajočo skrbjo v srcu. Paziti je morala, da bi. Tonček z rokq ali kako drugače ne premaknil obveze, ali se v snu obrnil na levo ali desno stran. Po nekaj dnevih so zdravniki. Tončku sneli, obvezo. Globoko so si oddahnili. In mamica se je od radosti, razjokala. Vešča zdravnikova roka je ohranila Tončku oko in vid. Tudi. Pctru-fOgnjeni streli« je odleglo. Saj vendar ni hotel Tončka raniti. Prijatelja sta. V nedolžni igri se je zgodilo. Zato je trepetal pred mislijo, da mu bodo vse življenje očitali, da je oslepil tovariša, in da. je on krv. da Tonček nc bo nikoli več videl na eno oko. Ob dobri novici pa je »Ognjena strela« za. večne čase zakopal bojno sekiro in ko bo Tonček okreval, bosta prav gotovo pri prvi priložnost■' >>pokadila pipo miru« in se igrape-Jcarne v Obrovu, Kmetijske zadruge, ki so se vse doslej večinoma ukvarjale s trgovino in kmalu tudi vinogradi in breskovi nasadi posestva Izola-Marzane. Na 6 ha velikem vinogradu pod serpentinami Izola—Loreto so spomladanska dela v polnem teku. Vsa dela so normirana in delavci posestva so navdušeni nad mehanizacijo. Na sliki je videti mehanizirano gnojenje trt. Med počasno vožnjo traktorja mečeta dva delavca gnoj v že skopane luknje in delo gre hitro od rok. Tako pognojijo na dan 5000 trt, kar da površino okrog 2,5 ha. Kam bi le prišli po starem načinu? Gnoj bi bilo treba znositi v koših na ramenih. Prav tu je prednost sodobne kmetijske proizvodnje na velikih po-%'ršinah več kot očitna: življenje kmetijskih delavcev je neprimerno lažje in lepše. Da niti ne govorimo o sadovih, ki bodo mnogo, mnogo v^eji. (Foto Frenk) vega in zanimivega na naši lepi slovenski obali in ob našem morju. Moje skromno pismo se nanaša na članke, ki so bili napisani v zadnjih številkah Slovenskega Jadrana. Iz teh članov je razumeti, da se mi, delovni ljudje sirom po Sloveniji, premalo zanimamo za razvoj naše obale, za razvoj in napredek vsega, kar raste ob našem morju. Da vse to ne drži in da je prav nasprotno, vam bom skušal v naslednjem dokazati. Od osvoboditve sem obiskal naše obmorske kraje že 14-krat in kadarkoli sem potoval na našo obalo, sem bil vesel in zadovoljen nad vsem, kar je bilo no- DOBRAVLJE V Dobravljah že dalj časa razpravljajo o postavitvi spominske plošče padlim partizanom. Da bi laže prišli do sredstev, je krajevni odbor SZDL sklenil prirediti kulturno prireditev, katere izkupiček bodo porabili za odkritje plošče. Letos bodo tudi v Dobravljah organizirali več predavanj, predvsem o razvoju KPJ in ZKJ ter tako proslavili 40. obletnico KP Jugoslavije. Spomladansko delo na posestvu Izola-Marzano o fl W □ drugimi nekmetijskimi dejavnostmi, niso mogle in niso slu-bele za pospeševanje kmetijstva. Predvsem zaradi tega, ker niso imele niti potrebnega sposobnega kadra, pa tudi organizacija odkupa kmetijskih pridelkov ni spodbujala kmetijske proizvajalce na boiij načrtno in sodobno obdelavo površin, na obnovo sadjarstva in vzre-jo živine, ki sta glavni kmetijski panogi tega področja. Sele lani, in sicer po uvedbi družbenega upravljanja tudi v našem zadružništvu, je bilo v hrpeljski občini občutiti večjo razgibanost na kmetijskem področju. Predvsem so se manjše in gospodarsko slabotne zadruge priključile močnejšim, tako da imamo sedaj na celotnem področju le štiri zadruge, in sicer na Pregar-jah. v Podgradu, Sllvju in v Kozini. Najboljše pogoje za načrtno obnovo ker zajema izključno področje lapor-kmetijstva ima zadruga na Pregarjah, natega sveta, to je zemljišča, ki je najbolj primerno za razvoj sadjarstva, poljedelstva in živinoreje. Kmetijska zadruga na Pregarjah, ki šteje okrog 170 članov, si je za letošnjo leto zadala precej obsežen gospodarski program. Število živine mislijo dvigniti od dosedanjih 511 glav na 596, samo prašičev nameravajo rediti v kooperaciji 150. Razen tega bodo pognojill 90 ha travnikov in 21) ha senokoš. Kar pa zadeva sadjarstvo, ki tu dobro uspeva, namera- vajo letos obnoviti na ekonomiji 3 ha jablan, v kooperaciji pa še 4 ha. Od skupno 41.000 sadnih dreves, bodo očistili 10.000 kosov, izkrčiii 5.000, pre-cepill 500, poškropili pa enkratno 5000, in dvakratno 2000 dreves, Ena največjih zadrug je v Podgradu, ki šteje 475 članov, gospodarstev pa 676, vendar je 80 gospodarstev zapuščenih, ker se je prebivalstvo zaradi ekonomskih razmer odselilo v mesta In industrijo. Tudi na ostalih kmetijah je ostalo malo ljudi, tako da pride povprečno na vsako gospodarstvo le po ena delovna moč. Kljub temu imajo v gospodarskem programu za letošnje leto načrt okrepiti predvsem živinorejo. Tako bodo razširili rodovnik na 240 krav, umetno bodo osemenilj G10 plemenle, cepili 700 prašičev, dobavili 100 ton krepkih krmil. Z omejitvijo klanja telet, bodo številčno stanje goveje živine dvignili od 1060 na 1200 glav. Prav tako nameravajo posvetiti več skrbi prašičereji, ki se je pokazala kot zelo donosna panoga v živinoreji in se ugodni rezultati pokažejo že v enem letu. Prav tako ne bodo zanemarili sadjarstva, v programu jc obnova nasadov sliv in jablan, in sicer nasad sliv v Podbežah na 5 ha, jablan v Po-bežah in Sabonjah na 12 ha. Očistili bodo 30'In sadnega drevja (okrog 13.0(10 dreves), preceplli 400 dreveis. izkrčiii 6000, poškropili pa enkratno 8000 in dvakratno 3000 dreves. RZ vega; takih misli so bili tudi prijatelji, s katerimi sem potoval ali pa sem se z njimi seznanil v Piranu, Izoli ali Kopru. O našem morju, o razvoju našega pomorskega gospodarstva se govori danes v zadnji gorski vasici tam nekje za Storzicem, pa po delovnih kolektivih v železarnah, tekstilnih tovarnah in ' drugod, Vsi vemo, kako živo se zanimajo za morje in pomorstvo naši otroci, študentje na univerzi, da ne govorimo o naši srednješolski mladini, ki prednjači pred nami vsemi. Bodite prepričani, da imamo vsi skupaj vročo željo, da se naši obmorski kraji, naše ladjedelništvo, pristanišča in vse pomorsko gospodarstvo čimprej razvijejo do take stopnje, kakršno smo si vedno želeli. Vse to so želeli, pa žal niso dokončali tisoči naših borcev, ki so padli v NOB; spomin nanje terja od nas, da to njihovo željo uresničimo do kraja. Danes vsi skupaj z veseljem slišimo o industrijskem Mariboru, o železarni na Ravnah, Sto-rah in Jesenicah, pa o Kidričevem in o vsem, kar smo zgradili s tako velikimi napori. Želimo si, da bi bilo tako izdatne pomoči skupnosti pri gradnji deležno tudi novo koprsko pristanišče, da bi bila te pomoči deležna podjetja Vodna skupnost v Kopru, Obalna plovba, Pristanišča Koper in Splošna plovba, da bi se naše pomorstvo čimprej dvignilo in razvijalo. Pozabiti ne smemo tudi na pomorski šolski center — na sedanjo Pomorsko srednjo šolo in na vse drugo, kar je v zvezi z razvojem pomorstva res potrebno. Razumljivo je, da se ne da urediti vse naenkrat, toda z dobro voljo, z razumevanjem splošnih gospodarskih potreb bi se le dalo marsikaj napraviti za razvoj našega pomorstva. Vedeti je treba, da ta razvoj spremlja z zanimanjem vsa slovenska javnost, vsi želimo, kar se da poprej nadoknaditi to, kar je bilo zamujenega. Mirko Gantar Prešernova proslava v Postojni DPD Svoboda v Postojni je v soboto priredila Prešernov večer z bogatim kulturnim sporedom. V ponedeljek pa so dijaki postojnske gimnazije priredili podobno svečanost, na kateri so razdelili štiri nagrade za najboljša literarna dela. Prva nagrada ni bila podeljena, drugo je dobil dijak III. b razreda Alojz Šlosel, ostale tri pa Slavko Renčel, dijak IV. b razreda, in dijaka III. b razreda Drago Mirošič ter Zdrav-ko Lamovec. B. Š. Novi sveti pri ObLO Ilirska Bistrica Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica so izvolili nove predsednike in člane občinskih svetov. Tako so v svet za blagovni promet izvolili neposredne potrošnike. Občinski odbor SZDL bo tudi organiziral enodnevni seminar, na katerem bodo razpravljali o najvažnejših nalogah v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana za letošnje leto. (Nadaljevanje s 7. strani) oklopni enoti na cesti pod Komnom. Hudo je bilo tisti dan. Šc po temi je več okupatorjevih kolon vojaštva iz~ različnih smeri obkolilo vse področje. Ko se je zdanilo, pa so zelene zveri planile v hiše, pretepale, ropale, pobijale, izganjale živino in ljudi ter končno zažgale Mali Dol, Toma-čevico in Komen, Samo v Komnu se je zrušilo in izginilo v besne-čih plamenih 1S6 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, v Malem Dolu 36 ter 4S v TomačevicL Iz Komna so tisti dan odpeljali 355 ljudi v Nemčijo v zloglasna taborišča, iz vseh vasi pa 684 — 70 se jih ni nikoli več vrnilo. Pretresljivo zgodbo je pisalo ta dan življenje pred tedanjim Do-polavorom v Komnu, ko je kruta sila ločevala svojce in razbijala družine. En sam človek je v Komuni prestal vso nesrečo, ki se je zrušila na vas: Polde Strancar se je po sreči prikril nekje med padajočim zidov jem in divjajoči mi plameni in ostal živ. Vsi drugi so bili ali izgnani ali odpeljani. Okupator je bil prepričan, da je Komen izbrisal z zemljevida. Vendar pa je letos ta praznik nekoliko drugačen. Komenci so ga izbrali, da hkrati proslavijo tudi 40. obletnico ustanovitve KP Jugoslavije, zato so postavili na prvo mesto v tem proslavljanju znano akcijo, v kateri so slovenski partizani, navdihnjeni in vodeni od svoje Partije, potolkli fašistično kolono pod Komnom. Ta sijajna zmaga nad veliko močnejšim sovražnikom bo vedno bleščeč biser v zgodovini KPJ in vsega našega ljudstva v boju za svobodo. Velik je bil doprinos Komna in okoliških vasi v boju za svobodo: padlih v NOB 152, pogrešanih 5, zaprtih prav tako 152, žrtev fašizma 13 in 50 prebivalcev je okupator postrelil kot talce. Materialna škoda se pač ne da oceniti. Vendar pa so žilavi Kra-ševci še med vojno postavili na laž' okupatorjevo zamisel. Že takoj po požigu so se mnogi Komenci vrnili iz drugih vasi, kamor so se uspeli rešiti pred po-gromom. Za silo so popravili kak kot v porušeni domačiji in vas je spet oživela. Bilo je sicer še veliko hudih ur in dni, toda svobodo so pričakali prav med po-žganimi domovi. Ko so se vrnili še pregnani Komenci iz tujine — v juniju in juliju leta 1045 — so začeli vsi s skupnimi močmi obnavljati svoje domačije. Prepričani so bili, da je prestano trpljenje za vselej odkupilo naš rod tlačan-stvu in hlapčevanju tuji moči. In ko je to prepričanje septembra leta 1947 dobilo svoje dokončno potrdilo, so še z večjim poletom obnavljali svoje domove. Veliko so že storili, mnogo bo še treba napraviti. Vse to pa bo precej laže kakor že prestani napori. V pogojih današnje družbene ureditve, ko docela lahko pride do izraza pobuda in volja ljudi, bodo tudi Komenci v svojem ojačenem krajevem odboru imeli močno oporo za uresničitev vseh tistih nalog, ki so si jih zadali. Te so predvsem ureditev gostin- stva in trgovine, povečanje obrtne dejavnosti, zlasti pa utrditev in povečanje kmetijske proizvodnje, v kateri sta najvažnejši veji vinogradništvo in živinoreja. S skupnimi močmi bo prav gotovo uspelo premostiti vse težave in se bo tudi Komen slej ko prej razvijal v korak z vsemi našimi kraji. rb (Nadaljevanje s 1. strani) okraju v nadaljevanju svojo dosedanjo poti postale eden izmed najpomembnejših nosilcev Izgradnje socializma, če bodo znale dosledno vsebinsko obogatiti svoje načrte. Delegati so v razpravi krepko posegli v obravnavanje problemov mladinskih organizacij in osvojili stališče, da nalog ne smejo izvajati preveč šablonsko, pač pa življenjsko. Predvsem naj usmerijo svoje delo v Ideološko politično in strokovno izobraževanje ter v vzgajanje mladega rodu, da bo sposoben konkretno obravnavati ter Izpolnjevati smernice, ki vodijo k Izboljšanju življenjske ravni delovnega človeka. Govorili so tudi o nujnosti razširjenja tehnične vzgoje mladine ter o tclesnovzgojni dejavnosti. Predlagali so tudi, naj bi občinski komiteji podrobneje obravnavali probleme na vasi in seznanjali kmečko mladino o perspektivah, ki jim Jo nudi bodoči razvoj našega kmetijstva. Delegati konference so po sprejetju sklepov izvolili 31-članski okrajni komite LMS In več komisij. VREMENSKO POROČILO veljavno od 13. do 20. II. 1959 Se vedno vlada v večjih predelih Evrope visok zračni pritisk, zaradi česar imamo hladno in megleno vreme, Preko Finske in Sovjetske zveze vdirajo hladni zračni tokovi in zato v teh deželah več ali manj močno sneži. Šibki atlantski zračni tokovi se širijo na področju zahodnega dela Sredozemlja in je tam prišlo do poslabšanja vremena. Pričakujemo lahko, da bo v prihodnjih dneh letošnja zima dosegla poslednjič svojo moč. Kaže, da bo v kratkem poslednji večji vdor hladnih zračnih mas in ultra polarnega zraka. V kontinentalnem področju bodo verjetno najbolj mrzli dnevi okrog lil. februarja. Temperatura zraka se bo gibala od +10 do —5 stopinj Celzija v Primorju in do —20 stopinj Celzija v osrednjih predelih države. Važno je predpostavljati, da bo v prihodnjih dneh manjša verjetnost nastopanja padavin — snega ali dežja — pač pa, da bodo prevladovali dnevi z dokaj gosto meglo. Veter bo v glavnem severnik, z burjo na Jadranu, vzhodnik in jugovzhodnlk s košavo v Podonavju. Okrog 25. februarja, ko bo prišlo do vdora toplejših zračnih mas v našo državo, lahko pričakujemo izboljšanje vremena in nastop zgodnjo pomladi. SNEŽNA ODEJA JE DOBRODOŠLA Po najnovejših poročilih agrometoo-roloških strokovnjakov lahko zaključimo, da se dobro razvijajo vsi posevki, najbolj pa posevki italijanske vrste pšenice in ječmena. Snežna odeja je v teh dneh mnogo koristila, posebno še, ker Je bila nevarnost zmrzevanja. Snega je dovolj v žitorodnih krajih, saj ga je okrog 10 cm, kar je dovolj, da zaščiti posevke pred ostrim mrazom. Ce pa bo sneg obležal še nekaj dni, se ni bati kakršnekoli škode, ki b| jo povzročil padec temperature zraka. Potrebno pa je poskrbeti za zaščito tistih poljedelskih kultur, ki so slabo odporne proti mrazu, to so predvsem nasadi južnega sadja, nasadi oljk In sadovnjaki. Bilo bi prav, da bi že sedaj nabavili dovolj umetnega gnojila in sredstva za dezinfekcijo semena. Prav tako bi bilo potrebno začeti s kopanjem jarkov za odvajanje vode iz njiv ter livad. KOPER: 13., 1.4. in 15. februarja ameriški film POTEMNELI ANGELI, 16. in 17, februarja jugoslovansko-nemškl film DALMATINSKA SVATBA, 18. m 19. februarja sovjetski film NOCOJ NASTOPAMO. IZOLA: 13. februarja češki film CESARJEV SLAVCEK, 14. in 15. februarja jugoslovansko-nemški film DALMATINSKA SVATDA, IG. in 17. februarja ameriški film DOŽIVLJAJI KAPITANA WITH A, 18. in 19. februarja ameriški barvni film cinemascope SLA PO ŽIVLJENJU. PIRAN: 13. in 14; februarja ameriški barvni film cinemascopc DESIRftE, 15. In 18. februarja ameriški film TOMMY STIL POJE, 17, in 18. fe-fruarja sovjetski barvni film SNEŽNA KRALJICA, 18. In 19. februarja italijanski film SKODA, DA SI TAKA. TORTOROZ: 14. februarja Italijanski film BELE NOCI, 15. februarja ameriški barvni film cinemascope DE-SIRftE, 17. februarja sovjetski barvni film SNEŽNA KRALJICA, 18. februarja Italijanski film SKODA, DA SI TAKA, 19. in 20, februarja ameriški barvni film cinemascope RIHARD III. SEČOVLJE: 14. februarja francoski film SALEMSKE ČAROVNICE, 15. februaria sovjetski barvni film NOCOJ NASTOPAMO, 19. februarja ameriški barvni film DOŽIVLJAJ KAPITANA WITHA. ŠMARJE: 14. februarja sovjetski barvni film NOCOJ NASTOPAMO, 15. februarja francoski film SALEMSKE ČAROVNICE. .18. februarja ameriški barvni film DOŽIVLJAJI KAPITANA W ITH A. ŠKOFIJE: 15. februarja angleški film ČOLN. KI JE UMRL OD SRAMU, 18, februarja francoski film OBSOJENEC NA SMRT JE POBEGNIL. DEKANI: 14. februaria angleški film ČOLN, KI JE UMRL OD SRAMU, Klub pomorščakov v Kopru je pripravil za leto 1959 vrsto zanimivih in poučnih predavanj o morju in našem pomorskem gospodarstvu. Predavali bodo naši znani pomorski strokovnjaki, biologi, konstruktorji ladij in drugi. Namen organizatorjev tega ciklusa predavanj je, seznaniti na poljuden način vse ljubitelje morja z velikimi dosežki in znatnim napredkom našega pomorskega gospodarstva. Predavanja so namenjena vam, mladina in odrasli, zato jih redno obiskujte! 15. februarja sovjetski film VASA ZELEZNOVA. POSTOJNA: 14. in 15. februarja jugo-slovansko-francoski film cinemascopc GUBIAN, 17. in 10. februarja italijanski film POTEPUH. 19, In 20, februarja mehiški film NE OPOREKAM SVOJE PRETEKLOSTI. PRF.STRANEK: M. in 15. februarja nemški film STOTNIK IN NJEGOV JUNAK, 19. februarja švedski film SAMO MATI. SEŽANA: 14. in 15. februarja ameriški film PONI EXPRESS. 17. in 18. februarja avstrijski film ENA NOC V BENETKAH, 19, In 20. februarja ruski film LENINGRAJSKA SIMFONIJA. OBVESTILO Obalna plovba Koper sporoča, da do nadaljnjega ne bomo vzdrževali proge Koper—Ankaran— Valdoltra—Koper zaradi popravila motornega čolna. kmm mm mm mm m ZAVKŽl •■rnmmamsi MUSKEmE »P W KM KOTBKSV! i DVOKOLESA od 7.000.— dalje CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pietši 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. NA AVTOBUSNI POSTA,TI V DIVAČI sem 3. februarja 1959 zvečer izgubil aktovko, v kateri sta bila čevelj in kapa. Poštenega najditelja prosim, da najdeno vrne proti nagradi na naslov: Tajništvo Pomorske srednje šole Piran, IŠČEM SLUŽBO V PIRANU ALI PORTOROŽU zaradi premestitve svojega moža. SEM FINANČNA KNJIGOVODKINJA, vešča vseh pisarniških del, dobre reference. Pojasnila v upravi lista, PO ZELO UGODNI CENI PRODAM SPALNICO. Naslov v knjigami »Lipa« v Portoroža Klub pomorščakov v Kopru obvešča, da bo v torek, 17. februarja, ob 19,30 v veliki gledališki dvorani predaval svetnik za pomorstvo pri OLO Koper Franc Potočnik o temi RAZVOJ IN POMEN NASE TRGOVSKE MORNARICE Po predavanju bo predvajan film »Morje je dobro«. Vstop prost! Nova Gorica je v nedeljo na svojem igrišču premagala v prijateljski tekmi ljubljanski Odred s 3:2. Domačini so vodili že s 3:0 in je uspelo Odredu le s skrajnimi napori zmanjšati rezultat. Zmaga nad Odredom in nedavna zmaga nad Juventino v Gorici, kažeta, da so Goričani v odlični formi in da je za spomlad le malo upanja, da bi jim kdo iztrgal naslov primorskega nogometnega prvaka. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Gradbenega podjetja GRADBENIK Izola razpisuje naslednja delovna mesta: a) Sektor Ljubljana: GRADBENEGA DELOVODJO z daljšo prakso ADMINISTRATIVNO MOC z osnovnim znanjem knji govodstva b) Sektor Ilirska Bistrica: GRADBENEGA DELOVODJO z daljšo prakso c) Sektor Koper: 2 GRADBENA TEHNIKA-PRIPRAVNIKA ADMINISTRATIVNO MOČ z osnovnim znanjem knjigovodstva č) Uprava podjetja: POMOČNIKA GLAVNEGA RAČUNOVODJE GRADBENEGA TEHNIKA — pomočnika kalkulanta GRADBENEGA TEHNIKA — za pripravo dela — z najmanj petletno prakso PROMETNIKA za razporejanje in kontrolo prevozov Pogoj: nižja strokovna izobrazba in praksa KNJIGOVODSKO MOČ za likvidaturo računov ADMINISTRATIVNO MOČ z osnovnim znanjem knjigovodstva USLUŽBENCA za komunalo podjetja Plača in stanovanje po dogovoru — Vse ponudbe pošljite na naslov: GP Gradbenik Izola, Tomažičeva 16 a v 15 dneh Nove hiša sredi Komna je zgrajena po vseh predpisih sodobnega urbani? vsemi potrebnimi prcskrbovalnimi lokali v pritličju kar bi bilo Iahl vzgled marsjkateri gradnji na Koprskem z.ma z ihko za No, drage in dragi moji, imate, kaj mačka? Je pa že bil tako. vesel pust letos kot že dolgo ne. Sva premišljala z Juco, da bi bilo treba za tele mesece, v katerih so tako lepi prazniki, nekaj več draginjske doklade, saj tudi samotna zakonca, kot sva midva, lahko tako visoke vstopnine na razne zabave in maškarade, razna silvestrovanja in pustovanja in še kaj, pošteno s tira spravijo. Tako na primer Juca vedno joka, da je nikamor ne peljem, da nikamor ne gre, da mora kar naprej doma čepeti, če jo pa kam povabim in hkrati povem, koliko bo to stalo — pravi pa: ne! Seveda — če bi vedela, da mi je prvega, ko mi po navadi izprazni žepe, ostal po nesreči (sreči zame!) Se kakšen dinar, potem, bi že bila zato. Tako pa pravi: nak, od prvega do drugega bova za tvoje, od drugega do prvega pa vsak svoje! Ampak — ko je pa kakšen praznik mimo in se prijateljice hvalijo, kako je bilo lepo, kako so se strašansko naplesale, potem je seveda spet ogenj v strehi: ta hudič! Kaj imam pravzaprav od njena (od mene namreč) in od življenja. Ona, uboga Juca! Kaj pa jaz?! livarn seveda, da nisem sam v takem položaju zaradi visokih vstonnin in da imajo take problem" tudi po drugih zakonskih skifnnostih. Morda je le tam nekoliko laže, kjer imajo družbeno upravljanje družinskih sredstev ali kjer nimajo propustnice za Trst, kjer celo mož nosi hlače v družini, kjer si lahko ... Veselo pa so lahko pustovali le ob morju, kjer imamo ves čas pravo spomladansko vreme, prekrasno sonce in okrog plus deset stopinj Celzija, medtam ko so bili veseljaki na zgornjem koncu nekoliko prikrajšani zaradi — mraza. Pa ne dedka Mraza, ki bi komu kaj prinesel, marveč zaradi prave in čiste sibirske zime brez snega. Tako so se nabrušeni pustovalci zbrali na veselo rajanje v Jamsko restavracijo v Postojni, pa so jo kmalu vsi pobrisali v tople postelje, ker se v velikanski in mrzli dvorani niti z rok-end-rolom niso mogli, ogreli, kam šele, da bi ogreli peči. Mnogi — večina pravzaprav —• so seveda prišli na svoj račun. In prav je tako, da vsaj malo pozabijo na tegobe vsakdanjega življenja, če jih kaj težijo. Kot na primer tiste bolnike v Ilirski Bistrici, ki jim je birokratski š imel j predpisal, da morajo pred vsako boleznijo napraviti na upravo Zdravstvenega doma s 180 plus 95 din kolkovano prošnjo za pregled in šele na tej podlagi naj bi smelo zdravstveno osebje, nuditi, obolelim zdravniško pomoč, pa če je primer še tako nujen. Vsa sreča, da se Zdravstveni dom ne ravna po povelju tega kanclajfuksa (ali bi mu člo-i>ek privoščil, da bi sam moral poskusiti dobrote svoje birokratske pogruntavščine), marveč je znameniti »ferman« spravil lepo v predal za spomin ... Ko sem že spet na tistem. koncu, naj opozorim Bistričane na lepo vzdrževani spomenik padlim borcem. Tako je čuvan, da ne sme nihče blizu, posebno še ne z barvo ali čem podobnim, da bi popravil in spet napravil vidne obledele črke, kar bi pripomoglo, da bo spomenik spet prišel do veljave. No, in ko smo že pri črkah, pa poglejmo še v Kncžak, kaj je lahko pa s črkami narobe. Tam so namreč januarja vaščani lahko brali na oglasni deski zelo zanimiv razglas, ki je določal p o -s p e š e v anje kurje kuge v Knežaku. Veselo, kaj? Potem se Pivčani priporočajo svoji filmski komisiji, naj da na spored tudi kakšen nov film. ne pa da ponavlja po večkrat enega (na primer Poletno gostovanje) ali vrti same prastare filme. Že spet sem dolg in ne morem čez. Zato bom kar za prihodnjič prihranil veselo reportažo iz se-medelskih stanovanjskih blokov, veselo zgodbo iz Gorenj pri Postojni in še kaj. Potolažim naj prizadetega računovodjo iz Ilirske Bistrice, da ne gre za Adolfa, marveč za štipcndiranca Jožeta, ki je najmanj za četrt stoletja mlajši. Lepo vas do prihodnjič pozdravlja vaš Vane. ¥ otalnih mestih n PRELOŽENO NA 15. FEBRUAR isret®w»ii koprski V NEDELJO iS Pred nekaj tedni je začel ve naš znani športni delavec Nerone bil Olivieri takoj po osvoboditvi ske Enotnosti, današnje Olimpije. vojih in premagovati so morali Olivieri sicer aktivno ne igra ve kot inštruktor mladega naraščaj razgovor z njim o problematiki V zadnjih letih je košarka v obalnih mestih precej zaostala v primerjavi z notranjostjo okraja, čeprav smo imeli ob morju bogate tradicije. Kje so po vašem miienju vzroki? Pred leti je bilo precej košarkarjev iz vrst italijanske narodne manjšine. Toda tudi z njihovim odhodom ne bi smela ta panoga športa zamreti, saj je bilo zlasti med mladino veliko navdušenja. Toda društva niso znala izrabiti ugodnega trenutka, ko je bila popularnost te panoge na višini in mladina se je počasi preusmerila v druge panoge. Bili pa so tudi drugi razlogi, kakor pomanjkanje igrišč (Izola) in pomanjkanje trenerjev. Kakšni so rezultati vašega dela z Izolo in Koprom? Koprčani redno vadijo 4 mesece, Izolani pa tri mesece. Na treninge prihaja približno po 15 ljudi, večinoma mladincev-dijakov. V Izoli pa zadnje čase opažamo nagel pritok delavske mladine. Medtem ko v Kopru vadimo na prostem, smo se v Izoli odločili za dvorano. Odločil sem se pretežno za vaje z žogo: vso pozornost posvečamo individualni tehniki in taktiki igre. Dopolnilnih vaj nimamo, ker so vsi košarkarji člani Partizana in se udeležujejo redne vadbe v društvih. Z napredkom sem zadovoljen, kai več pa bom lahko povedal šele ob koncu meseca, ko bomo imeli turnir za zimski pokal v Sežani. Omenil bi le, da bi morali biti žbati košarkarje v Kopru in Izoli Olivieri. Mnogi ne vedo, da je član košarkarske ekipe Ijubljan-Takrat je bila košarka še v po-vse drugačne težave kakor danes, č, zato pa se tem bolj uveljavlja a. Naj vam posredujemo kratek košarke v obalnih mestih. posamezni igralci Izole bolj disciplinirani. Kako pa je s košarko med mladinkami? Med mladinkami v obalnih mestih ta panoga ni razširjena. Zanimanje sicer je, vendar je premalo'ljudi, da bi stvar organizacijsko prijeli v roke. Imamo pa v načrtu ustanovitev tudi ženske ekipe, takoj ko bomo moške ekipe malo bolj trdno postavili na noge. Če bi si namreč napravili načrte, ki bi presegli naše možnosti, bi prav lahko vse skupaj padlo v vodo. Kaj menite o načinu tekmovanja v koprskem okraju? Doslej smo tekmovali na obalnem pasu posebej in v notranjosti posebej, prvoplasirana moštva pa so se pomerila za naslov primorskega prvaka. Ta način tekmovanja je imel svoje prednosti v tem, ker smo prihranili na stroških. Toda bilo je premalo tekmovanj, brez katerih si ni moč zamišljati uspeha v kvaliteti. Letos so vsi izgledi, da bomo tekmovali v enotni okrajni ligi. Glede stroškov pa si bomo pomagali na ta način, da bodo moštva ob sobotah in nedeljah odigrala po več srečanj na določenem področju. Kakšne so perspektive glede inštruktorjev in sodnikov? Inštruktorjev nam zelo manjka. Košarkarska zveza Slovenije sicer prireja tečaje, a zelo težko 50 udeležencev roditeljskega tečaja Pred dnevi se je zaključil v Kopru tečaj za vaditelje TVD Partizan, ki ga je organizirala okrajna zveza Partizan, vodil pa ga je Lucijan Furlanič. V desetih dnevih si je 50 udeležencev iz številnih društev Partizan nabralo kar precej izkušenj, ki jih b odo s pridom uporabili pri svojem rednem delu v osnovnih organizacijah. Glede udeležbe smo lahko zadovoljni, saj je bila večja kot prejšnja leta. Izjema je le sežanski predel, ki bi bil lahko bolje zastopan. Treba pa je pohvaliti zamisel o udeležbi zastopnikov tovarn in podjetij, saj po naših tovarnah zelo primanjkuje ljudi, ki bi skrbeli za načrtno telesno-vzgojno udejstvovanje delovnih kolektivov. Organi delavskega samoupravljanja v tovarnah To-mos. Lama in Mehanotehnika zaslužijo vso pohvalo, da so se odločili poslati svoje zastopnike na tečaj. Nasprotno pa zaslužijo grajo številna druga podjetja, ki se niso odzvala povabilu verjetno zaradi kratkovidne ugotovitve, da »je pač škoda za 10 dni izgubiti človeka«. Verjetno so v takih tovarnah zelo slabo seznanjeni s podatki, kako vpliva redno te-lesnovzgojno udejstvovanje na reflekse in razpoloženje delavcev, vse to pa na delovno storilnost! Glede načina dela na tečaju m.o ramo povedati, da zaslužijo naši telesnovzgojni delavci vse priznanje. Dopoldanske ure so izrabili za privajanje vseh vrst o'novne vadbe in športnih iger, pri Čemer so se držali nedavno sprejetega načela Zveze TVD Partizan Jugoslavije. da mora biti telesnn^zgojno delo kar se da ppstro. Popoldanske ure pa so Tia tečaiu porabili za teoretično izpopolnjevanje (fiziologija, metodika. anatomija, pedagogika, prva pnmnč in druai predmeti), pri č"m»r so izluščili le tiste bistvene stvari, ki pridejo neposredno v rtošfpv pri praktičnem, delu. Oh koncu teraia so nekateri te-čamiki opravili iznite (predvsem tisti, ki že praktično delajo po je najti ljudi, ki imajo že nekaj izkušenj in jih poslati na tečaj. Tako bo ta problem trajal še nekaj let, če bomo navezani le nase. Upamo pa seveda na pomoč dz Ljubljane. Podobno stanje je tudi glede sodnikov, saj nimamo na obalnem pasu niti enega. V kratkem bomo poslali dva tovariša na tečaj, tako da bomo zamašili največjo vrzel. Ali gre tudi Piran po poti Kopra in Izole? V Piranu se ta športna panoga ni razvila. Je precej zanimanja v Pomorski srednji šoli in tamkajšnja ekipa lahko predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj košarke v Piranu. Brez dvoma pa tudi društvo Partizan še ni reklo zadnje besede in bo napravilo primerne organizacijske ukrepe takoj, ko bodo zreli pogoji. N. C. Posvetovanje koprskih športnikov, ki bi moralo biti 8. februarja v mali dvorani koprskega gledališča, so morali zaradi premajhne udeležbe preložiti. Vsekakor slaba legitimacija za naše družbene in druge organizacije, ki bi se v prvi vrsti morale zavedati velikega pomena takega posvetovanja za nadaljnji razvoj telesne vzgoje in športa v koprski občini. Zlasti je to važno za mesto Koper, kjer je bila telesna vzgoja na splošno zapostavljena in kjer smo glede gradnje športnih objektov — gledano skozi povprečje desetih let — na zadnjem mestu v Sloveniji! Posvetovanje bo v nedeljo, 15. februarja, ob 9. uri dopoldne v mali dvorani gledališča. Prav bi bilo, da ne bi bilo organizacije in društva, ki ne bi poslalo svojega zastopnika. Pričakujemo pa tudi udeležbo zastopnikov podjetij in ustanov, ki morajo biti prav tako zainteresirana za zdravo razvedrilo članov svojih kolektivov. V nedeljo bo govora o konkretizaciji sklepov beograjskega kongresa telesne kulture ter o združitvi vseh prizadevanj, da bi telesna vzgoja v Kopru in okolici dobila tisto mesto, ki ji pripada. Med drugim se bo treba pomeniti tudi o tem, kako naj-smotrneje vložiti sredstva, ki se bodo zbirala v občinskem skladu za telesno vzgojo. Končno je tudi koprska občina pokazala nekoliko zanimanja za telesno vzgojo in so odborniki na zadnji seji sprejeli sklep o ustanovitvi sklada za potrebe telesne vzgoje in ljudske prosvete. Sredstva bodo dobili predvsem z zvišanjem davka na promet z alkoholnimi pijačami za 10 °/o. Na ta način bodo dobili letno okrog 38 milijonov din. 65°/o tega sklada bodo dali za telesno vzgojo in šport, 35 % pa za potrebe kulturnopro-svetne dejavnosti. L. O. PRED ZIMSKIM POKALNIM PRVENSTVOM KOPRSKEGA OKRAJA V KOŠARKI □ na društvih in imajo že nekaj izkušenj). Zgodilo se je torej prvikrat, da so tak tečaj povezali z izpiti. Pokazalo se je, da je taka stvar kar koristna, saj so tečajniki pokazali precej več pazljivosti kot prejšnja leta. K izpitom se je prijavilo 23 udeležencev, od katerih je uspešno opravilo izpit za vaditelja tretjega razreda 14 udeležencev, dva imata popravne izpite, sedem pa je ostalo pripravnikov. V prihodnje ima Okrajna zveza v načrtu organizirati tečaje predvsem po občinah. S tem bi precej prihranili stroške in tudi zvišali udeležb o. Kakor vsako leto pa bodo seveda tudi letos poslali več članov na tečaj, ki jih prireja republiška zveza Partizan. Lahko trdimo, da dobiva tradicionalni turnir za zimsko prvenstvo koprskega okraja v košarki čedalje izrazitejše obeležeje ene najvidnejših, če ne že osrednje zimske športne prireditve v Slovenskem Primorju. In to predvsem po zaslugi muhavih zim, ki so primorskim smučarjem iz leta v leto manj naklonjene. Prizorišče nedeljskega pokalnega turnirja bo tokrat že tretjič zapored Sežana. V tamkajšnji moderno grajeni telovadnici se bodo zbrali košarkarji iz Postojne, Ilirske Bistrice, Kopra in Sežane, ni pa izključeno, da se v zadnjem hipu ne pojavita še vrsti iz Izole in Pirana. V tem slučaju bi bila zasedba turnirja vsestransko popolna in bi celo presegla lanskoletno udeležbo petih ekip. Težko je napovedati, kakšni bodo izidi nedeljskih spopadov pod koši, sodimo pa, da utegneta najresneje poseči v odločujoči spopad za osvojitev pokala po-stonjske košarkarske podzveze le dve moštvi in to Postojna ter Ilirska Bistrica, torej moštvi, ki stojita že leto dni trdno na kvalitetnem vrhu primorske košarke. Novi član II. republiške lige Ilirska Bistrica bo prišla v Sežano sicer povsem nepripravljena in je zato dvom, da bi ji uspelo ponovno premagati solidno pripravljene Postojnčane, povsem na mestu. Tretje mesto bo po vsej verjetnosti pripadlo mlademu moštvu Kopra, ki pa utegne v Sežani presenetiti in se po-vzpeti celo stopnico više. Ljubiteljem košarke v Sežani se torej obeta v nedeljo spet celodnevni športni užitek, ki pa si ga druga mesta v našem okraju še ne morejo privoščiti zaradi pomanjkanja primernih prostorov za igranje košarkarskih tekem. Pričakovati je, da si bo prikupna nedeljska srečanja ogledalo celo več gledalcev, kot jih je bilo na decembrskih prijateljskih srečanjih tržaških košarkarjev s postojnskimi. O izidu III. zimskega pokalnega prvenstva v Sežani bomo v našem listu poročali prihodnjič. M. A. ŠAH V ponedeljek zvečer so v Kopru igrali zadnje kolo šahovskega turnirja za prvenstvo mesta. Omladič je premagal Zekarja in si zagotovil prvo mesto. Tudi Zavec si je že v otvoritvi priboril odločilno prednost proti Jev-nikarju, ki se je v brezupnem položaju s trdnjavo manj vdal. Vsa druga srečanja so bila manj pomembna in niso bistveno vplivala na razvrstitev na lestvici. Končno stanje na lestvici je naslednje: Omladič 11, Zavec 10 in pol, Gerželj 9 in pol, Habič 8 in pol, Verk 7 in pol (i), Jevnikar 7 in pol, Renko 6 in pol, Kovač 6, Vilfan 4 in pol (1), Zekar 4 (1), IClanjšček 4, Oblak in Valič 3 (1) in Božič 2 in pol (1). Rezultati prekinjenih in odloženih partij ne bodo bistveno vplivali na spremembe v lestvici. Zelo verjetno bo Verk odloženo partijo dobil in si razdelil četrto in peto mesto s Habičem. Do manjših sprememb lahko pride tudi na repu tabele. Pač pa je treba povedati, da ima Gerželj možnost osvojitve drugega mesta, PODLISTEK ZA NAŠE LJUBITELJE NOGOMETA (KONEC) Ce žoga zapusti prečno črto in je zadnji z njo igral Branilec: zamahniti z zastavico nad glavo in se napotiti po prečni črti do kazenskega prostora. Ce postavi Igralec žogo pri udarcu iz kota nepravilno: zamahniti z zastavico nad glavo in ostati na mestu, Ce žoga pri izvedbi udarca Iz kota zapusti meje igrišča: zamahati z zastavico nad glavo in steči na svoje mesto na vzdolžni črti. Za offside: dvigniti zastavico nad glavo in z njo pomahati, nato jo spustiti in se po prekinitvi napotiti proti srednji črti. Ce sodnik igre ne prekine, spustiti zastavico in opravljati naprej svojo dolžnost. Pri doseženem golu: če je sodnik oddaljen in Je bil trenutno dosežen gol — napraviti z zastavico eden aH dva kroga, če mejni sodnik meni, da je bil dosežen gol nepravilno — spustiti zastavico k nogi in z njo večprat pomahati v smeri pravokotno na črto, če je gol očiten in je to glavni sodnik že odločil, ni Ireba mejnemu sodniku dajati nobenih znakov; napoti naj so proti srednji črti. Mejni sodnik naj takoj preneha z mahanjem če Je sodnik odločil drugače, in naj svojo dolžnost opravlja naprej. V 45. In 90. minuti igre naj sodnik drži zastavico v pokončnem položaju ob roki. Konec polčasa: z zastavico večkrat pomahati v višini kolen v smeri vzporedno z vzdolžno črto. Mahati samo takrat, kadar sodnik to vidi. Ce želi mejni sodnilc glavnemu kar koli sporočiti: mahati z zastavico ob nogi, in sicer pravokotno na vzdolžno črto. Ce sodnik nc reagira, nadaljevati s sodelovanjem. Ce je sodnik pooblastil mejnega, da mu signalizira tudi igranje z roko: pomahati z zastavico nad glavo, jo spustiti in pokarati na svojo roko. Ce igralci reklamirajo kar koli na igrišču, ali če sodnik ni prepričan, če je bil prekršek: z zastavico mirovati in z roko pokazati, da prekrška ni bilo. Sodniki so morajo pred tekmo dogovoriti o sodelovanju in o znakih, s katerimi se bodo sporazumevali. Sodelovanje naj bo diskretno in bolj ko mogočo neopazno, da ne bi prišlo do vidnih nesoglasij ali celo do izigravanj. Z dobrim sodelovanjem sodniške trojke bomo popravili sojenje, kar bo bistveno vplivalo tudi na kvaliteto nogometa. Naj ob koncu opozorimo še na nekatera določila, ki so jih pred kratkim dopolnili, oziroma spremenili: Zoga sme biti le iz usnja, ki pa je lahko impregnlrano. Zogo iz umetne mase niso dovoljene. Nova mera za pasove in krpice na podplatih je 12.1 mm. Mreže na vratih so laliko iz nylona ali umetne mase. Prostor v mreži ni igrišče! Kapetan moštva mora imeti na rokavu 7 cm širok rumen trak. Kotne zastavice in zastavice v sredini naj bodo rumene ali pomarančne barve. Ce nastopita obe moštvi v enakih oblačilih, je dolžan menjati opremo gost. Igra se sme začeti, Ce je na igrišču vsaj osem igralcev na vsaki strani (ne več sedem!). Tudi v prvenstvenih tekmah je dovoljeno zamenjati po enega igralca v prvem polčasu, vratarja pa vso tekmo. Zamenjava je dovoljena le v primeru poškodbe, če poškodovani nc more več igrati. O tem odloča sodnik, ki naj se predhodno posvetuje z zdravnikom. Brzopotezni turnir Prejšnji teden je šahovska sekcija pri DPD Svoboda v Postojni organizirala brzopotezni šahovski turnir. Med dvanajstimi udeleženci je prvo mesto zavzel z 11 točkami Peičie, sledita mu Modic z 9,5 in Štefančič z 8 točkami. Z če bo razsodišče ugodilo njegovemu protestu zaradi kontumaca v partiji z Zavcem. Gerželj namreč trdi, da je bil nepravilno kontu-maciran. Ker pa je bil v trenutku, ko mu je padla zastavica v dobljenem položaju, bi si seveda v primeru nadaljevanja igre priboril točko. Letošnji turnir za prvenstvo Kopra je bil že peta tovrstna prireditev koprskega šahovskega društva. Združil je z redkimi izjemami najmočnejše šahiste Kopra in laihko rečemo, da tako kvalitetne prireditve v Kopru še nismo imeli. Če ocenjujemo igro posameznikov, moramo povedati, da je v primerjavi z lanskim letom pokazal največ napredka Zavec. Res je imel v partiji z Gerželjem nekaj sreče, zato pa je remiziral popolnoma dobljeni partiji z Omladičem in Božičem, s Kovačem pa je v enakem položaju izgubil. Največje presenečenje pa je vsekakor mladi Kovač, ki je favoritom krepko zmešal račune. Med drugim je premagal Zavca in Jevnikar j a ter remiziral z Gerželjem. V boljšem položaju je bil tudi s Habičem iin Omladičem, vendar je zaradi pomanjkanja rutine izgubil. Razvrstitev drugih igralcev je bolj ali manj pričakovana. Šest igralcev je doseglo nad 50 odstotkov možnih točk in le-ti predstavljajo razred zase. Njim se bo brez dvoma v kratkem pridružil tudi Kovač, ko si bo nabral nekaj tur-nirskih iziktišenj. Za vse izjeme pa lahko rečemo, da so igrali borbeno in po svojih močeh najboljše. L. O. NAMIZNI TENIS Uspeh Koprčanov v Kranju Novopečeni prvaki Primorske — Koprčani so odpotovali v soboto in nedeljo v Kranj, kjer so se pomerili s »težkimi kalibri«. Na republiškem turnirju je Koper v postavi Škabar, Stadina, Vesel in Mahne že v prvem kolu naletel na slovenskega prvaka (kranjski Triglav) in izgubil s 5:0, Rezultat je sam po sebi razumljiv, vendar je treba povedati, da sta nudila Vesel in Stadina hud odpor Kranjčanom. Tako je Vesel izgubil s slovenskim reketom št. 1 Teranom z 21:14 in 21:17. Zato pa so Koprčani dosegli zadovoljiv uspeh na individualnem turnirju, kjer so v kategoriji B osvojili med 40 igralci 12, 13. in 14. mesto. Ko je končno dosegel četrti vogal, je padel in zadnji količek mu je nekam odletel. Celih pet minut je tipal okoli po snegu, preden ga je našel, in ves ta čas so zaostali udeleženci hropeč hiteli mimo njega. Od zadnjega vogala proti potoku pa je začel prehitevati tekmovalce, ki jim je že prva milja vzela sapo in so jeli zaostajati. Na potoku pa je divjala prava peklenska zmešnjava. Kakih dvanajst sani je ležalo zvrnjenih križem kražem in skoro sto psov se je klalo med seboj. Med njimi pa so se morali možje, ki so se na vse kriplje trudili, da bi ločili besne živali, ali pa so jih brez cilja tepli s palicami. Dimač je planil mimo in končno dospel na zvožena tla, po katerih je hitreje stekel naprej. Na steptanih umi-kališčih kraj poti so čakali pomagači s sanmi in psi tistih tekmovalcev, ki jih še ni bilo. Za seboj je zaslišal lajež psov, ki so v divjem diru vlekli sani. Komaj je utegnil skočiti vstran. Sani so zdrvele mimo in na njih je opazil klečečega moža, ki je na vse grlo priganjal živali. Pa komaj so šle mimo, je zagledal kako se je nedaleč pred njim vprega čakajočih sani menda iz nevoščljivosti iztrgala svojim vodnikom iz rok in se zakadila v tiste, ki so drveli mimo. Sani so med bojnim hrupom obstale. Dimač se jim je izognil in šinil naprej. Zagledal je zeleno luč pl. Schroederja in malo naprej rdeči plamen, ki je kazal, kje stoji njegova vprega. Dva moža sta varovala pse pl. Schroederja. Stala sta med vprego in gazjo ter sta se opirala na kratke gorjače. »Sem, Dimač! Sem, Dimač!« je slišal Coka, ki ga je klical ves v skrbeh. »Prihajam!« je odgovoril hropeče. V svitu rdeče luči je zapazil, da je sneg krog in krog steptan. Ker je bil Cok še ves zasopel, je Dimač spoznal, da se je na tem mestu pravkar bila bitka. Omahnil je na sani. V tistem trenutku pa je že počil Čokov bič. »Hi, vragi! Marrrš!« Psi so divje planili naprej in s silovitim sunkom so zdrsele sani za njimi. Velike živali so bile to — Ilanso-nova vprega iz Hudson Baya, ki je dobila prvo nagrado. Dimač jih je izbral za prvi odsek poti, ki je obsegal deset milj po potoku Mono, potem truda polni prehod na reko Tukon in še deset milj navzdol. »Koliko jih je pred nami?« je vprašal Dimač. »Molči in hrani sapo,« je odvrnil rezko Cok. »Hi, beštije! Le v skok, le v skok! Hi!« Tekel je za sanmi, ki jih je upravljal z vrvjo. Dimač ga ni mogel videti. Pa tudi sani, na katerih je ležal, ni mogel videti. Ognji v ozadju so se zdržema manjšali in psi so drveli skozi neprodirno temo kolikor so le mogli. Tema je bila tako gosta, da se je skoroda prijemala kože. Ko so vozili okoli nevidnega ovinka, je Dimač začutil, kako je sani na eni plati dvignilo in so polzele le po eni krivini. V ospredju je zaslišal divje rcnčanje živali in še bolj divje preklinjanje mož. To so pozneje krstili za »Barnes — Slokumovo gnečo.« Vpregi teh dveh mož sta namreč na tem mestu prvi treščili druga v druga. V to kopo je z zaletom planilo Dimačevih sedmero bojevitih psov, ki so bili komaj malo boljši kot na pol udomačeni volkovi. Razburjenje na potoku Mono jim je vrnilo vso njihovo divjost in začeli so se blazno klati z nasprotno vprego. Klondiške pse, ki jih vozniki upravljajo brez vajeti, je moči obvladovati edinole z besedo. Tu pa beseda ni izdala nič in boj silovitih živali je neumorno divjal med tesnimi bregovi potoka. Od zadaj pa je dohajala vprega za vprego in vsaka je neizogibno treščila v živo kopico. Tekmovalce, ki so bili že izmotali svoje vprege, so vedno znova zasipali novi pasji plazovi. Živali so bile rejene, spočite in zrele za boj. »Samo eno je: mlati, vlcci in gazi,« je kričal Cok tovarišu na ušesa. »Ti vleči pse, jaz bom pa mlatil!« Kaj se je zgodilo naslednje pol ure, tega se Dimač nikoli ni mogel jasno spomniti. Dospel je na piano, truden do smrti in sopihajoč kot kovaški meh. Čeljust, v katero ga je nekdo strahovito sunil s pestjo, ga je neusmiljeno bolela in prav tako ga je bolela rama, po kateri ga je med divjim bojem nekdo oplazil z gorjačo. Imel je oba rokava razcefrana, eno nogo pa do krvi razgrizeno od psov. Medtem ko je za njegovim hrbtom še vedno divjal besni metež, je kakor v sanjah pomagal Coku zopet vpre-či pse. Eden je poginjal, pa sta ga kratkomalo odrezala. V temi sta vezala potrgano jermenje. Videla nista nič, le tipala sta. »Zdaj lezi na sani in naberi si spet sape,« je ukazoval Cok. Psi so kakor prej po bliskovito drveli še nekaj časa doli po potoku Mono, potem pa so zavili v stranski rokav in tako po bližnjici dospeli na Yukon. Na križpotju je bil nekdo zakuril ogenj. Tu je Cok rekel zbogom. Ko so psi planili naprej, je Dimač v medlem svitu ognja ugledal novo, nepozabno sliko severa. V središča te slike je stal Cok, ki je spodbujal odhajajočega tovariša ter se medtem omedlevajoč polagoma sesedel v sneg-Eno oko je imel počrnelo in zaprto, členke na rokah pa odrte do mesa in razbite. Levo roko je imel vrh tega razmesarjeno od pasjih zob, kri se mu je odcejala v sneg. »Koliko jih je pred nami?« je vprašal Dimač, ko je na preprežni postaji pustil utrujene Hudsonbayce in skočil na čakajoče ga sani. »Enajst sem jih naštel,« je zaklical mož za njim, zakaj Dimač je že zginil v temo za dirjajočimi psi. Ta vprega je morala preteči petnajst milj poti. Naslednja pa bi ga morala dopeljati do ustja Bele reke. Tam ga je čakalo devetero psov, toda bili so najslabotnejši od vseh. Kljub temu, da je bilo do Bele reke do šestdesetega nuljnika le petnajst milj, je zaradi ledenih jezov, ki so otežkočali vožnjo, sklenil, da. bo dvakrat menjal vprego. Ti dve vpregi sta bili sestavljeni iz samih izbranih živali- V ZDA pripravljajo svetovno razstavo pod geslom »Atomi za mir«. Za to priložnost je pripravil konstrukor Frank Tisley projekt vesoljske raketne ladje na atomski pogon. Dolga bi bila 330 m, imela bi atomske motorje, hitrost okrog 300 km na uro, prostora pa za .500 potnikov in nič koliko tovora. tocesta od Severnega rtiča, Nordcapa, čez Norveško, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo, Turčijo, Prednjo Azijo, Egipt in Sudan do Kapskega mesta na južni konici A-frike. Imenovala se bo cesta P AN-EUR AFRIKA Merila bo okrog 20.000 km, kar je tudi približna dolžina ameriške PAH. NAJVEČJA KNJIGARNA NA SVETU Nima je Amerika, kakor bi človek za kontinent vseh možnosti pričakoval, temveč se je razvila v stari Evropi, v Londonu. Dobrega pol stoletja ima za seboj danes po vsem svetu znana, upoštevana In iskana knjigarna FOYLES. Razvila se je iz najskromnejših razmer v velepodjetje, ki ne vsebuje le največje izbire knjig vseh narodnosti In iz vseh področij književnosti in znanosti, pod njeno streho je našla zatočišče tudi cela vrsta klubov književnikov in prevajalcev, razpolaga z lastno literarno agencijo in velikim knjižnim zavodom kakor tudi z lastno umetnostno galerijo ter z največjo predavalnico, ki jo danes premore svet. NEVSAKDANJA REKLAMA Na mehiškem polotoku Juka-tanu je neki knjigotržec opremil svoje izložbeno okno z okusno zbirko romanov, vezanih v usnje, ob njej so bile razvrščene neznatne drobne brošurice, ob straneh je namestil vrsto zajetnih leksikonov, spredaj pa je razložil zemljevide raznih velikosti in izdelav. Ozadje izložbe je zapolnjeval pisan lepak z naslednjim vabilom k nakupu: »V USNJE VEZANE KNJIGE so zelo koristne za brušenje topih nožev. TANKE BROŠURE so neobhodno potrebne za uravnovešenje majavih miz in drugega pohištva. LEKSIKON je učinkovit lučalni izstrelek in dobro služi kot podloga na sedežu. ATLAS vam lahko nadomesti drago potovanje po svetu.« Brinlandlle rjave barve. Vse okoli Jamesove dežele ležeče obale, z izjemo ene same, so gorate in razorane ter črnorjave barve. Najbolj čudno pa Je, da Jamesova dežela v svojih južnih predelih ne kaže niti najmanjših sledov snega, Rastlinstvo v tem predelu Gronlandije presega vse, kar bi človek v tej zemljepisni legi pričakoval. Na rtu Ste\vardu sem opazoval gosto travo, visoko okrog 30 cm. Moj oče, ki je deželo ponovno preiskoval, je našel globlje v notranjosti kraje, kjer je prevladovalo zelenje. V nekaterih krajih so se razprostirali travniki, kot lepših ni najti v Angliji.« Vzroki teh pojavov so še vedno le domneve; vroči vrelci pod zemeljsko skorjo, pred viharji zavarovani ozemeljski predeli in končno Zalivski tok, saj ima očividno tudi morje ob tem orjaškem polotoku svoje muhe. PREBIVALSTVO SVETA Urad za probleme naraščajočega prebivalstva v Wa-shingtonu, ZDA, je ugotovil, da se je število prebivalstva na Zemlji v preteklem letu zvišalo za 47 milijonov ljudi. Predvidoma bo letošnji povi-šek znašal že 50 milijonov, v letu 1900 pa kar štiri milijarde ljudi. Težave bodo vedno večje predvsem s prehrano prebivalstva. Največji prirastek še venomer izkasvuje LR Kitajska. Lani za 15 milijonov oseb. Sledila ji je v preteklem letu Indija s prirastkom šestih milijonov, njej Sovjetska zveza s 3,6 milijona, na četrtem mestu pa so se znašle ZDA z 2,6 milijonskim prirastkom. Rodilo se je lani po vsem svetu 100 milijonov otrok, umrlo pa je 61 milijonov ljudi. V Sovjetski zvezi je avtomobilska industrija močno napredovala. Na sliki je videti prelep šestcilindrski osebni avtomobil »Čajka«, ki ga bodo začeli v kratkem v Moskvi serijsko izdelovati. Ob nedavni katastrofi danske ladje HANS HEDTIIOFT, ki je na svojem prvem potovanju južno od Gronlandije nepričakovano zašla med ledene gore ter se potopila z moštvom in potniki, si tamkajšnje podnebne prilike najlažje predočimo z opisom angleškega raziskovalca Scoresbyja, ki Je s svojim očetom ponovno pretaknil Gronlandijo, kolikor Je je le bilo dosegljive tako ob obali kakor v notranjščini, Sredi ledenega oklepa sta naletela na sončno pokrajino, ki se ji nista mogla dovolj naču-diti, pripoveduje Scoresby. »Jamesova dežela je tako po zunanjem videzu kakor po svojem značaju popolnoma različna od vseh polarnih dežel, ki sem jih kdaj prepotoval. Od daleč izgleda kot nizka valovita pokrajina svetlo- Na vseameriški konferenci v Sanliagu de Chile so leta 1923 sklenili zgraditi moderno avtomobilsko cesto, ki bi čez vse tri Amerike povezovala Eskime onstran tečajnega kroga z Indijanci v bližini Ognjene dežele. Postopoma je skozi desetletja pod neverjetno težavnimi okoliščinami nastajal del za delom te edinstvene gradnje, ki združuje malone vse narode in države Amerike. Zaradi terenskih težkoč je nedograjen trenutno le še 320 km dolgi predel med Panamo in Kolumbijo. Cesta je dobila naziv PAN-AMERICAN-HIGHWAY al| kratko PAH, ki ima po posameznih predelih še posebna imena. Po vzorcu PAI-I je sedaj v načrtu tudi najmodernejša av- Sofija L oren se smeje v New Yorku, čeprav ji doma uisi nad glavo obtožba zaradi bigamije. Čez noč je postala še bolj znana zaradi razgovora, ki ga je imelo s podpredsednikom vlade SZ Anastasom Mikoja-nom med zadnjim njegovim obiskom v ZDA. V Hollywoodu je namreč imel z njo pravcati intervju in jo je med drugim povabil, naj zanesljivo obišče Sovjetsko zvezo. »Če se boste odločili za obisk, obrnite se kar name, pa bo vse v redu.'« je dejal lepi Italijanki galantni Mikojan. Sofija mu je med drugim omenila, da bo v maju kljub vsemu obiskala svojo domovino. Ujetnik zaradi ljubezni. Na kalifornijsko obalo je nasedel velik glavač (vrsta kita). Ujeli so živega in ga spravili v velikanski akvarij, kjer je našel družbo: samico, s katero se je takoj spoprijateljil. Žival je tehtala tono in pol ter so jo spravili v zoo na posebnem kamionu in velikanskem gumijastem čolnu. prilaga več puloverjev. Razdelil jih je med otočanke, ho-teč jih privaditi na oblačenje po evropskih pojmih morale. Južnomorske lepotice pa so vse brez izjeme zarezale v lepe puloverje spredaj dve veliki okrogli luknji. PO VIDEZU VOLNA Spet novo 'kemično vlakno. Dali so mu ime CUPRAMA. Več zahodnonemških tovarn izdeluje iz njega odeje,ki niso nič manj tople od volnenih pa tudi nič manj kocaste ali kosmate. So pa seveda primerno cenejše in pri tem še varne pred molji. V Zahodni Evropi so «1 mahoma osvolile trg. Pravijo, da je na Zahodu hula-hoop izgubila med moškimi vse pripadnike in obroči iz plastične mase ostajajo neprodani v trgovinah. Igra je pač trenutna muha, ki je vščenila kakšno blazirano lepotico ali fantalina, ki ni vedel, kam s časom. Ponekje skušajo iznajti kaj novega. Tako je Andreina Novelli prišla na misel, da bi igre naučila svojo mucko Hulo, kar ji je tudi uspelo, kakor kaže gornja slika. MODA JUŽNOMORSKIH LEPOTIC Francoska misijonarska družba je prejela od nekega misijonarja nujno prošnjo, naj pošiljkam oblek v bodoče ne Te dni so v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu spustili v morje moderno super cisterno »Esso Coventry«, ki ima 35 tisoč BRT; izdelana je bila za račun podjetja »Esso Petroleum«.