Katoliak cerkven IImI. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dnč vsaeig.t mesca na ft Ii poli, in velja po |<«ii za <•»!•. !• m g!«*.. /. i |>ol Uta 1 «;o kr . v iiskarnie eprejeroan* na let« '4 gld tiO kr. in na pol leta I gld. MO kr.. ako uni dnevi zad« <-j" \ »cd-1 jo ali piaznik. ;/i • H..t.i » dan r«»|"*j Tečaj XV. V Ljubljani 10. vinotoka I iAsi 29. Jezus mnJe iefje. Kje je Jezus, moje želje? K h m moj Ženin zginil je? Kdo me k l.jubimu popelje? Kje ga našlo bo serce? I'tički, dajte mi pcrute. Na njih k Njemu kat zletim ; llibce, dajte mi pla\ute. Naglo k Njemu de zilerčim. Zvezdice, svitlo »velite Meni s svojo lučico. \ so temo mi razjasnite, De ga vid lo bo oko. Sapce mile, ve nesite Mu prijazni moj pozdrav ! In povedat mi liitite. Kje tak dolgo je ostal? Solnčice. ki po m rja vali Daleč t-iješ krog in krog Oh, povej, al pu višavah. M po zi liliji hod moj Bog? Bleda luna. tilia. mila. Prosim te. saj ti povej. Ce »i (»a kje zasledila. In vernil bo skorej? Oli, kdo meni d.i penite. De zletim čez lirib in plan De je ne zgubim minute. De pa išem noč in dan? Od biitkosti. bob eine . \ e.- polen za njim medlim; Pokoj od mene sine — K Njemu, k Njemu le želim. I.jubi Jezus, Tebe najti. To >u moje v>e želje. Duši. oli, ne daj žalvali. Saj nevesta Tvoja je. Saj si me le za se vstvaril. Za me svojo kri prelil, Toljko milost mi podaril. Daj. s Teboj de b sklenjen bil Vn:. Namre. Jfiet irasiii ji/«n/r gosp. ilr. Jokopa Mcpišniha. prečast. g oh p. dr. Jakopu MfepiMltka, kor ar j a. in m t o I j u r jr a d c k a u a i. t. d.. v stol j ii i c o r k v i v M a i b u r £ ti p i c d in e i t v a s k i in o d i o in • p o k «j p u mil. škoia Antona Martina Slomseka. Blagor merivim, kt ii v l.o-|iodu umeijejo. Odslej, reee Duli. naj pn-iv«jo od sv>jcg» truda; zakaj njih drla ,-reJo za njimi. Skrir. rmoil. //, li- V vod I. So rcsnict' — pac imeniine, nad sleherni dvom povzdigujem* resnic«', za klere pa človek celo ne, ali pa le mahi vpraša, dokler ga kje kak neprevidni primi rije j močno k temu ne spodbudi in nc opominja. Knaka brez izločka od začetka človeškega roda po skušnji poterjena resnica so hesede, ki jih je izustil apostrlj narodov: ,,Vsakemu človeku je postavljeno enkrat umreti in potem** — pristavlja ravno ta apostelj - ..pride sodba** (llelir. D, 5*7). Vendar — koliko pae jih je, da hi si tu k sercu gnali in sami sebe skušali in sodili, dokler so se v življenji, da bi po smerti pred Gospodom imeli tolikanj bolj pohlevno sodbo, kakor pristavlja ravno ta apostelj (I. Kur. 11, JI I J. H. Taka pretresljiva dogodba, ki nas vse nar bolj živo spominja lastne minljivosti in umeri jiv osti, se je primerila med nami in je žalostni vzrok, da smo ravno zdaj nenavadno tukaj zbrani. Našega prečastitljivega vikšega pastirja Antona Martina, kneza in aknla Lavautinskcga, ni več. Neskončnemu Gospodu življenja in smerti je dopadlo jih preteklo sredo o poli devetih zvečer nepričakovano hitro po kratki bolezni, poterjene s s%. sakrainenti poklicati v boljši življenje. (I pae zaic* nepričakovano hitro! ktlo bi bil pred malo dnevi mislil, da ho škofija l.avantinska ze spet sirota? Sej se le poslednjo nedeljo so se ranjki višji pastir vernili s po-potvanja, na kterem so svojo sln/.bo upravljali, in zdelo se je, da se ne počutijo slaheje meni druge krati: in sedaj se pred koncem tetina smo /.e pred njih niert-vaškim odrom, položit njih truplo truplo perve »a l.avantinskega škofa v Marburgii — v rako, ki je za nje odmcnjrna. kdor je visocega ranjciga poznal pot rtjšr.jr Ida. je mogel sicer milovaji opaziti, da njih nekdaj tako terdne telesne moči pešajo: da st bo pa lo. cesar se je slehern bal in želel, naj hi še di 1» c di l« e bilo, tako naglo pripitilo, je koniej koga poskcrbi lo. k« r sc je pa zgodilo, kdo l»o zato Vsc-mogoriirga na pravdo klical ? Poiii/.no sc podvcr/.cmo prid Njegovim vernim sklepom, in akoravno nas britko stiska, kar sveto pismo pravi: kratki so dnevi človekovi, strvilo njegovih meseov je pri ti hi. o Gospod! ti <«i iti ti meji* postavil, ki jih m* more prestopiti (Jop 14, a); vendar tudi v mm tolazljivo besedo skrivnega razodtnja: blagor merivim, ki v Gospodu umerjejo. Odslej, n tv lluli božji, naj počivaj" od svoji ga truda: zakaj njih drla gredo za njimi (Skriv. raz. II. I.i) II es da. počivaj tudi li . češeni ranjki! Pocij od vsega. kar te je trudilo, kar jr skcrbeln, kar jr vse v«.r tvo'e moči nale/alo za tvoje zdaj osiru-tcuo e»*do. III. ker sini današnjo nr lahko ntlogo tprejel, oh nirrtvaškem odru našega ranjc ga /.r v ll.igu počiva jočega viksrga pastirja vam. krisii.mjr. govorili hesrdo locrn a od njega 111 tolažila za nas. *im to stnrii zravi ti druzi ga tudi zato. da bi nc\«» d o I/. n o h v a I r z n »s i odprav il. |\o sim Gospod llogu slov csit#» daroval 4• j• • pervo sv. mašo, »o r..i mirli visoki ranjki n o v o tu a š n o pridigo: povračujem jim zdaj tukaj z mer t v a skim govorom, k temu mi »»tciiosi dajejo besede nekdanjega cerkvenega očaka ( Maksima Imm. 50|, ktrri piše: ..Po siuerti koga hvali in njegove ZHsluge povzdiguj; kajti takrat govornika ne skuša prilizovati je . in nc mrrlvega in čimcrnosi A. k nr* skof Anton Martin Slomšek so bili rojeni v Ponikvi, znani sadanji /clczniciii staji, v nekdaii|i celjski kresii, v naši domaeii - deželi sta-jurski. Njih starci so bili dostojno premožni, sicrr pri— prosti, pa zavolj poštenosti in strahu llo/.jrga v se n i okrog slo veči ljudje kmrtiskrga stani. Ha so visoki ranjki pod bolj priprosto streho zagledali luč življenja. bi se utegnilo primeri jej (osoda) imenovali, za kterega ni nihče odgovoren, ako bi se smelo po keršanskem zapopadku od primcrljcja govorili: da so sc ločili iz sveta kakor cerkveni poglavar, ozalisaui tudi a svetnim knežjim pri m kom in častjo, to jc bila za milostjo Božjo nar bolj lastna zasluga. Nič pa jim ni bilo bolj tuje, kakor da bi se bili s tem hvalili, nič bolj neznano, kot da bi se bili kje svojega rodu sramovali. Marsikteri izmed nas duhovnov se pomnimo, s koliko ljube x ni j o so nekdaj ob duhovnih vajah svojih staršev omenili in pristavili: „Na slamo so mi moja mati postlali, ko sim bil rojen, naj si bo kje tuiii slamnata postelja. na kteri boiu kdaj umeri, samo da bi se zveličan v milosti Božji ločil/* Ko so nauke na gimnazii m liceji z nar boljšim \spelmm opravili, so sc s pravim in resničnim pokli-rrm udmcnili za duhovski stan; kini. 1H24 so jim visoki ranjki knez škof Livaniinski Ignacij Zimrner-manu masniknvo posvečenje podelili, in s.i dobili pervo duhovsko sluz bo, kaplanijo pri sv. Lorencu na Bizelj-*kem, in potlej 1*27 pri dekanijski duhovnii Novi cerkvi poleg IVIj*. S koliko gorečnostjo so visoki ranjki v til? službah svoje dolžnosti spolnovali, je s»azovala hvaležnost iu ljubezen uudutnih vernih občin do njih, spričuje še zmiraj nevga«»ljivi spomin na listi čas', ko so med njimi živeli. Ila djanja ranjcega višjim niso mogle skrile ostati, je očitno. Njih višji pastir, ki so imeli veliko zaupanje do njih, so jih I. 1*29 poklictli na velikozmozno službo špiritvalovo v zedinjenem kerškem in lavantinskem semeiiisu v Celovcu. in to službo so celili devet let opravljali v popolnoma zadovuljnost svojih višjih in v stariovitin blagor liogoslovcev spod njih vodstva. "Posebna ljubezen do djanskega dušnega pastir-„lva jih je nagnila, prosili za slabo založeno pa težavno dekanijsko vuzen šku duhovniju, ktrro so tudi - sc ve — dobili; sej na kak«» visoko čast celo mislili niso. dasiravno lii si jo liili po pravici zamogli prilastovati. Iskali so le samo priložnosti, kar bi bilo moč, v vinogradu Gospodovem dobro delati, akoravno nc na visokT stopnji. Knez in škof Frančišk Ksav. Kutnar so nad fajmoštra in dekana Aniona Slomšeka I. 1*44 poklicali k školijstvu v s -nlaiidrcj za kurarja iu škofijskega šolskega nadglednika, k čimur so jih bili Izvolili "njih c. k. veličanstvo. L. 1*4(1, ze po smerti vis. ranjci ga kneza škofa Frančiška Ksav., so prevzeli visoki ranjki opatijsko mestno duhovniju v Celji, toda so jo žc v malo tednih z višjo pastirsko palico nad lavantinsko škofijo zamenjali; ker ze HO. vel. travna ravno tistega leta so jih prečast. metro-pnlit v Sulnngradu p<» posebni ondntnemti stolu lastni pravici izvolili kneza škofa Lavautinskega, in bili so za laccga "4. mal. serp. poterjeni, 3. mal. serp. pa posvečeni. To jc poverhni popis iz življenja našega zdaj v Bogu pučivajočega vikšega pastirja. II. Sv. apostelj Pavel j v svojih pismih do učen-ruv Timoteja (f. 'i'""1- ) »» Tita (I, 7-9) popisuje škofa v cerkvi Božji in skazuje lastnosti, kterih ne sme pogrešati, ako hoče svojo imenitno nalogo v zvcličanje mu zročenih vernikov doversevati. Pač zanesljivo ui minul dan, da bi visoki ranjki ne bil mislil na to apustoljsku opominovanje ter sc ne vprašal, kako ga dopolnuje. 7» odkritostTČnim veseljem jc škofija Lavantinska pozdravila novoizvoljenega kneza škofa: sej bil je izmed njunih sinov: pricvetcl izgredi nje: dobro znan z njenimi potrebami, prime še v polni moški čverstosti pastirsko palico, da ji bode ves čisto to. kar je imel biti — in bil je tudi'zares! S čim? Bil je s tistimi lastnostmi, ki so ga lepotičile, ki mu jih nihče ne more utajiti - kakoršne so: naj zvestejši vdanost do katoliške Cerkve, naj priserčnisi pobožnost in ho-goljubnost. Cerkev mu je bila vse: njen je bil ves in v vsem, kar je mislil, čutil, delal in imel. Kako navdušen prijatel molitve so bili ranjki, komu je to neznano? Ker, kakor apostelj narodov pravi (1. Kor. 3, 6), ne tisti ne more kaj sam iz sebe, ki sadi, ne kdor prilija, temuč ves tek le od Boga pride, torej so naš vikši pastir molili veliko in radi, — ne le sami zase, ampak za vso njim drago Lavantinako škofijo, in še u sklepu svoje poslednje volje ne vedo izreči boljšega vošila, razun: Bog naj jim dodeli gnado, da bodo mogli tudi v nebesih moliti za svojo čedo. Torej so pospeševali, kjer so mogli, pobožnosti v pozivljanje goreče molitve in hogoljubnosti, ravno ker so sami molitev ljubili. Med drugim so vstanovili veliko po več škofijah razširjeno bratovšino ss. Cirila in Metoda, da bi se sprosilu poedinjenje razkolniških Slovanov in grekov z rimsko materjo cerkvijo. Iz gorečnosti za svoj poklic je izvirala tista neu-trudijiva delavnost, kteri so bili vdani, ki je pa tudi naj berže pripomogla, da so njih moči poprej opešale. Nikoli nihče jih ni brez dela našel. O svojih popot-vanjih so se ravno tako malo kakor doma anali dela, truda in natezanja. Nobena duhovnija jim ni bila preveč v gorah ali pa predaleč na samem. Vse so obiskovali in povsod besedo Božjo oznanovali, če so bili tudi še s tem bolj trudni. Enako velika je bila njih d are ž I j i v o s t. Sami zase so malo potrebovali, in ravno v ti kerhkosti so zmiraj še pomoček imeli, v dobre, pobožne, občno-koristne namene obilno pripomoči. Ni bilo nikoli zastonj, pri njih dobrotljivosti, pri njih domoljubju pomoči poiskati. Koliko tibožnih po vsi'škofii; tudi tukaj v Marburgu; koliko dobrih naprav itd. bi vedilo kaj tega pripovedovati! Kar so skrivaj dobrega storili po nauku svojega Gospoda in učenika, tla naj levica ne ve, kar stori desnica (Mat. 6, 3), le Bog sam ve, in On, ki tudi na skrivnem vidi, jim je povernil. t pan je boljši prihodnosti je veči del na mladosti zastavljeno, torej so tudi visoki ranjki med svoje velike dolžnosti šteli, posebno skerbeti za dobro in keršansko od rej o mladosti. Torej so marljivo skerbeli, da bi se ljuske šole napravljaie in dobro ravnale, in zavoljo tega so jih podpčrali, kar so mogli. l\aknr za miadino, enako goreči so bili za ljudstvo, ki so ga povzdigniti, v keršanskem duhu po-zlahtniti iskali, pa tudi to reč kaj dobro vedili in znali. To se jim je posebno dobro obnašalo z njih prijateljsko delavnostjo. Kakor pisatelj za mladost in za ljudstvu so si visoki vikši pastir pridobili ime, ki je bilo deleč čez meje njih škofije znano, in jim je za prihodnje čase stanovitno mesto pripravilo med duhovnimi dobrotniki svojega ljudstva in svoje dežele. Usta, ki so tolikanj rade oznanovale besede večnega življenja, so sicer omolknile, ali kar so pokojni vikši pastir v svojih spisih založili, bo svoj pot ostalo bogat zaklad za učilo, tolažilo, spodbudovanje, pa tudi mnogim v koristen kratek čas. Tudi v tem oziru so se nad njimi spolnile besede sv. pisma: „Njegove dela gredo za njim.4* In upamo, da so pred sodnjem stolom Gospodovim že skusili resnico besedi sv. Pavla (1. Tim. 5, 17): „Kteri so dobri predpostavljeni, naj se dvojne časti vredni štejejo: posebno kteri se trudijo v* besedi in podučevanji." Cerkvene postave zapovedujejo, da naj ima vsaka škofija, če je le kje moč, svoje lastno semenise v odrejo prihodnjih mašnikov. Težko, uilo težko so visoki pokojni vikši pastir v začetku pogrešali svojega lastnega semeniša, ker so pač naj bolje spoznali, aa duhovstvo, izrejeno — bi djal — v sredi svojega ljudstva, za kterega mu je enkrat delati, in pred očmi svojega škofa, bode naj zanesljivšc svoj poklic spo- znalo in apoštovalo. Po nar vecem, vmes osebnem prizadevanji in darežljivosli so visoki pokojni vidili svojo dolgoletno željo spolnjeno. Ljubezen do njili škofije jim je tudi te trude iii darila polahkala. Sklep. Vaj bo to zadosti iz tako delavnega življenja pokojnega vikšega pastirja, sej skeza, nam pojasniti, kolika je zguba, ki je zadela škofijo Lavantinsko. Preden njih mertvo telo zroeimo zemlji, v kteri bode v prah razpadlo, kakor je bilo nekdaj iz pralni vzeto, smo ga prinesli leseni v Božjo hišo, da naj se moli za dušo rajnega vikšega pastirja k Uospod-Bogu, se zanjo daruje spravna daritev nove zaveze. Tukaj so visoki višji pastir zbranim vernikom večkrat v pontiflkalni Božji službi klicali: „Pa\ vobis; mir hodi z vami!" Zares, mir Gospodov, spostovani moji, so iz serea vam vošili. S tem vošiiom so k vam prišli, ko so škofovski sedež pristavili v vaše mesto, ga postavili tukaj v .Marburgu. 8 tem vošiiom so se od tod ločili! Bavno to jim tudi mi danes vošimo kakor poslednje poslovljenje in za njimi kličemo: Mir bodi s Teboj! Njih spomin ostani med nami nedotaknjen in v blagru. Uaj jim, o Gospod! večni mir, in večna lud naj jim sveti! Vaj v miru počivajo ! Amen. Nlomseku r spomin. Pulite dišave blage čc* ledine. Iz njeznih bilk poganja pihan cvet. Potoki bi»tri močijo ravnine, Sprehaja »e po njih slovenski »»vet Vver»tim »e radosten med »veste sine. ZagU-d no tanmo versto prešlih let. Radujemo »e zornega ce »>v ita. Svilloba milne ii a je očem še skrita. Med mnočien je hrabre mož postave, Čversto na (laku zvikšaneni stoji. Blišči se /lati venec mu znad glave. In jeaik Ijubeznjivo govori. Od vsih razlegajo se klici »lave. Ko mili glas njegovih strun doni; Vse lju>Utvo so krog njega zbira rado, Odpira serca staro mu in mlado. Al glej! izmed oblakov ga obsije Se enkrat zadnjič ja»ni solnčni žar; Svilloba ja*na naglo spet se skrije. Povzdigne temen se »a njo vihar. In »h — naj blažje serce več ne bije. Obmolkne strun »rebernih raj »ki dar: /gubi naj lepša /ena zaročnika. Zgubi očeta ljudstvo in vodnika. - Kaziinit-s glas, predraga domovina. ki ranil n globoko je »erce? (•oniila krije verlega >lartina, k počitku sklenjeno so mu roke, Ne boš, pokojnik blagi! brez spomina, Za vekovitost dela govore! Al drago bilo Tvoje bi življenje, Od blrtgih »erc naj težje je ločenje! Korakal si, kot zvezda čez višino, Is proste versto na visoko čust, Iskreno ljubil rod in domovino, Njej v blagor višo »i imel oblast. Kot spomladansko solnce na rastlino Razliva žarko, pospešuje rast, Tako si vedil Ti svoj rod budili, In serca blažiti mu, um vedriti. Slovencem komaj so je raidanilo, Razlegal žo se je Tvoj sladki glas; Ko se nebo je lepšo razvedrilo, Ko jasniši je nam prihajal čas. Oveseljen si slavec pel bolj milo, )Sapu»til pa prezgodaj si Parnas, Prezgodaj vtihnile so Tvoje atrune, Prezgodaj glas molči, ki rod presunc! — Počivaj mirno, ljubi na* Martine! Pokojno spavaj, dragi, in »ladko. Saj v krilu si sl»ven>ke domovine, ki ljubil »i jo tolikanj gorko. Izpred oči naj duh ji Tvoj ne zgine, lla srečna bode, pomni naj zvrst« Serea preblagega goreč« zelje. Besede Tvoje, sveto nam povelje: ..Ne zabile. »Inven»ki sini zali! Kdino prava je resnice pot. Za»toitj bi sreče »i brez nje iskali. Zagrnili bi v mrežo hudih zmot. Zato gla*ovi v a »i kol kristali Naj čisti bojo vedno in povsod: Plamenov zrarnih »e le naglo »krije. Zal zvezd nebeških pa n veke sije." ..Tedaj zatiraj berž peklensk«- /maje. Ce v doni ti sili kdaj never»ki hrom. Prihodnost hrani ti eveteee mlaje. Ilaravno jutro je. imej pogum. Za solneeni tvojeg.i svet,i tečaje Naj »uče k 14 c o >eree. hi« ter uio I' o i e m h n » r e e n a tvoja o č e t n j a v a . Slovenski rod, i H verna l v o j .1 * I 4 v a !" \ l. Oki»ki Jfersta astro r .ibisiaii. A bi s i n ija ali llahes, nekdaj Etiopija imenovana, je silno velika dežela v Afriki pri spodnjim rudeeim morji, polna visokih gora, kjer izvira en tlel Vila (Višnjeva reka). Njeno rodovitno*! preseže težko kaka druga dežela na zemlji, njena vcliko*l je 15 do Vil jezer štirjaških milj. Aleje so proii poldnevu popolnama neznane, ua drugiii straneh se poznajo le malo. Bavno lako so še v temi število prehivaveov in njili vladne zadeve. Prišteva se Abisinii i—5 milijonov ljudi. Ali je ključar zamorske kraljice kandaee (lljau. aposl. H, '<£7.) Inl iz sedanje Ahisinije in je po nji keršansko vero učil, — ali je sv, apostelj iu evangelist Matevž, ki je po Kliopii pridigal iu ondi smert storil, v Ahisinijo prišel, se ne \e i/, zgodovine. Sv. Pa nt en je sicer v "4, stoletji po Ktiopii misijonarji, ali on je potoval le po sedanji Nuhii, do Ahisinije ni bil prišel, .se le v 4. stoletji se najdejo gotove sledi, kako je keršanska vera prišla v Ahisinijo. Mer op, modrijan ali natiiroznauee iz Tira na Sirskim, je I •115 po rudeeim morji sc podal v etiopsko Indijo (sedanjo Ahisinijo), de hi (o še tako malo znano deželo preiskal. Seboj je imej dva mlada sinova svojiga brata, Edezi-a in Krumeuei-a, ki sla bila vsa vnela za keršansko vero. Razumela sla gerski jezik in njun stric jih je tudi na poti učil potrebnih vednost. Ver-uivši se v svojo domovino, poslane Mcrop z barko v nekim zavetji rudeeiga morja, stopi na suho z vre tovarši, ludi dva mltidenea prideta iz barke, pa se ud druge drusinc holj odleguela in pod drcvesam iz bukev bereta. Med tem so ondotui rojaki na plujce planili, Meropa in njegove, tovarše ubili, le brala Edezi in Krumenei živa ostaneta. Njuna telesna le-pola, nedolžnost iu priprosto seree ji prikupijo celo divjakam, kteri ji pripeljejo k svojimu kralju. Kralj ji ukaže, kakor nekdaj Nahulioijonozor llaniela in njegove tovarše, pridno izrediti in učiti, in je storil potlej Edezija svojiga vikšiga lučaja, Krumeneiju pa je izročil oskerbništvo kraljevih posestev. Oh svoji smerti jima da kralj prostost, in kraljica, ki je zdaj vladala namesti še premladiga sina, ji prosi de hi se ua dvoru ostala in jo s svojim svelam podpirala. Krumenei je bil odgojitelj mladiga kralja in pravi vladar abisinski; ali ne visoka služba, ne mnoge opravila ga niso premolile, de bi bil pozabil keršanske pobožnosti, kltro jc bii.i e bi bili tamkej protestautje pa kaj opravili, se dozdaj ni slišalo. V. Sežun <*). Za it ra t na spomenica na Dobrovi. Leta IH3? nas ic 21 součencuv školije Ljubljanske doveršilo šole bogoslovne. štirji iz med nun mi bili leta |H3ii. *tiriiuj*l pa lutnje bilo 13. vel. erp. ruvno imenovanega letu p»svecellili. štirje pa ho mogli, ker ho bili šc premladi. čakati, iu od teli ho prejeli štirje prihodnje leto |s3S, cd c u pa še le Ih3«.» zukrameut h ve te ga mušnikovega poHvecevunja. Dvajset in pet let je preteklo od tistega Čuhu. iu kakor hc v čuhu vse spreminja, ne spremenilo je ludi med nami součenci muisikaj: Mladenči poslali so možje, glava jela ne jc pri tem iu Ulični zelo belili uli pa čestit-Ijiva pleša naznanjali, da je vhc spremeuljivo iu minljivo iii na svetu; tudi siiiert ni mirovala med nami. in sveta zelju, oznanovali iu odkuzovuli divjakam pol zveličanja. odpeljalu nam je ljubega prijatela Houčeneu dalječ Ije čez »iroko si n i e morje. Se je pa tudi marsikaj spremenilo v 2"> letih med nami. nekaj ostalo je vender le v svoji pervi moči iu zi v usti, iu lo je ljubezen, ki nanje bolj uiein mnogo '•j Obljubljen" popisovanje ml osoilc ktršaiislva po večernih in )iur..vi|i bregovih aliikan-kib •»•» mikavno in dobro-dušlo \ red. drugih med suho vezula, na« ne vedno veže. in ne (udi po Ninerti spominja umerlih. In ta ljubezen je željo, že pred oHinemi leti sploh razodeto, spremenilo v djanje, in sušli smo so pretečeno sredo, ali 1. vinotoka (oktob.) tekočega leta 18<>2 ua Dobrovi vsi se živi snučeiiel zunaj njih, ki zaderžanim priti ni bilo mogoče, ter smo obhajali spomin časa, v kterem smo pred 25 leti šole dokončavši na tem bili: stopiti ko služabniki cerkve v djansko življenje. Sošlo se nas je omenjeni dan na Dobrovi deset so-šolcuv iz domače škofije, zuderžani so bili štirje, peti ko misijonar v Ameriki iu veliki namestnik škofov se je vdelezil v duhu nušegu shodu ter pismeno obljubil, vse poter-diti, k vsemu pristopiti in po zmožnosti tudi storiti, kar bo morda tu med součenei v časni in večni blugor skle-njeniga, storili obljubili so tudi oni, ki priti mogli niso, med tem, ko jih je šest in med njimi nekteri že zduvnej v večnosti. Bil je tudi iz kerške škofije ko sošolec pričujoč fajmošter Jezerski, Snlcbuškemu iz Štajerskega pa, kukor prijazno pismo iiuznunja. priti ni bilo moč. obu gospodu ko součenea dragega, ljubega spomina. Buzvcselil uus jo tudi precej zjutraj s svojo nuzočnostjo soiieenec i.uš in bivši nuš ,,1'amilias" sudunji bilježnik g. dr. .1. Z. Med duhovni, ki so bili pričujoči, je bil eden kancler Škofiji-ki in častni korur. drugi je bil dohtar svetega pisma, profesor bogoslovja iu častni korur, tretji dekan, cctcrti duhovni oskerbnlk v Ljubljanski bolnišnici, drugi vsi smo bili pa samostojni duhovni z dežele. l'o številu bilo nus je, kukor je žc zgoraj omenjeno, iz škofije dotnuče deset, iz Kerške eden, toraj vsih skupaj z g. dr. bilježnikom dvanajst v prijateljski družbi iu bratovski ljubezni nu Dobrovi zbranih. Zbrali smo so tukuj, da bi se osebno vsaj enkrat šo vidili ter pozdravili sc prav po bratnvsko, da bi združeno zahvalili Bogu, du nam jc dal milostivo doživeti 25. leto našega duhovskegu staliti, iu da bi sc ravno tako spomnili svojih mcitvih součeneov združeni v združeni molitvi, kakor tudi, du hi zaslišali vzajemne želje, izvirajoče iz ljubezni keršanske, ter jih preudarili, potem pu tudi po sklepu «toijcncin zauaprej ravnali. V ta namen pričele so se zjutraj po šestih sv. maše, oh usmili pa smo združeni podali sc v lepo farno cerkev Matere Božje v nebo vzete, kjer jo bila pela svetu maša z izpostavljenim svetim ttešnjem Telesom z blagoslovoma in zuhvalno pesmijo; prte potem so bile ptic bilje po mertvih, zu njimi černa pčlu maša iu po nji pred odrom mertvuškim, postavljenim pod visoko svitlo kupijo ..libera" po runjkih, ki so ko součenci ze v večnosti. Zahvalno peto mašo jc opravljal ko součtntc domači gospod fajmošter. opravilo po mertvih pu jc vodil sosed njegov iu soiičcncc Pulhograški. (•iujenegu serca smo hvalili Boga. pa iumio (ako tudi spn-minjuli sc svojih runjkih bratov v Kristusu. Bog daj, da bi -o vsi enkrat srečno zopet vidili tir zdru/.ili se na večno gori pri Bogu, t .mkaj v listih rajskih krajih, ki smerti nikdar več ne bo, tudi ne žalovanju, nc vpitja in nc bolečin, kjer sc primerjati ne da terpljenje sedanjega časa cusli prihodnji, kteru bo razodeta nad narni. 1'ridši i/, cerkve smo sc ogledali nekoliko v lepi, prijazni okolici, potem pa smo sc pumeukvali na farovškem vertu iu skoraj da pozabili, da smo petdeseto leto veči del že prestopili, ker vstopili smo se v duhu v minule čase, ter se pogovarjali, kakor da bi sc bili kje sošli sc Ic na šolskih počitnicah ko dijaki. Posebno je bistra glavica s svojim dobrim spominom veliko od te strani pripomoglu k nedolžnemu smehu iu kratkočasu. Tudi je imel bivši naš ..fatnilias", zgoraj omenjeni gospod dolitur Z., svoj nekdanji ..katalog" pri sebi, v kterem smo se brali vsi součenci ko ..fizikarji", vpisani z zaznamku plačila ali mezde, ktero mu je nu leto vsak imel dati. Tudi (a spomin brez-skerbne minulosti nam je bil ljub iu drag. Kadar smo pa tako sc nekuko pomladili, nas jc ven- der marsikaj spominjalo, da nismo več mladinci, dijaki, temveč možje, kterim jc žc zdavnaj polckla zemeljskega življenja polovica, resne misli so se vucmale, iu sledili so pogovori, ki so nam teknili v nasprotno tolažbo, pa tudi v podučeuje. Med obedam razveselila sta nas dva častita očetu frančiškana, eden nju je bil naš součenec ua ..ličen**; proti štirim pa priderdra kočija in — zgodila se nam je čast, ktere domišljevati bi se ne bil poprej lahko kdo izmed nas prederznil. obiskali so nas namreč v družbi s prc-častitim gospodom stoljniin proštotn milosti v i knez i u škof sami, ter so prijazno izrekli, du z veseljem se spomnijo še nazaj tistega času, ko hiiio pred 2* leti v>i tukaj zbrani njih učenci bili. Ozdravil visokočastivni (u pozdrav je součenec nuš, domači gospod fajmošter; milostivi knez pa so pozdravili v zdraviti prccu-t i t egu gospoda prošta z besedami, katere oba visoka gospoda, tako pozdravljenega ko pozdravljavcu zelo časte, nas pa šc zmeraj v sercu vesele. Kuke pol ure sta bila visoka gospoda med nami, potem pa stu se z nami poslovila, in derdrala je spet kočija nazaj proti Ljubljuni, nam pu ostane le pol ure v ved ne iii in pu hvaležnem in časti vnem spominu. Solnce jelo jc toniti ter iti zu Božjo gnado. mračil« su je bolj iu bolj in ko so zvezde migljale nu nebu. s<« razsvitljevulc luči prostorno larov.-ko dvorano. In zdaj pii luči zedinili smo se v vsem, kakor pred osem leti, le to je bilo pristavi jen«, da naj se pri sveti maši vsaki dan tudi živih součeneov spominjamo. To. kakor tudi dve sv. maši in celi „oflieium" po mcitvih za v>akim «oučcnccm; branje, pudpcriiujc iu priporočevanje časnikov keršaiistvu prijaznih i n pruvič nih. odvračevanje pa in varovanje pred njimi, ki so nckcrsau«ki, nepošteni in pohujšljivi. in navadno podpiranje soucenca misijonarja po *iito/no»ii. ho reči, ki smo jih sploh ponovili, iu jih. kolikor bo moč. spolnovati obljubili, vender pa s tem pii«fa\kom. du nas tu obljuba ko taka ue veze suh peecalo. Kakšen duh da je vrl v družbi na-i ter jo veselo navdajal, kaže iu razodeva iiupituicu. ki s«« lako-le glasi: ..Pravica je drevo mogočno, njene korenine set-kujn svoj žive/, goii v rti|skih plauiavah. in veje n«rue iaz-prostirujo se s svojo senco ce/. nebo in zemljo. - Kesnica jo dragi «lar nebeški, od Ooopoda samega prinesen na zemljo, v blagor sploh človeški. I. j lihe zeti. rajska lici »preljuba, ki luj-u iu *lui»u življenja zemeljskega stran težavno . ona je /\c«ta prijatli« o pravice in resnice, vse tri so pa lislo sveto trojstvo, ki edino le kaže pravo iu varno stezo v večnosti sveti rai. so tista s\illu zvezda uu nebu keršanskem, zu ktero hoditi aioru vsaki, ki zeli in hoče o-rcciti v resnici sebe in vse okoli sebe. Kdor za to zvezdo hodi. kdor derzi -e trojstvu lega. tu daje Bogu. ku: je Božjega, cesatju. kai jc cesarjevega, pu ludi dragi. liuhi domovini, kui ji gre po Božjem pravu na vse »nuni V prepričanju, da bomo v>i. ki smo dauas tukaj zbrani, obhajati spomin tistega ča*a . ko smo pred 25 leti šole dokončavši uu tem bili. stopiti \ življenje djansko, v prcpii-čuuju tedaj, du bomo mi \ »i ven iu ven dei zali si- le leg« svetega trojstva, te svitlo zvezde ter se trudili za B«/jo čast iu zu svoje in svojega bližnjega zveličanje, s tem prepričanjem v sercu velja naj tedaj ta uapituica povzdigi nase svetu Matere, katoliške Cerkve, okrepčani* in vredcniu obširnega nam drazega cesurst\a. v blagor spreljube na-e domovine slovenske iu v nas vsili pravo časno iu večno srečo". Po sedmih smo se poslovili pri svojem »oucciicu. domačem gospodu očelu. iu njegovem pri|aziicm. ljubem gospodu kaplanu, ter sc zahvalili zu toliko piijazui «pmem iu postrežbo, potem pu smo sc odpeljali v lepo belo Ljubljano. prav živo spozuavši resnico znanega izreka: ..Kccc «|iiam bonum. ct <|uum jueuudum. habilare fratres in iinum". V I. Ogled po Slovenskim tn dopisi. Is Ljubljane. Visokočastitljivo škofijstvo Ljubljansko priporoča v razpisu do čast. duhovstva 1.1, m. rimske srečke ali lože. Dobri katoličani so namreč sv. Očetu v njih stiskah ne le denara, ampak tudi druzih, vmes prav drazih reči darovali. De bi se za take darove več skupilo, se bodo vse te reči po loterii izigrale, po 50 n. kr. srečka. Srečke pa se bodo še le potem delile, ko ne bode vedilo, koliko se jih bo spečalo. Vsak duhoven naj si toraj prizadene za take zvedili. ki so voljni srečke prejeti iu naj njih število prečast. škofijstvu naznani, ktere bo potem od apostolj-skiga porotnišlva na Dunaji zadevno število srečk prejelo in se bodo naročnikam za denar zročile. Ob svojim času se bodo vlečene številke naznanile iu kdor bo kaj zadel, sc bo skerbelo, de po primerni poti prejme. Iz Ljubljane. 4. t. m., v god Njih veličanstva, so mil. škof imeli vpričo deželnih, vojaških in mestnih oblastuij ter učiteljeva in druge verne množice slovesno sv. mašo za blagor našiga svitliga cesarja Frančiška .Jožeta. Kavno je ua svitlo prišla in se dobiva pri Gerberji v Ljubljani: „lra. moliti Jezusa v zakramentu ljubezni lložje. Nektere molitve za obiskovanje narsvetej-šiga Zakramenta — udam prelepe bratovšine sv. Rešnjiga Telesa, nabral Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije". Te bukvice. ki obsegajo (»0 strani na 12ki. so tako zložene. de bodo ne le družnikam vedniga cestnja, ampak fdehernimu kristjanu prav dobro slu/.ile pri obiskovanji sv. Kešnjiga Telesa. Po predgovoru je IS raznih prav pri-sercnih molitev iu p remi s Ijevauj, na pr. 1. Živa vera. 2. Prošnja za pomoč, zbrano uro moliti. 3. Neskončna ljubezen Jezusa Kristusa v nar svelcjšim Zakramenlu itd. V tem ko bukvice priporočamo, naj opomnimo pa tudi, de v sedanji veliki spridenosti — zlasti tudi pri šolski mladosti, bi utegnilo biti razširjanje naj lepši bratovšine «v. Kešnjiga Telesa moten jez zoper pregreho iu razuzdanost, iu gotovo marsikteri mladcncč ali deklica bi se obvarovala zapeljivosti iu kuzljiviga pohujšanja, ako bi eden in drugi se zapisovali v to bratovšiuo, jo pobožno opravljali iu tudi biatovskc opravila (v Ljubljani v nunski cerkvi vsaki pervi četertik v mescu) po priložnosti obiskovali. Bratovšine so sklenjena vojska zoper hudo, iu ravno z zedinjenimi močmi se je treba zoper spačenost vzdigniti, ako hočemo še kaj opraviti. Iz Ljubljane. Draga ..Danica!" kakor srcdnjica kerščanskega ljudstva romaš med nami. Velikokrat si uatn že kaj veselega, žalostnega, naj večkrat pa p iducljivega prinesla. Serce veselja mi je igralo, ko sem potovajc po Gorenskem čul pobožnega kmeta reči: ,.Dokler bo kri po mojih žilah tekla, bo,, Danica" pri moji hiši." Zares, hvalevredno govorjenje kmetovo! Zopet drugod sem žalostne primerke doživel, čuvši, kako jih je več po „Danici" vpraševalo, da bi zamogli brati lepe uke iu novice sploh, ki jih donaša. pa žalibog, nobeden jc ni premogel! kar cerkve po dotičnih gorenskih farah tiče, niso le častitljivo in veličastno vravnane, ampak tudi bogato oskerb-Ijcne z drugimi potrebnimi rečmi. Pozna se zares po več krajih blagorni vspeh bratovšine presvetiga Kešnjega telesa, in kamor prideš, vidiš, da pri nas na kranjskem nc veje le narodni duh ljubezen do mile nam slovenščine. temuč tudi da Slovenec je vsekaj druzega. kakor nekteri napihnjeni renegati menijo. Naj le trobijo v kozji rog, mi pahotemo poslušati in zraven tega delati, neutrud-I j i v o delati za vero in narod, kakor o vsakih šolskih počitnicah, obhajale so se tudi letos na več krajih z nepo-pisljivo slovesnostjo nove maše, ktere so toliko ljudstva povsod privabile, da sc je vse terlo. Viditi je bilo, da narodu našemu je k vzviševauju slave Božje vse eno, naj solnce sije ali uaj dežuje, radovoljuega obiskovanja takih lepih slovesnost kaziti ne more. Lepo bilo je viditi prostih kmečkih obnašanje pri službi Božji, vse lepši in pristojnim kakor vedenje nekterih škricov po velikih mestih. Niso mi hotleli verjeti celo nekteri prosti selani, ko sem jim pravil o tako imenovani pol i d vanajsti maši ljubljanski, tako goreči so za Božjo čast. „Bog dragi jim prizanesi!" so zdihovali med pripovedovanjem mojim: da nekteri nehva-ležnik pri nas pride k imenovani maši še skor zaspan, da le malo postoji, z očnicami po cerkvi pogleda, ter — meni nič tebi nič — gre, kakor bi bil prišel koga iskat. Zopet drugi pride še le po povzdigovanju, zagleda svojiga pri-jatla, mu seže v roko, in brez ugovoru skor glasno po-menkovaje odmakneta se iz cerkve. Tretji stoji zunaj pred vratnii in ljudi čaka, četerti popituje pajdaša, je li mu ka-mižola stoji, kot bi jo kdo vlil po njem? Peti pripoveduje, kako bi bil on to cerkev sozidal itd. Glejte, čez take resnične reči čudili so se prosti verni ljudje, kteri morajo od takih velikokrat čuti in prenesti besedo ,.zarobljenec." Res, da se bo marsikdo jezil nad mojim dopisom, pa ne morem pomagati. ) Stari pa resnični slovenski pregovor veli: Resnica v oci kolje": — Fdina napčna. gerda in pregrešna navada je pa tudi še povsod ta, de vidiš orgije, zid. table, celo svetnike tu in tam vse p oče tkane z raznimi imeni. Serce in oči so rne zabolele, viditi ua -eni koru (naj ime zamolčimo; Vr.) celo take risarije. kterih gotovo nc bi pustil noben preklican in hudoben gospodar v svojem stanovanju. Skerbni dušni pastirji naj bi večkrat zidove, zlasti kore ogledali ter ne prezerli nemarnih čečkarij. S težkim sercom sem mogel tudi gledati, kako so jo gospodje pri začetku pridige iz kora pobirali, iu nekteri še le proti koncu sv. maše nazaj prišli! Kaj vam je vender storilo naše ljudstvo, da ga tako neusmiljeno pohujšujete? Brez sv. maše biti v dan Gospo-pov. je smeitni greh, iu če vam za vaše lastno zveličanje čisto nič mar ni, saj druzih ne zapeljujte! Nisem tega pisal iz sovraštva do kogar koli si bodi, temuč hotel sem le naši mili ..Danici" tudi to rano med nami pokazati, znabiti da ona. ktera je že tolikokrat kaj nerodnega med nami poravnala iu zacelila, tudi to skelečo rano zaceli. Bog daj! Mejaški. Iz Ljubljane. Gosp. Miroslav Vilhar jc dobil privoljenje za svoj slovenski politiški list Naprej!" ki bode mende od noviga leta izhajal po dvakrat ua teden. — Pri poslednji seji zgodovinske družbe je med drugim gosp. dr. Henrik Costa bral obravnavo zastran slovenske leksikogra-fije, v kteri pripoveduje, de je ze pred Murkotam bil pričel spisovali slovensko-nemški in nemško-slovenski besednjak. in dc jc bil sostavil primčrjavno tablico vsih slovanskih alfabetov in pravopisov, de je mogel pa zavolj naslednjih obilnih vradnih opravil začeto delo nedokončano pustiti, ktero sc more v sobi zgodovinske družbe viditi, in de je po dogovoru z Murkotam in dr. Mikložičcm gosp. Murko se tej težavni nalogi podvergel, ter v kratkim svoj znani besednjak na svitlo dal. O ti priliki je bil učeni gosp. Murko dr. II. C. v njegovo spomenico zapisal te-le besede: Slava bode spet slovela. Ki Slovencem da ime. Po deželah se raznela, Pridobila češenje. Dr. Mikložič pa: Nil non pro patria lingua. Ravno se tiska Majarjeva nova knjiga: „Uzajcmni pravopis slavjanski," to jc, „uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska," ki obsega „v jednom celku šest slovnic," in pride na svitlo v 3 zvezkih. Naročilo (1 gold.) na pervi •) De pa ne bo jeza vse prevroča, denimo takim dolgohlačnim zarobljencam \stric tiste nektere kratkohlačne robavse, kteri med Božjo službo tudi po kmetih zunaj cerkve postajajo ali se pa za vrati posmehujejo in ilobodrajo, ter unim enako Bvoje nečiste oči pasejo. Ti dvoji to bratje eniga sk\arta. ..Za vrati smeli ostajajo , so rekli ranjki skof Slomšek. zvezik jemlje surn pisatelj, „župnik v Gorjah (.Pont Ar-noldstein, Karnteti)." — Gosp. dr. Klbin Cosla sesuje „bi bliografij o glovenako," ki bodo obsegala vse, kar je dosihmal v slovenšini prišlo na svitlo ^N'ov.) — Lepo-lično mertvuško naznanilo v slovenskim jezika nam je povedalo, dc je 1. t. m. v Gospodu zaspal 77letui občno zuani gosp. Anton Vojska, doslužeui učenik c. k. rečne šole, dober krfstjaii in pošten rojak, mož ,.sine dolo." Bog mu daj večni mir in pokoj! — Pretočeni mesec se je obhajala v Novgorodu tisočletniea rusovskiga cesarstva in o ti priliki jc dobilo tudi 25 avstrijancov od rusovskiga cara častne rede za njih slovstvene zasluge. Med njimi sta tudi sloveča Slovenca prof. Miklošič in prof. dr. IJlei-vveis, vrednik „Novic." Postavljeni z različnimi redi sv. Vladimira, sv. Ane in sv. Stanislava so naslednji: Purkviic, Palacki, Iv. Kukuljcvič, Kuzmanv, Miklošič, Vuk Štefa-novič (na Dunaji), Kuzictnski. Uobranski, Krbeu, dr. I.. Kicger, llatula, Sušil, Šembera, Pctranovič, Subotič, Go-lovacki, lladžič. dr. Mazuranič, dr. Blei\veis, Kezac, Ni-, kolaevič. Vertatko, Fraucisci, Dziedicki, Stankovič; Jcz-bera je dobil perstan z briljaulam. V Kranji se je 1. t. m. s spodobnimi slovesnostmi pričela cela spodnja gimnazija. C. k. šolski svetnik iu prost dr. Ani. .larc so po slovesni sv. uiaši k sv. Duhu blagoslovili šolsko poslopje, pohvalili goreče gospode iu pre-bivavce, ki so se za napravo nove gimnazije trudili, zlasti pa gosp. Janeza Globočnika, bivšiga vodja glavne šole iu sedaj gimiiaz. učenika, ter spodbudovali mladost k pridnosti in čednosti. Velesovo, prijazna Božja pot poleg Ccrkelj na Go-renskem, in zapušeni samostan, ki žaluje v svojim raz-djanji in kliče, de bi mu kdo usmiljeno roko podal, — ta prijetui kraj poleg uaših velicanskih Snežnikov se zopet dosti pogosto obiskuje. Sej pobožui Slovenec v vsaki potrebi iu brilkosti, vedoč de lastne prošnje so preslabe, prosi Marijo, de bi zanj posredovala pri nezmerni Božji dobroti iu milosti. — Opomnimo pa, kdor kaj bolj umetnih pride v Ve-lesovo na Božjo pot, naj lic pozabi sc oglasiti pri ondotuim gosp. kaplanu Pustavcrh-u, našim izvcrstniui mala rji, ler naj se iz njegovih, če tudi ne ravno obilnih pričujočih del prepriča, kaj premore slovenska glava in slovenska pridnost. Želeti je samo, naj bi pridni gospod podporo našel, ter zamogel saj nektere leta v kaki akademii še svojo umetnost doversevati. Koliko dobriga za povzdigo lepiga kusa iu pobožniga duha po slovenskih cerkvah bi utegnilo iz tega izhajati! — Ne moremo pa o ti priliki tudi zamolčali, dc bi ne sprožili druge z uuo sklenjene misli, ktere naj bi se vsi Slovenci živo poprijeti. Naša dežela ima toliko — vmes dobro izurjenih samoukov v vsih stablih umetnosti in rokodelstev. Naj bi rodoljubi, ki imajo ali si vedo pridobiti pomočkov, v beli I.jubljaui napravili veliko akademijo za vse umetnosti in rokodelstva, naj bi v pervo v nji zbrali vse slovenske samoukovske umetnike iu s posebnimi zmožnostmi obdarovane rokodelce, in tukaj uaj bi jim priložnost dali, v kratkim po pravilih in postavah svojo umetnost doveršiti ter z njo domači deželi iu če je treba tudi tujim koristnim biti. Opazovati bi se moglo zlasti, v kterih rečeh tuji umetniki in rokodelci domače prehitevajo (n. pr. laški zidarji domače I in take reči popraviti itd. Po taki poti bi se v prav malo letih ubožni deželi pomagalo, de bi celo toliko denarja za vsakterc reči ne šlo ua tuje, temveč de bi še domači umetniki od drugod uaročila dobivali. Taka naprava bi bila boljši za domorodstvo, kot trideset učenih bukev spisati. Goriški domorodci so dobili od c. k. namestništva v Terstu privoljenje, de smejo slovensko čitavnico uapraviti. Iz Gorice, 6. vinotoka. —a— Malo dni po slovesnim pogrebi preblaziga škofa Slomšek-a so nesli tukaj k pogrebu sicer le prostiga mašnika, kteriga sprevod pa je bil v marsikterim oziri giuljiv. Merlič je bil častiti gosp. Miroslav Kutine!, bivši duhovin pomočnik in šolsk učenik v števerjani — sv. Ferjani — v Berdih dve uri od Gorice, pa umeri v tem mesti. Bolehal jc že del časa popred v svoji službi. in Ic ko jc ni več mogel opravljati, je bil prišel k svoji materi, tu stanujoči, dc je bil bliži zdravnikov iu v materni strežbi. Al bolezen jc bila žc pregloboko vkoreuinjeua, in vzela jc ubogi vdovici s tcin sitium vso podporo nje starosti, ki ga je brez druziga premoženja in druge pomoči, razun trudniga zaslužka svojih pridnih rok zderževala skozi vse šole in srečuo pripravila v duhovski stau. I.ahko si jc tedaj misliti. h koliko skerbjo si jc prizadevala, oboleliga sina ohraniti pri življenji, ker šlo ji je za ohranjenje tudi svojiga oskcrbuika. Kdor je vidil sprevod tega inerliča in vedil. de ž njim neso tudi vse upe iu uade zapušene vdove k pogrebu. sc jc pač /.mislil ua ves podobni uekdanji sprevod umcrliga sina vdove Najin-Ijanke. kteriga pa jc bil Jezus še ua poti k pogrebu zopet k življenju obudil, iu ga živiga nazaj dal osrečeni materi. O, de bi se bil tudi nad tem umcrliui sinatii vdove Gori-cauke ponovil taki čudež! - Pa saj modra previdnost Božja, ki tudi uaj britkeje dogodbe obrača Ic v dušni blagor človekov, mu zamore iu hoče tudi brez čudežev pomagati tudi v telesnih potrebah; toraj tudi te blage vdove ue bo zapustil brez pomoči. Druga ginljiva okoljšina tega mertvaškiga sprevoda je bila ta, de večina spremljevavcov jc bila ravno iz faranov in šolarčkov rajniga gospoda. Desiravno šc le dve leti med njimi (toliko časa Ic je bil 2<>lctni mašnik v službi) si je bil vender pridobil toliko spoštovanja iu ljubezni vse občine in toliko serčne vdanosti posebno svojih šolskih učenčkov, dc je vkljub vse oddaljenosti vse, kar jc Ic za-moglo iu vteguilo, bilo privrelo v Gorico, šc zadnjo čast skazat svojimu ljubljencu. Viditi. s kakšno pobožnostjo so ti prosti selaui, stari in mladi, vsi solzni iu zdihajoči stopali pred in za njegovo mertvaško trugo. mogle so sc ludi gledavcu po sili solze udreti. — Z Dunaja. 2. vinotoka nam naznanja slavni odbor Maiijnc družbe svojo določbo v posebni seji -'to. u. ni., de sreduje-afrikanski misijcri naj sc vkljub vsim hudim nezgodam poslednjiga časa šc nadalje ohrani, in llartum in Šclal sc nikakor lic sme zapustiti. Sklenjeno je bilo tudi, de naj se v Kairi napravi zamurski vstav. Prcjden pa se to zgodi, sc mora dobiti privoljenje i/. Kima. Odbor jc torej to določbo naznanil kardiualu Barnabo, prefektu v propagandi in ga prosil, naj bi poskerbel. de se misijon nadomesti z duhovni iz reda sv. Fraučiska. ker zdaj sla samo dva: O. Abundij v Sclalu. in O. Pfeifer v 'lartumu. oba vcrla misijonarja, Misijon pri sv. Križu se ima opustiti, ker Mor-laug — neredovuik bo mende odstopil. Rokodelci ncsaino-stanski se ue bodo uic več sprejemali. Misijon g. Olivieri-a dobro napreduje. Po dopisu g. Verri iz Masilije jc bilo mali Šmaren v Kairi kersenih '.I zainurk iz šole g. Olivieri-a. Ko je neka zamurska /ena, ob enim mati, vidila to sveto opravilo, namreč kcrševali njene rojakinje, sc ji je močna zelja vnela, de naj sc tudi ona da kerstiti, in zc je sprejeta v vstav ter se z vso pri-scrčuostjo uči keršanskiga nauka. To djanjc v Kairi dosega tudi že neko očitnost: ko sc namreč kaka deklica k pokopu nese, jo nektere njenih čcrnili sester očitno spremljajo. Proti koncu uniga mesca se je zopet pripeljalo nekoliko zamorskih deklic iz Fgipta v Masilijo; ktere bo Olivieri poslal v Neapelj z zamurčkam vred. ki je bil v Torinu, in ga jc želel pripeljati v Ljubljano. Hazgled po ker*an*kitn treiu. Žuželka je spet eno modro skuhal v svoji prenapetosti ter rekel: „Dic lltramontanen (zvesti katoličani, kaj pa de!) —• haben kein Vaterlaud, au vvelchcs sie sich mit alicn Fasern des Herzeus auschliessen vvurden. . . * Pa spet nbrekuje in laže: ihren 1'rincipieu. ihrem S>stem. ih-rem idealen Weltreiche opfern sie die Unabbingigkeit (!), dan Wohl der V »Iker (!!), die Sicherheit der Throne (!!!). (>o Zuzclkatu tedaj katoličan nima prav za prav domovine; mi pa pravimo, de ima dve, eno tukaj: kdo je bolji domorodec kakor ravno duhovni? — cuo, iu sicer boljši pa tamkaj . ki bo vekomaj terpela: izdajavec nam uad seboj je. kdor za večno domovino bolj ne skerbi. kot za časno, ktero bo mogel skorej zapustiti, ee jo še tako ljubi. — Svojim načela iii . sistemu, svoji vesoljni cerkvi katoličan ne žertvuje ne lastne samosvojnosti, ne blagra ljudstev, ne tronov. ker vse to tolikanj terdnejši stoji, kolikor terdnejše se ljudstva derže katoliške vere in po nji žive. Tega še nihče ui mogel utajiti, odkar je mogočno postavljena zastava ^v. Križa, — razun če bo Žuželka na papirji svoje „Reforn»e." V liiseiici na Moravskim so 14. vel. serp. judje tobak puhaje prederli veliko procesijo, ki je šla na Velehrad k .--«. Cirilu in Metodu, veuder zmerni Slovani nesramnežem niso nič žaliga storili. Ko bi kristjanje judam kaj enaciga storili, bi šlo kakor divja povodenj po vsih psevdoliberaluih časnikih. La Plata. nekdanje španjsko namestilo kraljestvo, šestkrat toliko kakor Avstrija, ki obsega sedanji čas 14 zveznih deržav, ima veliko bogastvo, pa le 6 milijonov prebivavcov. Za katoliško vero je nadškofijstvo z 9 škofijami . pa veliko pomanjkanje duhov»tva in skorej brez vsih duhovskih naprav; Bueuos Avres, cveteče kupčijsko uiesto s 120.000 prebivavci, ima stoljno cerkev z 9 korarji iu 11 dohovuij ter 2 samostana, zraven tega pa. kakor je čutiti, ne semeniša ue vstava duhovskiga. V tacih okolišiuah se za lndijane, ki jih je blezo še veliko v uni okrajiui, pač ne more kaj storiti. V 1'eru v južni Ameriki, ki je pol veči kot Avstrija, je I nekaj čez poltrctji milijon prcbivavcov, med njimi neki še blizo milijona ueverskih Indijanov; katoličanstvo ima nadškofijstvo (I .ima) s šest školijstvi. Peru je bila nekdaj nar bolj oblagrena deržava v južni Ameriki, nar bogatejši z zlatarn na zemlji, iu s srebram je bilo le Mcksikansko bogatejši. Se I. 1(»82 so tergovci v Limi s srebernimi plo-šieami pokrili tiste ceste, skoz ktere je šel novi namestili kralj v mestu o slovesnim vincstovanji. S pešanjem katoliške vere in čutila pa tudi drugo peša, iu kakor je drugod navada, so tudi tamkej obožane vladarstva in lakomne roke dostikrat po cerkvenih dražčicah segale. V Trebiicm bo 20. t. m. volitev noviga poslanca za deželni zbor; sploh priporočajo gospoda Luka Svete c-a. in menimo, de bi dobro zadeli, ako bi te^a v vsakim oziru bogato dušno obdarovaniga. za pravico iu narod vsega vueti&a gospoda izvolili. — Kavno tako je želeti, de bi na Z i Is k i m in v sosedstvu Korošci izvolili od vsih strani priporočevanja vredniga gosp. Andreja Kinšp ielerja. •Muhe Um in tesni Ji n. V novim spisu ..Kini iu katoliško škotijstvo" kardinal \\i«tiiian ua drobno popisuje vse obrede pri posvečevanji svetnikov; (udi omenja znauiga škofovskima udaniga pisma do sv. Očeta v Kimu in tiste basni, de je Veuillot njegov začetnik: pa tudi kako je francosko in za njim vse proti-riinsko časuišivo nekaj skaženih in izmišljenih stavkov z adre.se razširjalo, ..civilizovano" občinstvo evropejsko pa ^e takioi kvaiitaui verjelo in za njimi kričalo: brekekek, kvak. kvak! — MMuhnrshe spremembe. V ljubljanski škofi i. Naslednji gtr. so vinesteni in prestavljeni: Jož. Vidmar, nov. posv., v spodnjo Idrijo; Fr. Jeršič iz Zatičine v Komendo (prestavlj. gosp. M a l-neršica je opušeno); Ant. Jakič iz Horjula v Zati-čino. Gosp. P rim. Snoju, na jezerskim otoku, je privo-Ijeno v pokoj se podati. Pesem ^ v čast sv. Uršule devi svetih V Angleškim jc slovela Prelepa rožica. Prcblago je cvetela Na sercu Jezusa. Ta rožica imenuje Se sveta Uršula. V nebesih zdaj kraljuje Nevesta Kristusa. Dionet in Darija Želela dete sta, Sprosila pa Marija Je hčerko od Boga; Ki zala ko cvetlica. Je biser mučenic. Sloveča je kraljica Enajst tisuč devic. Mladenč neverin snubi Za ženo Uršulo : Pa ona le obljubi. .Mu v zakon dat' roko; Ce on se da kerstiti, Zučiti se resnic. Ji v svate povabili Enajst tisuč devic. ce in mučcuicc iu njenih t o v a r š i c. Zdaj Jezusu daruje Neveste mu zveste : K serčnosti spodbuduje Sestrice svoje vse. Tak dolgo, de prejmejo Mučenstva krono vse. In angeljci nesejo Jih v raj ovenčane. Kje krasneje cvetlice Cveto še križem svet. Kakor so te device. .Mučenstva blažen cvet? 0 sveta l'ršla ! prosi Za s v »i j o braterno , Molitve k Bogu nosi In kliči nas v nebo. Vam sestre ino bratje! To rožico podam, De bote njeni svatje Tud vi pred Jezusam. Zdaj z Uršulo težave Nosite vsi voljno. Da lepi venec slave Vam angelci spleto ! Kdo zreče nje veselje ! Ko ji obljubo da . Da dvicam spolni želje, Sc v sveti Ki m poda; Tam an;cl ji oznani. Da vse žc čaka meč ; Tud ženin nji vdani Prejel bo vene sloveč. 0 sveta Uršla vodi. Nas pelji v sveti raj ! Patrona naša bodi. Ti roko nam podaj ! Oh prosi, de prejmemo Sveto popotnico Prej ko oči zapremo. In -Jezus !- /rečemo ! Mladenče in deklice, Ter žene in može. Vse sveta Uršla kliče V raj svoje braterne. Stopite le veseli Pod njeno brambo vsi, Da bote vene imeli Pri sveti Uršuli. J. V •) Nektere kratke opombe. t. To pesmico sv. Uršule in njenih svetih tovaršic Uršulinskega molitevnega in poducnega društva zvestih pomočnic podamo k njihovemu -rodu (21. okt.) njenim udom z;» vezilo in podbudilo. da hi se tega zveličavnega društva ali braterne sv. Uršule za srečno zadnjo uro zvesto in stanovitno deržali, kakor dobrega pripomočka, pobožno živeti in srečno umreti. 2. S to pesmijo priporočimo tistim, ki šc niso udje tega društva, se prej ko je moč. njemu pridružiti, ter jih zagotovimo, de jim ne božal, posebno na smertni postelji ne. ker ravno za pohlevno zadnjo uro skcibi ia bratovšina. 3. Svesto smemo terditi, dc je ta braterna tudi dušnim pastirjem dobra podpora, ker jim pomaga težavne dolžnosti ložej spolnovali in si svoj otan polajšati; dobro vladani venci namreč skerbijo ta nasprotno čednost in marsikaj hudiga odvernejo, kar bi duhoven sam ne mogel. i. Za to društvo so natisnjene bukve z imenom : ..Bratovšina >v. Uršule in njenih svetih tovaršic za srečno zadnjo uro, ter za nasprotno keršansko podučevanje in bratovsko opominnvanje k lepimu ži\ljcnju,u ki se po nizki ceni dobivajo v Ljubljani (pri g. Mat. (ierberji). 5. Bratovske podobice se dobivajo pri vis. čast. gosp. Janezu Stritirji pri sv. J.tkopu v Ljubljani. Želeti je dalje, de bi se po (arah. ktere imajo več uršulinskih veneov. vsako leto obhajala enajst-dnevna pobožno?t (bratovska andolit) od 21. okt. do I. novembra. Več zastran tega ima ^slovenski Prijatel.*4 V ta namen se potrebuje večji podoba sv. Uršule kakoršne prav primerne dela verli historični slikar in presnomalar Štefan Šubic v Poljanah pri Skofji loki. prav po vgodni ceni. 0. A.