Direktor NT&RCd.o.o. JožeCerovšek	ŠT. 33 - LETO XLVIII - CELJE, 18. 8.'94 - CENA ISO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Ne da se čez noč obogateti
"Certifikati nas niso zasenčili, razcvetelo se pa je trgovanje z blagajniškimi ispisi Banke Slovenije, "pravi Zdenko Podlesnik iz Celjske borzne hiše na strani 5.
Ali železniškim zamudam iz Obsoteija ne bo konca? Stran 3,
Reportaže
Čar družinskega petja. Stran 21.
Nazaj v normalnost Stran 8.
"Olcarske"šege in opravila. Stran9.
Intervju
lztok Pucelj:Zdaj smo na isti strani.Stran17.
Srečko Meh: Velenje doživlja nizke udarce. Stran 6.
Počitnice
Kremenčkovina dopustu. Stran 12.
Psi v hotelu. Stran 15.
Stare šege in običaji
Vragolije-voz na strehi in
Lovrenc v starini. Stran 15.
Kronika
Streli v noči. Stran 18.
Iz mesta groze v raj
Reportaža o Sarajevu brez duše in o dobrih ljudeh. Stran U.
Posebni odpadki na
IV vi
dvoriscin
Večina podjetij shranjuje posebne
odpadke v sodih na svojih dvoriščih.
Tema tedna na strani 7.
Včasih v gore,
danes na dimnike
Franček Knez se je poslovil od aktivnega plezanja. Stran 20.
2
Žalska občinska priznanja
Na zadnji seji občinske skupščine občine Žalec so
sprejeli sklep o podelitvi priznanj občine Žalec za
letošnje leto, ki jih bodo podelili na slavnostni seji 10.
septembra v Andražu, kjer letos občina praznuje
občinski praznik.
Grb občine bodo prejeli: Anton Mešič za dolgoletno
delo v krajevni skupnosti Andraž na področju razvija-
nja infrastrukture, Gasilsko društvo Andraž za priza-
devno delo pri graditvi novega gasilskega doma in za
požrtvovalno delo pri graditvi novega gasilskega doma
in delo pri odpravljanju elementarnih nesreč, Rihard
Kopušar za aktivno delo in požrtvovalno delo na
področju lokalne samouprave in društvenih dejav-
nosti.
Na seji bodo podelili tudi plakete in sicer Niku
Kranjcu za ohranjanje kulturne dediščine pri obnovi
cerkve in župniška v Andražu, Simonu Ograjenšku za
aktivno delovanje v društvih in pri razvoju kraja ter
Župnijskemu uradu Žalec za ohranjanje kulturne
dediščine pri obnovi cerkve in župnišča.
TONE TAVČAR
Kaj pričakuje Kmečka družba
V Kmečki družbi za
upravljanje investicijskih
skladov pričakujejo, da bo
v Sloveniji večina delnic iz
certifikatov resnično dobič-
konosna šele čez pet let.
O tem je bilo govora na tor-
kovi predstavitvi Kmečke
družbe, v Šmarju pri Jelšah,
ki precej računa na certifi-
kate kmečkega prebivalstva.
Načrte omenjene delniške
družbe je predstavil namest-
nik direktorja, Matjaž Gan-
tar (opozarjajo da je vodil
Galileo, najdonosnejši inve-
sticijski sklad v državi ter
ustanovil Phoenix, drugi
takšen sklad pri nas). Med
ustanovitelji Kmečke družbe
je 70 fizičnih oseb, Sloven-
ska zadružna kmetijska ban-
ka ter borzno posredniška
hiša PM-A, ustanovitveni
kapital pa znaša 100 milijo-
nov tolarjev. Sklad so usta-
novili na pobudo zadružnega
poslovnega sistema (sedaj
poslovnega partnerja), ki
združuje nad sto zadrug,
Hranilno kreditne službe
z blizu tristo izpostavami ter
nad dvesto tisoč varčevalcev,
Slovensko zadružno kmetij-
sko banko, turistično agen-
cijo Vas ter Zadružno kme-
tijsko družbo.
Med poglavitnimi pred-
nostmi Kmečke družbe ome-
njajo v njenem vodstvu tudi
sodelovanje z obema sloven-
skima ekonomskima fakul-
tetama, sodelavce s široko
bazo podatkov ter svojih šti-
rinajst območnih odborov.
Kapital naj bi vlagali v stra-
teške gospodarske panoge,
pri tem pa v posamezno
branžo največ petino sred-
stev. Premoženje namerava-
jo povečati še s svojimi vza-
jemnimi, rentnimi ter pokoj-
ninskimi skladi.
V Kmečki družbi je 13 za-
poslenih, direktor je Zvone
Ivanušič, (ki je saniral črno-
maljski Belt), predsednik
nadzornega sveta pa je Mi-
lan Kneževič.
BRANE JERANKO
Javna dela
V Konjiški občini poteka
v okviru javnih del šest pro-
jektov, v katere je vključenih
od predvidenih 36 le 29 delav-
cev, saj sedmih delavcev kljub
16 odstotni nezaposlenosti
v občini, niso uspeli pridobiti.
Sonja Punčuh, sekretarka
za gospodarstvo in splošne za-
deve na Skupščini občine je
povedala, da je najtežje prido-
biti delavce za dela, ki ne zah-
tevajo strokovne izobrazbe,
medtem ko pri delavcih z višjo
ali visoko izobrazbo, tega pro-
blema ni. Zaradi tega so s pro-
jektom Turizem in urejanje
okolja pričeli šele avgusta, saj
prej niso uspeli dobiti delav-
cev, pa še sedaj od predvidenih
petih delata le dva.
Vzrok za takšno stanje je tu-
di v nizki stimulaciji, ki jo de-
lavci prejmejo za svoje delo in
ki je zakonsko določena. Tako
je za najnižjo stopnjo stimula-
cija 8.000 tolarjev, od katere se
plača še davek, najvišja pa je
18.000 tolarjev.
Poleg stimulacije, ki jo pla-
ča občina, pa vsi prejemajo
v tem času tudi denarno nado-
mestilo, ki znaša okoli 15.000
tolarjev in jo plača Zavod za
zaposlovanje.
Vsi, ki so vključeni v javna
dela imajo plačano zdravstve-
no in invalidsko ter nezgodno
zavarovanje. Imajo organizi-
ran prevoz na delo in regres za
prehrano v višini 5.500 tolar-
jev ter 10 dni letnega dopusta.
Po mnenju Punčuhove so
javna dela nujna, saj brez njih
marsikaj ne bi bilo narejenega.
To je še posebej vidno pri ob-
novi Žičke kartuzije (na sliki)
in čiščenju ter urejanju stare-
ga gradu. Izrazila pa je tudi
bojazen, da nove občine pro-
gramu javnih del ne bodo več
tako naklonjene, saj le ta zah-
teva veliko denarja.
J. H.
Pr' Španu
Začetek kmečkega turizma v laški
občini — Prva je kmetija Jožeta Kneza
V nedeljo so v Malih Gra-
hovšah nad Laškim predstavi-
li prvo turistično kmetijo, ki so
jo uredili na pobudo odbora za
obujanje, ohranjanje in prika-
zovanje starih ljudskih šeg in
delovnih opravil tamkajšnje
občine po projektu javnih del.
Knezovi, po domače Pr'
Španu, so bili prvi, ki so sledili
projektu razvoja turizma na
podeželju. Vsekakor pohvale
vreden dogodek, če pomislimo,
da naj bi bil to prvovrsten pro-
jekt tovrstne dejavnosti na
Kozjanskem.
Jože Knez je lastnik Špano-
ve kmetije, stare okoli 200 let,
ki obsega 20 hektarov zemlje,
od tega polovico gozda in po-
lovico obdelovalnih površin.
V hlevu je okrog 20 glav živi-
ne, zato je njihova poglavitna
dejavnost živinoreja.
Ko je bila hiša dograjena, se
je družina odločila za dopol-
nilno dejavnost, ki naj bi
v družinski proračun prinesla
kakšen tolar. Ideja o turizmu
na vasi se je rodila že pred
štiridesetimi leti, ko je bila
tam še gostilna. Družina je
vedno prijazno sprejela vsako-
gar in mu postregla z domačo
jedačo in pijačo. S skupino so-
delavk so se dogovorili o ure-
ditvi obstoječega starega ob-
jekta - prostora pred kletjo,
kjer je bila nekoč drvarnica.
Sprednji del so obložili s smre-
kovimi krajniki, v sam prostor
pa postavili masivne hrastove
mize.
Pred kletjo je bilo tudi v ne-
deljo dovolj prostora za vse, ki
so želeli poskusiti domače do-
brote — suhomesnate izdelke,
kruh, več vrst domačih potic iz
krušne peči, mleko, mlečne iz-
delke in domače pecivo. Tudi
za žejo je bilo poskrbljeno — to-
čili so domače belo vino, ja-
bolčnik, sokove, slivovo žga-
nje, medico ali borovničevec,
v bodoče pa bodo nudili tudi
zdravilna zelišča po starih re-
ceptih. Za dodatno popestritev
so poskrbeli tudi domači godci
in folklorna skupina iz Marija
Gradca.
BOJANA JANČIČ
Foto: SHERPA
V zdraviliščih se veselijo
Na Celjskem julija 131 tisoč tujih nočitev
Pretekli mesec so v zdravi-
liščih celjskega območja na-
šteli blizu 65 tisoč domačih in
tujih stacionarnih gostov (v
vseh slovenskih zdraviliščih
jih je bilo skupno 150 tisoč).
V primerjavi z lanskim julijem
so beležili za blizu petino večji
porast vseh nočitev v Topolši-
ci, v Zrečah za 16 odstotkov,
nekoliko več tudi v Laškem ter
na Dobrni, v Rogaški Slatini
podobno kot lani, v Atomskih
Toplicah pa nekaj manj. Na
državni ravni je bilo letos juli-
ja v zdraviliščih za 3 odstotke
več vseh nočitev.
Gre za statistične podatke
Skupnosti slovenskih narav-
nih zdravilišč, s sedežem v Ce-
lju. Pri tem so posebej zanimi-
vi podatki o deležu tujih noči-
tev, saj so na našem območju
zabeležili približno polovico
vseh v državi. Na Celjskem je
bilo tako julija 131 tisoč tujih
nočitev, od tega največ, kar 82
tisoč v Rogaški Slatini. Tam je
bilo letos za desetino tujih no-
čitev več kot lani, v Zrečah
skoraj dvakrat več, za več kot
polovico več v Topolšici in na
Dobrni, v Atomskih Toplicah
približno toliko kot lani, v La-
škem pa nekaj manj. V vseh
slovenskih zdraviliščih skupaj
je bilo julija za petino več tuj-
cev kot lani.
Med tujimi gosti slovenskih
naravnih zdravilišč je znova
prišla kar blizu polovica go-
stov iz Avstrije, pomemben pa
je bil tudi delež nemških in
italijanskih gostov. Pri tem je
zaninrvo da je bilo letos več
Nemcev ter manj Italijanov,
gosti pa so prišli tudi iz Izra-
ela, ZDA, Hrvaške, Švice, Fin-
ske, Nizozemske ter drugih
evropskih ter izvenevropskih
držav. BRANE JERANKO
Tiselj: za ali proti?
Jutri seja Predsedstva RZS in odločitev
o selektorju moške reprezentance
V hotelu Hum v Laškem bo
jutri seja Predsedstva Roko-
metne zveze Slovenije, ki bo
odločalo tudi o najbolj sporni
zadevi zadnjih mesecev: od-
stavitvi selektorja Toneta Ti-
slja.
Zaradi nepopolne doku-
mentacije je bilo glasovanje že
dvakrat preloženo, »primer
Tiselj« pa se je ustvaril po kva-
lifikacijski tekmi za EP s Če-
ško in na finalnem turnirju
EP.
»Strokovni svet je obravna-
val moje poročilo in ob neka-
terih pripombah sprejel sklep,
da ni nobene potrebe za zame-
njavo. Z10. mestom in uvrsti-
tvijo na svetovno prvenstvo je
reprezentanca izpolnila os-
novni cilj, dokončna pa bo
vendarle ocena Predsedstva,«
pravi Tiselj, ki menda nima
veliko možnosti za podaljšanje
mandata.
Po dokaj zanesljivih infor-
macijah (član Predsedstva
RZS) je pripravljena salomon-
ska rešitev. Tislju naj bi ponu-
dili odstop in za naslednika iz-
brali njegovega dosedanjega
pomočnika Požuna. Toda prvi
se s takšno možnostjo — zaradi
priporočila strokovnega sveta
- ne strinja, drugi pa je tudi
namignil, da ponudbe ne misli
sprejeti...
Ž. Z.
Proti privilegijem
Izjava domače Liberalne demokracije
Potem ko je šentjurski od-
bor Liberalne demokracije
Slovenije na zadnji seji zavzel
stališča glede domnevnega ne-
zakonitega lastninjenja, mest-
nih gradbišč ter pozabljanja
obletnic iz časa protifašistič-
nega boja, so poslali medijem
posebno izjavo za javnost.
V besedilu se lotevajo aktual-
nih problemov šentjurske ob-
čine.
V besedilu opozarjajo pred-
vsem na vprašanja lastninje-
nja. LDS, ki jo vodi Jože Art-
nak, se zavzema za zakonito
lastninjenje ter kaznovanje
nepravilnosti, pri tem pa opa-
žajo da se posameznim gospo-
darstvenikom godijo krivice.
Po sumničenjih oškodovanja
družbene lastnine so se na-
mreč pristojni organi oglasili
tudi v nekaterih šentjurskih
podjetjih. V LDS menijo da so
bili najbolj prizadeti prav po-
samezni prizadevni, pošteni
gospodarstveniki, zato poziva-
jo pobudnike revizijskih po-
stopkov (med njimi občinsko
skupščino), da obvestijo jav-
nost tudi o dokončnih rezulta-
tih revizije. Pri tem je Liberal-
ni demokraciji znano da pri-
stojni niso ugotovili nobenih
posebnih kršitev.
LDS se je opredelila tudi do
aktualnih šentjurskih grad-
bišč ter prometnih ovir, zaradi
česar se posamezni občani ve-
liko hudujejo. V Šentjurju re-
šujejo trenutno razmeroma ve-
liko potrebnih naložb, na pri-
mer v hruševsko šolo, kabel-
sko TV, ceste, vodovod in ob-
voznico, zato je pri morebitnih
nerodnostih ter napakah orga-
nizatorjev treba upoštevati
predvsem njihov dober namen.
Ko bodo naložbe končane, bo
v Šentjurju precej lažje. LDS
poziva odgovorne, da naložbe
zaključijo čim prej, organiza-
torji gradnje pa bi morah več
sodelovati s širšo javnostjo,
z manj arogance.
Šentjursko LDS pa moti tu-
di zapostavljanje pomembnih
zgodovinskih datumov iz časa
NOB, kot je na primer bližnja
obletnica osvoboditve Planine,
enega redkih osvobojenih oze-
melj znotraj raj ha. Pri tem
opozarjajo na drugačni polo-
žaj na Štajerskem, kjer držav-
ljanske vojne ni bilo. »Naša
stranka ni na čelu tistih, ki
brezglavo podirajo spomenike,
spreminjajo imena ulic, šol in
občinske praznike«, sporoča
LDS, ostro pa nasprotujejo
privilegijem posameznih hero-
jev, iz različnih vojn.
BRANE JERANKO
Trojane in
Domiaicani
17. avgusta (Večer) - Ali
bomo prihodnje leto pričeli
graditi avtocesto od Vran-
skega prek Trojan do pred-
mestja Ljubljane? Stroka
še niha med lpredori in
klanci, Domžalčani pa bi
morali privoliti v svoj kori-
dor. Štajersko-kranjska
povezava bo stala 250 mili-
jonov tolarjev.
julijske plače
spet realno nižje
Ljubljana, 16. avgusta
(Delo) - Junija zaslužene in
julija izplačane plače niso
bile kos dvigu cen življenj-
skih potrebščin, saj so se
realno zmanjšale. To je za
januarskim in aprilskim
realnim nazadovanjem le-
tos že tretje realno zmanj-
šanje.
Mirovniki štirih
držav v Dolenjskih
Toplicah
Dolenjske Toplice, 16.
avgusta (Delo) - V Dolenj-
skih Toplicah so uradno
odprli mednarodni mirovni
tabor Alpe-Jadran. Na
njem sodeluje 88 udeležen-
cev iz Avstrije, Madžarske,
Italije in Slovenije, trajal
pa bo do 24. avgusta.
Zavetišče za živali
Ljubljana, 16. avgusta
(Delo) - Medobčinsko dru-
štvo proti mučenju živali in
Društvo za varstvo živali
Brin sta podpisali predpo-
godbo za nakup posestva
za zavetišče pri Velikih
Laščah.
Prisega vojakov
SLOVENSKA BISTRI-
CA, 12. avgusta - V 710. uč-
nem centru so svečano za-
prisegli mladi vojaki. Ob
prisegi so pripravili tudi
ogled učnega centra in od-
prli likovno razstavo sli-
karke Veronike Rakuš,
v kulturnem programu pa
je sodelovala godba na pi-
hala Impol iz Slovenske Bi-
strice.
2e jeseni drugačni
davki?
LJUBLJANA, 12. avgu-
sta (Dnevnik) - Jeseni naj bi
v Sloveniji dobili drugač-
nem sistem obdavčevanja
osebnih avtomobilov. Za-
enkrat naj bi se pogovarjali
o dve možnostih, višji
davčni meji ali enotnem
davku ne glede na vrsto in
velikost motorja.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 33 - 18. avgust 1994
31
Zmešnjava na železnici
Vlak brez voznega reda - Ali železniškim zamudam Iz Obsotella ne bo konca?
Vlaki iz južnega Obsotelja
zamujajo v Celje ter nazaj pri
vsaki vožnji po pol ure in to že
več mesecev. Večina več kot tri
desetletja starih železniških
pragov je dotrajana, zato je re-
publiška inšpekcija za železni-
ški promet pred meseci omeji-
la hitrost na 20 kilometrov na
uro, rok za obnovo pa je dolo-
čila do 31. oktobra.
Gre za železniški odsek med
Stranjem, Atomskimi Toplica-
mi in Imenim (ter naprej proti
Kumrovcu in Zagrebu). V slo-
venskem ministrstvu za pro-
met in zveze so spomladi govo-
rili o obnovi celotnega odseka,
zdaj pa je o tem manj govora,
dela pa prav nič. Kaj je tudi
z optimističnimi besedami ge-
neralnega direktorja Sloven-
skih železnic, Marjana Rekar-
ja, ki jih je bilo takrat slišati
v Atomskih Toplicah, najbolj-
šem delu železniškega po-
djetja?
Počitnic bo konec
Začetek šolskega leta je vse
bliže, kmalu bo tudi konec do-
pustov, zato prebivalce od-
maknjenega Obsotelja zanima
obljubljena obnova. S tem bi
se v Šmarju pri Jelšah, tretji
najpomembnejši slovenski tu-
ristični občini, rešili dolgo-
trajnih zamud v večja središ-
ča, pa tudi prestopanje v sla-
tinski, ljubljanski ter maribor-
ski smeri bi bilo znova brez
dolgotrajnega čakanja. Zdaj
vozi vlak brez pravega vozne-
ga reda, saj so v voznem redu
objavljeni podatki le približni.
Mnogi, za katere je vlak edina
vez z večjimi središči, so na-
mreč prisiljeni uporabljati do-
brega starega Kumrovčana ce-
lo v takšni zmešnjavi. Razbur-
jenje potnikov, ki že več mese-
!cev, dan za dnem, prihajajo
v Celje s polurno zamudo, je
mogoče razumeti. Tudi njiho-
vo dolgo čakanje na prihod
vlaka, v vročini ter zimi, na
zasilnih postajališčih.
Zato smo se v slovenskem
ministrstvu za promet in zve-
ze, ki ga vodi minister Igor
Umek, pozanimali, kako je
z obljubljeno obnovo 10-kilo-
metrskega odseka. Državni se-
kretar za železnice, dr. Slavko
Hanžel, je namreč maja oblju-
bil obnovo odseka Stranje-
Imeno najpozneje do jeseni.
Pred kratkim, 26. julija, smo
ministrstvo iz uredništva pov-
prašali, kdaj bo začetek pred-
videnih del. Govorili smo s še-
fico ministrovega kabineta,
Marjano Novak, ki je obljubila
takojšen odgovor. Čakali smo
teden dni, potem pa v ministr-
stvu izvedeli, da je odšla na
dopust, naša vprašanja (brez
odgovora) pa našli pri namest-
niku državnega sekretarja za
železnice, Borisu Živcu. Ta je
spet obljubil natančen odgo-
vor, pa pred tednom dni spo-
ročil, da je vsekakor treba po-
čakati, da se vrne z dopusta
državni sekretar za železnice,
dr. Hanžel. Pozanimali smo se
še pri tiskovni predstavnici
Slovenskih železnic, Olgi Žva-
nut, ki je naslednji dan odgo-
vorila s kopijo (dan stare) in-
formacije o potrebnih ukrepih
za sanacijo proge, namenjene
ministrstvu za promet in zve-
ze. Tokrat očitno z manj opti-
mizma kot spomladi.
Še naprej zamude?
Kaj piše v informaciji za mi-
nistrstvo? »Odsek proge pome-
ni poleg dnevne migracije de-
lavcev in šoloobveznih otrok
tudi eno pomembnejših pove-
zav Celja in širše Slovenije
s turistično pomembnimi
Atomskimi Toplicami.« Pri
tem opozarjajo Slovenske že-
leznice tudi na sanacijski rok
iz republiške inšpekcije, dolo-
čen za 31. oktober. Piše tudi da
bodo tir obnovili v roku, po-
trebni material pa naj bi začeli
dovažati v začetku septembra.
»Zagotovljena so sredstva za
obnovo v višini 100 milijonov
tolarjev. S temi sredstvi bomo
obnovili približno 5 kilome-
trov proge,« so zapisali. Med
iskanjem podrobnejših pojas-
nil smo naleteli na informacijo
naj bi letos resnično obnovili
le polovico kritičnega odseka,
kar pomeni nadaljnje zamude,
kaos na železnici. Ali ministr-
stvo ne odgovori zaradi ne-
uresničene obljube o obnovi
celotnega odseka? Prav tako
(neuradno) je bilo mogoče iz-
vedeti, da je zato mogoče raču-
nati s usklajevalnim sestan-
kom med državnim sekretar-
jem za železnice ter general-
nim direktorjem Slovenskih
železnic.
Odgovor ministrstva za pro-
met in zveze čakamo že od 26.
julija, zato smo pretekli petek
poskušali dobiti odgovor ne-
posredno od ministra Umeka
(ali njegovega namestnika).
Zanimalo nas je ali bo obnov-
ljen celotni odsek oziroma le
5 kilometrov železniške proge.
Do zaključka redakcije mini-
strovega ali namestnikovega
odgovora nismo prejeli, zvede-
li pa smo, da so ministra oseb-
no seznanili s problemi. Saj, če
ministrskega odgovora ne bo,
bo namesto tega zagotovo od-
govoril čas. Mogoče pa koga
pri vsem skupaj zares moti ime
obsoteljskega vlaka, v zvezi
s Kumrovcem, kot poenostav-
ljajo za kakšnim šankom?
Pa še to: v začetku tedna
smo se pogovarjali s predsed-
nikom šmarske vlade, Marja-
nom Aralico, ki se je v petek
osebno sestal v ministrstvu,
pogovor pa se ni nanašal na
lokalno železniško problema-
tiko. Povedal je, da bodo mini-
strstvo v kratkem osebno opo-
zorili tudi na to.
BRANE JERANKO
Evropska posebnost: vlak v turističnem Obsotelju sme voziti le 20 kilometrov na uro, pa še to
brez pravega voznega reda.
Šentlurčani najmanj telefonirajo
Prihodnje leto naj bi bilo dovolj telefonov
Šentjurska občina je z 12 te-
lefonskimi naročniki na sto
prebivalcev v regiji na zad-
njem mestu. Občinska vlada je
leta 1992 spoznala nujnost no-
vih naložb, zato so lani v me-
stu zgradili novo vozliščno
centralo. Lani so prav tako
podpisali pogodbo za izgrad-
njo končnih central po krajev-
nih skupnostih. V celjski enoti
PTT podjetja Slovenije zato
obljubljajo da bo prihodnje
poletje dovolj telefonov po
vseh krajih šentjurske občine.
Po lani podpisani pogodbi
za izgradnjo končnih central
so za Grobelno, Ponikvo ter
Dramlje predvideli možnost
po 500 telefonskih priključ-
kov, za Kalobje pa 120. Vse
omenjene končne centrale naj
bi poštarji zgradili do konca
septembra. Na Grobelnem ter
Ponikvi sta končani, gradijo
pa še krajevno omrežje. Pri-
hodnje leto bodo z gradnjo
central nadaljevali v Slivnici
(500 priključkov), na Dobju
(400), Planini (700), Loki (240)
ter na Prevorju (160), je pove-
dal Borut Baša, ki je v celj-
skem PTT odgovoren za inve-
sticije. Naložba v naštete
končne centrale, medkrajevne
povezave, pripravo prostorov
ter napajalne naprave stane po
podatkih PTT približno 4 mili-
jone DEM. Ta je zagotovila de-
ttar iz lastnih sredstev, šent-
jurska občina pa iz denarja za
demografsko ogrožene kraje
ter s kreditom za PTT.
Po dogovoru o naročniških
kvotah, v zvezi s sofinancira-
njem v posameznih KS, naj bi
letos ter prihodnje leto priča-
kalo telefonski priključek pri-
bližno tisoč novih naročnikov.
Za vključitev novih naročni-
kov je potrebno še zgraditi ali
dograditi telefonska omrežja.
Tako stane izgradnja krajev-
nega omrežja za Šentjur, Gro-
belno, Kalobje ter Ponikvo do-
datnih 3 milijone DEM. Pri fi-
nanciranju tega sodelujejo po-
leg PTT bodoči naročniki in
sicer s kreditom v vrednosti
2000 DEM (kar naj bi dobili
v prihodnjih petih letih nazaj).
Bodoči naročniki pa, tako kot
v drugih občinah, plačajo po
vključitvi še ceno lastnega
priključka, ki znaša v celjski
regiji 1500 DEM, oboje pa je
mogoče plačati v obrokih.
V PTT podjetju so povedali
da bodo telefoni za nove na-
ročnike na Ponikvi ter Grobel-
nem zazvonili do konca sep-
tembra, na Kalobju v začetku
oktobra, v Dramljah pa de-
cembra. Za prihodnje leto pa
natančnejši roki še niso znani.
BRANE JERANKO
Dve enoti velenjske komunale
Komunalno podjetje Velenje
se je s 1. julijem v skladu z za-
konodajo, Aktom o ustanovi-
tvi javnega podjetja in Odlo-
kom o določitvi gospodarskih
javnih služb v občini Velenje,
Preoblikovalo v dve delovni
enoti.
V prvi sklop sodi Komunal-
no podjetje Velenje, ki bo
Prevzelo oskrbo s pitno vodo
v okviru poslovne enote Vodo-
vod, odvajanje in čiščenje od-
plak ter odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov in
v2drževanje kanalizacije v ok-
v|ru poslovne enote Kanaliza-
cija, medtem ko b ; ' vnn
efiota Energetika osiuoovaia
s toplotno energijo in zemelj-
skim plinom, Tehnični sektor
Pa bo upravljal s pokopališči.
Vi v prihodnje bodo plačni-
ki omenjenih storitev preje-
mali eno samo položnico.
V drugi sklop spada po no-
vem Podjetje za urejanje pro-
stora, ki bo odslej samostojno
opravljalo nekatere komunal-
ne in druge dejavnosti. Skrbe-
lo bo za urejanje in vzdrževa-
nje mestnih površin, cest, ulic,
trgov, zelenic, parkov in nasa-
dov, obenem bo prevzelo skrb
za vrtnarstvo, hortikulturne
ureditve in cvetličarne. Tudi
za ravnanje s komunalnimi
odpadki bo pristojen PUP, to-
rej za odvoz, sortiranje in od-
laganje odpadkov ter posredo-
vanje sekundarnih surovin
v r^-pdelavo. Vzdrževali bodo
luai Komunalne objeKie m na-
prave, kot na primer vodovo-
de, toplovode, kanalizacije, ob
tem prevzeli tudi odgovornost
za gradnjo teh objektov in zu-
nanje ureditve, torej tudi as-
faltiranje cest, gradnjo mostov
in brvi.
Ce imajo uporabniki komu-
nalnih storitev kakršne koli
težave, lahko o okvarah poro-
čajo štiriindvajset ur dnevno,
saj bo njihove reklamacije
sprejemala dežurna služba,
poslovna enota Energetika.
KL
Šentjur: v zaključni fazi
Cestna ter instalacijska dela, ki jih opravljajo v šentjurski
ulici Dušana Kvedra, so kljub vrsti težav v zaključni fazi.
Izvajalci predvidevajo, da bodo začeli z asfaltiranjem že 17.
avgusta. Cesta med robnikoma bo široka 6,5 metra in to v dol-
žini 770 metrov. Pri šoli bodo zgradili nov oporni zid ter uredili
tudi novo stimai" izacijo. Prav „uko bo nekoliko spremenjen
prometni režim, bo pa varnejši. Trenutno imajo izvajalci še
precej dela s pločniki in prilaganjem ceste k bližnjim stavbam.
Res je, da je bilo v času teh del veliko prometnih težav, vendar
potrpljenje ni odveč. Gre za veliko pridobitev Šentjurja.
ERNEST RECNIK
Clinton obljubil
odpravo embarga
za BiH
Ameriški predsednik
Bili Clinton je napovedal,
da bodo ZDA od Združenih
narodov zahtevale preklic
prepovedi dobave orožja
muslimanom v BiH, če bo-
sanski Srbi do 31. oktobra
ne bodo sprejeli mirovnega
načrta kontaktne skupine.
Pred tem je ameriški senat
sprejel dopolnilo k zakonu
o obrambnem proračunu,
ki od predsednika Clintona
zahteva, da ZDA do 15. no-
vembra enostransko pre-
kličejo embargo. Nekatere
države, med drugim Velika
Britanija in Francija, so že
napovedale, da bodo v pri-
meru preklica embarga
umaknile svoje vojake iz
sestave Unproforja, ki je
morebitni preklic prepove-
di prodaje orožja označil za
katastrofo. Sicer pa je na
bojiščih najhuje v zahodni
Bosni. Na območju Cazin-
ske krajine so muslimanske
enote osvobodile občino
Cazin in večji del ozemlja
Velike Kladuše, ki so ga
nadzorovali Abdičevi avto-
nomisti. Iz Bihača in Velike
Kladuše na srbska zasede-
na ozemlja na Hrvaškem
beži več tisoč beguncev,
Oprostili še
zadnjega
sovjetskega
prevratnika
Vojaško sodišče v Mosk-
vi je oprostilo Valentina
Varenikova, enega izmed
organizatorjev spodletele-
ga državnega udara v Rusi-
ji leta 1991, ko je bil pred-
sednik Mihail Gorbačov.
Varenikov je februarja za-
vrnil pomilostitev, ki jo je
spodnji dom parlamenta
ponudil vsem nekdanjim
pučistom. Nekdanji na-
mestnik sovjetskega mini-
stra za obrambo je bil v ča-
su udara poveljnik sovjet-
ske kopenske vojske, z nje-
govo oprostitvijo pa se je
končal 18 mesecev dolg
sodni proces proti prevrat-
nikom. Ko so sodniki Vare-
nikovu izrekli sodbo, je de-
jal samo, da mu je žal, da
prevrat ni uspel in da Sov-
jetske zveze niso mogli re-
šiti pred razpadom. Pred-
sednik vojaškega sodišča je
70-letnega generala ozna-
čil za rodoljuba, ki je pač
branil domovino, pokritizi-
ral pa je Gorbačova (ki je
bil na procesu priča), da je
s svojo pasivnostjo pritrje-
val akciji prevratnikov.
Pučistom se je postavil po
robu Boris Jelcin, ki je
Gorbačovu omogočil, da je
spet zasedel predsedniško
mesto, še istega leta pa je
Jelcin zadnjega sekretarja
sovjetske komunistične
partije Mihaila Gorbačova
prisilil k odstopu.
Umrl Manfred
Wörner
V Bruslju je v 60. letu
starosti umrl Manfred
Wörner, generalni sekretar
zveze NATO. V mladih le-
tih je študiral pravo na
univerzah v Heidelbergu,
Münchnu in Parizu. Leta
1956 je vstopil v nemško
krščanskodemokratsko
stranko, devet let kasneje
pa je bil izvoljen za poslan-
ca v zvezni parlament
v Bonnu. Kmalu je postal
strokovnjak za obrambna
vprašanja, zato mu je nem-
ški kancler Kohl zaupal
funkcijo obrambnega mi-
nistra. To je opravljal do
junija 1988, ko je bil izvo-
ljen za generalnega sekre-
tarja zveze Nato. Nekdanji
nemški obrambni minister
in pilot lovskega letala je
tako postal prvi Nemec, ki
je vodil 16-člansko Sever-
noatlantsko zvezo po njeni
ustanovitvi leta 1949. Wör-
ner je položaj generalnega
sekretarja Nata prevzel
v času, ko je bila Evropa še
razdeljena. V prvih treh le-
tih novega službovanja je
doživel razpad Sovjetske
zveze, razpad Varšavskega
pakta, podpis sporazuma
o evropskem oboroževanju
in zalivsko vojno proti Ira-
ku. Zato je bil eden glavnih
pobudnikov oblikovanja
novega sodelovanja z nek-
danjim vzhodnim blokom
in z nekdanjimi Natovimi
sovražniki. Wörner je več-
krat obiskal Moskvo in
druge vzhodnoevropske
prestolnice in je ostal zvest
ideji o močni zahodni
obrambi. Prizadeval si je
tudi, da bi Nato dobil novo
vlogo, vzporedno z Združe-
nimi narodi, še posebej po
izbruhu vojne na tleh nek-
danje Jugoslavije. Febru-
arja letos je Natov lovec
v prvi bojni akciji zveze
Nato v vsej njeni zgodovi-
ni, pri izvajanju nadzora
nad prepovedjo poletov
nad BiH, sestrelil srbsko
letalo. Natove grožnje z na-
padi so dosegle tudi preki-
nitev obstreljevanja Sara-
jeva. In vse te akcije so bile
za Wörnerja dokaz, da je
Natova vloga v Evropi veli-
kega pomena.
Argentina za
terorizem obtožuje
Iran
Argentinsko sodstvo je
izdalo mednarodni nalog
za aretacijo štirih nekda-
njih diplomatov iranskega
veleposlaništva v Buenos
Airesu, ki so osumljeni, da
so 18. julija sodelovali
v napadu na židovski cen-
ter, v katerem je bilo ubitih
95 ljudi. To je prvič v zgo-
dovini, da je Iran nekdo ne-
posredno obtožil, da pod-
pira teroristične napade.
Argentinski mediji so ob
tem poročali, da se je član
iranske diplomatske misije
v argentinskem glavnem
mestu pri preprodajalcih
avtomobilov večkrat zani-
mal, koliko bi stalo vozilo,
kakršnega so potem terori-
sti 18. julija z razstrelivom
pustili pred poslopjem ži-
dovske organizacije. Iran je
zato pri argentinskih obla-
steh vložil protestno noto,
v kateri je zapisano, da
iransko ministrstvo za zu-
nanje zadeve odločno za-
vrača neutemeljene trditve
in protestira proti obreko-
vanju iranskih dostojan-
stvenikov ter obsoja vsako
obliko terorizma.
Uspešna pogajanja
o jedrskem
programu
Združene države Ameri-
ke in Severna Koreja sta na
pogajanjih v Ženevi nače-
loma razrešili spor glede
spornega severnokorejske-
ga jedrskega programa.
Sporazum predvideva, da
bo Severna Koreja opustila
svoj dosedanji jedrski pro-
gram, sporazum pa predvi-
deva tudi ukrepe za nor-
malizacijo odnosov med
državama. »Je osnova, na
kateri lahko gradimo,« je
po pogajanjih izjavil vodja
ameriške pogajalske skupi-
ne Robert Gallucci. Jedro
sp razuma	menjava
zastarelih severnokorej-
skih reaktorjev na trdo vo-
do z reaktorji na lahko vo-
do.
Št. 33 - 18. avgust 1994
4
Pražnje oblečen seiem
Na 55 tisoč kvadratnih metrih bo razstavljalo 1746 obrtnikov In podjetnikov - Pričakujejo najmanj 250
tisoč obiskovalcev — Nič več »Ponte Rossa*?
Letošnji 27. Mednarodni
obrtni sejem v Celju bo odprt
od 9. do IS. septembra, še
pred začetkom pa morajo or-
ganizatorji do konca izpelja-
ti gradnjo nove portalne
stavbe, največje sejemske
novosti. Nekaj več prostora
kot lani bodo namenili po-
kritim razstavnim površi-
nam, sejem pa si je nadel tu-
di novo likovno podobo. Kot
pravi direktor Celjskih sej-
mov Franc Pangeri, bo pre-
cej bolj pražnje oblečen kot
prejšnja leta.
Z novim vhodom na sej-
mišče, v katerem bodo dobile
svoj prostor razne informa-
cijske službe, pravi Pangeri,
zaključujejo osnovno podo-
bo sejemskega kompleksa.
Z ureditvijo parkirnih pro-
storov in prometa naj ne bi
bilo večjih težav, zato pa se
že zdaj občinske in pristojne
strokovne službe s polno pa-
ro lotevajo tovrstne organi-
zacije. Pričakujejo okoli 250
tisoč obiskovalcev, to je naj-
več, kolikor jih lahko sprej-
mejo, sicer bi morali zdraviti
»prometni infarkt«.
Precejšnja sredstva, po-
udarja Franc Pangeri, so na-
menili sejemski infrastruk-
turi. Razstavljalcem in obi-
skovalcem bodo skušali
ustreči z različnimi tehnični-
mi in servisnimi storitvami,
turističnimi, cvetličarskimi,
zavarovalniškimi, bančnimi,
poštnimi, fotografskimi, go-
stinskimi, transportnimi; tu-
di carinskimi, kar je za tuje
podjetnike že nujnost. Po-
novno pa se srečujejo s pres-
kromnimi	nočitvenimi
zmogljivostmi, saj ni tovrst-
na ponudba prav nič večja
kot lani. V večjih sejemskih
mestih v tujini je razstavljal-
cem in obiskovalcem na vo-
ljo pestra ponudba zasebni-
kov, pri nas pa si bodo mora-
li poiskati postelje v okoli-
ških krajih Celja, nekateri
razstavljalci, denimo avstrij-
ski, bodo nastanjeni kar
v Mariboru.
Razstavljalci bodo lahko
pričeli s postavljanjem stoj-
nic 2. septembra, pri tem pa
se bodo organizatorji srečali
s staro težavo, ki kaže na to,
da zadovoljive pretočnosti
sejma ni lahko doseči. Med-
narodnega obrtnega sejma se
bo udeležilo 1746 razstav-
ljalcev, okoli tretjina jih pri-
haja iz 23 tujih držav. Vseh
prijavljenih niso mogli spre-
jeti, tako je na čakalni listi
za zdaj še 205 potencialnih
razstavljalcev. Sejmišče, ve-
liko 55 tisoč kvadratnih me-
trov, od tega je 30 tisoč kva-
dratnih metrov pokritih po-
vršin, je razdeljeno po mrež-
nem planu. Pangeri je po-
udaril, da so letos nameno-
ma zmanjšali razstavne po-
vršine nekaterih razstavljal-
cev, razlog je seveda v tem,
da bi se lahko promoviralo
čim več podjetij: »Osnovni
namen sejma je predstavitev
podjetja in poslovnega pro-
grama.« Potemtakem ni cilj
maloprodaja.
Stanislav Kramberger,
predsednik Izvršilnega od-
bora Obrtne zbornice Slove-
nije in obenem predsednik
Poslovnega sejemskega od-
bora, poudarja pomen speci-
alizacije na razstavnih pro-
storih, torej razvrstitve po-
djetij po branžah, s katero
naj bi naredili sejem pre-
glednejši. Vsako leto povzro-
čajo težave tisti razstavljal-
ci, ki v svojih prijavah niso
temeljiti, kot posledica pa
nastopi zmeda na sejmišču.
Namreč, nekateri podjetniki
se prijavijo z enim samim iz-
delkom, nakar želijo raz-
stavljati še vrsto drugih. Tik
pred zdajci pa razstavljalcev
ni enostavno premeščati ali
njihove dejavnosti znova us-
klajevati. Povedal je tudi, da
namerava obrtna zbornica
poskrbeti za izdajo brošure,
v kateri naj bi opozorili vla-
do, kako je uresničevala
obrtniške in podjetniške in-
terese. Poskusili naj bi odgo-
voriti, kako peljati pot obrt-
ništva naprej. Sicer pa je
Kramberger menil, da je
drugi največji obrtni sejem
v Evropi, kar po njegovi oce-
ni MOS nedvomno je takoj
za mulichenskim, deležen
preskromne medijske pozor-
nosti.
V času sejma bo Obrtna
zbornica Slovenije pripravi-
la nekatere strokovne prire-
ditve, eno takih predstavlja
osrednja strokovna tema,
posvečena novemu obrtne-
mu zakonu. Zbornica si je za
enega glavnih ciljev zastavi-
la kvalitetna poslovna sreča-
nja s tujimi podjetniki, ki
pomenijo učinkovito pot do
poslovnih povezav. Tako se
bodo lahko slovenski obrtni-
ki in podjetniki srečah z av-
strijskimi, badenwürtenber-
škimi, tržaškimi in tudi sa-
mostojnimi podjetniki iz
BiH. Na sejmu pa se bodo
letos še posebej predstavili
avstrijski, brazilski, italijan-
ski in nemški razstavljalci.
KSENIJA LEKIĆ
Generalni pokrovitelj tega
slovenskega praznika obrti
in podjetništva je Zlatarna
Celje, ki letos praznuje 150
obletnico zlatarstva.
Prednost letošnje sejemske
prireditve bo menda tudi
v tem, da se bodo skušali
izogniti klasičnim prodaj-
nim stojnicam, ki so številne
obiskovalce in razstavljalce
hudo motile.
Tudi slovenske železnice naj
bi po svoje pripomogle k ne-
moteni izvedbi prireditve, na
primer s 40 odstotnim popu-
stom v času sejma na vseh
tistih progah, ki vodijo
v Celje.
PO ČEM SO DEVIZE?
Zetor bo dobil zastopnika
Na 32. Mednarodnem kme-
tijsko živilskem sejmu v Gor-
nji Radgoni, ki bo letos odprt
od 20. do 28. avgusta, bo imelo
tudi Gorenje svoj dan. Takrat
bodo predstavniki češke to-
varne traktorjev Zetor in Go-
renje Trgovine podpisali dol-
goročno pogodbo o general-
nem predstavništvu za Slove-
nijo.
Podjetji sta pričeli sodelo-
vati pred dvema letoma, v tem
času pa je Gorenje Trgovina
pri nas organiziralo mrežo 23
pogodbenih prodajalcev in 10
servisnih centrov s skladiščem
rezervnih delov v Velenju.
V zadnjih dveh letih jim je
uspelo pri nas prodati okoli
1.200 traktorjev znamke Ze-
tor, ravno poslovni uspeh pa
jih je uvrstil med najpomemb-
nejše poslovne partnerje če-
škega proizvajalca traktorjev.
Gorenje Trgovina namerava
tudi v prihodnje obdržati pri-
dobljeni položaj, z dolgoročno
pogodbo o generalnem pred-
stavništvu pa želijo realizirati
tudi nekatere nove, še boljše
oblike sodelovanja. Med dru-
gim naj bi slovenska podjetja,
v tujini že znana, pošiljala
v Brno sestavne dele za trak-
torje Zetor.
Gorenje Trgovina se je na
letošnjem kmetijsko živilskem
sejmu v Gornji Radgoni prvič
odločilo za samostojni nastop,
saj želijo obiskovalcem na
enem mestu predstaviti celovi-
to ponudbo traktorjev Zetor,
še posebej pa izpostaviti novo-
sti. Med temi bi veljalo omeni-
ti štiripogonske poljedeljske
traktorje Zetor, posebno iz-
vedbo traktorja za gozdarje in
transportni manipulator. Obi-
skovalcem bodo lahko stro-
kovnjaki postregli s koristnimi
informacijami, ki se nanašajo,
na primer, na tehnične lastno-
sti traktorjev, organiziranost
servisne mreže in oskrbe z re-
zervnimi deli in seveda na po-
goje za nakup.
KL
Na Gorenjevem razstavnem
prostoru bodo predstavljeni
tudi viličarji Clark in mali go-
spodinjski aparati ter posebne
kuhinjske posode Tefal.
Osnovna šola bratov Juhartov
Šempeter v Savinjski dolini
razpisuje za šolsko leto 1994/95 prosta delovna mesta
za:
-	učitelja angleškega jezika
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
-	učitelja matematike in tehnične
vzgoje
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
-	pedagoga
za določen čas z dopolnjevanjem za polni delovni čas
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi razpisa na gornji naslov.
Začetek dela: 1. september 1994.
O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- SlovaškopodjetjeM+HTo-
polcany nudi les in lesne izdel-
ke, obutev, pivo idr.. Informa-
cije na telefon 0042/815-24-
254 (Mikuš Stanislav).
-Italijansko podjetje FTA
Sistemi nudi načrtovanje in
dobavo telefonskih, protipo-
žarnih in sistemov proti kra-
jam. Informacije: telefon
0039/432-851-414 in fax 0039/
432-854-342 (Paolo Pividori).
-Turška firma AR Ticaret
Kimyasal Madder nudi suho
sadje, začimbe, kože, železne
blagajne, galanterijo, zavorne
obloge in prevozna sredstva,
koleščke (poliamid, guma, že-
lezne), gumbe in stroje za pro-
izvodnjo in prevleko idr.
Hkrati želijo vzpostaviti stike
z zunanjetrgovinskimi firma-
mi v Sloveniji (potrošno blago)
in proizvajalci kemijskih pro-
izvodov (nitroceluloze, trime-
tilpropan, barve, laki). Infor-
macije: telefon 0090/1-245-
1957, 342948 in fax 0090/1-
251-2593 (Atilla Yilmazkulas).
-	Grškopodjetjelnterbalkan
LTD nudi olive, rastlinska se-
mena, olja, makarone in flek-
sibilno poliuretansko peno.
Hkrati povprašujejo po slad-
korju, mleku v prahu, maslu in
zmrznjenih piščancih. Infor-
macije: telefon 0030/1-539-
1321 in fax 0030/1-497-1430
(Konstantin Idreos).
Povpraševanje:
-	Belgijski proizvajalec izo-
lacijskih panelov III-Isocab iš-
če instalerje hladilnih komor.
Podrobnejši opis je na voljo
v Informacijski pisarni. Infor-
macije: telefon 0032/56-743-
311 in fay 0032/56-734-322
(Amir Kulenović).
-	Grška firma Fulgor Greek
Electric Cables - proizvajalec
kablov (telefonskih, optičnih,
podvodnih, za posebne aplika-
cije, do 150 KV in bakrenih
palic za izdelavo kablov) išče
agenta za Slovenijo. Informa-
cije: telefon 0030/741-48-812
in fax 0030/741-48-932 (C. Si-
peras).
Informacije:
-Od 1. do 5. oktobra bo
v Thessalonikih Mednarodna
razstava na področju grafične-
ga oblikovanja, embalaže in
propagande. Prijavni obrazec
in informacije dobite v infor-
macijski pisarni CIS GZS, te-
lefon (061) 12-50-122 in fax
(061) 219-536.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Pri pobotu najbolj
uspešni Velenjčani
V letos že osmem krogu
obveznega večstranskega
pobota obveznosti in terja-
tev med pravnimi osebami
so največ prijavljenih ob-
veznosti pobotale pravne
osebe z območja Velenja.
Velenjčani so pobotali pri-
bližno 32 odstotkov prijav-
ljenih obveznosti. V osmem
krogu je svoje obveznosti
prijavilo 3.282 pravnih
oseb, ki so dolgovale 96.956
upnikom. Število pravnih
oseb je najmanjše v letoš-
njem letu, vendar pa so pri-
javile 57,04 milijarde tolar-
jev, kar je največ v letoš-
njem letu.
Kongrad uspešno
posluje
Konjiško gradbeno obrt-
no podjetje Kongrad je
v prvi polovici leta izpolni-
lo pričakovane rezultate
poslovanja. Trenutno je
v treh Kongradovih enotah
zaposlenih 82 delavcev, le-
tos naj bi na novo zaposlili
še deset delavcev. Program
lastninskega preoblikova-
nja so že predložili agenciji
in upajo, da bodo čimprej
lahko zbirali certifikate za
interno razdelitev delnic.
V prihodnje naj bi dokon-
čali 12 stanovanj, v starem
mestnem jedru izgradili
več poslovnih prostorov ter
postavili 20 garaž, pred-
vsem pa bi se radi vključili
v projekte izgradnje proiz-
vodnih in turističnih ob-
jektov na področju občine
Slovenske Konjice in izven
nje.
Gornja Radgona
vabi
V soboto, 20. avgusta ob
10. uri bodo na Pomurskem
sejmu v Gornji Radgoni
slavnostno odprli vrata 32.
Mednarodnega kmetijsko
živilskega sejma. Organi-
zatorji pripravljajo obse-
žen sklop strokovnih in
spremljajočih prireditev,
med drugim bodo pripravi-
li dneve čebelarjev, konje-
rejcev, vinogradnikov, slo-
venskih zadružnikov, vrt-
narjev, prašičerejcev, rej-
cev drobnice, poljedelcev,
pridelovalcev sladkorne
pese, govedorejcev in lov-
cev. Svoj dan bodo pripra-
vili še časnik Slovenec, Go-
renje Trgovina, Madžar-
ska, Avstrija, Kmečki glas
in Radio Maribor. Sejem
bodo zaključili v nedeljo,
28. avgusta.
Dobro za Laško
pivo
Pivovarna v Laškem na-
merava letos zvariti mili-
jon do milijon in pol hekto-
litrov piva. V letošnjem pr-
vem polletju so naredili za
sedem odstotkov več pro-
meta kot v enakem času la-
ni, rast pa je bila največja
na slovenskem trgu. Julija
in v prvih tednih avgusta
so na dan prodali šest do
sedem, včasih celo 8 tisoč
hektolitrov piva, kar je
dvakrat več kot v ostalih
mesecih. Na domačem trgu
imajo največ kupcev na
Štajerskem in na Dolenj-
skem, povečuje pa se tudi
prodaja v Italijo.
Št. 33 - 18. avgust 1994
5
Certifikati nas niso zasenčili
Direktor Ceiiske borzne hiše Zdenko Podiesnik: Psihologija obnašanja Investitorjev
na delniškem trgu Ima večji vpliv kot ekonomija
V zadnjem mesecu so družbe
za upravljanje odvrnile pozor-
nost z dogajanja v borznih hi-
šah, kjer pa je kljub temu pre-
cej živahno.
Razcvetelo se je trgovanje
z blagajniškimi zapisi Banke
Slovenije. Vrhunec trgovanja
s temi kratkoročnimi vred-
nostnimi papirji, je prepričan
Zdenko Podiesnik, direktor
Celjske borzne hiše, lahko pri-
čakujemo prav kmalu. Kaže,
da je dozorela ideja, kako za-
služiti z novimi vrednostnimi
papirji. Sicer pa smo v prete-
klih mesecih slišali poročila
o padcu vrednosti delnic, ra-
zlogov za negativna nihanja
na borznem trgu pa je več.
Kje so po vašem mnenju
vzroki, zaradi katerih je priče-
la vrednost delnic padati?
Omenil bi počasno rast teča-
ja marke, tudi neprimerno
večjo inflacijo glede na drsenje
tolarja, kot tretji razlog pa bi
navedel izdajo blagajniškega
zapisa Banke Slovenije 1. ju-
nija z zapadlostjo 1. decembra.
Bi skušali osvetliti tudi vlo-
go družb za upravljanje, ki so
jo z lovom na certifikate odi-
grale na trgu vrednostnih pa-
pirjev?
Lahko rečem, da nas certifi-
kati niso zasenčili, čeprav tudi
posredno predstavljajo enega
vzrokov za padec vrednosti
delnic. Marsikatera družba za
upravljanje je ob ustanovitvi
svoj ustanovni kapital spre-
menila v vrednostne papirje,
ki pa jih je v poletnih mesecih
verjetno morala začeti proda-
jati. To pa se je zgodilo zaradi
intenzivnih marketinških ak-
cij, ki jih je bilo treba plačeva-
ti. Potemtakem so ponujali
v prodajo del papirjev, ki so
jih ob ustanovitvi kupili. Za-
radi pojava družb za upravlja-
nje je padla senca na borzno
posredniške hiše samo v me-
dijski aktivnosti, saj je večina
finančnih člankov namenjena
poslovanju s certifikati. A tudi
takšno stanje je najbrž pre-
hodnega značaja, verjetno bo
trajalo, dokler se vpis certifi-
katov ne zaključi. Pri tem ne
gre za debelo senco, saj so
borzne hiše z družbami za
upravljanje povezane v takšni
meri, kot to določa zakon, ki
pravi, da mora vsaka družba
za upravljanje v svojem pro-
spektu za javno ponudbo del-
nic navesti borzno posredni-
ško družbo, preko katere bo
nastopala na trgu vrednostnih
papirjev.
Poslovno ste povezani z Na-
cionalno finančno družbo ozi-
roma s Štajerskim investicij-
skim skladom, ki deluje na
celjskem območju. Na kakšen
način sodelujete?
Sodelujemo zgolj na trgu
vrednostnih papirjev. Z zako-
nom je predpisano, da ne sme
nobena družba za upravljanje
neposredno sodelovati na
borznem trgu. V prospektu
Nacionalne finančne družbe je
navedeno, da bo prodajo in
nakup vrednostnih papirjev
vršila tudi Celjska borzna hi-
ša. Ker je Banka Celje posred-
no tudi naš ustanovitelj, smo
se dogovorili, da bomo lahko
v naši borzni hiši uresničevali
vse potrebe po borznih stori-
tvah, ki jih bo imel Štajerski
investicijski sklad s svojimi
delničarji. Tako v Celjski
borzni hiši vpisujemo certifi-
kate za omenjeni sklad. Vpis
poteka dobro, po zadnjih po-
datkih je prav Štajerski inve-
sticijski sklad od vseh petih
skladov zbral največ certifika-
tov, brez akviziterjev.
Kakšno prihodnost prero-
kujete družbam za uprav-
ljanje?
Tistim družbam za uprav-
ljanje, ki nimajo dovolj velike-
ga ustanovnega kapitala in že
danes jasno izoblikovanega
načrta financiranja vsaj za na-
daljnji dve leti, se najverjetne-
je ne obeta svetla prihodnost.
Menim, da je kapital eden naj-
pomembnejših elementov.
Obenem pa sem prepričan, da
so perspektivne tiste družbe za
upravljanje, ki imajo v svojih
vrstah čim več bank, to pa je
pomembno iz dveh razlogov.
Prvi je seveda kapital, drugi je
znanje. Namreč, banke razpo-
lagajo s kadrom, ki že vrsto let
spremlja podjetja, ki so bila ali
so še bančni komitenti in prav
zato zelo dobro poznajo njiho-
vo dejansko ekonomsko moč
in perspektivnost. Zato bodo
odločitve o tem, katere dele
podjetij kupiti, dosti lažje.
Lahko okvirno napoveste,
kaj se bo dogajalo na trgu
vrednostnih papirjev v pri-
hodnje?
Predvsem v mesecu juliju je
bilo na borzi moč opaziti velik
padec prometa pri trgovanju
z vrednostnimi papirji nas-
ploh. Na začetku avgusta pa se
je precej razmahnilo trgovanje
z blagajniškim zapisom Banke
Slovenije, tako da ta promet
predstavlja približno 80 od-
stotkov vsega trgovanja
z vrednostnimi papirji na ljub-
ljanski borzi. Razlog za to je
predvsem zelo dober donos, ki
ga bodo investitorji dobili še
letos, ob tem, da zanj jamči
Banka Slovenija. Za razvite
borzne trge pa je sicer značil-
no, da so državni vrednostni
papirji res najvarnejša nalož-
ba, vendar pa imajo običajno
zaradi tega najnižji donos.
Normalnejšim razmeram na
trgu vrednostnih papirjev se
lahko nadejamo pozno jeseni,
ko bodo za nami vnovčeni ku-
poni republiške obveznice
druge emisije, tik pred nami
pa zapadlost blagajniškega
zapisa.
Pri nas je v tem trenutku
prav blagajniški zapis najvar-
nejša in najdonosnejša nalož-
ba. Kaj menite, je mogoče
z delnicami čez noč obogateti?
Na sorazmerno mladem trgu
vrednostnih papirjev smo bili
v preteklih letih kar malo raz-
vajeni, ker je bilo mogoče tudi
v zelo kratkem roku, v manj
kot dveh letih, ob investiranju
v prave vrednostne papirje,
kapital podvojiti. Med tovrst-
nimi delnicami je v ospredju
delnica družbe Dadas, ki so jo
v zadnjem letu poskušali že
nekajkrat zlomiti, kar pa jim
zaradi razpršenosti delnic in
interesa manjših investitorjev
ni nikoli uspelo v celoti. Pri
drugih delnicah so nihanja ce-
ne bistveno manjša, potemta-
kem so tudi možnosti za velike
zaslužke manjše. Za večino
delnic pa je značilno, da je nji-
hova cena resnično tržna
v smislu cene, ki so jo zanjo
pripravljeni plačati udeleženci
na borznem trgu, ne glede na
to, da je ta cena običajno višja
od nominalne cene in tudi viš-
ja od knjigovodske vrednosti
delnice. Torej ima psihologija
obnašanja na trgu vrednostnih
papirjev večji vpliv od ekono-
mije.
KSENIJA LEKIČ
Zdenko Podiesnik poudarja, da lahko Celjska borzna hiša nudi
Celjanom popolnoma enakovredne borzne storitve, kot če bi bili
v Ljubljani.
NOVO NA BORZI
Delnice DTC d.d.,
Ljubljana
SKB banka že nekaj časa
poziva k nakupu delnic po-
djetja BTC d.d. Banka je od-
kupila od Sklada za razvoj
192.140 delnic BTC razreda
B z obveznostjo, da zagotovi
nadaljnjo javno prodajo del-
nic. Ostalih 119.000 delnic pa
je kot prenos družbenega ka-
pitala ostal Skladu RS za raz-
voj. V prospektu za nadaljnjo
javno prodajo delnic med dru-
gim piše, da nameravata izda-
jatelj delnic in SKB banka ta-
koj, ko bodo za to izpolnjeni
pogoji, zaprositi za dovoljenje
za kotacijo delnic razreda B na
borzi. Nadaljnja prodaja del-
nic BTC ne bo trajala dlje kot
da sprejema delnic na borzo.
Skupna nominalna vrednost
celotne izdaje znaša 3,1 mili-
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
16. 8. 1994 1.074,27 tolarjev.
jarde tolarjev, nominalna
vrednost delnic je 10.000 SIT,
prodajna cena pa 145 DEM
v tolarski protivrednosti. Na-
men in primarne izdaje delnic
je bila privatizacija družbene-
ga kapitala in prenos družbe-
nega kapitala na Sklad za raz-
voj. Na podlagi pogodbe o pre-
nosu dnižbenega kapitala na
sklad, je BTC pridobil pravico
do obročnega odkupa prenese-
nega družbenega kapitala po
nominalni vrednosti v ekujih
in v prihodnjih štirih letih.
Delniški kapital BTC d.d. je
sestavljen iz navadnih imen-
skih delnic A, ki imajo 14,2
odstotni delež, že omenjenih
navadnih delnic B (51,9 od-
stotni delež), navadnih delnic
C (16,7 odstotka) in prednost-
no odkupljivih delnic, ki jih je
za 17,3 odstotka. Navadne
imenske delnice razreda A in
C, ki so jih imetniki dobili
v programu delavskega odku-
pa, ne morejo na borzi kotirati
do 1. maja 1996. Med največji-
mi delničarji BTC sta SKB
banka, ki ima slabih 32 od-
stotkov vseh delnic, sledi ji
Sklad za razvoj. BTC je lani
s prodajo ustvaril dobri dve
milijardi tolarjev prihodkov,
kar je nominalno za 31 odstot-
kov več kot v letu poprej. Pri-
hodki od najemnin za prostore
so imeli 31,5 odstotni delež,
medtem ko so prihodki od so-
uporabe območja narasli
s 17,6 leta 1992 na lanskih 20
odstotkov. Družba je večji del
preostalih prihodkov ustvarila
s skladiščno-pretvornimi sto-
ritvami, parkiraninami in go-
stinskimi storitvami. Neto do-
biček družbe je znašal 163 mi-
lijonov tolarjev, kar je bilo za
23 odstotkov manj kot leta
1992.
Na Ljubljanski borzi je bilo
v torek 16. 8. sklenjenih samo
trideset poslov v skupni vred-
nosti 32,5 mio SIT. Največ po-
slov je bilo z obveznico RSOl
(21,5 mio SIT), tečaj pa je pa-
del za 0,1 odstotka. Tečaj
RS02 se je dvignil za 0,9 od-
stotka, vendar ob minimalnem
prometu. Padli so tečaji vseh
delnic, razen prednostnih del-
nic UBK banke, s katerimi pa
je bilo sklenjenega posla samo
za 290 tisoč tolarjev. Lastnika
Dadasa so menjale samo 4 del-
nice. Po nekaj dneh se je po-
novno trgovalo z delnico FMR,
tečaj pa je padel na 105.250
SIZ/delnico. Z delnico Nike se
že nekaj dni ni trgovalo. Še
vedno po prometu prednjačijo
kratkoročni blagajniški zapisi
Banke Slovenije, s katerimi je
bilo v torek sklenjenih za
126,8 mio tolarjev poslov, te-
čaj pa se je ustavil pri 86 od-
stotkih. Slovenski borzni in-
deks je tako padel za 0,53 od-
stotka, oz. za 7,55 SIT.
Št. 33 - 18. avgust 1994
16
Udarci pod pas
V Velenju nenehno protestirajo — Predsednik občinskega Izvršnega sveta
Srečko Meh razlaga zakaj, proti komu In kje so rešitve
Velenjska občina je v slovenskem
prostoru svojevrsten fenomen. Po po-
vršini med najmanjšimi občinami
ustvari približno 5 odstotkov sloven-
skega bruto proizvoda, mesto Velenje
sodi v prvo polovico deseterice po šte-
vilu prebivalcev, občina je prostorsko
precej degradirana, tam najdemo slo-
venske velikane kot so Rudnik lignita,
Termoelektrarna Šoštanj, Gorenje...
Kljub temu pa se zdi, da občina
v republiškem merilu ni preveč cenje-
na oziroma da se država do občine
obnaša »nemarno«. Tako v skupščini
kot v vladi nenehno protestirajo, uki-
njajo jim razne službe, ki so za življe-
nje nujno potrebne... Zakaj je tako, je
skušal pojasniti predsednik občinske-
ga izvršnega sveta Srečko Meh.
»Če bi hoteli v občini vzpostaviti
normalen položaj, bi se morali boriti
najmanj na štirih koncih, to pa se ne
da. Gre preprosto za to, da se država
in njeni uslužbenci obnašajo tako, kot
da ne vedo ali, kot da ne bi hoteli
vedeti za občino Velenje. Nobeno iz-
med večjih slovenskih mest nima na
tako majhnem prostoru toliko prebi-
valcev in toliko problemov,« ugotavlja
Meh.
Plavanje po vodi navzdol
Trenutno je najbolj boleč primer
ukinitev dežurne zobozdravstvene
ambulante...
To se je zgodilo, ne da bi mi vedeli,
da bi nas obvestili ali nas karkoli
vprašali. Preprosto niso plačevali
stroškov, zato so ambulanto prenesli
v Slovenj Gradec. Problem je tudi to,
ker o tem niso ničesar vedeli niti
v Slovenj Gradcu. Ambulanta je bila
rezana na precej veliko območje, po-
eg Velenja še Mozirje. Za primerjavo
лај povem, da je slovenjegraška obči-
na za pol manjša, mesto ima petkrat
manj prebivalcev, vendar naj bi bila
ambulanta tam. Dejstvo je, da se pro-
blemi ne rešujejo vsebinsko. Imam ob-
čutek, da v tej državi nekdo ne more
razumeti, da so se v tem prostoru zgo-
dile spremembe. Dejstvo je, da ni več
Velenja z 10 tisoč prebivalci, temveč
je sedaj Velenje, ki ima trikrat toliko
prebivalcev.
Vzeli so vam tudi »številko 92«...
V občini sicer imamo stalno dežur-
stvo, neposredne policijske povezave
pa ni, saj se sedaj oglasijo celjski poli-
cisti. Nekateri Velenjčani sedaj upo-
rabljajo drugo številko, vendar mnogi
zanjo ne vedo. Zato se med prebivalci
pojavlja kar precej nezadovoljstva. Tu
bi človek že lahko pozval na nepo-
korščino. Nič nimamo proti temu, da
je center v Celju, vendar se problemi
pojavljajo pri nas in neredko prihaja
do izgube časa, če je treba delati pre-
ko Celja. Enako velja tudi za številko
93, torej za gasilce. V preteklosti ni-
smo imeli organizirane poklicne gasil-
ske čete, vendar imamo v sodelovanju
z Gorenjem dežurno službo in nikakor
ne moremo pristati, da bi tudi ta od-
plavala po vodi navzdol !
Podobne težave so pri zdravstve-
nem varstvu, kjer imamo več kot pol
zavarovancev, sedež pa je na Ravnah.
Enako je pri socialnem skrbstvu...
Enako se dogaja šolstvu, varstvu in še
marsikje. Zdi se mi neverjetno, da bi
Velenju pustili le nepomembno delo,
vse ostale institucije pa bi »odplavale«
ali bi jih organizirali v drugih krajih.
Velenje ima, na primer, boljše pogoje
za organizacijo večine šol kot jih ima
Slovenj Gradec. Vendar, tam naj bi bil
center za šolstvo, v Velenju pa ga naj
ne bi imeli?
Verjetno takšne čisto praktične živ-
ljenjske potrebe povzročajo med pre-
bivalci precej nezadovoljstva, na uda-
ru pa ste občinske službe?
Mi nenehno trdimo, da mora imeti
ta prostor vse tiste funkcije, ki so vi-
talnega pomena za naše prebivalce.
Res nas boli takšen odnos države, ki
ureja vsa ta vprašanja. Če pogledamo
mestne občine, se nam vsili mnenje,
da država prerazporeja funkcije in in-
stitucije na podlagi nekih starih raz-
delitev. Bojimo se, da bodo tudi tiste
funkcije, ki bi jih imeli kot mestna
občina, izzvnele v prazno.
Pomembni smo le ob
obračunih
Ena izmed najhujših težav je Bol-
nišnica Topolšica. Že večkrat ste tako
ali drugače protestirali zaradi načrto-
vanega ukinjanja dela dejavnosti?
Neverjetno je, da je gospodarstvo
naše občine v preteklih letih nenehno
vlagalo v celjsko ali slovenjegraško
bolnišnico. Danes se kaže, da je bilo to
vlaganje napačno, saj bi lahko zgradi-
li najboljšo in najbolj moderno bolniš-
nico na Topolšici. V bistvu je kriv
plačnik storitev, ki pravi - dogovorite
se sami. To je precej podobno udar-
cem pod pas, cilj pa je uvesti nemir
med bolnišnice v tem prostoru. Sploh
se ne pogovarjajo o uspešnosti, zase-
denosti, pomembni so neki drugi kri-
teriji, v bistvu pa gre za izigravanje
bolnišnice. Tem prevaram mi ali od-
govorni delavci v bolnišnici ne more-
mo nasesti. Trdno sem prepričan, da
je za vse tri bolnišnice dovolj dela
v tem prostoru. Sedaj se že dogaja, da
se »skupaj vzameta« dve bolnišnici
proti tretji, namesto da bi prišlo do
skupne podpore in sodelovanja. Kaj
bo, če v Ljubljani ugotovijo, da je Kli-
nični center dovolj za celo Slovenijo?
Še eno specifiko najdemo v tem
prostoru, to je onesnaženo okolje in
nenehen boj zaradi ekoloških težav?
Vsi pravijo, da je prebivalstvo naše
občine zelo prizadeto zaradi ekološke
onesnaženosti. Vendar pa tu naj ne bi
imeli niti bolnišnice niti drugih insti-
tucij, ki bi pripomogle k odpravljanju
te prizadetosti ali sanaciji povzročite-
ljev in kasnejšemu odpravljanju po-
sledic. Zdi se, kot bi se skupnost sra-
movala tega prostora. Verjetno se bo-
mo srečali z neznosnimi problemi, če
bo skupnost ostajala ob strani in le
nemo opazovala. Dejstvo je, da se zga-
ne le ob raznih nesrečah. Podobno je
tudi z javnimi mediji, tu mislim pred-
vsem TV in Delo. Velenje se pojavi le,
če pride do kakšnega medsebojnega
obračuna ali pa če pride do kakšne
katastrofe. Še o športnih dogodkih ne
poročajo objektivno. Bojim se, da bo
v spremenjeni lokalni samoupravi
nezmožnost vplivanja dotolkla ta pro-
stor.
Država deli tako In
drugače
Ob vsem tem pa imate na republiški
ravni tri predstavnike, kar je v pri-
merjavi s Celjem ogromno. Vendar se
zdi, da tudi ti ne morejo spremeniti
tega odnosa?
S poslanci izredno dobro sodeluje-
mo, vključno z gospodom Rigelnikom.
Vendar, ko je gradivo v skupščinski
proceduri, ga ni mogoče spremeniti.
V bistvu so državne službe tiste, ki
med pripravo gradiva odločajo v naj-
večji meri. Precej hudo je, ko nam
Zavod za zdravstveno zavarovanje,
torej gospod Košir, določa, koliko de-
narja bomo porabili v občini. Gre za
tisti denar, ki smo ga sami pridelali.
Ne zahtevamo miloščine, zahtevamo,
da se v občino vrne naš denar. Zdi se,
da bo lokalna samouprava uničila še
to možnost.
Kaj nameravate ob vsem tem, razen
protestov, še storiti?
Ta prostor je znal sam vedno veliko
narediti. Tako bomo pač sami naredili
dežurno zobno ambulanto in jo sami
plačali, če ne bo šlo drugače. Ne misli-
mo biti enklava, mesto s socialno in
ekološko zapuščenimi ljudmi. Veliko
»dušebrižnikov« nam nenehno svetuje 1
in nas uči, kaj naj naredimo s tujci
v občini. Odgovarjamo lahko le, naj
sami prevzamejo begunski center in
poskrbijo zanj. Ogromne napore bomo
še naprej vlagali v pridobivanje fi-
nančnih sredstev iz republike. Tudi tu
se dogajajo velike nepravičnosti, lani
smo bili med občinami, ki so imele
v proračunu 89 odstotkov poprečne
porabe, letos je »neverjeten popravek«
na 92,4 odstotka. Dogaja se, da neka
občina brez naporov dobi 135 odstot-
kov, druga občina pa si mora nenehno
nekaj prizadevati. Če hočemo kaj na-
rediti, nam preostane le dodatna
obremenitev gospodarstva, seveda ob
varčevanju in racionalnem gospodar-
jenju.
URŠKA SELIŠNIK
Srečko Meh: »Naša prioritetna naloga
je sedaj, v sodelovanju z drugimi obči-
nami, cestna povezava med Koroško
do hrvaške meje. Za Velenjčane je se-
veda najbolj pomembna povezava
z avtocesto v Arji vasi. Ta cesta je za
naš prostor izjemnega pomena.«
Slovesno ob
velikem šmarnu
LJUBLJANA, 15. avgu-
sta (Delo) - Ob prazniku
Marijinega vnebovzetja ali
velikem šmarnu so po mno-
gih slovenskih krajih pri-
pravili večje ali manjše slo-
vesnosti. Zlasti so ta praz-
nik, ki je pri nas tudi dela
prost dan, proslavili na
Brezjah, kamor je prišlo
več kot deset tisoč ljudi.
Certifikati še
doma
MARIBOR, 15. avgusta
(Večer) - V javno mnenjski
raziskavi, ki je zajela 386
telefonskih naročnikov,
naročili pa so jo pri dnev-
niku Večer, ugotavljajo, da
se skoraj polovica anketi-
ranih še ni odločila, kam bo
vložila svoj certifikat. Trije
odstotki vprašanih pravijo,
da o certifikatih premalo
vedo, niti odstotek vpraša-
nih pa svojega certifikata
ne bi prodalo pod ceno.
Med tistimi, ki so certifikat
že vložili, pa je največ takš-
nih, ki so ga zaupali svoje-
mu podjetju.
Petan toži
LJUBLJANA, 15. avgu-
sta (Delo) — Žarko Petan je
na Vrhovno sodišče Repu-
blike Slovenije vložil tožbo
proti sklepu sveta RTV
Slovenija, s katerim ni bil
potrjen za generalnega di-
rektorja. S tem se utegne
imenovanje generalnega
direktorja še dodatno za-
plesti, kajti primer Žarko
Petan je tudi že pred
Ustavnim sodiščem.
Umazanija na poti
v svet
LENDAVA, 15. avgusta
(Delo) - Mejni prehod Dol-
ga vas postaja vsak dan
bolj onesnažen. Dve stra-
nišči v zgradbi mejne poli-
cije in carine ne zadostuje-
ta navalu tovornjakarjev in
potnikov, ki bi se radi olaj-
šali, zato postaja okolica
prehoda pravo minsko po-
lje. V prvi polovici letoš-
njega leta je mejo na tem
prehodu prestopilo 1,3 mi-
lijona potnikov v 300 tisoč
osebnih avtomobilih, 8 ti-
soč avtobusih in 86 tisoč
tovornjakih.
Napolnjena obala
PORTOROŽ, 15. avgusta
(Delo) - Obala je kljub po-
življajočim nočnim ploham
v vročičnem turističnem
vrhuncu dočakala uresni-
čitev svojih upov. Prenoči-
tvene in gostinske zmoglji-
vosti so bile od Debelega
rtiča do Sečovelj zasedene
do zadnjega kotička, bleš-
čeča pa je bila tudi sprem-
ljajoča ponudba.
Kuga 20. stoletja
grozi
LJUBLJANA, 11. avgu-
sta (Dnevnik) - V Sloveniji
živi 11 prijavljenih bolni-
kov, ki so že zboleli za aid-
som. Poleg tega je tudi 49
ljudi, ki so okuženi z viru-
som HIV, vendar še nimajo
bolezni. Po predvidevanjih
naj bi bilo 300-400 okuže-
nih, pričakujejo pa tudi, da
se bo v prihodnjih letih bo-
lezen med narkomani moč-
no razširila.
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
CELJE
Pot na Lavo 22
RAZPISUJE
za šolsko leto 1994/95 vpis
v naslednje oddelke ob delu
STROJNIŠTVO
1.	Srednji program 3-letna šola (poklic): oblikovalec kovin,
monter in upravljalec energetskih naprav, strojni mehanik;
pogoj: dokončana osnovna šola
2.	Srednji program 4-letna šola: strojni tehnik
pogoj: poklic kovinarske stroke
3.	Srednji program 4-letna šola (IZS): specialist zlatar
pogoj: poklic zlatarske stroke
ELEKTROTEHNIKA
Srednji program 4-letna šola
a)	elektrotehnik energetik
b)	elektrotehnik elektronik
pogoj: poklic iz elektrotehniške usmeritve
KEMIJSKA USMERITEV
1.	Srednji program 3-letna šola: kemijski procesničar
pogoj: dokončana osnovna šola
2.	Srednji program 4-letna šola: kemijski tehnik
pogoj: poklic v kemijski stroki
GRADBENIŠTVO
1.	Srednji program 4-letna šola: delovodja v gradbeništvu
pogoj: poklic iz gradbene stroke
2.	Srednji program 4-letna šola: gradbeni tehnik
pogoj: poklic iz gradbene stroke
Vpis bo do 31. avgusta 1994 v tajništvu za izobraževanje ob
delu (D-14, III. nadstropje)
' Informacije tudi po telefonu: 26-521
Št. 33 - 18. avgust 1994
7
Posebni odpadki na
tovarniških dvoriščih
Večina podjetij shranjuje posebne odpadke v sodih na svojih dvoriščih, maloštevilna pa
Iščejo rešitve v spremenjeni tehnologiji ali investirajo v primerno urejene deponije
Ker ni v državi ustreznega prostora za
odlaganje posebnih odpadkov, jih v mnogih
podjetjih kopičijo v neprimernih internih
deponijah, te pa so kar na tovarniških dvo-
riščih. Tudi na Celjskem večini podjetij pro-
blema posebnih odpadkov ni uspelo rešiti,
vsaj nekaterim posledicam umazane tehno-
logije pa so se izognili le tisti, ki so bili
pripravljeni investirati v ekološko čistejšo
proizvodnjo.
Nevarni posebni odpadki terjajo
pozorno odlaganje
Posebni odpadki so tisti, ki so lahko zara-
di količine ali posebnih lastnosti nevarni za
okolje in jih ni mogoče odstranjevati skupaj
s komunalnimi odpadki. Pri posebnih od-
padkih pa moramo ločiti navadne (nenevar-
ne) in nevarne, med slednje sodijo tisti, za
katere je značilna vsaj ena od naslednjih
lastnosti, te pa so eksplozivnost, lahka vnet-
ljivost, povzročanje vžiga drugih snovi, re-
aktivnost, strupenost, jedkost in dražljivost
ali radioaktivnost. Odpadki, ki zahtevajo
poseben nadzor in skrbno ravnanje so od-
padki mineralnega izvora, kovinski odpad-
ki, odpadni oksidi, hidroksidi in soli, od-
padki kislin, lugov in koncentrati soli, od-
padki agrokemičnih pripravkov in farma-
cevtskih izdelkov, odpadki mineralnih olj,
odpadki organskih topil, barv, lakov, lepil,
kitov, odpadki umetnih mas in gumija ter
specifični odpadki bolnišnic.
Sanitarni inšpektorji na Celjskem niti ni-
majo natančnejšega pregleda nad tem, koli-
ko odpadkov posameznih vrst se ustvari
v industriji in obrti, saj sodijo sedaj posebni
odpadki pod neposredno pristojnost repu-
bliške sanitarne inšpekcije, to pa je tudi
eden izmed vzrokov pomanjkljivega nadzo-
ra nad tovrstnimi odpadki. Celjska podjetja
po neuspelem projektu IKROS, ki je predvi-
deval, da naj bi problematiko posebnih od-
padkov reševali pod okriljem republike, ne
vedo ne kam ne kako naj odpadke odlagajo.
Začasne rešitve iščejo v internih deponijah
za tovarniškimi ograjami in odpadke shra-
njujejo v sodih na svojih dvoriščih. Posledi-
ce umazane tehnologije pa se tudi v celjski
regiji neusmiljeno kopičijo. Podjetja so po
zakonu dolžna sama skrbeti za pravilno od-
laganje posebnih odpadkov, kar pomeni, da
jih morajo varno shranjevati in pravočasno
odstranjevati, sicer lahko nastopi preko-
merno onesnaževanje okolja ali ogrožanje
zdravja ljudi. Nevarne posebne odpadke je
možno odstranjevati z ustreznim odlaga-
njem ali sežiganjem, in sicer s takšnimi teh-
ničnimi ukrepi, ki ne povzročajo onesnaže-
vanja zraka, zemlje in vode.
Vsaj vemo, kje so
»Podjetja se reševanja problema posebnih
odpadkov lotevajo zelo različno,« meni vo-
dja celjske sanitarne inšpekcije Anton Ster-
gar. »Ponekod jih skladiščijo v sodih, po-
sebnih posodah, v primerih, ko so lahko
posebni odpadki sekundarne surovine (de-
nimo razna odpadna olja), pa iščejo pomoč
pri podjetjih, ki se ukvarjajo z odstranjeva-
njem teh odpadkov.« Podjetja torej iščejo
povezave s tistimi, ki lahko določene vrste
posebnih odpadkov koristno uporabijo.
A problem je v tem, da proizvajalci odpad-
kov neorganizirano iščejo informacije o po-
djetjih, ki bi vendarle potrebovala določene
vrste odpadkov za nadaljnjo predelavo. Kar
nekaj poskusov, namenjenih vzpostavitvi
povezave med proizvajalci posebnih odpad-
kov na eni strani in odjemalci na drugi, je
propadlo. Kot na primer ideja o borzi se-
kundarnih surovin, ki naj bi jo izpeljala
slovenska gospodarska zbornica, tudi ta
v praksi ni zaživela.
»Posebnim odpadkom se ni mogoče izog-
niti, lahko pa nadzorujemo, kako z njimi
ravnajo. Bolje je, da so na dvoriščih, kjer
vemo zanje, kot pa da se izgubljajo neznano
kam,« pravi Stergar. In vendar je to dvore-
zen meč, saj bi se morali zanašati na veliko
stopnjo ekološke zavesti, ki pa je nemalo-
krat vprašljiva. Kajti dejstvo je, da tam,
kjer odpadki v proizvodnem procesu nasta-
jajo, pa jih ni ne na dvorišču ne kje drugje,
lahko v najbolj črni varianti predvidevamo,
da so jih odložili v reko, smetišče ali na
kako drugo neprimerno mesto. Kvaliteti
nadzora nad odpadki pa, kot rečeno, ne bi
mogli pripisati zadovoljive učinkovitosti.
V Celju je največja proizvajalka posebnih
odpadkov Cinkarna, ki letno proizvede oko-
li 100 tisoč ton odpadkov, od tega je približ-
no 90 odstotkov odpadne sadre. Po Stergar-
jevih besedah je Cinkarna edino celjsko po-
-djetje z verificirano deponijo posebnih od-
padkov. Sadro, ki je problematična pred-
vsem zaradi velike količine, v celoti odlaga-
jo v deponijo Za travnikom, medtem ko
odlaganje v odlagališče Bukovžlak postopo-
ma opuščajo. Manjši del odpadkov, razna
olja in odpadna topila, shranjujejo sprva
v skladišču za gorljive snovi, nakar jih na-
menijo za reciklažo ali v predelavo. Nekate-
ri odpadki, ki so jih morali včasih odlagati,
postajajo danes tržno blago, kot na primer
piritni ogorki.
Po oceni Antona Stergarja je odstranjeva-
nje odpadkov najbolj kritično pri podjetju
Aero, saj v proizvodni nastanejo velike koli-
čine tekočih odpadkov, raznih topil, katerih
predelava pa je tehnološko zahtevnejša. Ker
pa nastajajo v večjih količinah, je tudi shra-
njevanje bolj problematično. Skladiščijo jih
v zaprtih sodih na dvorišču. Med večjimi
proizvajalci posebnih odpadkov sta tudi po-
djetji Aurea, kjer proizvajajo relativno veli-
ko galvanskih odpadkov, ter Emo. Tudi Žič-
na mora deponirati precej odpadkov, to pa
so predvsem odpadna olja, uporabna za na-
daljnjo predelavo. »Podjetja skušajo reševa-
ti to problematiko samoiniciativno, a mno-
go poskusov je spodletelo,« pravi Stergar,
»ker so bili tehnološko neučinkoviti ali pa
finančno prezahtevni.«
Zahteve po ekološko čistejši
tehnologiji
V ostalih občinah celjske regije opisujejo
sanitarni inšpektorji podobno sliko, ki potr-
juje, da ostaja problem shranjevanja odpad-
kov večinoma nerešen. Nekateri odpadki
obležijo kar v posodah na dvoriščih, določe-
ne pa podjetja uspejo dati v predelavo.
V žalski občini ocenjujejo, da je osem podje-
tij, ki te problematike niso rešila. V vseh
delih regije so podjetja, v katerih ne vedo,
kam z odpadki; tista, kjer so vendarle našli
ustrezne rešitve, pa so redka. V Pivovarni
Laško pravijo, da sodelujejo z Dinosom, ka-
mor odpošiljajo papirne odpadke in tudi
steklo, medtem ko odpadke iz trafopostaj,
transformatorska olja, izvažajo v Francijo.
Denimo, da bi ta povezava odpovedala, po-
tem bi jih tudi oni pričeli kopičiti na dvoriš-
ču. V Mozirju povezava s podjetji, ki se
ukvarjajo s predelavo odpadkov, menda do-
bro deluje, seveda pa imajo opraviti s precej
manjšo količino posebnih odpadkov kot
v drugih občinah. V Velenju pristopajo po-
djetja k odpadkom bolj ali manj uspešno.
V	Gorenju ocenjujejo, da so v spremembo
tehnologije, s katero so dosegli zmanjšanje
količine posebnih odpadkov, v šestih letih
investirali okoli 10 milijonov DEM. Kljub
spremenjeni tehnologiji pa se niso mogli
izogniti odpadnemu emajlu, tako da ga za
zdaj odlagajo v interni deponiji na dvorišču.
V	Šentjurju je največji proizvajalec poseb-
nih odpadkov Alpos, kjer pa bodo proble-
matične odpadke iz lakirnice odpravili
z lastno sežigalno napravo. Kot navajajo, so
se v ekološkem delu opreme osredotočili na
dva sklopa: v prvega sodi sodobna čistilna
naprava za prečiščevanje odpadne tehnolo-
ške vode, ki nastaja v procesu praškastega
barvanja, v drugega pa moderna pirolitična
naprava za razlakiranje kovinskih obešal.
Menda imajo podobno napravo v Sloveniji
samo v Revozu iz Novega mesta. Obe napra-
vi naj bi pričeli obratovati v začetku okto-
bra. Razlogi za ta ekološki projekt, v kate-
rega so investirali okoli 6 milijonov DEM,
so tehnološki in ekološki - stara lakirnica je
tehnološko zastarela in več ne ustreza pogo-
jem sedanjega tržišča, obenem pa je bila
ekološko oporečna.
Zahodnoevropsko tržišče nekatera po-
djetja tako rekoč prisiljuje v dodatne ekolo-
ške investicije, saj tehnološko umazana po-
djetja bije slab glas med konkurenco. Po-
temtakem se nekatera podjetja vendarle lo-
tevajo vlaganj v spremembo tehnologije,
urejanja deponij in celo izvažanja odpad-
kov. Zaradi poslovanja navzven ali ekolo-
ške zavesti? Kakorkoli že, večina podjetij na
Celjskem bi nujno potrebovala ustrezno de-
ponijo, regijsko ali državno, pa tudi mobil-
ne sežigalnice posebnih odpadkov. Tako za-
radi podjetniških referenc kot tudi zaradi
ekološke naložbe za prihodnost.
KSENIJA LEKIĆ
Št. 33 - 18. avgust 1994
8
Nazaj v normalnost
Skupina The Big Band Back
to Normal se je kolektivno
vključila v belgijsko humani-
tarno organizacijo Causses
Communes (Skupne stvari).
Skupaj s somišljeniki, ki niso
glasbeniki, se v vročem avgu-
stu ukvarjajo z begunskimi
otroci v celjskem zbirnem cen-
tru v Ribarjevi ulici.
Ne ponujajo humanitarne
pomoči temveč humanost!
Razvijajo otroško ustvarjal-
nost in krepijo njihovo samo-
zaupanje. V ta namen so vzpo-
stavili več delavnic: mehanič-
no, glasbeno, likovno, plesno,
gledališko, fotografsko...
Še največ uspeha imajo
glasbene delavnice. Avtor ce-
lotnega projekta Pierre-Etien-
ne zatrjuje, da jim bo uspelo
ustvariti begunski band in ga
naučiti osnov glasbenega
ustvarjanja. Zapustili mu bo-
do stare instrumente, ki jih
z znanjem in ljubeznijo obnav-
lja Jacqes, medtem ko dobro-
dušni Michel izdeluje pihala iz
priročnih materialov.
Daniele, 25-letna Newyor-
čanka, ki je končala študij kla-
virja v rodnem velemestu, na
Kraljevem konservatoriju
v Liegeu pa še študij kompozi-
cije in improvizacije, je bolj
kritična. Begunec otroke uči
igranja na električni klavir.
Sedemnajst učencev ima in
pravi, da je večini zgolj do za-
pravljanja časa. Ima pa tri na-
darjene učenke, ki za učenje
izkoristijo tudi čas, predviden
za počitek. »Želim, da nada-
ljujejo z glasbenim izobraže-
vanjem«, pravi.
Najbolj nesrečno v usodo
vdan je igralec Patrick. Ostali
pravijo, da je v Belgiji znan
kot odličen izvajalec »boxing
theatra«. Nameraval je vzpo-
staviti gledališko dejavnost,
toda komunikacijske težave so
zaenkrat prevelike, zato be-
guncem popravlja čevlje. »Ta-
ko storim nekaj koristnega za-
nje,« komentira. Trombonist
Yves, ki je zaradi krpanja
zračnic dobil vzdevek »ventil
guy«, pa v mehanični delavnici
otroke s spremenljivim uspe-
hom uči sestavljanja in po-
pravljanja koles. Skuša jih na-
učiti, da veliko zmorejo sami,
če to želijo.
Belgijci pravijo, da imajo
begunci dovolj kvalitetne pre-
hrane, čiste postelje in streho
nad glavo, čudijo pa se nevidni
a trdni meji, ki preprečuje so-
delovanje med meščani in be-
gunci. Povedo, da smisel svo-
jega početja vidijo v medkul-
turnem sodelovanju, ki naj
premošča civilizacijske razli-
ke. Prepričani so, da moramo
vsi skupaj graditi prihodnost
na skupnih stvareh.
Dvomljiva prihodnost
Begunski center Celje deluje
od aprila 1992. Trenutno je
v njem 631 beguncev, od tega
jih je 450 v Ribarjevi in 181 na
Teharjah. Otrok je 260. Skoraj
vsi begunci (98 odstotkov) so
muslimanske narodnosti. Tri
četrtine jih je z zahodnega in
osrednjega dela Bosne, ki so ga
bosanski Srbi etično očistili.
Pretežno so neizobraženi, ve-
čina je revnih. Jean-Phil pra-
vilno ugotavlja, da je neumno,
da večina beguncev le poseda.
»Zdelo bi se mi veliko pamet-
neje, če bi v centru ustanovili
različne delavnice, saj ima ve-
čina določene ročne spretnosti
in ustrezno znanje. Z delom bi
si vrnili dostojanstvo, samo-
spoštovanje, pa tudi zaslužili
bi nekaj in razbremenili druž-
bo«. Prav ima. Ker se večina
beguncev nikoli ne bo vrnila
v rodne kraje, ker se preprosto
nimajo kam vrniti, je vsem ra-
zumnim jasno, da je potrebno
čimprej začeti s procesi vklju-
čevanja v ustvarjalni del slo-
venske družbe. Ce ta tega ne
bo želela ali sposobna uresni-
čiti, bodo to storila kriminalna
združenja.
»O prihodnosti beguncev
bodo odločali drugi,« pravi
upravnik centra Ludvik
Krajne. »Trudimo se, da meš-
čanom povzročamo čim manj
težav«.
Belgijci o tem ne razpravlja-
jo. Zavedajo se, da reševanje
teh problemov ni v njihovi mo-
či. To tudi ni bil namen njiho-
vega enomesečnega delovanja.
Svoje poslanstvo opravljajo
vsak dan, velikokrat do 10. ure
zvečer, ob nedeljah pa vodijo
otroke na izlete po bližnji oko-
lici. Tako prostega časa tako-
rekoč nimajo. Pozno zvečer pa
si občasno v Bar-flyju privoš-
čijo vrček hladnega »laščana«
ter se razgovorijo.
»Pred dvema letoma sem bi-
la s podobno organizacijo
v Palestini v Gazi. Bilo je
obupno. Ljudje so še vedno
prebivali v šotorih in že deset-
letja se ni nič spremenilo. To-
da letos se je začelo spreminja-
ti na bolje. Reči hočem, da pri
vas ni razlogov za obup,« pravi
drobna, simpatična 25-letna
Alexis, ki ji nihče ne bi priso-
dil, da poučuje otroke v zlo-
glasnem Bronxu domačega
New Yorka. Najstarejši član,
42-letni Jean-Lou, ki je v sre-
dini sedemdesetih prekrižaril
Evropo z belgijsko-francosko
različico musicala Hair, filo-
zofsko doda: »Stvari se ven-
darle spreminjajo na bolje in
življenje me je naučilo, da je to
najpomembnejše.«
BOŠTJAN VOLF
Foto: SHERPA
Člani Back to Normal in Causses Communes vabijo mestne
glasbenike, slikarje, kiparje, igralce in plesalce, da se jim pri-
družijo. Prepričani so, da bodo s skupnimi močmi uspeli vzpo-
staviti ustvarjalno medkulturno sodelovanje Celjanov, begun-
cev in svojih članov.
Skupina naproša Celjane za pomoč za uspešno izvedbo delav-
nic. Glasbena delavnica se bo razveselila rabljenih ali pokvarje-
nih glasbil, ki jih bodo obnovili, ter rabljenih strun za kitare.
Gledališka delavnica naproša za ostanke raznovrstnega blaga
in materiala za izdelavo kulis ter rabljene lutke in materiale za
izdelavo le-teh. Slikarska delavnica potrebuje papir, barve in
barvne svinčnike vseh vrst. Mehanična delavnica bi potrebovala
razno rabljeno ročno orodje, zavržena kolesa, zračnice, ven-
tilčke in gume zanje. Skupaj z otroci se bodo razveselili kakrš-
nihkoli zavrženih igrač. Ker želijo polepšati okolje, prosijo za
rabljeno vrtnarsko orodje ter sadike za rože.
Skupino Back to Normal lahko obiščete v Zbirnem centru
v Ribarjevi ulici ali pokličete na telefon 441-024.
*Ventil guy« v akciji v delavnici ročnih spretnosti.
The big band Back to normal v družbi begunskih otrok, za katere niso prinesli humanitarne
pomoči, pač pa humanost in kup aktivnosti v zanimivih delavnicah.
Iz glasbene delavnice.
Mavričarji ven
LJUBLJANA, 11. avgu-
sta (Dnevnik) - Mestna sa-
nitarna inšpekcija je odlo-
čila, da morajo mavričarji,
nekakšni sodobni hipiji, do
16. avgusta zapustiti pro-
store vojašnice na Metel-
kovi.
Državljanstvo brez
privilegijev
KOPER, 15. avgusta
(Delo) - Italo Castenetto, ki
je na italijanskem konzula-
tu v Kopru zadolžen za
vprašanja državljanstva, je
zavrnil govorice o posebnih
privilegijih za tiste, ki bodo
dobili italijansko držav-
ljanstvo. Novi italijanski
državljani bi za minimalno
pokojnino morali živeti
v Italiji. Slovenski držav-
ljani, ki že prejemajo itali-
janske pokojnine, teh ne
bodo izgubili, tudi če ne
bodo imeli njihovega dr-
žavljanstva.
V Slomškov
spomin
VUZENICA, 14. avgusta
(Večer) - V cerkvi sv. Niko-
laja je mariborski škof dr.
Franc Kramberger maševal
za Slomškovo beatifikaci-
jo, po maši pa je zbranim
spregovoril o Slomškovem
delu v Vuzenici in o pome-
nu njegove osebnosti za
slovensko zgodovino nas-
ploh, nato pa je še blago-
slovil Slomškovo sobo in
spominsko ploščo.
Za čiste zobe
LJUBLJANA, 14. avgu-
sta (Republika) - Vseslo-
venskega tekmovanja os-
novnošolcev pod geslom Za
čiste zobe se je letos udele-
žilo 424 osnovnih šol ter 16
šol s prilagojenim progra-
mom in zavodov za inva-
lidno mladino. Tekmovanje
se je sedaj prevesilo v dru-
go polovico, stomatološki
oddelek	Slovenskega
zdravniškega društva pa je
pripravilo nova priznanja,
nalepke in zloženke.
Prašičje farme ne
bodo zaprli
IŽAKOVCI, 13. avgusta
(Republika) - Naekološkem
taboru so največ pozorno-
sti namenili velikim grad-
njam ob reki Muri in njiho-
vem vplivu na okolico.
Mladi raziskovalci so ugo-
tavljali vpliv prašičje far-
me Nemščak v Ižakovcih.
Ugotovili so, da je zaradi
nitratov v vodi v vasi tri-
krat več splavov in 20 od-
stotkov več predčasnih po-
rodov. Državni sekretar za
kmetijstvo Ivan Obal je za-
vrnil zahteve po takojš-
njem zaprtju prašičje far-
me, povedali pa so tudi, da
so v tovarni zmanjšali pro-
izvodnjo.
Manj kriminala
LJUBLJANA, 13. avgu-
sta (Republika) — V prvi po-
lovici leta so v Sloveniji za-
beležili 20.558 kaznivih de-
janj oziroma 6 odstotkov
manj kot lani. Kljub temu
pa izvedenci ugotavljajo,
da bo se število kaznivih
dejanj povečalo. Po številu
storjenih, ne pa odkritih
kaznivih dejanj, prednjači
slovenska prestolnica
z okolico.
The big band »Back to normal« v Bar-flyu
S koncertom petnajst članske skupine
Back to Normal, ki bo drevi ob 23. uri
v celjskem Barflyu, omenjeni kljub začenja
jesensko sezono četrtkovih boemskih veče-
rov. Skupino sestavljajo umetniki različ-
nih usmeritev. Večina je profesionalnih
glasbenikov, med njimi pa najdemo tudi
slikarje, kiparje, igralce, pesnike, plesalce,
filozofe...
Njihovo glasbo lahko označimo kot ne-
definirano mešanico izrazne ustvarjalnosti
jazza, ročka in eksperimentalne glasbe.
Prvi koncert so imeli junija 1991 v veliki
dvorani Kraljevega konservatorija v do-
mačem Liegu. Igrali so v Belgiji, Franciji,
Švici in Poljski. Sodelovali so z nekaterimi
znanimi glasbeniki, med drugim tudi s Te-
dom Miltonom. Oktobra bodo končali CD
prvenec in se odpravili na evropsko turne-
jo v okviru katere načrtujejo tudi nekaj
koncertov v Sloveniji. V okviru skupine so
pred poldrugim letom formirali zanimivo
rap skupino Allacasamer attack.
Št. 33 - 18. avgust 1994
9|
»Olcarske« šege in opravila
Kakšna škoda, če prireditev v Vltanßu ne bi postala turistična stalnlcal
Neki dan pred vitanjsko prireditvijo smo
lahko med pogovorom ob TV okrogli mizi sli-
šali, da polovico Slovenije pokrivajo gozdovi.
Tako bi lahko rekli, da je gozdarstvo kmetij-
stvu kar enakovredno, vendar v narodopisnem
pogledu manj prikazovana panoga. Ker pa so
bile v preteklosti velike gozdne površine v ro-
kah veleposestnikov, takšnih in drugačnih, je
obstojal tudi »olcarski« stan, enako reven kot
recimo viničarski.
Pohorski »olcarji« so bili tudi etnološko ne-
kaj posebnega - drugačni kot gornjesavinjski
in zadrečki, ki so bili tesno prepleteni tudi
s splavarstvom. Vrh tega je Vitanje vsajeno
v pejsaž mogočnih host, do tja je moč priti
samo skozi ozke tesni gozdnih pobočji, pa je
tako trg oder z naravno kulisarijo.
Pred leti je vitanjsko turistično društvo za-
slutilo, da bi ta »olcarska« posebnost mogla
biti turistično privlačna in je tudi bila, le da ji
prehitro začelo zmanjkovati sape. Da bi dobili
nov pospešek, so turistični delavci letos posku-
sili tudi s tekmovalno obliko med kraji v vi-
tanjski okolici. Pravijo, da je bilo že v soboto
veselo, menda bolj zato, ker so Pohorci po
naravi veseli ljudje, in manj zato, ker so dali
»olcariji« še žuriranje. Lahko bi vse skupaj
proglasili še za »ful—špon« in za »mega« — če bi
bil tamkajšnji »volk« »monast«, bi bilo vse
skupaj limonada. Kaj bi takšno kleno izročilo
s takimi priveski.
V nedeljo so dopoldne tekmovale v gozdar-
skih veščinah skupine iz Vitanja, Spodnjega
Doliča (zmagovalci - na fotografiji), Ljubinice,
Hudinje in Brezna. Popoldan pa so prikazali
šege in opravila pod geslom »olcarski vsak-
dan«. Slavka Vetriha, ki je pobudnik in duša
tega dogajanja, zaboli v ušesu, če kdo reče
holcarija, namesto olcarija. Pač priostren po-
sluh tega sodobnega Jurija Vodovnika.
Hvale in priznanja vredna sta resen in po-
globljen pristop k ponazarjanju starih »olcar-
skih« šeg, življenjskega utripa in dela. To velja
prav za vse skupine, tako za »selitev olcarske
družine« (Spodnji Dolič), »olcarski vsakdan«
(Hudinja), za ovčarska opravila (Ljubinica), za
»prevoz skromne olcarske bale« (Vitanje) in
»zabijanje pilot'n« (Brezen). V preteklost so
sodih tudi fantje, ki so v ovčjih mehih nosili
v mlin, bolj sodobna pa je bila skupina gozd-
nih delavcev. Predvsem se je vsaka od prvih
štirih skupin trudila ustvariti čim vernejšo po-
dobo dogajanja, oprave in orodja v izbranem
časovnm obdobju. Vsaj nekaj primerov oblačil
iz hodnega platna smo lahko videli, kar precej
v cokle in volnene nogavice, ali pa »punčuhe«
obutih nog, preprosto oblečenih in bosonogih,
lesenega pribora in posodja, kmečkih vozov in
imenitno opravljenih vpreg. Videli smo lahko
zasilno gozdarsko kolibo iz lubja, ognjišče za
kotel, iz železa in jekla domačih fužin izdela-
nega gozdarskega orodja. Vrh vsega so se na-
stopajoči, tako v povorki kot tudi pozneje na
prizorišču, izkazali za imenitne igralce, ki so
bili sicer židane volje, niso pa prestopili meje,
da bi zganjali cirkusantstvo in bi »frise pokali«
iz svojega, vsega spoštovanja vrednega stanu.
Tak nastop pa le ni od muh in povzroči tudi
tremo, pa bilo treba spregledati pomankljivo-
sti, da v cokle obuti »olcarji« pač niso premogli
ročnih ur in podobno.
Ker pri prikazu opravil in ljudski obrti niso
sodelovale vse skupine (videli smo model po-
horske venecianke, mlačev ovsa, izdelavo
škriljne kritine in »krancljarice«), je bilo težko
odločiti, kateri naj bi bih boljši od drugih.
Glede prikaza podob iz življenja gozdnih de-
lavcev se je ocenjevalna skupina vendarle od-
ločila, da so bila najbolj prikupna in je najbolj
dregnila v čustva ravno »olcarska družina«, ki
se seli od enega gospodarja do drugega, iz
enega skromnega hostarskega domeka v dru-
gega.
Res bi bila škoda, če bi se te etno-skupine
z vitanjskega Pohorja upehale, če bi bile delež-
ne premalo pomoči in vzpodbude. Dozoreli so,
da izročilo svojih prednikov pokažejo še širše-
mu občinstvu, čeprav se nad svojim domačim
tudi ne morejo pritoževati. Če turistični profe-
sionalizem v kraje, kjer se vsaj v približno
avtetičnem okolju ohranjaja bogastvo ljudske-
ga izročila, ne bo voljan in sposoben pripeljati
takih doživetij željnih turistov (ne morejo goz-
dovi, njive in kmetije potovati v turistična
središča), potem seveda tudi najbolj zagreti
poustvarjalci »gledališča narodove preteklosti
in izvirnosti« ne bodo imeli spodbude. Tak
kraj je zanesljivo Vitanje s svojim čudovitim
zaledjem in ljudmi.
JURE KRAŠOVEC
Foto: MATEJ NAREKS
Jubilej pobreških gasilcev
Pretekli teden so slavili v Gasilskem društvu Po-
brežje, kjer so gasilci pripravili slovesno počastitev 70.
obletnice delovanja svojega društva.
Visoki jubilej so pobreški gasilci zaznamovali s so-
botno slavnostno sejo, na kateri so orisaU uspehe in
doživetja v 70 letih dela, na nedeljski slovesnosti pa so
razvili nov prapor. Slavnostni govorniki, predsednik
Skupščine Mozirje Franc Miklavc, predsednik KS
Rečica Anton Hribernik in predsednik OGZ Franc
Trbovšek, so društvu zaželeli še obilo uspehov pri
nadaljnjem delu in seveda čim manj nesreč. Na nedelj-
ski slovesnosti so podelili tudi priznanja, GD Pobrežje
je prejelo gasilsko plamenico H. stopnje in plaketo.
Republiška odlikovanja so prejeli še Franc Turk, Mar-
jana Firšt, Ivan Žunter in Jože First. Z občinskimi
priznanji pa so okitili Ireno Fingšt, Draga Melavca,
Franca Tkavca, Ivana Bitenca in Alojza Firšta. us
Vodi Cankar
Po dveh tednih glasovanja
za osebnost meseca avgusta
vodi celjski atlet Gregor Can-
kar, s skupno 17 glasovi. Na
drugem mestu in tretjem me-
stu pa sta vodja celjske patro-
nažne službe Vida Zupane in
bolniški kurat Anton Ratej
s 14 glasovi.
Minuli teden je največ gla-
sov - 6 - dobil Vinko Skale, na
drugem mestu sta Vinko La-
vrinc in Anton Ratej, ki sta
dobila po pet glasov, sledijo pa
Jelko Vidmar, Gregor Cankar,
Zvone Štorman in Rudi Rutar,-
ki so prejeli po dva glasova. Po
en glas so prejeli Vida Zupane,
Anton Dornik, Boštjan Stra-
šek, Rolando Kresnik, Peter
Lipovšek, Silva Mikuž, Rolan-
do Pušnik, Izidor Pečovnik,
Dušan Polimac in dr. Stevan
Džordževič.
V mesecu avgustu smo sku-
paj prejeli 113 vaših glasovnic.
D.S.
KUPON
Osebnost avgusta na Celjskem
Ime in priimek:_
področje, položaj:_
Zanj glasujem, ker:_
Moje ime:_
Naslov:_
Slava vam, ki ste z nami
Nedeljsko dopoldne v Lu-
čah so obogatili planinci, ki
so pripravili proslavo ob
100-letnici shoda Slovenske-
ga planinskega društva
v Lučah.
Nedeljska slovesnost je bi-
la spomin na znameniti po-
hod 16. avgusta 1894, ko so
se člani Savinjske podružni-
ce Slovenskega planinskega
društva zbrali v Lučah. Do-
mačini so pripravili sprejem
na mostu pred gasilskim do-
mom, planince pa so pozdra-
vili z govori in godbo na pi-
hala. Najbolj pomembno je
to, da je planince na tran-
sparentu, v takrat nemško
govoreči deželi, sprejel napis
v slovenskem jeziku: »Slava
vam, ki ste z nami«. Planinci
so tisti dan preživeli v Lu-
čah, naslednji dan pa so se
odpravili na Moličko peč,
kjer so slavnostno odprU
Kocbekovo kočo, ki je bila
takrat prva slovenska pla-
ninska postojanka v teh
gorah.
Slavnostni govornik na
nedeljski prireditvi, pred-
sednik Savinjskega meddru-
štvenega odbora Martin Au-
breeht je poudaril izreden
pomen, ki ga je imel za slo-
venstvo takraten shod pla-
nincev. Po končani proslavi
v Lučah so se planinci name-
sto na Moličko peč, kjer je
sedaj le kapela, planinske
koče pa ni, odpravili v kočo
na Loki pod Raduho, kjer so
v kapelici pripravili še mašo
za padle v gorah. Podobno
obeležitev pomembnega do-
godka izpred sto let so v Lu-
čah pripravili že pred deseti-
mi leti.
US
Foto: SHERPA
Da je planinstvo pomemben del lučkega življenja, dokazujejo
tudi mladi, ki so se zbrali na proslavi znamenitega pohoda
izpred 100 let.
Planinstvo
v Grižah
Planinsko društvo Za-
bukovica je ob 100-letni-
ci Planinske zveze Slove-
nije izdalo brošuro Pla-
ninstvo v našem kraju.
V njej obravnava zgo-
dovino planinarjenja
v Sloveniji, nastanek Pla-
ninske zveze Slovenije,
razvoj planinarjenja
v Savinjski dolini in za-
četke organiziranega pla-
ninarjenja, največji del
brošure pa je namenjen
planinskemu društvu Za-
bukovica, ki vključuje tu-
di planince iz Griž. Opi-
sane so vse pomembnejše
točke v dolgih letih plani-
narjenja v tem kraju, na-
vedeni so glavni nosilci te
aktivnosti, opisano je,
kako so gradili dom na
Homu, kako so markirali
planinske poti, urejevali
planinske postojanke,
vključevali v svoje vrste
najmlajše, kako so orga-
nizirali in še organizirajo
razne pohode, planinske
tabore idr.
Ob koncu so navedli še
rastline, ki so na njiho-
vem področju zaščitene.
Brošuro so priredili po
raziskovalni nalogi OŠ
Griže in dopolnili z iz-
vlečki iz arhiva Planin-
skega društva Zabuko-
vica-Griže.
TONE TAVČAR
Šmihel vabi
V Šmihelu nad Mozirjem se pripravljajo na zadnjo
tradicionalno turistično prireditev v Zgornji Savinjski
dolini.
Šmihelani letos že 18. pripravljajo Ovčarski praznik,
ki bo v soboto, 20. avgusta. V okviru prireditve bodo ob
14. uri pripravili pogovor na temo dopolnilne dejavno-
sti na kmetiji, ob 16. uri pa bodo prikazali izviren
utrinek življenja ljudi pod Goltmi izpred desetletij.
Ves čas prireditve bo razstava domače obrti in ročnih
del, seveda pa bodo poskrbeli tudi za pokušino dobrot
iz kmečke kuhinje. Lanski Ovčarski praznik je izredno
popestril tradicionalne prireditve v Zgornji Savinjski
dolini, zato upamo, da bodo tudi letos organizatorji
pripravili bogat program, ki bo zanimiv za mnoge
obiskovalce.	yg
Št. 33 - 18. avgust 1994
lio
V veljavi zakon o a v d i o
in video dejavnosti
Na eni od zadnjih sej pred poletnimi
počitnicami so v slovenskem parla-
mentu sprejeli zakon o pogojih za
opravljanje reproduktivne video in av-
dio dejavnosti, ki je po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije že pri-
čel veljati.
Za sprejetje tega zakona so se doma-
či založniki ter distributerji s področja
glasbe in filma zavzemali že vrsto let,
a s precejšnjim neuspehom, saj smo
bili v obdobju, ko so bile objektivno
v ospredju mnogo pomembnejše teme,
s katerimi so se naši poslanci ukvarja-
li. Prav tako so bili in so še prisotni
številni lobiji, ki se zavzemajo za mak-
simalno mogoče zavlačevanje celovite-
ga zakona o avtorskih pravicah, saj je
znano, da televizijske hiše, radio po-
staje in časopisi množično uporabljajo
tuje materiale od fotografij, tekstov,
pesmi, videospotov do satelitskih pro-
gramov, za katere sploh ne plačujejo
odstotkov, ki bi jim dovoljevali upora-
bo teh gradiv. Seveda drži, da marsi-
kateri medij ne bi prenesel tovrstnih
stroškov in bi bankrotiral, vendar pa
je dejstvo, da so po vseh državah z ure-
jeno zakonodajo pravila igre takšna in
kdor ni sposoben plačevati vseh stro-
škov na trgu preprosto ne more eksi-
stirati.
Zakon o avdio in video dejavnosti je
tako namenjen predvsem preprečeva-
nju nelegalnega razpečevanja, proda-
janja in izposojevanja avdio in video
kaset. Tako bo torej konec prizorov, ko
smo na različnih stojnicah lahko ku-
povali razne tehno ali rock mixe oz. si
v videotekah sposojali kasete z veliki-
mi hiti, ki so jih sočasno vrteli v kine-
matografih, opremljene pa so bile s fo-
tokopiranimi ovitki, saj tovrstni filmi
lahko v videoteke pridejo šele z zami-
kom nekaj mesecev. Zakon je tudi re-
striktiven do video filmov s tujimi
podnapisi, tu se misli predvsem na hr-
vaške in srbske, ki se lahko izposojajo
le še eno leto. Novost je tudi uvedba t.i.
banderol, ki bi naj v veljavo stopile
v jeseni in s katerimi bo opremljena
vsaka video kaseta. Njihova cena bo
predvidoma 150 oz. 250 tolarjev, denar
iz tega sklada pa bo namenjen za
ustvarjanje domačega slovenskega
filma.
Skratka, dolgo pričakovani zakon
smo dobili, po dopustniškem zatišju
pa lahko pričakujemo pospešeno delo
inšpekcijskih služb, ki imajo možnost
za neupoštevanje tega zakona sprožiti
sankcije tudi v višini milijona tolarjev.
BORIS GORUPIČ
Z glasbo človek duhovno raste
Direktor velenjske glasbene šole mag. Ivan Marin o ustanovitvi visoke glasbene
šole
Ivan Marin, direktor nižje in
srednje glasbene šole v Vele-
nju, se loteva zahtevnega pro-
jekta, ki bi nadarjenim za
glasbo omogočil pridobitev vi-
skošolske glasbene izobrazbe
kar na domačih tleh.
Namenil se je ustanoviti Vi-
soko šolo za glasbo in orgelski
center v Velenju, ki naj bi jo
vodili znani glasbeni pedago-
gi, s tem pa bi bila mladim
talentom dana priložnost za
kvalitetno izobrazbo na tem
področju. Obenem raste
z glasbo duhovno življenje
vseh ljudi.
Magister Marin, od kdaj
ustvarjalno delujete v Ve-
lemu?
Že od leta 1957.
Prav gotovo izhajate iz glas-
bene družine, ki poustvarja in
ustvarja glasbo?
Res je, moj oče je bil kapel-
nik rudarske godbe, tudi stric
je bil glasbenik.
Glasbeno družinsko tradici-
jo nadaljujeta tudi vaša otro-
ka. A najprej povejte, zakaj ste
naposled izbrali glasbo, ko pa
ste bili najprej elektrotehnik?
Želel sem postati tonski in-
ženir. Prav v tem poklicu sem
videl prihodnost in čutil elek-
troniko, ki se je približevala
s hitrimi koraki. Žal pri nas ta
študij še ni bil mogoč.
Zdaj ste direktor glasbene
šole. Komaj ste zaprli vrata
nižji glasbeni šoli in prvemu
razredu srednje glasbene šole,
že so pred vami programi za
poletje.
Začenjamo mednarodno po-
letno šolo. Na stotine mladih
talentov iz vsega sveta je prav
v tej stavbi doživljalo najlepše
trnutke svojega življenja. Le-
tos praznujemo že deset let
uspešnega dela. Odprli bomo
šole svetovno znanih mojstrov
za kitare, komorne igre, klavir
in mednarodno violinsko šolo
Igorja Ozima, že v naslednjih
letih pa bomo dejavnost razši-.
rili še na saksofon in trobila
ter orgelsko šolo.
Vrh žlahtne umetnosti v Ve-
lenju in okolici, od koder izha-
ja veliko število glasbenih ta-
lentov, bo visoka glasbena šo-
la. Zakaj ste se odločili za ta
zahteven projekt?
V srednjih glasbenih šolah
so slepe ulice. Za razliko od
šolanja v tujini se pri nas izo-
braževanje na nekaterih in-
strumentih neha že na tej
stopnji.
Katere instrumente imate
v mislih?
Harmoniko, kitaro, sakso-
fon in tolkala. Za vse te instru-
mente v Sloveniji ni visokošol-
skega izobraževanja.
Kako pa je s kandidati za
visokošolski študij?
Vse srednje šole smo zapro-
sili, naj učence seznanijo z vi-
sokošolskim študijem in pre-
pričani smo, da bo vpis več kot
zadovoljiv. Pripravili smo pro-
jekt, ki smo ga poimenovali
Visoka šola za glasbo in orgel-
ski center. Menda smo doslej
tudi edini na Slovenskem, ki
poučujemo orgle na nižji in
srednji glasbeni šoli. Še pose-
bej smo zadovoljni, ker krasijo
notranjost naše šole tudi elek-
tronske orgle.
Glasbena šola je dobila svo-
je prostore leta 1985, takrat so
gradnjo podprli starši in ve-
lenjska občina. Bodo prostori
ustrezali tudi razširjeni dejav-
nosti?
Nujna bo razširitev, pri tem
pa imamo srečo, saj je občina
pripravljena podpreti dozida-
vo šole. Na pomoč so priprav-
ljeni priskočiti tudi mnogi
drugi, ki čutijo, kako po-
membno je glasbeno izobraže-
vanje.
Ste z visokošolskimi učitelji
že sklenili kakšne dogovore?
Ustreznih kadrov doslej pri
nas ni bilo, saj so poučevali
v tujini. Vendar pa računamo,
da se bodo ti slovenski učitelji
vrnili v Slovenijo.
Visoka glasbena šola v Vele-
nju bi pomenila sam vrh muzi-
ciranja. Ali vidite njen pomen
še v čem drugem?
S tako šolo bomo izobrazili
množico	reproduktivnih
ustvarjalcev, kvalitete na višji
ravni pa ni potrebno posebej
poudarjati. Seveda pa bi lahko
z novimi kvalitetnimi kadri
aktivirali tudi več poslušalcev.
VINKO ŠMAJS
Ivan Marín: »Glasba je tista
čudežna ptica, ki vcepi otroku
plemenitost.«
Po likovno
znanje
Zveza kulturnih organi-
zacij Slovenije je v Rogaški
Slatini pripravila Poletno
likovno šolo. Gre za 8-
dnevni tečaj za odrasle, za
začetnike ter likovnike, pe-
dagoge in študente, ki si
želijo še več znanja. Pro-
gram sestavljata praktični
in teoretični del, z risa-
njem, predavanji, prikazo-
vanjem filmov ter pogovo-
ri, mentor pa je akademski
slikar Tone Rački. Med li-
kovniki je za Poletno likov-
no šolo veliko zanimanja,
zato so v Rogaški Slatini
pripravili dva tečaja. Prvi
bo trajal še do 20. avgusta,
ko bodo začeli drugega.
BJ
Prva kaseta Savinjskega okteta
Savinjski oktet iz Žalca, ki s svojim ubranim petjem že petnajst let razveseljuje ljubitelje
zborovskega petja in domače slovenske pesmi, je te dni izdal svojo prvo kaseto, ki nosi naslov Od
Celja do Žalca.
Na njej je trinajst pesmi, Umetniški vodja okteta je Milan Lesjak, tonski mojster pri snemanju
kasete je bil Jože Škorjanc, izdali so jo v samozaložbi, omogočili pa skupščina občine Žalec,
mestna skupnost Žalec, TD Žalec, Foto Tonica Žalec in Glasbeni atelje Coda, Celje. Na sliki:
Savinjski oktet v katerem prepevajo Milan Pintar, Boris Bornšek, Zdravko Lokan, Henrik Čuvan,
Marjan Lebar, Karli Gojzdnikar, Dušan Banko in Leon Metelan ter umetniški vodja Milan
Lesjak v sredini.	TOne TAVČAR
ZAPISOVANJA
Plavalci z vzhoda
Tam nekje koncem osemde-
setih sem se z italijansko kole-
gico Sandro sprehajal ob trža-
škem pristanišču. Bila je že
noč in obupno sva iskala kakš-
no »luknjo«, v kateri naju ne bi
preganjali raznorazni zvodni-
ki in nadlegovale prostitutke.
Ko sva že popolnoma obupala
in se odpravila proti središču
mesta, v katerem Sandra še
danes živi, sva naletela na tri
izgubljene angleške turiste, ki
jih je moril podoben problem
kot naju. In tako smo kakšne
pol ure kasneje že sedeli za
majhno mizico neke precej ne-
ugledne diskoteke, ki ji ne vem
in ji niti takrat nisem vedel
imena. Ampak, koga razen
lastnikov sploh zanimajo ime-
na diskotek in nočnih klubov?
Ker moj angleški naglas še
zdaleč ni bil podoben italijan-
skemu oziroma tistemu, po ka-
terem spoznaš recimo italijan-
skega Američana, me je po
krajšem kramljanju eden iz-
med angleške trojice vendarle
vprašal od kod pravzaprav
sem in kaj hudiča sploh poč-
nem v Trstu. Kot zaveden dr-
žavljan bivše domovine sem
kot iz topa ustrelil, da sem
v bistvu samo preplaval trža-
ški zaliv. In ni bilo hujšega;
trojica me je pomilovalno po-
gledala in me pričela spraše-
vati, kaj zaboga takega sem
storil, da sem moral zbežati.
Seveda nihče ni niti pomislil,
da bi bil lastnik kakšne hude
kriminalne preteklosti, mar-
več jih je zanimalo le to, s čim
sem se zameril jugoslovanskim
oblastem. In bolj ko sem jim
razlagal, da v resnici in po
pravici ničesar, da je šlo zgolj
za šalo in nesporazum, bolj so
vrtali vame in mi ob slovesu,
v zgodnjih jutranjih urah, ko
so tamkajšnji ribiči že zdavnaj
nastavili svoje mreže, celo po-
nudili zatočišče v »demokra-
tični« britanski kraljevini.
Priznam, da se mi je zgodba
sprva zdela zelo smešna in za-
bavna, toda po krajšem premi-
sleku in ob Sandrini pomoči
sem vendarle ugotovil, da je
bila pravzaprav grozljiva. Ti-
ste zahojene zahodnjake, ki še
danes verjamejo, da živijo
v najbolj »demokratični« dr-
žavi sveta, sem zanimal le kot
politični preganjanec. In me-
nim, da se še danes, kadar
v svojih časopisih preberejo
kakšno vest o katerem od poli-
tičnih emigrantov, spomnijo
name in vsak v svoji družbi
pametujejo in se sprašujejo ali
sem morda v zaporu ali
v kakšni podstrešni sobici brez
oken, le z majhno odprtino za
pijačo in hrano, v Trstu. In, če
sem prej dejal, da je zgodba
v resnici grozljiva in pošastna,
potem takšna ni zaradi mene
in nas, ki smo živeli v Jugosla-
viji, marveč zaradi tistih An-
gležev in vseh tistih neumnih
zahodnjakov, ki jih od vsega
kar prihaja z vzhoda zanimajo
le politični preganjanci. Resda
je zanimanje za vzhod malce
uplahnilo, pa vendar; poleg
žanrske literature je najbolj
iskano čtivo evropskega zaho-
da tisto, ki opisuje življenjske
in socialne razmere komuni-
stičnega vzhoda. In, če kje ob-
staja nostalgija za komuniz-
mom in socializmom, potem
obstaja na zahodu. In, če se
čuti kdo osiromašenega zaradi
izgube sistema, ki je preživel,
ki pa je bil vendarle najboljši
pendant grobemu kapitaliz-
mu, potem so to zahodnjaki.
Ne le, da so izgubili svoje poli-
tične nasprotnike, v katere so
žal celo verjeli, izgubili so vero
in upanje v lastno bivanje v si-
stemu, ki ni prav nič bolj člo-
veški, kakor je bil tisti, ki smo
ga preživeli mi. Še več, zahod
se je v bistvu hranil z vzhodom
in z izgubo vzhoda, kakršnega
so poznali in kakršnega so ho-
teli, kakršnega so konec kon-
cev naredili, pa čeprav zgolj
v svojih glavah, so izgubili se-
be. In svoje upe v »demokrati-
čen« zahod. Povedano druga-
če; po koncu delitve na vzhod
in zahod, si bo spet treba nekaj
izmisliti. Od tega se vendar
živi.
TADEJ ČATER
Razstava U 3
Letos so prvič v ljubljan-
ski Moderni galeriji pripra-
vili razstavo imenovano U 3,
ki bo v bodoče vsaka tri leta,
vsebinsko pa bo zasnovana
na prikazu sočasne sloven-
ske umetnosti.
Razstavo si je mogoče
ogledati še do 28. avgusta, na
njej pa sodeluje trideset
umetnikov. Avtorje je po
svojem izboru ter ob sodelo-
vanju kustosinj iz Moderne
galerije izbral Tomaž Brejc,
v bodoče pa bodo to nalogo
zaupali strokovnjakom iz tu-
jine. Prerez recentne domače
likovne ustvarjalnosti je se-
veda nemogoče predstaviti
zgolj z eno razstavo, pa naj
bo ta še tako obsežna in širo-
ko zastavljena. Kajti živimo
v zelo dinamičnem času, ko
se pri nas in v svetu dogodki
v umetnosti odvijajo hitro,
iskanja umetnikov gredo
v najrazličnejše smeri, in kar
je danes novo in aktualno je
lahko že v zelo hitrem času
nadomeščeno s še bolj sveži-
mi pobudami. Zato je nadvse
pomembno, da ima izbor za
takšne razstave v rokah stro-
kovnjak, ki je praktično sez-
nanjen z vsem kvalitetnim,
kar ustvarjajo domači av-
torji.
Brejc je za letošnji U 3 iz-
bral trideset imen, 29 umet-
nikov ter skupino V.S.S.D.,
pri čemer je zajel ustvarjalce
iz različnih generacij, od
mlajših, rojenih v šestdesetih
letih, do tistih, ki so že deset-
letja uveljavljeni, denimo
Bogdan Borčič ali Janez Ber-
nik. Prisotna je Marjetica
Potrč, ki nas je lani zastopa-
la na bienalu v Benetkah,
Marko Kovačič ter Metka
Krašovec, ki sta nedavno
razstavljala v Celju, Emerik
Bernard, katerega obsežno
predstavitev prav tako pri-
čakujemo v kratkem v Gale-
riji sodobne umetnosti.
Razstava v svoji razno-
vrstnosti odraža zanimanje
umetnikov za najrazličnejše
oblike ustvarjalnosti, klasič-
no slikarstvo in kiparstvo
dopolnjujejo kompleksne
ambientalne postavitve, vi-
deo instalacije ter uporaba
najrazličnejših elemento^
kar vse kaže na raznovrstna
estetska izhodišča posamez-
nikov, ki opredeljujejo so-
dobno umetnost.	A
BORIS GORUPtf
Št. 33 - 18. avgust 1994
11
Kulturni večer
na gradu
v Laškem
V	okviru 6. grajskih
prireditev v Laškem, bo
v petek, 19. avgusta ob
20.30 nastopil godalni
sekstet Zürich. Svetovno
znani godalni sekstet je
ustanovil violinist Pri-
mož Novšak, učenec Igor-
ja Ozima v Kölnu.
Poleg Novšaka sestav-
ljajo sekstet še Ralph
Orendain, Michel Rouil-
ly, Pascal Siffert, Susan-
ne Basler in Françoise
Groben. Sekstet so usta-
novili leta 1985 in po pr-
vih koncertnih uspehih
na domačih in tujih
odrih, so poleti leta 1987
ansambel povabili na Ja-
ponsko. Tam bo zaradi
izjemne odmevnosti go-
stoval tudi letos. Primož
Novšak svoje koncertne
sporede bogati z deli slo-
venskih skladateljev, na-
stopa v duetu s soprogo
Susanno Basier ter v triu
z Miletom Kosijem.
Ziiriški godalni sekstet
se zavzema tudi za
ustvarjanje sodobnih
skladateljev. Leta 1988 so
v Ziirichu prvič izvedli
Sekstet Rolanda Moserja,
dve leti pozneje so krstili
Sekstet Uroša Kreka, Le-
tos pa so prvič izvedli
Kirchnerjev Godalni sek-
stet. Ustvarili so si dobro
ime kot solisti, komorni
glasbeniki in kot peda-
gogi-
V	Laškem bodo igrali
dela Johannesa Brahmsa,
Uroša Kreka in Petra Üji-
ča Čajkovskega.
DAMJANA SEME
Muzej Velenje
za leto družine
Posebni popusti In nagrade za družinski obisk muzeja In
Kavčnikove domačije v Zavodnjab veljajo ves mesec avgust
V Muzeju Velenje smo se od-
ločili, da v letu družine posve-
timo temu pomembnemu do-
godku ves mesec avgust.
V zadnjih letih smo v muzeju
opažali, da so prebivalci Vele-
nja, Šaleške doline ter tudi šir-
še celjske regije le bolj redki
obiskovalci naših muzejskih
zbirk, zato smo ta dogodek po-
vezali z nalogo, privabiti
v muzej čimveč obiskovalcev.
Mnogi, žal, ne poznajo naših
novih muzejskih pridobitev,
kot so rekonstrukcija stare tr-
govine in gostilne ter tudi ne
Kavčnikove domačije, ki je bi-
la letos celo med nominiranimi
muzeji za nagrado »Muzej
Evrope 1994«. Kot najprimer-
nejša oblika se nam je zdelo
vabilo na družinski obisk mu-
zeja in Kavčnikove domačije
v Zavodnjah, z 10 odstotnim
popustom pri plačilu vstopni-
ne in sodelovanjem v mikav-
nem nagradnem žrebanju. Vsi
mladi obiskovalci bodo v vro-
čih avgustovskih dneh tudi
pogoščeni s pravim domačim
malinovcem (»malinovec za
malinovce«) v naši muzejski
gostilni iz tridesetih let tega
stoletja.
Šaleška dolina, ki je širšemu
slovenskemu prostoru znana
predvsem po svoji umazani in-
dustriji in degradiranemu po-
vršju, zares ni samo to. Še ved-
no je to tudi dolina s svojimi
lepotami, posebnostmi in čari.
Potovanje z muzejskim avto-
busom po Šaleški dolini bo ta-
ko od jeseni naprej naslednja
akcija našega muzeja, s katero
želimo te lepote in kulturne ter
naravne znamenitosti Šaleške
doline pokazati čim večim so-
krajanom ter prebivalcem ce-
lotne Slovenije. Prepričan
sem, da tudi mnogi prebivalci
celjskega okoliša našo dolino
s te plati slabo ali pa sploh ne
poznajo. Pa smo končno celo
prvi sosedje (za katere menda
zares velja pravilo, da se naj-
manj poznajo).
Tudi tu gre za neke vrste
nadaljevanje akcije, ki smo se
je sistematično lotili že letos
spomladi. Poslali smo namreč
dopise in vabila z izdelanim
programom za ogled doline
vsem upokojenskim in inva-
lidskim društvom ter vsem os-
novnim in srednjim šolam po
Sloveniji. Odziv pri teh vablje-
nih skupinah je kljub začet-
nim težavam dokaj ugoden, in
računamo, da bo jeseni in dru-
go leto obisk še boljši. Letos
namreč beležimo kar 25 od-
stotno povečanje obiska mu-
zejskih zbirk, kar je zagotovo
tudi rezultat naših akcij, s ka-
terimi želimo v muzej privabi-
ti zares širok krog obiskoval-
cev, ki bodo morda po takem
obisku bolj znali ceniti našo
bogato, a vedno bolj siromaš-
no kulturno dediščino. Tudi za
prihodnje leto pripravljamo
nekaj podobnih akcij, ki naj bi
dvignile obisk naše ustanove
ter pripomogle h krepitvi ob-
čutka pripadnosti neki skup-
nosti. Menimo, da Velenje to
zares potrebuje.
Muzej in Kavčnikova doma-
čijo bosta v mesecu avgustu
izjemoma odprta vsak dan, tu-
di v ponedeljek, od 9. do 19.
ure. Prva nagrada v tej akciji
so 3 potovanja za 1 osebo
v Gardaland in 5 potovanj
z muzejskim avtobusom za
2 osebi po Šaleški dolini ter
nekaj bogatih knjižnih na-
grad.
DAMIJAN KLJAJIČ
Deset let skupine Ave
Pri celjski Mohorjevi druž-
bi, ki se sicer ukvarja pred-
vsem s knjižnim založništvom,
so pred kratkim izdali kaseto
in CD ob desetletnem delova-
nju komornega zbora Ave
z naslovom Škrinja orehova.
V preteklem desetletju je
skupina Ave zabeležila vrsto
uspehov in priznanj za svoje
delo. Njihov program ter
skladbe, ki jih izvajajo, se
uvrščajo med zahtevnejše,
v repertoarju pa imajo dela ra-
zličnih avtorjev, Mendelssoh-
na, Gallusa, Kreka, Srebotnja-
ka ter slovenske narodne
pesmi.
V začetku devetdesetih let je
skupina pričela tudi sodelova-
ti na različnih festivalih, pred-
vsem na tekmovanjih Naša pe-
sem, kjer so bili letos nagraje-
ni kot najboljši zbor, ter z na-
grado Grand prix. Odmevne
uspehe so dosegli tudi v med-
narodnem prostoru, pred dve-
ma letoma so dobili priznanje
kot najboljši zbor s področja
Alpe-Jadran, nagrade so pre-
jeli tudi na festivalih v Franci-
ji in Belgiji, letos pa pomemb-
no Nagrado Prešernovega
sklada.
Njihov najnovejši glasbeni
izdelek, pred tem so izdali vi-
deo kaseto in tri plošče, vsebu-
je pesmi iz bogate dediščine
slovenske ljudske umetnosti.
Škrinjo orehovo sestavlja
dvajset pesmi iz različnih slo-
venskih regij, med katerimi so
mnoge že skorajda pozabljene
in so jih naši skladatelji po-
novno obudili ter priredili za
zbor.
France Marolt, Marij Kogoj,
Danilo Švara so le nekateri, ki
so se posvetili tovrstnim pri-
redbam, ki jih na omenjeni
plošči izvaja komorni zbor
Ave. Med skladbami na Škri-
nji orehovi se med dvajsetimi
izvedbami zvrstijo od znanih
Marko skače, belokranjske
Zeleni Jurij, do različnih rezi-
janskih, istrskih, koroških in
drugih pesmi, v katerih so
ohranjene temeljne prvine iz-
virne narodne kulture.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri,
v petek ob 20.30, koncert udeležencev mednarodne poletne
violinske šole, ki jo vodi prof. Igor Ozim. V torek ob 20.30, pa bo
vokalna skupina Slovenski kantorji, pod umetniškim vodjem
Janeza Jocifa, predstavila Madrigalno komedijo.
V	Starem Velenju bo jutri, v petek ob 19. uri, koncert Šaleškega
okteta.
V	Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do srede odprta
razstava umetniške fotografije Barbare Jakše.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate dela Zore Stančič.
Na velenjskem gradu si lahko ogledate razstavo fotografij čla-
nov Zveze štajerskih umetnikov iz Gradca, ki jo je pripravila
Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja.
V	prostorih Interkontrakta v Celju so na ogled likovni izdelki,
nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem
krožku osnovne šole Glazija.
V	Novi galeriji Razstavnega salona v Rogaški Slatini je odprta
razstava 1. likovne kolonije članov sekcije KUD Univerzitet-
nega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani.
V	Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini bo do ponedeljka še
odprta razstava z naslovom Morje na starih grafičnih listih iz
18. in 19. stoletja.
V	Zdravstvenem domu Celje si lahko ogledate poslikavo krožni-
kov, doktorja Rajka Livia.
V	tovarni Etol v Škof ji vasi razstavlja likovna dela v tempera
tehniki Dragica Fajs.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko ogledate raz-
stavo likovnih del Milana Valica iz Nove Gorice.
V	П. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate
razstavo fotografij iz obdobja 1930-1970, šmarskega fotokroni-
sta Slavka Ciglenečkega, v I. nadstropju pa razstava Potovanje
v daljne dežele.
Celje: Union od 18. do 24.8. ob 17.30, 18. in 20.30 ameriški film
As Ventura-Nori detektiv; Metropol od 18. do 24.8. ob 19. uri
ameriški film Prva liga 2, ob 21. uri pa ameriški film M.
Butterfly; Letni kino od 18. do 24.8. ob 21.30 ameriški film
Stare sablje.
Kino Žalec 18.8. ob 21. uri in 19.8. ob 21. uri mehiški film Kot
voda za čokolado, 20.8. ob 20. uri in 21.8. ob 18. in 20. uri
ameriški film Nabriti kanoni.
Kino Rogaška Slatina 19.in20.8. ob 18. in 20. uri ameriški film
Usodni val.
Pri OŠ na Reki pri Laškem bo v nedeljo ob 15. uri, sedmo
srečanje citrarjev?
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20.30, večer slovenske folklore v izvedbi Folklorne skupine
Emona iz Ljubljane.
NA CELJSKIH PLATNIH
M. Butterfly, 1993
Režija: David Cronenberg; vloge: Jeremy Irons, John
Lone, Barbara Sukowa, Ian Richardson
»M. Butterfly« je pretre-
sljiva zgodba o strastni lju-
bezni in strašni prevari, ki
doleti Reneja Gallimarda
(J. Irons), francoskega di-
plomata, ki v šestdesetih
opravlja svojo službo v Pe-
kingu na Kitajskem.
Svojo veliko ljubezen,
pekinško operno divo,
spozna leta 1964, ko je pri-
ča njenemu čudovitemu
nastopu v Puccinijevi operi
»Madame Butterly«. Skriv-
nostna muza Song Liling
(J. Lone),-njegov »Metulj«,
mu odkrije povsem nov
svet lepot kitajske glasbe
in kulture, usodna ljubezen
v njem zbudi strasti, kakrš-
nih prej ni poznal, njegova
obsedenost se neustavljivo
stopnjuje: Rene zavestno
postavi na kocko vse osta-
lo, kar mu je v življenju kaj
pomenilo, celo svojo ženo
(B. Sukowa).
Čeprav se Gallimardovo
življenje, obnašanje, pa tu-
di značaj povsem spreme-
nijo, si v diplomatskih kro-
gih nepričakovano pridobi
več ugleda in vpliva. In če-
prav mu ni do ničesar dru-
gega kot samo do predmeta
svoje ljubezni, kot dober
poznavalec kitajske kultu-
re v službi napreduje.
Toda vročična utvara ne
more trajati večno: Galli-
mard odkrije, da je bil
vpleten v usodno igro med-
narodne politične manipu-
lacije, in spozna kruto res-
nico, ki izmaliči vse, kar je
doživel. Potrt, prevaran in
uničen za vedno zapusti
svojega Metulja in se zate-
če v svet svojih sanj neze-
meljske ljubezni.
Film je bil posnet po gle-
dališki igri Davida Henryja
Hwanga, ki je bila nagraje-
na z tonyjem. Vlogi, ki sta
ljubiteljem opere »Madame
Butterfly« dobro znani, sta
tu zamenjam, toda inten-
zivnost čustev je tako le še
nadgrajena s tragičnim
prepletanjem sanj in želja
z realnostjo, operne zgodbe
s filmsko. Rdeča nit, ki teče
skozi vsa Cronenbergova
dela, je tudi v tem filmu več
kot očitna: nič ni tako, kot
se zdi na prvi pogled.
Nova knjiga o Balkanu
Založba DZS je pred dnevi
izdala knjigo zgodovinarja
Ignacija Vojeta z naslovom
Nemirni Balkan, v kateri je
opisan razvoj različnih naro-
dov in kultur s tega področ-
ja, zajeto pa je obdobje od 6.
do 18. stoletja.
V teh dvanajstih stoletjih
se je na Balkanskem poloto-
ku zvrstila nepregledna
množica različnih burnih
dogodkov, ki niso bili geo-
grafsko omejeni zgolj na to
območje, temveč so dejansko
pretresali tudi celotno Evro-
po. Voje se je osredotočil
predvsem na opis zgodovine
narodov, ki so sestavljali
nekdanjo Jugoslavijo, med-
tem ko ostalim namenja bi-
stveno manj prostora oz. jih
omenja le v zvezi s temi na-
rodi. Zato se tudi njegov pre-
gled prične s šestim stolet-
jem, torej s časom, ko so po-
lotok pričela sistematično
naseljevati prva slovanska
plemena. V središču njego-
vega zanimanja so predvsem
predniki današnjih Hrvatov
in Srbov, slovanskih naro-
dov, ki sta imela ključno vlo-
go v pasu med Jadranskim
morjem in Donavo.
Voje bralcu podrobneje
predstavi status Hrvatov in
Srbov v srednjem veku, ko
sta oba naroda oblikovala
relativno trdne države. Hr-
vati so imeli svoje državo-
tvorno jedro in plemstvo, ki
jih je vodilo že zelo zgodaj,
prvega kralja Tomislava pa
v desetem stoletju. Sledile so
dobe, ko so se za svoj prostor
borili predvsem z mečem
v rokah, uspelo pa jim je tudi
razvijati kulturo in avtor
omenja vrsto odličnih spo-
menikov iz srednjega veka,
renesanse in baroka. Srbija
je svoj največji razcvet doži-
vela v času carja Štefana
Dušana Silnega iz sredine
14. stoletja, ko je bila država
na vrhuncu svoje gospodar-
ske in geopolitične moči, sli-
karstvo in arhitektura iz ča-
sov dinastije Nemanjič pa
sta danes pojmovana kot
eden največjih dosežkov bi-
zantinske umetnosti. Delitev
na vzhodni bizantinsko pra-
voslavni in zahodno katoli-
ški del je bila vseskozi pri-
sotna in je v temeljih zazna-
movala kulture na obeh stra-
neh. Prihod Turkov na polo-
tok, ki se je pričel že v štiri-
najstem stoletju je Srbijo in
področje današnje Makedo-
nije podjarmil, v Bosni je po-
tekala množična islamizaci-
ja slovanskih prebivalcev,
Hrvaško pa je za dolga sto-
letja spremenil v območje
vojne krajine in s tem globo-
ko zavrl nadaljnji razvoj.
Knjiga Nemirni Balkan
bralcu ponuja zanimivo in
strokovno branje ter mu po-
maga razumeti zgodovinske
tokove, ki so potekali v tej
evropski regiji in ki se po-
sredno nadaljujejo s svojimi
konflikti v naš čas, ki očitno
ni nič manj nemiren kot je
bil v preteklih stoletjih, ki
jih opisuje Ignacij Voje.
BORIS GORUPIČ
Vzgojno varstvena organizacija
Šentjur pri Celju
objavlja prosta dela in naloge za
1 vzgojitelico in
3 varuhinje
za določen čas
POGOJ:
-	za vzgojiteljico končana višja ali srednja vzgojiteljska šola,
-	za varuhinje končana vzgojiteljska šola ali šola za varuhi-
nje; oziroma končana srednja šola, smer predšolska vzgoja.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev v roku 8 dni od datuma objave na naslov:
Vzgojno varstvena organizacija Šentjur
Dušana Kvedra 25
63230 Šentjur pri Celju
Št. 33 - 18. avgust 1994
12
Lučki dan brez sijaja
Namesto od štanta do štanta, od šanka do šanka
Trije stanti s prikazom do-
mačih opravil, trije tovor-
njaki z ribniško robo in trije
kramarski štanti, to so glav-
ne značilnosti letošnjega
Lučkega dne.
Pri teh značilnostih bi lah-
ko tudi ostali, vendar ne mo-
remo mimo razočaranih obi-
skovalcev, ki so v Luče pri-
šli, da bi se sprehodih od
štanta do štanta. Žal ne mo-
remo niti mimo dejstva, da
raven lučke prireditve ne-
nehno pada. Zato upamo, da
i e letos dosegla dno. Če je
erjeti govoricam, potem je
'ilo že vnaprej jasno, da le-
ošnji Lučki dan ne bo ble-
tel, saj so dolgo nihali, če ga
iodo sploh pripravili. Razu-
memo tudi organizatorje, da
jim je sobotni dež pobral še
ves preostanek volje, saj je
ako odplavala priložnost za
zaslužek.
Vendar je bil Lučki dan,
o predstavljanju krajevne-
ga bogastva in običajev, pra-
ra katastrofa. Drugače je bi-
lo pri zabavnem delu, saj je
mela skoraj vsak gostilna
svojo glasbo, ponujali so če-
apčiče in pečenko, skratka
za kruh je bilo dobro po-
skrbljeno. Sicer tudi to nekaj
odtehta pri obiskovalcih,
vendar pa ti pričakujejo, da
bodo organizatorji poskrbeli
tudi za igre. Očitno je bila
pobuda prepuščena gostin-
cem in le trije so uspeli pri-
praviti senco nekdanje pri-
reditve, ki se je pri mnogih
precej uveljavila.
Letošnji Lučki dan je
praznoval 25. rojstni dan.
Tudi zato ni prav, da so tako
visok jubilej tako slabo obe-
ležili. Verjetno so se v Lučah
znašli na prelomnici, zato bo
potrebno v kraju stopiti sku-
paj, vsaj en dan v letu poza-
biti na nesoglasja in pripra-
viti Lučki dan, kot smo ga
bili vajeni v preteklosti. Brez
vriskanja, utrinkov iz kra-
jevnega življenja in pravih
domačih štantov pač ne bo
šlo. Drugače pa naj nedeljski
sprehod od štanta do štanta
preimenujejo v sprehod od
šanka do šanka. To ime bi
letošnjemu Lučkemu dnevu
bolj ustrezalo.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: SHERPA
Eden izmed redkih prikazov življenja v Lučah: med mletjem
jabolk za »prešanje tovkca«.
Sloves Luč, bogatih z lesom, so rešili Rib'nčani s svojim izdelki iz lesa.
Prva bio-
trgovina
v Zrečah
Ljubitelji zdravega nači-
na življenja so od prejšnje-
ga četrtka bogatejši za pr-
vo specializirano trgovino
v Zrečah s tovrstno ponud-
bo. V novem lokalu v zre-
ških Termah, trgovini Bi-
ovit, nudijo najrazličnejše
izdelke bio živil, naravne
kozmetike za nego obraza
in telesa ter biološko raz-
gradljiva čistila. Kupci bo-
do lahko izbirali kar med
petdesetimi različnimi vr-
stami eteričnih olj, pestrim
programom sanitetnega
materiala ter mnogimi dru-
gimi, naravi in človeku pri-
jaznimi izdelki.
----B.Z.
Aktivne počitnice v naravi
Gozdni tabor Mozlrße letos prvič organizira Športna unija Slovenije — Biki In
Kremenčkovl na športno obarvanem dopustu
Po deževni noči, ki se je vri-
nila med soparne dni, se je nad
mozirskimi hribi nabrala siva
mrena kopastih oblakov, kar
pa ni oviralo navdušenja in že-
lja po aktivnostih dvajsetih
otrok, zbranih v gozdnem ta-
boru. Na energije polne počit-
nice prihajajo iz različnih
koncev Slovenije, da bi spoz-
navali veščine taborniškega
življenja, se pomerili v športu
in sklenili tudi kakšno novo
prijateljstvo.
Gozdni tabor Mozirje oziro-
ma gozdno šolo, kakor so jo
imenovali v preteklih letih, le-
tos prvič organizira Športna
unija Slovenije. To je nasled-
nica »Partizana«, ki si priza-
deva v športne aktivnosti pri-
vabiti čim več Slovencev, torej
odkriti način, kako naj bi se
čim več ljudi rekreativno uk-
varjalo s športom. Tovrstna
vzgoja pa naj bi se začela že
dovolj zgodaj, tudi zato se lo-
tevajo organizacije in vodenja
gozdnih taborov. Otroci lahko
preživijo sproščene počitnice
v stiku z naravo, v tem času pa
se odvijajo številne športne
aktivnosti in še marsikaj več.
Učijo se živeti v skladu s ta-
borniškimi pravih, torej spoz-
navajo red in odgovornost,
obenem pa je njihovo počitni-
kovanje tudi priložnost za
sprostitev energije, ki pa je
imajo, to vemo, več kot dovolj.
Od lokostrelstva do
bolj šaljivih reči
.. .štirinajst, šestnajst,
osemnajst, devetnajst? Eden
manjka, ugotovi vodja tabora
Iztok Rink pred vrsto otrok,
postavljenih v »zbor«. Ugoto-
vijo, da manjka Primož, pa
vendar ga niso dolgo pogreša-
li, saj jo je kaj kmalu primahal
izza vogala lesene hiše. Vsi so
prisotni. Tisti dan so načrto-
vali uvodno uro o lokostrel-
stvu, najprej predavanje, na-
kar pa bodo zares popri j eli lo-
ke, in če bo vse po sreči, se
bodo zares naučili streljati
z njimi. »Lokostrelstvo je ena
izmed tistih športnih dejavno-
sti, ki jim v taboru posvečamo
precej časa, v teoretičnem in
praktičnem delu,« je povedal
Rink, profesor telesne vzgoje,
sicer pa strokovni sodelavec
športne unije. »Otroci se na te-
čaju, ki traja več dni, naučijo,
kako ravnati z lokom, ob kon-
cu tabora pa lahko pokažejo
svoje spretnosti na lokostrel-
skem tekmovanju. Drugo več-
jo športno aktivnost predstav-
lja orientacija, tudi te se lote-
vamo temeljito, predzadnji
dan pa taborniki sodelujejo na
orientacijskem pohodu, dol-
gem okoli pet kilometrov.«
Sploh pa je prva naloga otrok,
takoj po tistem, ko pridejo
v tabor, da se naučijo v kampu
orientirati. Različno so stari,
od devet do petnajst let, in
prav lahko bi se zgodilo, da se
kdo med njimi izgubi. Da ne bi
imeli težav, se tako že prvi dan
naučijo, kako najti pot do ta-
bora, kjer na gozdnih počitni-
cah ostanejo osem dni.
Niso le zabavne, pač pa tudi
koristne, je prepričan Iztok
Rink: »Ob športnih aktivno-
stih uresničujemo tudi peda-
goško delo. Ne ukvarjamo se
samo s športom, ampak tudi
z izobraževalnimi in vzgojnimi
vsebinami. Za red v taboru, na
primer, morajo skrbeti tabor-
niki sami. To pomeni, da so
odgovorni za čistočo v šotorih
in vzdrževanje okolice tabora.
Upoštevati morajo tudi dolo-
čena pravila taborništva, torej
se prilagodijo redu in življenju
v skupini.« Ena takih obvez-
nosti je vstajanje ob sedmi uri
in odhod v lesene šotorske
spalnice ob desetih zvečer, to
je ura, ko mora zavladati v ta-
boru tišina.
Jutranje razgibalne
vaje ali: kepanje
z žogicami
Dnevni program tabora je
zamišljen nekako takole: po-
tem ko taborniki vstanejo, sle-
dijo ura za pospravljanje, zaj-
trk in kar nenavadna jutranja
rekreacija, ki dopušča, prav-
zaprav predvideva kepanje
z mehkimi žogicami. Pri tem
se rekreativci dodobra razgi-
bajo, največji zaspanci med
njimi pa dokončno prebudijo.
Nakar se pričenjajo športne
aktivnosti. Kot rečeno, sta os-
novni lokostrelstvo in orienta-
cija, a tema sledi še vrsta dru-
gih, med najbolj privlačnimi
sta prav gotovo rafting in ka-
jakaštvo na Savinji. Ob plava-
nju v reki se razvedrijo še s po-
učno dejavnostjo, kakršna je
na primer »reševanje utopljen-
ca«. V kampu se učijo tudi ne-
pogrešljivih taborniških spret-
nosti, denimo postavljanja šo-
tora in spoznavanja ognja. Po
športnih dejavnostih otroke
vodniki temeljito pregledajo
zaradi klopov, kar storijo dva-
krat dnevno. Tudi glede strah
zbujajočih okuženih klopov in
drugih nevarnosti so lahko
njihovi starši brez skrbi. Po
kosilu imajo prosto, v tem času
lahko berejo, celo počivajo, za
kar pa se odločijo le redki med
njimi, največ se ukvarjajo spet
s športom. Igrajo lahko hokej
na travi, vlečejo vrvi, se pome-
rijo v igri med dvema ognjema,
odbojki ah košarki. Dve uri
dolgi svobodi sledijo načrto-
vane popoldanske aktivnosti,
nato pa imajo do večerje spet
prosti čas. Vsaj en večer zane-
tijo taborni ogenj in priredijo
piknik, odlično pa se pozaba-
vajo na disko večeru. Takrat
plešejo in priredijo tudi kakš-
na tekmovanja, na primer iz-1
bor za najbolj leseno punco in
najbolj simpatičnega fanta.
Otroci, ki so se zbrali na
gozdnem taboru, letošnje po-
letje drugem, so zelo različni,
tako po starosti kot po nagnje-
njih in nadarjenosti za šport
Zato jih vodniki razdelijo
v dve skupini, ki lahko potem
med seboj približno enako-
vredno tekmujeta. Prva je
prevzela ime trmoglavih in
vztrajnih živali, to so »Biki«,
druga si je nadela ime »Kre-
menčkovi«, po nenavadni dru-
žini iz risanega filma. Maskota
gozdnega tabora pa je Medve-
dek, spretni brundavec, ki do-
bro obvlada vse športe, s kate-
rimi se na taboru spoprimejo.
Tradicija tovrstnih gozdni!1
taborov v Mozirju sega žf
v predvojni čas, tudi takrat si
veliko dali na blagor duha f
telesa. Za šolsko mladino s"
takšne počitnice koristne i"
obenem zabavne. Težko je naj'
ti pravšnjo mero za oboje #
najti pot, ki lahko mladostni'
kovo prekipevajočo energij"
usmeri na pravo mesto. Moztf'
ski tabor na svoj način potrju'
je, da je šport ena takih poti-
KSENIJA LEK1Ć
Najmlajši in najstarejši član gozdnega tabora, devetletni Luci-
jan in petnajstletni Dejan. Pa še celo brata sta, doma iz Celja.
Dejan pravi, da se je na življenje v taboru zlahka privadil,
največ pa je vredno to, da je spoznal nove prijatelje. Njego\
mlajši brat se prav tako strinja, da je na taboru zelo v redu.
Domotožje je pustil kar doma.
Uvodna ura lokostrelstva. Vodniki organizirajo tudi druga predavanja, povezana s športnimi
aktivnostmi in življenjem v naravi.
Iztok Rink
Št. 33 - 18. avgust 1994
131
Moški so sitni
Antonija Brežnik se je rodila leta 1911
v Šmartnem v Rožni dolini. Delala je kot go-
spodinjska pomočnica, najprej v župnišču, po-
tem pa pri različnih ljudeh. Njeno delo je pote-
kalo ves dan, pospravljala je, kuhala, čistila in
sestavljala jedilnike. Dolgčas ji ni bilo nikoli.
Tudi moža ni pogrešala, saj se ni nikoli poroči-
la. Pravi, da ji sploh ni žal. Z moškimi so
prevelike težave, prepiri in nesoglasja so pogo-
sta, tako da se to ne izplača, pravi Antonija.
V zakonu je premalo lepih trenutkov, moški
so sitni, zato je bolje, da nimaš takšne obvez-
nosti. Ona se je vseeno zabavala, s prijatelji, in
če bi se morala še enkrat odločiti, bi bila odlo-
čitev ista. Upokojila se je leta 1966 in sedaj že
pet let živi v Domu upokojencev v Celju. T4idi
tam ji ni dolgčas, vedno najde kaj, kar ji krajša
čas. Kljub visoki starosti, je Antonija nasmeja-
na, vesela in prikupna ženska. Salam rada
prisluhne, tudi v časopisu najprej prebere
smešnice na zadnji strani, potem muzikante in
nato vse ostalo.
Novi tednik bere že več kot trideset let in je
z njim zelo zadovoljna. Vsebine so zanimive,
pravi, in prepričana je, da vsakdo v njem lahko
najde nekaj zase. Poleg tega časopisa bere tudi
Družino, pa večkrat kakšno knjigo, ki ne sme
biti debela. Knjig ima zelo veliko, bere pa le
tanke, ker drugače traja predolgo, da prebere
do konca. Kratkočasijo jo tudi rože, ki jih ima
zelo rada. Na balkonu svoje sobe v domu ima
krasne rožice, ki ji krasijo pogled na dvorišče.
Antonija hoditi ne more sama, zaradi sklep-
ne revme je vezana na invalidski voziček, brez
njega ne more nikamor. A ne toži zaradi tega,
hujše so bolečine, ki jih ima v sklepih. Plesti,
kvačkati ali šivati ne more, ker z rokami ne
more delati. Zdravila se je tudi v zdraviliščih,
a je bolezen težko ozdravljiva. Njena velika
želja je, da te bolečine ne bi bile hujše. In to je
menda tudi edina želja, ki jo ima.
Z življenjem v domu je kar zadovoljna, oseb-
je je prijazno, hrana je tudi v redu in še družbo
\ ima, čeprav je v sobi sama. Obiščejo jo sosta-
novalke iz doma, poklepetajo in spijejo kakšno
kavico, odpeljejo pa jo tudi ven, kadar je lepo
vreme. Zelo pogosto jo obiščejo njene sestre in
ostali sorodniki. V domu imajo organizirane
zabavne večere, kjer igrajo različni ansambli.
Ob sredah imajo pevske vaje, vendar jih Anto-
nija ne obiskuje.
Vsak dan vstane ob šestih, malo pospravi,
kolikor je to v njeni moči, vendar se potrudi in
si posteljo postelje sama. Potem zajtrkuje v so-
bi in kmalu dobi prve obiske. Je zelo uvidevna,
ne kritizira stvari, ki ji niso všeč. Če ji hrana ne
odgovarja, jo pusti. Na živce ji gredo tisti, ki se
neprestano nad čim pritožujejo. »Pa saj ne
more biti vse vsem po godu,« pravi.
Rada posluša radio in gleda televizijo. Vrti-
ljaka polk in valčkov Radia Celje nikoli ne
zamudi. Vsak dan pogleda dnevnik, če pa jo
vprašaš kaj o politiki, se začne smejati in pra-
vi, da so vsi politiki v redu. Ob sobotah do-
poldne gleda celo Radovednega Tačka, pa če-
prav je to otroška oddaja, se ji zdi prav pri-
kupna.
Otroštva se rada spominja, v družini je bilo
dvanajst otrok, šest fantov in šest deklet. Ona
je bila najstarejša. Nihče ni bil zaposlen, živeli
so se s tistim, kar so pridelali doma. Na trgu so
izdelke prodajali. Od doma je šla pri 22 letih,
ker je prej niso pustili. Hotela je služiti denar,
vendar ji oče ni pustil oditi. Rekel je, da ko
doma konča z delom, se lahko odpravi k sose-
du delat. Doma so jo rabili za delo. Ko je šla,
doma ni pogrešala. Pravi, da so bili otroci
takrat zadovoljni s tistim, kar so imeli. Rajši so
jedli koruzno juho kot pa pečenko. Kadar so šli
v mesto ali v cerkev, so šli najprej bosi od
doma, potem pa so se lahko malo pred cerkvijo
obuli in ko so odhajali, so se morali spet kmalu
sezuti, ker je bilo škoda čevljev, ki so jih tako
težko dobili. Potrebno je bilo varčevati.
Tudi igrač niso poznali, punčke so si deklice
naredile kar iz cunj, karte pa so delali iz le-
penke.
DAMJANA SEME
Zadnji dež je koristil
Med velike pridelovalce sadja
v Sloveniji po količini in kva-
liteti sodi nedvomno Sadjar-
stvo Mirosan v žalski občini.
Pridelujejo predvsem jabolka,
imajo pa tudi veliko drevesni-
co, v kateri vzgajajo sadike
vseh pri nas rastočih sadnih
dreves in grmovnic. V zadnji
saditveni sezoni so prodali več
kot sto tisoč sadik.
Vodja proizvodnje, dipl. inž.
Vlado Korber, je povedal, da
na sadjarstvu Mirosan pride-
lujejo največ jabolk in sicer na
okrog 100 hektarjih. Letno
pridelajo med 200 in 300 vago-
ni jabolk, glavne sorte pa so
idared, zlati delišes, gloster,
jonagold in elstar, poleg teh pa
še nekaj mutsuja in melrosa
ter nekaj zgodnejših sort.
V tem času zorijo sorte sum-
merred, loka, gala, kmalu pa
bodo začeli obirati tudi elstar.
»Kljub delni spomladanski
pozebi pričakujemo povprečni
pridelek, to je med 230 in 250
vagoni. Nekaj manj bo sorte
elstar in jonagold ter mutsu,
povsem zadovoljivi pa bodo
pridelki ostalih sort. Kvaliteta
bo, kljub vročini v zadnjih
treh tednih, dobra, zelo dobro-
došle pa so bile padavine ko-
nec prejšnjega tedna. Kvalite-
to izboljšujemo tudi tako, da
na vsem preobloženem drevju
plodove tudi ročno redčimo,
tako da bodo dobili primerno
debelino in barvo,« je povedal
Korber.
Na Mirosonu so uporabo ke-
mičnih preparatov zmanjšali
na minimum in še ti so tako
izbrani, da ne škodijo ostalim
organizmom v okolju, kjer
ohranjajo naravno ravnotežje.
Takšna pridelava je zahtev-
nejša in dražja od konvenci-
onalne, vendar pa pri njej
vztrajajo, saj je okolju in člo-
veku prijazna. »Zaščitna znač-
ka za tako pridelavo sadja je
stilizirana sinička, ki jo dobijo
le pridelovalci, ki zadostijo
strogim pravilom in so pod
kontrolo strokovne službe,« je
povedal Korber.
V Sloveniji pridelamo pre-
cejšnje količine kvalitetnih ja-
bolk, ki so glede na to, da se
vse več pridelovalcev poslužu-
je integriranega načina proiz-
vodnje, tudi zdrava. Potrošnja
pa žal ni sorazmerna temu, saj
pojemo pri nas precej manj ja-
bolk kot v zahodnem svetu, če-
prav o koristnosti jabolk
v prehrani ni treba izgubljati
besed.	TONE TAVČAR
Vlado Korber v enem izmed mladih nasadov jablan.
Miš Maš to nedeljo
Griški Miš Maš, tradicionalno prireditev
za otroke, ki naj bi bila letos v začetku
poletja, so zaradi slabega vremena presta-
vili na nedeljo, 21. avgusta.
Tako bodo lahko otroci to nedeljo na
prireditvi, ki se bo začela ob devetih zju-
traj, nastopali na odru sramežljivih, si
ogledali lutkovne, gledališke ter plesne
predstave, nastop čarodejev, na tem odru
pa bodo lahko nastopih tudi sami. Za naj-
mlajše bo po Grižah v nedeljo vozil tudi
vlakec Rogačan, pričakal jih bo slonček
Tonček, po katerem se bodo lahko naska-
kali, vrtiljak in pa igrišče Ringa Raja.
Za najmlajše bodo nastopih še Bojan Ra-
kovec, Speedy in Gogi ter Čudežna polja.
Glavnina prireditve, z večino slovenskih
estradnih zvezd, pa se bo, tako kot vsako
leto, dogajala na centralnem prizorišču.
Tam bodo tako najmlajše kot tudi malo
starejše zabavale skupine Čudežna polja,
Šank Rock, Pop Design, Tomaž Domicelj
s projektom Triglav, Avtomobili, Don Men-
toni Bend, Panda, Avia Bend, Miran Rudan
Bend, Big Ben, Veter, Irena Vrčkovnik, Adi
Smolar, Nerón, Sanja Mlinar, Jani Kova-
čič, California, Malibu, Aleksander Jež,
Speedy in Gogi, Jan Plestenjak, Intercep-
tor, Fatal Angel, Bojan Rakovec in drugi.
Skratka, organizatorji Miš Maša letos
ponovno obljubljajo velik žur za otroke - če
jim, seveda, ne bo ponovno ponagajalo vre-
me. V tem primeru letošnjega Miš Maša ne
bo-	N-M. SEDLAR
Prizor z nedavnega kmečkega praznika v Ločah.
Poletne prireditve v Ločah
Uspešno organiziran Kmeč-
ki praznik in ostale prireditve
v poletnem času dokazujejo,
da tradicija Loških poletnih
prireditev ponovno oživlja.
V preteklosti so bile Loče
znane po svojih poletnih prire-
ditvah, ki so vedno privabile
veliko obiskovalcev, saj so na-
stopale kvalitetne glasbene,
gledališke in plesne skupine.
Zaradi različnih vzrokov so
prireditve počasi zamrle.
Po kraišem premorv ir-
pred tremi leti kmečki prazniK
ponovno zaživel v vsem svo-
jem sijaju. To je prireditev, ki
so jo ne samo krajani Loč, am-
pak tudi širša okolica sprejeli
za svojo. Prireditev je vedno
zadnjo nedeljo v juliju.
Letos so ji dodali še sprem-
ljevalno glasbeno prireditev,
ki je bila minuli petek, na njej
pa so nastopili poleg pevcev in
instrumentalistov, tudi neka-
teri priznani slovenski glasbe-
niki zabavno-glasbene scene.
Da je prireditev lahko uspe-
la, gre zasluga krajanom i_.oc,
ki so strnili svoje vrste. Tako
so z združenimi močmi prire-
Hit • ^H^ravili KT TD, GD,
iJiustvo Kmečkih žena in go-
vedorejsko društvo ter krajev-
na skupnost, obljubili pa so
tudi, da bo tako tudi v prihod-
nje.
V petek, 19. avgusta bo
v Ločah snemanje javne radij-
ske oddaje razvedrilnega pro-
grama Radia Maribor, z naslo-
vom Veseli večer v Dravinjski
dolini. Na prireditvi bodo na-
stopili pevci in godci Dravinj-
ske doline z izvirno, domačo
glasbo.
Že jeseni na nameravajo
sprejeti okviren načn poletmn
prireditev za prihodnje leto.
Le tako bodo lahko zagotovili
kvaliteten program, povečali
število prireditev in hkrati po-
iskali sponzorje. S tem bodo
tudi poživili poletno kulturno
mrtvilo v občini.
J.H.
Veter podrl hmeljske žičnice
Tik pred obiranjem hmelja, ko je dež obil-
no namočil zemljo, kar je bilo seveda po
dolgotrajni suši zelo dobrodošlo, se je obil-
nim padavinam iz sobote na nedeljo pridru-
žil še močan veter, ki je podrl tri hmeljske
žičnice. Eno je podrl v Dobriši vasi in dve
v Sv. Lovrencu pri Preboldu v skupni povr-
šini okrog 5 ha.
Po besedah dipl. inž. Franca Oseta, sveto-
valca za hmeljarstvo pri Inštitutu za hme-
ljarstvo in pivovarništvo v Žalcu, je do tega
prišlo zaradi razmočene zemlje, saj je padlo
68 litrov dežja na kvadratni meter, zaradi
česar so popustila sidra, poleg tega so žični-
ce stare v povprečju 18 let, svoje pa je pri-
speval tudi hmelj, ki je letos zaradi obilnega
nastavka izredno težak. Škoda je še večja,
ker je hmelj sorte aurora, ki bo dozorela
okrog 23. avgusta. Kolikšna znaša dejanska
škoda v tolarjih, pa bodo seveda šele ugo-
tavljali.
TONE TAVČAR
Pogled na del podrte žičnice v Dobriši vasi.
Št. 33 - 18. avgust 1994
14
Iz mesta groze v rai
»Sarajevo Je postalo mesto brez duše, midva pa sva srečna, da sva prišla med dobre ljudi,
pravita Ivana In Strašo Georgljevskl
Petje ptic, žuborenje potoka, tišina nara-
ve... Nič nenavadnega, temu bi lahko rekli
navadna idila. Vendar pa Ivana in Strašo Ge-
orgijevski ne mislita tako. Ptice, potok, nara-
va, predvsem pa mir so zanju raj. Pred kratkim
sta se v zadnjem konvoju Slovencev vrnila iz
Sarajeva na Ivanin dom v Meliše pri Ljubnem
ob Savinji.
Ivana je rojena Slovenka, svoja otroška leta
je preživela v Melišah. Strašo je Makedonec,
v Sarajevu pa sta živela 15 let. »Skupaj se je
vseh let v Bosni nabralo 20, prej sva bila na-
mreč v Trebinju. Vseeno sva se vsa leta vračala
na Ivanin dom, tu sva preživljala dopust, sin
Sašo je prihajal na počitnice, zato nama življe-
nje tu ni tuje,« sta pripovedovala Georgijev-
ska, ki ju vse bolj pogosto imenujejo Janžeko-
va po Ivani ali Gustlnova po domače. Ivana
ima slovensko državljanstvo, Strašo pa se je
znašel v dokaj čudnem položaju, saj, preprosto
povedano, nima ničesar.
Mesto brez duše
»Sarajevskih strahot ne moreš pozabiti. Ver- -
jetno bo to za vedno ostalo v nama. Leto in pol
smo bili brez elektrike, vode in kurjave. Za 48
ur dela sem prejel 3 kilograme moke, v pov-
prečju pa sem zaslužil po dve marki, kar ni
zadostovalo niti za kilogram kruha,« pove
Strašo. Njuna tragedija je še večja, saj sta
mesto Sarajevo vzljubila in se odločila, da bo-
sta tam ostala za vedno. Seveda sta te odloči-
tve sprejemala prej... »Mesto se nama je zdelo
super. Po olimpiadi je bilo izredno lepo ureje-
no, ljudje pa so tako ali tako enkratni. Vsi
najini prijatelji, ki so prihajali iz Makedonije
ali iz Slovenije, so se v Sarajevo preprosto
zaljubili. Danes pa je Sarajevo mesto ruševin.
Se huje pa je to, da je to mesto brez duše, brez
sarajevskega duha,« pravita Strašo in Ivana.
»Živela sva v centru mesta, videla sva pada-
nje granat, slišala jok in krike... Vendar je
bilo najhuje, ko je zavladala popolna tišina.
Takrat nas je spreletaval srh — vedeli smo na-
mreč, da bodo napadalci udarili še huje. Tega
strahotnega, težkega miru ne bom nikoli poza-
bila. Še sedaj ponoči večkrat skočim pokonci
in čakam, kdaj bo treščilo. Če slučajno pade na
tla krožnik ali kdo bolj glasno spregovori, pa
me je skoraj konec,« ne more skriti strahu
Ivana.
Informacije v mestu so bile zelo slabe, v bi-
stvu niso vedeli, kaj se dogaja drugod. Itak ni
bilo elektrike, baterij ali ni bilo ali so bile
predrage, podobno pa je bilo tudi s časopisi.
Skoraj popolna medijska blokada, za Ivana in
Straša pa je bilo najhuje, ker nista vedela, kje
je njun 29-letni sin Sašo. Začetek vojne je
namreč pričakal v Makedoniji, sedaj pa skupaj
z družino kot begunec živi v Angliji. Vložil je
prošnjo za azil in medtem naredil magisterij.
»Tri leta se že nismo videli. Medtem sva dobila
vnukinjo, ki jo poznava samo s slike. Kdaj se
bomo videli, nihče ne ve. Še sreča, da se včasih
slišimo po telefonu,« obupujeta starša.
Mogoče sta ravno med Saševim zagovorom
magisterija njegova starša čepela v hodniku ali
spala na kavču v predsobi. V krajih, kjer je bilo
najbolj varno. In trepetala. »Nenehno sva mi-
slila na to hišo v Melišu, na varno zavetje
v Sloveniji. Včasih nanjo niti pomislil nisem,
v najhujših trenutkih pa sva sosedom kazala
slike od Gustlnove domačije in obupovala.«
Boj za preživetje
Vendar pot iz Sarajeva v Slovenijo ni bila
tako lahka, kot se zdi. V bistvu sta Ivana in
Strašo iz mesta zla pobegnila, saj ju bosanska
vlada ni nameravala spustiti, čeprav ju je slo-
venska vlada sprejela. Strašo je namreč imel,
kot vsi bivši Jugoslovani, ki so bili aprila 1992
v BiH, bosansko državljanstvo. S tem mu je
pripadala vojaška in delovna obveznost, ven-
dar je zaprosil za obisk sina. Za Ivano so pri-
skrbeli potrdilo, da je potrebna 4-mesečnega
zdravljenja v tujini.
»Kriteriji za sprejem v slovenski konvoj so
bili strahotno strogi. Pri prvem konvoju je bila
res storjena napaka, iz Sarajeva je odšlo več
drugih kot Slovencev, za sprejem v drugi kon-
voj pa so bile potrebne garancije. Nama jo je
dala sestrična iz Ljubljane in se s tem obveza-
la, da nama bo nudila hrano, stanovanje in
naju nasploh preživljala. Na srečo hišo imava,
pa tudi preživela bova nekako,« je optimisti-
čen Strašo. »V ministrstvu so jasno in glasno
povedali pogoje, vnaprej sem vedel, kaj me
čaka. S tem sem se tudi strinjal, saj sva bila
srečna, da so naju sploh sprejeli. Sprejel bi
vsake pogoje, le da bi prišel ven.«
Sedaj Gustlnova prejemata paket Rdečega
križa in 1.800 tolarjev na mesec. Ivana, ki ima
pravico do dela, je prijavljena na Zavodu za
zaposlovanje, vendar bo za službo administra-
torke verjetno težko. Strašo je po poklicu me-
dicinski tehnik, seveda pa se ne more zaposliti.
»Vseh beguncev ne bi smeli dajati v en koš. Jaz
osebno nikakor ne mislim čakati, da bo mi
karkoli padlo z neba. Ne bom živel od milošči-
ne ah na račun RK. Že sedaj poprimem za
vsako delo, ki se mi ponudi. Če bom samo sedel
in tarnal, ne bo nič. Dejstvo je, da sva z Ivano
padla, vendar se bova skušala čimprej pobrati.
V Sarajevu sva preživljala dokaj lagodno živ-
ljenje. Ne da bi bila bogata, vendar sva imela
dve stanovanji in avtomobila. Sedaj je verjetno
že vse izropano. Z vsega tega sva prišla skoraj
dobesedno na beračijo. Ko to združiš še s tem,
kar sva preživela, je to strahoten psihološki
pretres. V bistvu začenjava novo življenje, kot
nekakšen boj za preživetje je to. Verjetno
imam le dve možnosti - da delam ali pa se
obesim. Glede na to, da bi rad še naprej živel in
to dobro, vem, kaj mi je storiti. Mogoče sem
malce presenečen, saj včasih, ko sva prihajala
v Slovenijo, tu ni bilo težav za službo ah delo.
Sedaj je precej drugače, vendar vem, da bo šlo.
Ampak brez tega okolja, brez Melišanov ne bi
bilo mogoče ničesar,« pravi Strašo.
Zahvala Melišanom
Takšnega sprejema v Ivanini rojstni vasi
Gustlnova nista pričakovala in ga ne bosta
nikoli pozabila. »Ze res, da nisva nova tukaj,
toda da nama bodo ljudje toliko pomagali,
nisva niti v sanjah pričakovala. V hiši je bilo in
je še treba ogromno narediti, v njej že 4 leta ni
nihče živel. Prenoviti sva morala tla, okna,
poskrbeti za drva... Čisto praktične stvari,
brez Melišanov pa bi to trajalo vsaj dve leti.
Eden je dal drva, drugi okna, spet tretji kaj
drugega. Za to in za vse ostalo se jim tisočkrat
zahvaljujeva, še posebna zahvala pa gre župni-
ku iz Radmirja, gospodu Vratanarju. Vsi sku-
paj nama dajejo občutek, da sva dobrodošla, to
pa je tudi tisto, kar naju ohranja pokonci,«
pravita Gustlnova, ki sta se v drugačno življe-
nje že precej vživela.
»Večkrat se še spomniva na Sarajevo, na
ljudi, ki so ostali v mestu groze. Ne moreva
povedati, kako se nama smilijo najini prijate-
lji. Mogoče se nama še bolj smilijo, ker sva
sama imela srečo in prišla med dobre ljudi.«
URŠKA SELIŠNIK
Dan hmeljarjev v Braslovčah
Novi starešina Ivan Možič, spremljevalka Simona Golhleb
Turistični delavci v Braslovčah so minuli
konec tedna v Braslovčah že dvaintridesetič
zapovrstjo pripravili Dan slovenskih hmeljar-
jev. Praznovanje je trajalo dva dni, osrednja
slovesnost pa je bila v nedeljo popoldne.
Slovesnost se je začela s krajšo povorko sko-
zi trg Braslovče na prireditveni prostor, kjer je
dosedanji starešina predal dolžnost novemu,
57-letnemu Ivanu Možicu iz Sevnice, za njego-
vo spremljevalko pa je bila imenovana 17-
letna Simona Golhleb iz Gotovelj. Skupaj
z novo zadolžitvijo je letošnji starešina sprejel
tudi simbole svoje častne funkcije — hmeljski
škaf in mačka.
Slavnostni govornik, direktor hmeljarske
družbe Slovenije, dipl.inž. Jože Brežnik, je
med drugim povedal, da so se prav te dni vrnili
iz svetovnega hmeljarskega kongresa v Strass-
bourgu, o kongresu pa je dejal: »Letošnja sve-
tovna proizvodnja hmelja bo po ocenah sicer
za 10 odstotkov manjša od lanske, še vedno pa
za 8 odstotkov večja od letine 1992, ko so cene
na svetovnem trgu padle na marko do dve za
kg, nekateri hmeljarji pa hmelja niso mogli
prodati za nobeno ceno. Še nekaj dni nas loči
od obiranja in sušenja. Ob tej priložnosti bi
opozoril vse hmeljarje, da upoštevajo navodila
in nasvete strokovnjakov, glede pričetka obi-
ranja posameznih sort, glede čistoče obiranja
in pravilnega sušenja. Savinjski golding bo po
ocenah zrel 18. avgusta, sorte avrora pa po 23.
avgustu. Vsak hmeljar pa mora seveda za odlo-
čitev, kdai oričeti obirati posamezne sorte,
upoštevati svojo sortno strukturo, zdravstveno
stanje hmeljišča, zlasti pa optimalno zre-
lost ...«
Sledil je prikaz ročnega obiranja hmelja,
predstavili so se tudi člani domačega jadralno
padalskega kluba s skoki z Dobrovelj na prire-
ditveni prostor, svoje veščine so predstavili
tudi člani lokostrelskega kluba Polzela. Na
dvorišču Kmetijske zadruge Braslovče je bila
ves dan odprta razstava kmetijske mehaniza-
cije.
Prireditev sta povezovala strašna Jožeta iz
Šmartnega ob Paki, veseli del pa se je ob zvo-
kih ansambla Marela zavlekel, kot ponavadi
na vsaki večji veselici, pozno v noč.
TONE TAVČAR
Pomoč obolelim
s cerebralno paralizo
Društvo za pomoč osebam s cerebralno
paralizo bo od 4. do 14. septembra, sku-
paj z Zavodom za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije, organiziralo kolonijo
v zdravilišču Strunjan, ki je namenjena
vsem prizadetim otrokom, ki so nujno
potrebni intenzivne nevrofizioterapije.
Zaradi spremembe načina financira-
nja, pa je Društvo zelo omejeno v številu
nuđenja terapij obolelim otrokom v tera-
pevtski koloniji in z lastnimi sredstvi ni-
so zmožni pokriti vseh stroškov. Zato se
obračajo na vse, ki bi jim lahko nudili
kakšno finančno podporo pri izvedbi te
terapevtske kolonije, da sredstva naka-
žejo na žiro račun številka 50700-678-
48909, s pripisom za terapevtsko koloni-
jo. Za morebitno pomoč se vsem že v na-
prej iskreno zahvaljujejo.
Na dnevu hmeljarjev so prikazali tudi ročno obiranje hmelja.
Novi hmeljski starešina s spremljevalko.
Št. 33 - 18. avgust 1994
151
Ali poznamo pivo, ki ga pijemo?
Raziskovalna naloga Gregorja Šelige in Iztoka Mihevca, dijaka Srednje šole za gostinstvo in turizem iz
Celja — Ali Slovenci prepoznajo vrsto piva brez nalepke?
Za raziskavo sta Gregor Še-
liga in Iztok Mihevc sestavila
anketni vprašalnik in ocenje-
valno lestvico, ki je nastala na
podlagi ocenjevalne lestvice
poklicnih degustatorjev Pivo-
varne Laško. Anketirala sta
197 naključnih gostov v tride-
setih slovenskih gostinskih lo-
kalih.
Ugotovila sta, da je največ
anketiranih, kar 47 odstotkov,
prepoznalo pivo Zlatorog la-
ške pivovarne, 39 odstotkov je
prepoznalo svetlo pivo Union,
pivo Gambrinus Štajerske pi-
vovarne pa je prepoznalo 38
odstotkov vprašanih. Vse tri
vrste piva je prepoznalo 29 od-
stotkov vseh gostov, eno vrsto
39 odstotkov, nobene pa 32
odstotkov.
Mlada raziskovalca sta ugo-
tavljala tudi prepoznavanje
piva po spolu. Vse tri vrste je
prepoznalo 30 odstotkov mo-
ških in 26 odstotkov žensk. Pri
tem sta tudi ugotovila, da so
moški in ženske enako dobro
prepoznali pivo Zlatorog,
Ganbrinus in svetli Union pa
so bolje prepoznali moški.
Glede na starost so pivo naj-
bolje prepoznali gosti med 31.
in 50. letom, najslabše pa stari
od 18 do 20 let. Med anketira-
nimi so piva najbolje prepoz-
navali tisti z osnovno šolo, ta-
koj za njimi tisti z visoko in
višjo šolo, ostali pa slabše. Ra-
zlične vrste piva so, razumlji-
vo, bolje prepoznavali tisti, ki
jih tudi pogosto uživajo.
Med gosti, ki so prepoznali
pivo Zlatorog, je to pivo po
okusnosti postavilo na prvo
mesto 57 odstotkov, Union je
najokusnejši 42 odstotkom ti-
stih, ki so ga prepoznali, le 14
odstotkom gostov, ki so pre-
poznali Gambrinus, pa je to
pivo tudi najbolj okusno. In
kako Slovenci razvrščajo piva
po okusu? 42 odstotkov anke-
tiranih je najvišje uvrstilo
svetlo pivo Union, laško pivo
Zlatorog se zdi najbolj okusno
34 odstotkom, za Gambrinus
pa se je odločilo 24 odstotkov
gostov. Po grenkobi je bilo
vprašanim najbolj grenko pivo
Gambrinus, nato Zlatorog,
najmanj pa svetlo pivo Union.
Pri tem so se strinjali tako mo-
ški kot ženske.
Mlada raziskovalca sta z an-
keto še ugotovila oziroma le
potrdila, da večina pije pivo
samo zato, ker prijetno pogre-
ni, osveži in odžeja, ljudje pa
svoje najljubše pivo vendarle
dosti bolje prepoznajo po na-
lepki na steklenici kot po nje-
govem okusu.
JI
Iztok Mihevc (levo) in Gregor Šeligo sta rziskovalno nalogo
izdelala pod mentorstvom mag. Vide Lončarič. Nalogo sta
uspešno zagovarjala v okviru gibanja »Znanost mladim«, kjer je
bila tudi nagrajena.
Psi na počitnicah
V pasjem hotelu ter zavetišču
v Jarmovcu je živahno
V	Jarmovcu pri Dramljah,
v šentjurski občini, ima za-
sebnik že četrto leto pasji
hotel, več kot leto dni pa tudi
zavetišče za pse. Največ »ho-
telskih« psov pripeljejo Ce-
ljani, trenutno pa jih je tam
dnevno vsaj po 10. Živahno
je tudi v oddelku, kjer je za-
časno 7 potepuških ali zavr-
ženih psov.
Franc Lenko, lastnik pen-
ziona za pse Zonzani, kamor
spada tudi zavetišče, ima
v počitniških tednih največ
dela (hotel ter zavetišče sta
sicer odprta vse leto). V ho-
telskem delu beleži letos po-
leti prav tako dober obisk
kot lani. Dnevna oskrba za
hotelskega psa znaša od 550
do 600 tolarjev, odvisno od
njegove velikosti. Lastniki
jih pripeljejo v hotelski del
z vseh koncev države: od
Izole in Ljubljane do Mari-
bora, tam je tudi veliko šent-
jurskih psov, pa tudi konji-
ških, žalskih... K temu pri-
speva razmeroma ugodna le-
ga hotela Zonzani, le tri ki-
lometre od hitre ceste.
V	Jarmovcu pri Dramljah
je trenutno 32 pasjih boksov,
gospodar Lenko pa trdi, da
je v tistem delu kjer ima za-
vetišče, vse več živali. Vete-
rinarji pokončajo razmero-
ma malo zavrženih psov, saj
jih je v preteklem letu večina
prešla v roke drugih gospo-
darjev. Gre za vsega skupaj
70 živali, ki so jih pripeljali
v zavetišče v bolj ali manj
slabem stanju, tam pa so jih
okopali ter nahranili. Veliko
psov pripeljejo lastniki, ki so
se odločili, da živali ne bodo
več imeli, v Zonzaniju pa
najdejo novega gospodarja.
V pasjem zavetišču je mogo-
če dobiti takšnega, zdravega
psa ob ponedeljkih ali četrt-
kih popoldan in to brez-
plačno.
Lastnik, ki pripelje psa na
Jarmovec plača Lenku 3800
tolarjev, kar je le nekaj več
kot bi plačal pri veterinarju.
Franc Lenko tako sprejema
tudi pse tistih lastnikov, ki
so na živali čustveno naveza-
ni, pa ne prenesejo, da bi pri
veterinarju opazovali kako
njihova žival umira od smr-
tonosne injekcije. Ljudje, ki
pa vedo za potepuškega ali
zavrženega psa lahko pokli-
čejo Franca Lenka nepo-
sredno (tel. štev. 746-141).
Za pasje zavetišče pri
Dramljah si je dolgo priza-
devalo 8 občin iz celjske ter
sosednjih regij, saj so bili ve-
terinarski inšpektorji pogo-
sto nemočni. Po starem za-
konu niso mogli odvzeti niti
trpinčenega psa, zdaj pa je
drugače tudi na tem po-
dročju.
V Sloveniji je trenutno re-
gistriranih 9 pasjih hotelov,
zavetišč pa bistveno manj.
BRANE JERANKO
PLANINSKI KOTIČEK
Na Llsco
Z železniške postaje Breg je na Lisco (čez Razbor) 2 in pol uri
hoje po slikoviti naravi. Z vrha je mogoče videti Karavanke,
Pohorje, Gorjance, Nanos in Julijce s Triglavom, spodaj pa je
dolina Save. Tik pod vrhom (na 948 metrih nadmorske višine) je
velik in lepo urejen Tončkov dom, z jedilnico in dnevno sobo,
zunaj pa je razgledna terasa. Odločite se lahko za domačo
hrano, tudi postrežba je solidna, vse pa je razmeroma drago.
RUDI MRAZ
Koča na Kopitniku
V	Koči na Kopitniku se že tradicionalno vsako leto srečajo
nekateri znani slovenski citrarji in tako bo tudi letos.
V	soboto, 27. avgusta s pričetkom ob 13. uri, se bo pri koči
pričelo glasbeno popoldne ob citrah, na katere bosta med mno-
gimi drugimi igrala tudi Miha Dovžan in Marko Udovič. Hkrati
je lahko to lep izlet na Kopitnik in kočo, ki jo že vrsto let
oskrbuje Planinsko društvo iz Rimskih Toplic.
Na Debelo peč in Blejsko kočo
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas to soboto, 20. avgusta
vabi na Debelo peč in Blejsko kočo. Odhod bo ob 5. uri, s poseb-
nim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
Naslednji teden, v soboto 27. in nedeljo, 28. avgusta pa vas
vabijo na Prisojnik, Razor in Kriške pode. Odhod bo v soboto ob
5. uri, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
MOJCA MAROT
Četrtošolci na
morju
Iz osemdnevne šole
v naravi v Mladinskem
zdravilišču RKS na De-
belem Rtiču se je vrnilo
133 učencev četrtih ra-
zredov iz šentjurske obči-
ne. Tam so jih učili pla-
vanja.
Na začetku je bilo 40
neplavalcev, 34 polpla-
valcev in le 59 plavalcev.
Po zaključeni šoli je pre-
jelo bronastega delfina 86
učencev, 35 srebrnega ter
5 zlatega, 5 pa je plaval-
nih pripravnikov. Podat-
ki pričajo o veliki uspeš-
nosti učencev. Med šolo
v naravi so se učenci od-
peljali z ladjo v Piran,
kjer so si ogledali Tarti-
nijev trg ter bogate bene-
čanske stavbe. Seznanili
so jih tudi z rastlinskimi
posebnostmi obale, delali
so v interesnih skupinah,
ob večerih pa se razve-
drili.
Po mnenju ravnatelja
šole, Marjana Gradišnika
in vodičev, pa odmevih
otrok ter njihovih star-
šev, je šola v naravi
uspela.
ERNEST REČNIK
Rezika Lupšina
Tinka Jurkas
Milan Krajne
Nejdijona Mramor
Filip Fidler
Prebujanje Slivniškega jezera
Prireditve, ladja ter vse več kopalcev
Letošnje tropsko poletje
pride prav vsaka ohladitev
v rekah, toplicah ali jezerih.
Na kozjanskem koncu razve-
seljuje organizirano prebuja-
nje Slivniškega jezera, ki po-
staja vse bolj priljubljeno, naj-
več kopalcev pa je seveda za
konec tedna.
Poskrbljeno je bilo tudi za
posebno slivniško prireditev,
Guzajevo veseljačenje, na je-
zeru pa se je pojavila ladja Je-
zerska kraljica. Pretekli teden
smo se ustavili ob jezerski
obali, kjer smo se pogovarjali
z izletniki.
V zalivu pri Ribiškem domu
se je najbolj veselila skupina
žensk iz Posavja. Društvo
kmetic iz Dobove je za svoje
članice pripravilo enodnevni
izlet v naš konec in tako so se
znašle še v vodah Slivniškega
jezera. »Tu je zelo lepo!« je
strnila vtise Rezika Lupšina,
kmečka gospodinja. Dopoldan
so bile na Ponikvi pri Grobel-
nem, kjer so si ogledale Slom-
škove sledi, nato kosile v Ribi-
škem domu, kjer je blizu ohla-
ditev, nazaj grede pa so name-
ravale poskusiti še vino na Bi-
zeljskem. Za Slivniško jezero
sicer prej nikoli niso slišale.
Tinka Jurkas, predsednica
Društva kmetic, je spomnila
na posavske ribnike pri Bre-
stanici ter na Čateške Toplice,
kamor odhajajo z družinami.
Slivniško jezero je dobrodošla
sprostitev, dan ko so pozabile
na vsakodnevne skrbi, obvez-
nosti.
Redni gost obal Slivniškega
jezera je Celjan Milan Krajne,
ribič. Tokrat je ribiško palico
pustil doma in se z družino ter
gosti iz Ljubljane odpravil na
kopanje. Ob jezeru ga navdu-
šuje čudovita narava, v njem
pa, ponekod, motijo alge. Opa-
ža, da so posamezni kopalci
nemarni ter da jim za čisto
okolje ni mnogo mar. Posebno
veselje pa ima s svojim, ob je-
zeru privezanim čolnom.
Nejdijona Mramor iz Štor se
je z družino v preteklih dneh
vrnila z obmorskega dopusta
v Poreču, s počitnicami pa na-
daljujejo ob Slivniškem jeze-
ru. Tu preživljajo dnevno po
dve, tri ure, saj je tudi jezerska
voda dovolj topla. Okolje Sliv-
niškega jezera ji je všeč, meni
pa, da bi kakšen bogat zaseb-
nik lahko še veliko dos toril.
Podobnega mnenja je Filip
Fidler iz Šentvida pri Grobel-
nem, ki je prišel z družino ter
prijatelji. Vrnili so se iz Porto-
roža, tu pa jih privlači mir.
Letos je ob jezeru šele drugič,
pogreša pa posebej ograjeno
kopališče, kjer bi še bolj po-
skrbeli za čisto vodo ter za
varnost kopalcev. Spomin na
nedavno utopitev, sicer zaradi
neprevidnosti, je živ, zato se
tokrat v jezerske vode niso po-
dali.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Za šentjursko, pa tudi turistično šmarsko občino, je Slivniško jezero vse pomembnejše.
Št. 33 - 18. avgust 1994
lió
Počasi do forme
Rokometaši Gorenja danes In Jutri na turnirju v Celju — V pokalu EHP zanesljivo
v Velenju in morda s tretjim tujcem
Velenjski rokometaši so bili
minuli teden na pripravah
v Kranjski gori, med vrnitvijo
v Žalcu nepopolni izgubili pri-
jateljsko tekmo z avstrijskim
prvoligašem HCK iz Celovca
s 16:22, danes in jutri pa bodo
med udeleženci celjskega tur-
nirja, na katerem bo pet sodni-
ških dvojic (tudi Repenšek-
Požežnik) opravljalo praktični
del izpitov za mednarodno li-
cenco.
»Žalska tekma ni nikakršno
merilo, saj na Gorenjskem no-
benega treninga nismo opravi-
li z žogo. Tudi v Golovcu naša
igra ne bo nič posebnega.
Fantje za dvig forme potrebu-
jejo veliko časa in temu mora-
mo prilagajati celoten proces
priprav,« pravi velenjski tre-
ner Miro Požun, ki je žreb za 1.
kolo pokala EHF sprejel dokaj
zadržano.
»Predlani je naša reprezen-
tanta gostovala na Islandiji,
kjer negujejo skandinavski
slog rokometa. V polju so za-
nesljivo hitrejši, na gol strelja-
jo zelo nizko, vendar so taktič-
no slabši. Nekaj podatkov bo-
mo dobili od Istraturista, ki je
lani izpadel proti Selfossu, ne-
posredni kanali z Islandijo pa
bodo težko dostopni zaradi
njihovega trenerja Levstika,«
je dodal Požun.
Gorenje bo povratno tekmo
(termina sta 8. in 15. oktober)
zanesljivo igralo v Velenju, saj
je pokrovitelj kluba z novo po-
godbo prevzel tudi celoten
mednarodni program. Zaradi
prenove Rdeče dvorane (stre-
ha, parket) zdaj trenirajo v Ša-
leku, z ekipo je tudi Tome, ki
je že snel mavec, Rozman pa
po operaciji kolenskih vezi do-
bro okreva in konec leta naj bi
znova zaigral.
Prvi septembrski vikend bo-
do Velenjčani pripravili tradi-
cionalni Jarnovičev memorial,
ki se ga bodo udeležili še Var-
teks, madžarski prvoligaš Ko-
mlo in HCK. Igra bi že morala
Spored - četrtek: Gorenje-Do-
bova (15), Šešir-Jadran
(16.30), Jadran-Dobova 18.15),
Sešir-Gorenje (19.30); petek:
Gorenje-Jadran (15), Dobova-
Šešir 16.30).
biti nekohko bolj udarna, če-
prav trener Požun s prestop-
nim rokom ni najbolj zadovo-
ljen in se lahko zgodi, da se bo
Kimčenku in Zečeviču prik-
ljučil še tretji tujec.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Žreb za evropske pokale je bil
poln zmešnjav. Dirigiran žreb
so preklicali, španski prvak
Barcelona igra v pokalu po-
kalnih zmagovalcev, kroglice
so iz bobna vlekli po zmeraj
drugačnem zaporedju, štiri
ekipe v pokalu mest so na star-
tu proste...
Ocvirk, Krejan, Cvetko, Meolic, Stropnik in Plaskan (z leve) so se skupaj s soigralci zaradi
prenove Rdeče dvorane začasno umaknili v Šalek.
Kako razdeliti milijon?
Športna zveza Celje Je klube In društva razdelila v pet skupin
Celjski šport je ovrednoten
s slabim milijonom mark ob-
činskega denarja (manj kot je
proračun najboljših klubov),
s pravilnikom Športne zveza
pa razdeljen na kvalitetni in
tekmovalni del, ki je s petimi
skupinami (3+2) osnova za de-
litev finančnih sredstev.
Za razporeditev 41 društev
in klubov so bili z različnimi
razponi točkovani pomen pa-
noge v šolskem programu, tra-
dicija, uspešnost v slovenskem
in mednarodnem merilu, zani-
manje gledalcev ter osnovni
pogoji za razvoj panoge in do-
seganje vrhunskih rezultatov.
Rezultati so bili v nekaterih
primerih zaradi upoštevanja
koledarskega leta nekoliko
presenetljivi, a zaradi velikega
poudarka uspešnemu delu
mladih (do 30 točk) razumljivi.
Strog kriterij je tudi glede na-
stopov v mednarodni konku-
renci, saj uvrstitev v drugo po-
lovico nastopajočih na svetov-
nih in evropskih prvenstvih
ter olimpijskih in sredozem-
skih igrah ne prinaša točk,
enako (izpad v predkolu ali 1.
kolu) pa velja tudi za ekipne
nastope v evropskih pokalih.
Kvalitetni del — skupina A:
rokomet 97, atletika 87, keg-
ljanje 85, judo (Ivo Reya) 79;
skupina B: odbojka (ženske)
69, plavanje 69, nogomet (Pu-
blikum) 66, smučanje (Unior)
61; skupina C: hokej 54, ko-
šarka (moški) 52, košarka
(ženske) 52, letalstvo 51; tek-
movalni del - skupina D: tenis
48, kolesarstvo 47, drsanje 46,
konjeništvo 45, streljanje (Ce-
lje) 45, karate (Celje) 42, keg-
ljanje (moški) 42; skupina E:
avto-moto 40, odbojka (moški)
37, ples 37, triatlon 37, judo
(Sankaku) 34, nogomet (Kovi-
nar) 34, streljanje (Štore) 32,
vaterpolo 32, šah 30, alpini-
zem (Celje) 27, karate (Slan-
der) 25, namizni tenis 22, ja-
dralno padalstvo 22, kajak-
kanu 20, baseball 20, akrobat-
sko smučanje 19, dviganje ute-
ži 17, smučanje (Snežak) 17,
balinanje 15, alpinizem (Štore)
15, jadranje na deski 10.
PANORAMA
Nogomet
I. liga
2. krog: Publikum-Železni-
čar 1:0 (1:0); slabo srečanje je
odločil N'Toko (83); Vevče-
Rudar 0:0, Olimpija-Maribor
2:1, Kočevje-Izola 4:3, Pri-
morje-Jadran 5:1, Mura-Bel-
tinci 1:2, Korotan-Gorica 2:1,
Koper-Naklo 2:1. Vrstni red:
Publikum, Olimpija, Korotan,
Beltinci, Koper 4, Kočevje 3,
Primorje, Maribor 2, Mura,
Gorica, Rudar, Jadran, Vevče
I,	Naklo, Železničar, Izola 0.
II.	liga
1. krog: Dravinja-Steklar
4:1 (0:1); Topič (50, 75, Fink
(55), Damiš (85) za domače,
Kraševec (9) za goste, ki so
igrali brez izključenega kape-
tana Horvata; Era Smartno-
Drava 2:1 (0:0); vodstvo go-
stov sta izničila Druškovič (78)
in Grobelšek (82); Radeče-
Elan 3:0 (1:0); hat-trick Drob-
neta (20 iz 11-m, 77, 85); Za-
gorje-Beltrans 4:0, Mengeš-
Nafta 1:1, Piran-Slovan 3:1,
Turnišče-Domžale 4:2, Želez-
ničar (Mb)-Rudar (T) 0:1.
Šesterica za EP
Sredi septembra bo na Dunaju evropsko prvenstvo
v aerorallyu. Naša reprezentanca se ga bo udeležila
s petimi posadkami, več kot polovico zastopstva pa bodo
predstavljali piloti iz Celja, Velenja in Slovenskih Konjic.
V izbranem moštvu so nosilec bronaste kolajne z lan-
skega SP Bauer (Ce), ki si še edini ni izbral kopilota, ter
brata Glinšek, Lukanc (vsi Vel), Pliberšek in Ravnak (oba
Konj). Tekmo DP motornih pilotov za pokal Casio so
Konjičani združili tudi s klubskim mitingom, na katerem
so se predstavile številne sekcije: helikopterska, jadralna,
motorna ter obe padalski (klasična in jadralna). Po dolgo-
trajnem pridobivanju dokumentov nameravajo jeseni na
letališču Senožet med Žicami in Locami postaviti mon-
tažni hangar, s 25 piloti pa sodijo med naše najbolj mno-
žične organizacije športnega letalstva.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Četrtek, 18.8.
Rokomet
Celje: turnir Celje 94 z ude-
ležbo Dobove, Gorenja, Jadra-
na in Šeširja (od 15. ure, še
jutri).
Petek, 19.8.
Košarka
Zreče: Rogla-Comet (2. krog
pokala za moške, 19).
Rokomet
Celje: 2. turnir prvakov (do
nedelje).
Sobota. 20,8.
Košarka
Slovenske Konjice: Roga-
ška-Tam Bus (18.30), Comet-
Iraklis (7. Ikov memorial,
20.30); Maribor: Maribor-
Elektra (2. krog pokala za mo-
ške, 19).
Mali nogomet
Celje: pozivni turnir revial-
nega pokala z udeležbo ekip
Penal Zvezdaš in Pelikani (od
12. ure na igrišču Gaberja).
Nogomet
Velenje: Rudar-Olimpija (3.
krog SNL, 16.30); Žalec: Ža-
lec-Bakovci, Maribor: Pobrež-
je-Šentjur (1. kolo Ш. SNL,
obe 17).
Nedelja, 21.8.
Nogomet
Kranj: Naklo-Publikum (3.
krog SNL), Rogaška Slatina:
Steklar-Turnišče, Lendava:
Nafta-Era Šmartno, Ljublja-
na: Slovan-Dravinja (2. krog
SNL, vse 16.30).
Torek, 23.8.
Košarka
Laško: Pivovarna Laško-
Rogaška (2. krog pokala za
moške, 19.30).
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 33 - 18. avgust 1994
17!
Zdaj smo na isti strani
Novi «plvovar« Iztok Puc In celjska publika - Jutri proti Granltasu
Na drugem Turnirju prva-
kov v Golovcu bodo rokometa-
ši Celja Pivovarne Laško opra-
vili uvodne nastope v novi se-
zoni, prvič pa bo uradno celj-
ski dres oblekel 2 7-letni
zvezdnik svetovnega formata,
»velenjski« Zagrebčan Iztok
Puc, zdaj nastanjen v Pucovi
ulici v Celju.
»Ne omenjajte številke uli-
ce, da mi ne pridejo razbit av-
ta,« je začel v šali neuradno
drugi rokometaš sveta (po iz-
boru revije World Handball)
skupaj z Magnusom Andersso-
nom, za Talantom Dušebaje-
vom. »Lani sem v Celju v dresu
Zagreba res nespametno re-
agiral. Ves potek turnirja me
je nekaj ljudi dražilo z grdimi
opazkami. Bilo je poniževalno.
Nisem zdržal. Zdaj mi je žal za
tisto gesto, ki pa takrat seveda
ni bila namenjena celotnemu
občinstvu, pač pa peščici. Zdaj
smo na isti strani in mislim, da
si bom z dobrimi igrami prido-
bil publiko.«
Kot Slovenec?
Seveda. Slovenskemu dr-
žavljanstvu se nisem nikoli
odrekel. Moj pogoj nastopanja
za hrvaško reprezentanco je
bil znan - dvojno državljan-
stvo.
Zadnji tvoj podvig je brona-
sta kolajna z EP s Hrvaško.
Kaj pa nastop v slovenski re-
prezentanci?
Možnosti je malo, saj je
vprašanje, kdaj bi sploh lahko
prvič nastopil. Na SP v Islan-
diji že ne, ker je nastop vezan
z uvrstitvijo na EP. Olimpijski
cikel se konča v Atlanti, poz-
neje pa bo najbrž zame že pre-
pozno. Na »stara leta« ne bi
želel jemati prostora mlajšim,
zato se bom takrat iz repre-
zentance, katerekoli že, najbrž
umaknil, saj bo tudi družina
vedno bolj zahtevna.
Soproga Jasenka je bila
z začasno selitvijo v Celje za-
dovoljna. Kaj pa ti? Je bila šte-
vilka 230.000 DEM za dve se-
_ zoni blizu resnici?
Nekaj nemških drugoligašev
mi je ponujalo med 180 in 200
tisoč mark, v Celju sem se po-
godil za mnogo manj, vendar
bom ob uspehih moštva dobro
dodatno nagrajen. Prave dile-
me glede prestopa pravzaprav
ni bilo iz večih razlogov: Celje
je vrhunska ekipa z velikimi
ambicijami, možen je ugoden
finančni razplet, blizu sta stari
in novi dom...
Pri osemnajstih letih je bila
odločitev torej mnogo težja?
Leta 85 je bilo ponudb veli-
ko (takratni evropski prvak
Metaloplastika, Medveščak,
niški Željezničar), odločil pa
sem se za banjaluški Borac, ki
je bil znan po hitrem vzponu
mnogih mladih talentov. Sezo-
no pred prestopom sem se
v dresu Soštania neuspešno
boril v kvalifikacijah za drugo
zvezno ligo z Varteksom, saj so
nam Banjalučani z zakulisni-
mi igrami ponagajali, kar sem
izvedel kasneje, in preprečili
moje omahovanje.
Kasnejša štiri leta pri Za-
grebu bodo zagotovo šla
v anale.
Prav gotovo. Osvojili smo 11
od 12 možnih naslovov: dva
evropskega prvaka, štiri DP (1 7
YU, 3 Hrvaška), štiri pokalnih
zmagovalcev in še Super po-
kal, ko smo leta 92 kot zmago-
valci pokala evropskih prva-"
kov ugnali dobitnika pokala
pokalnih zmagovalcev Vesz-
prema.
Madžarski prvak bo znova
vaš nasprotnik. Dvoboju na
Turnirju prvakov se je izognil,
kako pa bo v 1. kolu pokala
prvakov?
Naš cilj je znan: evropska
liga. Vse ostalo bo razočara-
nje. Po mojem smo močnejši
od Madžarov in le slab dan
nam lahko prepreči zmago-
slavje. Odločale bodo tudi za-
kulisne igre. Veszprem že ima
evropsko lovoriko, pozna sod-
niško sceno, lani pa se je moral
posloviti že v 2. kolu, čeprav je
sodil med najboljših osem, za-
to bo še bolj nevaren. Kakor-
koli že, letos bo Celju Pivovar-
ni Laško težje priti v evropsko
ligo kot lani.
Po pripravah v Portorožu in
na Rogli so pred vami tri tek-
me konec tedna v dvorani Go-
lovec. Kdo bo vaš glavni tek-
mec za prvo mesto?
Brez dvoma Zagreb z novin-
ci: trenerjem Kandijo, izkuše-
nima Smajlagičem in Jarkom,
Biličem, Glaviničem, Šaričem,
ter s staro gardo, ki še ni rekla
zadnje besede. Čavarja v Celje
skoraj zagotovo ne bo. Z našim
jutrišnjim nasprotnikom, li-
tvanskim prvakom Granita-
som je Zagreb lani izgubil
v Kaunasu, moč nekaterih nji-
hovih igralcev pa je občutila
tudi slovenska reprezentanca.
Podprvak Madžarske Szeged
je na EP na Portugalskem imel
štiri reprezentante, sicer pa
proti njemu še nisem igral.
Turnir je precej zgodaj, nobe-
na od ekip še ni veliko vadila
z žogo, zato je možno vse.
Trener Josip Šojat je iskal
igralca, ki bi znal razbijati
plitke obrambe s streli preko
visokega zidu. Ga je našel?
Upam. Pred leti sem bil
znan kot klasičen strelec, leta
88 sem bil s povprečjem okoli
deset golov celo najboljši
v Evropi.
Strokovnjaki so ocenili, da
sem dozorel šele pri Zagrebu,
predvsem zaradi podaj v glo-
bino in na krila. Pomembno je,
da se dobro uigramo. Obram-
ba? Zakaj ne? Zaradi višine so
me trenerji sprva postavljali
na ključna mesta v sredini, po-
tem pa sem sčasoma zaradi
vedno večjih zahtev v napadu
logično obrambi posvečal
manj pozornosti. Pri Zagrebu
sem pazil na nasprotnikova
desna krila, in mislim da bo
tako tudi v Celju. Prehod
v protinapad je od tu zame se-
veda najbolj ugoden.
Parketa v Golovcu še ni
(montažni naj bi stal 350.000
DEM, klasični pa 150.000
DEM). Igralci ga najbrž željno
pričakujete?
Moram se pohvaliti, da je
z mojo Ahilovo tetivo vse O.K.
V bistvu ne gre za poškodbo
— tetiva je zaradi moje prehitre
rasti v mladosti ostala nekoli-
ko krajša. Pred naporom po-
svetim nekaj več časa razteza-
nju. Res je, da je na mehkejši
podlagi vse lažje. Trenutno me
muči desna prepona, ki sem si
jo lažje poškodoval med nogo-
metom na Rogli.
Iztok Puc vozi golfa!?
Ja, ja. Mercedesa so mi
ukradli pred domom, ko smo
igrali na Madžarskem. Brez
kasko zavarovanja.
Hobi?
Podvodni ribolov, s tastom
Hrvojem Horvatom.
DEAN ŠUSTER
Razpored turnirja: petek
(18.30) Zagreb: Szeged, (20)
Celje Pivovarna Laško:Grani-
tas, sobota (18.30) Szeged-
:Granitas, (20) Celje Pivovar-
na Laško:Zagreb, nedelja (10)
Zagreb : Grani tas, (11.30) Celje
Pivovarna Laško:Szeged.
Za uvod revija
V	Celju sta že nekaj dni na priprav drsalni reprezentan-
ci Ukrajine in Izraela, z obema pa že vadijo tudi domači
tekmovalci.
V	poletnem premoru je v celjskem klubu prišlo do
bistvenih kadrovskih sprememb in za kvalitetni dvig obe-
tavnega rodu bosta v prihodnje skrbela ukrajinska stro-
kovnjaka Ina in Boris Uspenski, ki sta minula štiri leta
trenirala ljubljanska drsalca. Za uvod v sezono bo
v soboto, 20. avgusta, ob 19. uri na drsališču v Mestnem
parku revija, ki je pri nas nova tekmovalna disciplina.
V svetu jo poznajo že več kot 15 let, v ospredju pa so
predvsem skupinski nastopi. Med gosti iz Ukrajine je
najbolj znana Jelena Liašenko, ki je bila letos udeleženka
olimpijskih iger ter svetovnega in evropskega prvenstva.
Spet boste stavili
Po poletnem premoru se vrača športna stav-
nica Golding loto, ki bo potekala po že ustalje-
ni obliki. Tip ena pomeni zmago domačih, nič
neodločen izid (pri košarki podaljšek) in dve
zmago gostov, pri vsakem paru pa lahko ob-
krožite samo en tip.
Nagradni sklad je še naprej 10.000 tolarjev
(5000, 3000, 2000). Na začetku se v primeru
samo ene pravilne napovedi druga in tretja
nagrada preneseta v naslednje kolo. Nato ni
prenosov, marveč se razdeli celoten nagradni
sklad.
Za sodelovanje bomo upoštevali kupone
s poštnim žigom sobote, 20. avgusta, ali če
bodo v soboto najkasneje do 12. ure oddani
v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov:
Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pri-
pisom Golding loto.
1.	Rokomet: Pivovarna Laško - Zagreb	10	2
2.	Nogomet: Rudar-Olimpija	1 0	2
3.	Nogomet: Naklo-Publikum	1 0	2
4.	Nogomet: Nafta - Era Šmartno	1 0	2
5.	Košarka: Pivovarna Laško - Rogaška	1 0	2
Ime in priimek:_
Naslov:_
Samostojni do preobrata
Bo delitev na dva kluba zaustavila agonijo celjske košarke?
Celjska košarka se je pred
časom dokončno razšla na
dva dela, predsednikovanje
moškega kluba pa je prevzel
Tomaž Udrih, ki ima s sku-
pino najožjih sodelavcev
—	pogoj je seveda močan
sponzor, ki je že na vidiku
-	v mislih vračanje na stare
položaje in za novo sezono že
prodor v A-2 ligo.
Na pokalni tekmi v Zrečah
je ekipo vodil Marko Trobiš,
v primerjavi z lansko zased-
bo pa ni več bratov Tomašič
(posojena Pivovarni Laško)
in mladinskega reprezentan-
V tekmi 1. kola pokala za
moške je Rogla visoko prema-
gala Celje z 91:59 (54:31),
v prijateljski tekmi pa Polzela
ameriško selekcijo Brigham
Young s 84:82 (35:35).
ta Mihe Čmera, ki ga je klub
prodal Kovinotehni. Zaradi
zaščite klubov lahko igralci
do napolnjenih 20 let presto-
pijo le z odobrenjem matične
sredine, ki tudi določi višino
odškodnine, kar se je zgodilo
s Čmerom.
Strašek in Jurak kljub
drugačnim zahtevam ostaja-
ta košarkarja Celja, medtem
ko Pečak in Tkalec želita
h Kemoplastu. Obenem je
spet aktualna stara ponudba
Zmaga Sagadina, ki je še en-
krat ponudil pomoč pri obu-
ditvi pomembnega košar-
karskega centra. »Novo vod-
stvo kluba se je napovedalo
in če bo sposobno pokriti mi-
nimalne stroške, jim na
dvojno licenco lahko odsto-
pimo dva igralca. V mislih
imam krilna košarkarja
Uroša Ivanoviča (203 cm) in
Dejana Tomažina (195 cm),
toda Celjani bodo morali po-
hiteti,« je med konjiškim
turnirjem dejal Sagadin.
Ž. Z.
Tretja liga brez Uniorja
Po prehodu nogometašev Papirničarja med drugoligaše
je v vzhodni skupini Ш. SNL-vzhod ostalo prosto mesto,
ki ga bodo do sobotnega štarta zapolnili s kvalifikacijami.
Sklep so z glasovanjem (3:2) sprejeli predstavniki podz-
vez, drugi predlog pa je bila teritorialna popolnitev lige
z zreškim Uniorjem kot podprvakom MNZ Celje.
Bodoči prvak se bo v kvalifikacijah potegoval za napre-
dovanje med drugoligaše, eden največjih favoritov pa je
Šentjur, ki se je dodatno okrepil. Neposredno bodo
izpadle štiri ekipe, za dve sta predvideni kvalifikacije,
toda končni ustroj bo povsem odvisen od razpleta v višjih
ligah in v najslabšem primeru lahko izpade kar sedem
ekip. Za razliko od Šentjurja so načrti Žalca z novim
trenerjem Stevanovičem, pomlajenim moštvom in neko-
liko boljšo organiziranostjo povezani samo z obstankom.
Cerar v Šentjurju
Po enoletnem premoru se je
pod koše vrnil branilec Tomi-
slav Cerar (27 let, 181 cm), ki
bo v novi sezoni igral za Kem-
polast. Novinca sta še Marjan
Pučnik in trener Vili Klančnik
(oba Comet), pristopni izjavi
in pogodbi pa sta podpisala
tudi Tkalec in Pečak, vendar
bo o odhodu iz Celje najbrž
morala odločiti KZS.
Zdovc med
svojimi
Konec tedna bo v Sloven-
skih Konjicah tradicionalni
Ikov memorial, favorit za
zmago pa je finalist grškega
pokala Iraklis z našim Jure-
tom Zdovcem, ki bo prvič
uradno zaigral proti svojemu
matičnemu klubu Cometu.
Udeleženci so še Comet, Tam
Bus in Rogaška, ki jo bo v od-
sotnosti trenerja Žgajnerja (s
kadeti je na Finskem na kvali-
fikacijah za EP) vodil njegov
pomočnik Lukič.
Odmeven referat
dr. Polimaca
Med atletskim EP (zadnji
dan je naša Britta Bilač zma-
gala v skoku v višino) je bil
tudi tridnevni kongres o razi-
skavah v športu, ki se ga je
udeležil dr. Dušan Polimac iz
Celja s Poskusom primerjave
nogometa, košarke in rokome-
ta s pomočjo treh fizioloških
parametrov. Med več kot 200
prijavami so prireditelji izbra-
li 74 referatov, predstavitev
dr. Polimaca pa je bila zelo
odmevna in se je končala z va-
bili za nova srečanja tovrstnih
strokovnjakov.
NA KRATKO
Na kolesarski dirki Po Slo-
vaški je našo država zastopala
okrepljena ekipa Celja. Uvr-
stitve: 46. Zaje +38:00,65. Tor-
kačenko +55:24, 72. Lauk
+1:04:40, 73. Poljanšek
+1:07:00,80. Zupane+2:03:29.
Sviben je odstopil.
Z dirko v Nemčiji je konča-
no EP v motokrosu do 125
ccm. Sašo Kragelj (Banex) je
s 14. mestom edini slovenski
reprezentant s točkami in naj-
boljši voznik Kawasakija.
Državno prvenstvo v plava-
nju (Radovljica): zmaga Gora-
na Juraka na 100 m kravi
s 54,14 in drugi mesti na 50 in
200 m kravi s časoma 24,87 in
1:57,55.
Pokal Casio za DP motornih
pilotov (Loče): 1. Brumen (Mb)
104, 4. Lakovič (Ce) 155, 5.
Ravnak (Konj) 164, 6. Glinšek
(Vel) 211, 7. Rek 285, 12. Pli-
beršek 637, 13. Ledinek (vsi
Konj) 675. Zadnja tekma bo
28. avgusta v Levcu.
Poletna vaterpolska liga - 9.
kolo: Okolje Portorož-Neptun
12:8 (3:1,1:4, 3:2,4:1); Zupane
5; Glavan 3. Celjani so kljub
porazu obdržali 4. mesto.
Košarkarski turnir v Lenar-
tu: zmagi Cometa proti av-
strijskemu predstavniku v Ko-
račevem pokalu Aflenzu
s 75:72 (38:42) in Lenartu
z 88:51 (50:22) ter poraz s Tam
Busom s 67:77 (38:42).
' V Umagu je bila zadnje tek-
ma pokala Croatia v preska-
kovanju zaprek. Andrej Kučer
je drugi, v pokalu Helios (120
cm) z Leokadio šesti in z Var-
do osmi, v tekmi za lovoriko
Umaga (120-140 cm) pa je Pe-
vec (West hash, Velenje) zase-
del 8. mesto.
Pokal Rečice v streljanju
z vojaško puško: 1. Celje 550,
2. Ivančna Gorica 532, 3. Ko-
vinar 532, 6. Braslovče 482, 8.
D. Poženel 469, 9. Šempeter
360, 10. Comet 342; posamez-
no: l.Jeram 185, 2. Jager (oba
Ce) 183, 3. Ceglar (IG) 182, 4.
Kralj (Br) 182, 5. Frece (Ce)
182 itd.
Št. 33 - 18. avgust 1994
18
•	Malo vročine, malo dež-
ja, malo alkohola, malo ne-
strpnosti, malo jeze - vse to
skupaj je spet pognalo v se-
me nekaj žlahtnega nočne-
ga cvetja.
•	Prav pogosta so bila ta
teden srečanja policistov
z Borisom K. Najprej so ga
zapisali v torek, ker je raz-
grajal v prostorih Stano-
vanjskega sklada. Ko mu ni
uspelo izsiliti neke pogod-
be, je mislil, da bo laže
opravil z vpitjem in zmer-
janjem. Vendar je usluž-
benka poklicala na pomoč
policiste. Pred temi je Boris
še pravi čas ušel, sumijo pa,
da je z njim vred izginil tu-
di šop ključev. V soboto se
je Boris zatekel v Stanova-
nje Štefanije K. in ni hotel
ven, dokler ga niso nagnali
policisti. Niti v nedeljo si ni
privoščil počitka. Tega dne
je razgrajal v bifeju Metro-
pol. Dan kasneje pa se je
sporekel s Terezijo P., ki je
v svojem stanovanju skrila
njegovo punco.
•	Prav ponesrečeno se je
končal vlomilski podvig za
Petra S. in Gabriela L. Po
vlomu v nek kiosk sta se,
obložena s tovorom, odlo-
čila za prevoz z avtosto-
pom. Ne da bi vedela, sta
z dvignjenim palcem usta-
vila civilno policijsko pa-
truljo. Tej sta se fanta zaz-
dela sumljiva in namesto
v domači postelji sta se
fanta znašla na policijski
postaji.
•	V nedeljo so slabo spali
v Opekarniški in ulici Mil-
činskega. Mladež si je daja-
la duška z vpitjem in raz-
grajanjem. Policisti so ugo-
tovili, da jih je bilo kakšnih
petnajst, vendar so jo ucvr-
li, še preden jih je mogel
kdo pobarati, čigavi so.
V zapisniku so se po poiz-
vedovanjih kljub temu
znašla štiri imena.
•	Jožica R. se je v soboto
krvava in prebutana zate-
kla v lokal Stari prijatelj.
Stari prijatelj, ki jo je tako
grdo zdelal, sliši na ime
Mihael S., so ugotovili po-
licisti. Kaže pa, da je gospa
večkrat tepena, saj se ji je
nekaj podobnega zgodilo
že tri dni prej. Takrat so jo
pesti taistega Mihe pa še
nekaj preveč alkohola po-
ložile ob Cinkarniški poti.
Ker očitno ni imela nobe-
nega namena vstati, so ji
primernejše ležišče našli
policisti.
•	V Brdcah so v petek pri
neki hiši vso noč slavili.
Sosedje bi to še nekako
prenesli, če ne bi bila zju-
traj cesta posuta z razbitim
steklom. Stvar so prijavili
policiji.
•	Na vso silo je hotel Žar-
ko K. v četrtek zvečer
k barskim dekletom. V ho-
telu Celeia se je hotel iz-
muzniti v njihove sobe,
vendar je imel smolo, ker
ga je zalotilo budno recep-
torjevo oko. Nekaj krepkih
besed je padlo med njima,
navsezadnje so morali kre-
post mladih dam zaščititi
še policisti.
•	Nič ni znanega o tem,
s kakšnim namenom je ne-
ka ženska oseba v sredo
poklicala Mileno Š. in v te-
lefonsko slušalko zasikala
grozljivo sporočilo: »V vaši
hiši je bomba.« Bombe se-
veda ni bilo, kot so ugoto-
vili policisti, a nekaj strahu
je Milena kljub temu pre-
stala.
N.K.
Policisti niso vsem všeč
Na celjski Upravi za notranje zade-
ve beležijo vedno več napadov na poli-
ciste. Največkrat gre sicer zgolj za ne-
dostojno vedenje občanov, ki jih
obravnavajo policisti, omalovaževanje
njihovega dela ali žalitve, vse večkrat
pa tudi za nasilno upiranje, napade in
grožnje.
Nemalokrat postanejo policisti in
celo njihove družine žrtve najrazlič-
nejših groženj obravnavanih oseb. Do-
letijo jih bodisi anonimni grozilni klici
bodisi pisanja, v katerih policistom
sporočajo, kaj vse bo doletelo njih sa-
me ali njihove družine. Na celjski po-
staji Uprave za notranje zadeve so
v prvem polletju letošnjega leta podali
šest kazenskih ovadb za razžalitve po-
licistov ter 21 kazenskih ovadb zaradi
preprečitve uradnih dejanj in napade
na pooblaščene osebe. Obravnavali pa
so tudi 154 primerov razžalitev ali
omalovaževanj, ki so jih okvalificirali
kot prekršek. Kršiteljev predpisov
marsikdaj ni mogoče obvladati z obi-
čajnim postopkom. Pravila o tem, kdaj
sme policist uporabljati tako imenova-
na prisilna sredstva pa so dokaj stro-
ga. V prvih šestih mesecih so jih polici-
sti na celjskem območju uporabili de-
vetinpetdesetkrat. Največkrat je šlo za
fizično silo, pogosto pa še hkrati za
uporabo sredstev za vklepanje. V dveh
primerih, ko so policisti prisilna sred-
stva uporabili zoper več občanov, so
na Upravi za notranje zadeve ustano-
vili posebno komisijo, ki je proučila
vse okoliščine dogodkov.
Na drugi strani pa imajo občani
možnost, da svoje nestrinjanje s poli-
cijskimi postopki izrazijo s pritožbo.
Do konca junija so na celjski Upravi
za notranje zadeve prejeli 63 takšnih
pritožb. Osem so jih ocenili kot uteme-
ljene, dveh pa ni bilo mogoče povsem
razjasniti. Zanimivo je, da so se občani
najpogosteje, kar štirinajstkrat prito-
žili zaradi nepravočasnega ukrepanja,
manjkrat (desetkrat) pa zaradi grobo-
sti. Glede na upravičene pritožbe ob-
čanov so šest policistov opozorili, zo-
per enega pa so uvedli disciplinski po-
stopek. Pri nekaterih pritožbah pa so
policisti ugotovili, da so bile povsem
neutemeljene, vložene z očitnim name-
nom škodovati policistom oziroma
ugledu policije. V takšnih primerih so
občane opozorili, podali pa so tudi ne-
kaj kazenskih ovadb.
N.K.
Dva pogina rib
Nizek vodostaj je spet
povzročil pogin rib. V Re-
čici je od tovarne Bor-
Lumar do izliva v reko
Savinjo pri Laškem pogi-
nilo kakšnih 300 rib.
Istega dne, v četrtek, so
opazili mrtve ribe tudi
v Paki. Najverjetneje je
pomor povzročil izpust
pepelne brozge iz Termo-
elektrarne Šoštanj, kjer
je prišlo do okvare na čr-
palki. Pri nizkem vodo-
staju je bila izpuščena
brozga za ribe usodna.
Poginilo je vsaj 2000 mla-
dic in večje število mer-
skih rib.
Kaj je bilo z zapornicami?
V petek se je na železni-
škem prehodu v Marija
Gradcu pri Laškem pripetila
prometna nezgoda, ko je 56-
letna Ana N. z osebnim avto-
mobilom zapeljala mimo za-
prtih polzapornic na tire
v trenutku, ko je iz smeri Zi-
danega Mosta pripeljal brzi
vlak. Ta je trčil v avtomobil
in ga pred seboj potiskal še
150 metrov. V nesreči se je
voznica hudo ranila, v nesre-
či pa je nastalo za 350 tisoča-
kov škode.
Takšna so dejstva, zapisa-
na v policijskem zapisniku
o tej prometni nezgodi. Kar
samo po sebi pa se bralcu
najbrž zastavi vprašanje, za-
kaj je voznica čez železniški
prehod zapeljala mimo zapr-
tih zapornic? Takoj po nesre-
či so nekateri očividci vedeli
povedati, da naj bi bile za-
pornice že od dopoldneva
pokvarjene, da se potemta-
kem sploh niso dvignile, in
da naj bi se ves promet čez ta
železniški prehod nekaj ur
odvijal na ta način, torej mi-
mo spuščenih zapornic. Poli-
cisti, ki so obravnavali pro-
metno nesrečo, o tem niso
dobili nobenega namiga. Po
kasnejših preverjanjih so za-
gotovili, da imajo železni-
čarji ustrezno dokumentaci-
jo, da so zapornice ta dan
brezhibno delovale. Šef že-
lezniške postaje v Laškem,
Milorad Vlajević je zatrdil,
da ves dan niso dobili nobe-
nega obvestila o tem, da naj
bi bile zapornice na prehodu
v Marija Gradcu pokvarjene.
Po njegovih besedah bi bilo
tudi nemogoče, da česa take-
ga v kontrolni službi ne bi
bili ugotovili, saj naprave
zaznajo vsako napako pri
dviganju in spuščanju za-
pornic. Menda pa je res, da
so zapornice na tem, dokaj
prometnem delu proge med
Celjem in Zidanim Mostom,
precej pogosto zaprte. Vsako
namigovanje na to, da je ne-
srečo zakrivila malomarnost
odgovornih služb, bi bilo
v tem trenutku golo natolce-
vanje. Kaj se je v resnici tega
dne dogajalo na železniškem
prehodu v Laškem, naj pre-
verijo pristojne službe.
N.K.
PROMETNE NfZGODE
Zbil peško
V	ponedeljek se je na Tehar-
jah, pri hiši številka 50, zgodi-
la prometna nesreča, v kateri
je voznik osebnega avtomobila
31-letni Drago G. iz Šmarja
zbil 56-letno peško Pavlo Ž. iz
Štor. Ta je prečkala cesto po
označenem prehodu za pešce.
Voznik avtomobila jo je kljub
zaviranju zbil, pri čemer se je
peška hudo ranila.
Avto na boku
Na Regionalni cesti Rimske
Toplice-Jurklošter se je v pe-
tek popoldne pripetila pro-
metna nesreča, ko je voznica
osebnega avtomobila, 18-letna
Magdalena P. iz Hotunj nena-
doma zapeljala v levo in trčila
v nabrežino. Vozilo se je pre-
kotalilo in obstalo na levem
boku. Voznica je padla iz avto-
mobila in se hudo ranila.
Nenadoma v levo
Na magistralni cesti Arja
vas-Velenje sta v petek po-
poldne trčila osebna avtomo-
bila. Iz smeri Vinske gore je
vozila 34-letna Magdalena Z.
Pri kamnolomu pred Veliko
Pirešico je zapeljala v levo in
trčila v avtomobil, ki ga je na-
sproti pripeljal 65-letni Franc
L. iz Kranja. Voznica Magda-
lena Z. ter njeni sopotniki, 37-
letni Branko ter dva otroka, so
se v nesreči hudo ranili.
Vozil po levi
V	petek zgodaj zjutraj, 30
minut po polnoči se je zgodila
prometna nesreča na Dečkovi
cesti v Celju. Mihajlo P., star
32 let, doma iz Celja, je vozil
osebni avtomobil po Bordate-
vi ulici. V križišču je zavil na
Dečkovo cesto, pri čemer je
zapeljal na levi vozni pas. Ta-
krat je nasproti z osebnim av-
tomobilom pripeljal 24-letni
Aleš K. iz Celja. Čeprav je za-
vil skrajno desno, trčenja ni
uspel preprečiti. V nesreči se je
hudo ranila Aleševa sopotnica,
19-letna Tatjana P. iz Vojnika.
Voznik je umrl
Na magistralni cesti Celje-
Ljubljana je v petek ponoči
spet ugasnilo človeško živ-
ljenje.
Uro po polnoči je 81-letni
Nikola N iz Ljubljane v Lat-
kovi vasi nenadoma zapeljal
v levo. Trčil je v počitniško
prikolico, ki jo je z osebnim
avtomobilom nasproti peljal
47-letni avstrijski državljan
Walter B. Potem je Nikola N.
vozil po levi strani še dobrih
20 metrov in trčil v tovornjak.
Tega je nasproti pripeljal 55-
letni Andrej J. iz Šempetra.
Voznik Nikola N. se je v nesre-
či tako hudo ranil, da je po-
škodbam podlegel.
Prehiteval kolono
V	četrtek popoldne se je na
magistralni cesti Celje-Ljub-
ljana pripetila prometna ne-
sreča v kateri sta se hudo rani-
li dve osebi. Miran S., star 20
let, je pri odcepu za Prekopo
zavijal v levo. Takrat je za
njim pripeljal 38-letni Milen-
ko P. iz Celja, ki je prehiteval
kolono vozil. Vozili sta trčili.
Hudo sta se ranila voznik Mi-
ran S. in njegova sopotnica,
19-letna Tatjana K. iz Črnega
vrha.
Trčil v avtomobil
V	četrtek dopoldne je po lo-
kalni cesti v Hrastovcu vozil
motorno kolo 19-letni Matjaž
R. iz Velenja. V levem nepre-
glednem ovinku je trčil v oseb-
ni avtomobil, ki ga je nasproti
pripeljal 35-letni srečko Z. iz
Velenja. Motorist se je v nesre-
či hudo ranil.
Trk s traktorjem
V	sredo zvečer sta na lokalni
cesti v Vrenski gorci trčila
osebni avtomobil in traktor.
Nesreča se je pripetila v des-
nem nepreglednem ovinku, ko
je voznik osebnega avtomobi-
la, 27-letni Slavko J. iz Buč
zapeljal čez sredino vozišča in
trčil v traktor, ki ga je vozil
39-letni Jožef S. iz Vrenske
gorce. Voznik Slavko J. se je
hudo ranil.
Med prehitevanjem
ga je zadela
Na lokalni cesti v Vrbju pri
Žalcu se je v sredo zgodila
prometna nesreča, ko je vozni-
ca osebnega avtomobila, 51-
letna Frida Q. iz Žalca prehi-
tevala voznika kolesa z motor-
jem. Takrat je nasproti pripe-
ljal neznani voznik osebnega
avtomobila. Voznica se mu je
umikala, pri tem pa zadela
v krmilo kolesa z motorjem.
Voznik kolesa, 25-letni Adolf
M. je pri tem padel in.se hudo
ranil.
Neurje in strele
Prejšnji ponedeljek smo na Celjskem le dočakali
nekaj dežja. Kratkotrajno neurje pa je povzročilo tudi
nekaj škode«
Ob 18. uri je strela zažgala gospodarsko poslopje
Martina A. v Hrastju v šentjurski občini. Poslopje je
zgorelo skupaj s kozolcem, večjo količino rezanega
lesa, nekaj tonami kmetijskih pridelkov in raznimi
stroji. Škode je za dva in pol milijona tolarjev.
Dobro uro kasneje je tako imenovana vodna strela
ubila pet bikov v hlevu Frančiške F. v Ločici pri
Polzeli.	.
Še nekaj minut kasneje pa so gasilce klicali v Smart-
no v Rožni dolini. Tam je strela zažgala kozolec Franca
S. Ogenj je upepelil dve toni in pol sena ter del ostrešja.
Škodo so ocenili na 300.000 tolarjev.
Strela pa je požigala tudi v soboto. Ob 23. uri je
udarila v gospodarsko poslopje Ivana L. v Ponikivi pri
Grobelnem. Zgorel je cel kozolec in ostrešje vinske
kleti, 10 ton sena, rezan les in stiskalnica. Lastnika je
požar oškodoval za milijon tolarjev.
Doza v glavo
V ponedeljek se je v Jeklu
v Štorah pripetila delovna
nezgoda, v kateri je bil hudo
ranjen, 41-letni Jožef B. iz
Vrbnega.
Ta je s sodelavci poprav-
ljal cevovod za zračno pošto.
Cevovod so najprej preizku-
sili z zrakom in žico, potem
pa še z železno dozo, ki je
sicer namenjena za prenos
preizkusnega materiala. Do-
za je na mestu, kjer je bil
cevovod pretrgan, z veliko
hitrostjo priletela iz cevovo-
da, prebila pločevinasto ste-
no in zadela Jožefa B.
v glavo.
Ogorek vnel
palete
Na dvorišču Steklarske
šole v Rogaški Slatini sta
v sredo zgoreli dve paleti iz-
delkov. Ogenj, ki ga je poga-
sil skladiščnik, je po vsej
verjetnosti zanetil malomar-
no odvržen cigaretni ogorek.
Izginila ZX in petka
Prejšnji vikend je s parkiriš-
ča pred zgradbo GIP Vegrad
na Prešernovi cesti v Velenju
izginil osebni avtomobil
znamke Citroen ZX, temno si-
ve barve. Podjetje je oškodo-
vano za 1.300.000 tolarjev.
V četrtek pa je neznanec s par-
kirnega prostora na Šalški ce-
sti v Velenju odpeljal Renault
5 campus plus bele barve last-
nika Romana T. iz Velenja.
Št. 33 - 18. avgust 1994
19¡
Alarmi proti krajam
Vlomi in odvzemi vozil so
danes že vsakdanji pojav. Sto-
rilci vlomijo v avto iz več ra-
zlogov. Lahko zaradi vredno-
sti, ki jih pustimo v avtu, kot
so denarnica, čeki, kreditne
kartice ali kar torbica, ki je
vedno zelo vabljiva. Pogosti so
vlomi v avto zaradi kraje avto-
radia.
Nepridiprav večkrat ukrade
avto samo zato, da se prepelje
iz kraja v kraj, nato pa ga za-
vrže. Vse več pa je tudi kraj
avtomobilov za preprodajo, ki
jih večinoma ne najdejo več.
S tem so povezani tudi pona-
rejeni dokumenti o izvoru vo-
zila, prometna dovoljenja so
lahko navidezno originalna,
vendar so podatki lahko izbri-
sani in ponovno vpisani. Pri
ponarejenem dokumentu so
običajno žigi nečitljivi in za-
mazani. Možno je tudi, da so
na avtomobilu pritrjene lažne
registrske tablice, ki so že
zdavnaj neveljavne, ponareje-
ne ali ukradene. Posebno po-
zornost pa zahtevajo številke
šasije in motorja, ki so prav
tako lahko mehansko ponare-
jene.
V obdobju šestih mesecev je
bilo na Celjskem ukradenih 35
vozil in ta niso bila najdena.
To so avtomobili višjega kako-
vostnega razreda. 51 je bilo
odvzemov vozil, ki pa so bila
kasneje najdena. Uporabljena
so bila za različne namene. Na
lahek način do plena pridejo
tisti, ki imajo pri svojem delu
avto kar odprt oziroma odkle-
njen. Takšnih tatvin iz motor-
nih vozil je bilo 81. Vlomov
v avtomobile je bilo 112, v tem
primeru je bil avto seveda za-
klenjen. 120 je bilo tatvin ra-
zličnih delov motornih vozil.
V vseh teh primerih vozila niso
bila alarmno varovana. Dosti-
krat pa se je pripetilo, da so se
alarmne naprave ponoči ogla-
sile in preprečile vlomilcem,
da bi opravili svoje delo.
Zaradi velikega pomena av-
to alarma, vam predstavljamo
delovanje GT alarma, ki je
eden izmed boljših v sklopu
alarmnih sistemov.
Kako deluje alarm?
GT avto alarm je atestiran,
ima lastno napajanje, kar po-
meni da prične v primeru, ko
ne deluje akumulator v samem
avtomobilu, delovati lasten
akumulator alarma. Alarm ni-
ma padca napetosti, kajti tako
lahko prihaja do lažnih alarm-
nih signalov, na primer če se
vklopi ventilator za hlajenje
ali če zvoni mobitel.
Z alarmom so pri avtu zašči-
tena vsa vrata, torej se vklopi,
če kdo nasilno odpre vrata.
Zaščitena sta pokrov motorja
in prtljažnik. Na močnejše
udarce po avtomobilu pa re-
agira tako imenovani šok sen-
zor. Poleg udarcev lahko zaz-
na krajo koles ali razbitje šipe.
Ti udarci so pri alarmu GT na-
stavljivi in se lahko preko da-
ljinskega vodenja blažijo ah
pa so močneje zaznam. Sen-
zorje za udarce lahko izklopi-
mo, hkrati se izklopijo tudi ul-
trazvočni senzorji, ki varujejo
notranjost avtomobila. To je
v primeru, če v avtu pustimo
otroke in vseeno želimo imeti
vklopljen alarm, vendar mora-
mo izključiti senzorje, ki se
sprožijo ob tresljajih ali udar-
cih, saj.-otroci v avtu ne bodo
mirni. Prostor v avtu ne bo
zaščiten, vse ostalo pa bo delo-
valo normalno.
Najpomembnejša pri alar-
mu je zaščita preko blokade
motorja. Novost na tržišču je
alarm z dvojno blokado mo-
torja. Prva se izvede ob preki-
nitvi dotoka bencina, druga pa
direktno na volansko ključav-
nico vozila. V primeru, da vlo-
milcu slučajno uspe odpraviti
prvo blokado motorja, avta še
vedno ne bo mogel odpeljati,
ker mu to prepreči druga blo-
kada.
Alarm ponuja tudi možnost
daljinskega zaklepanja avto-
mobila in daljinskega zapira-
nja električnih stekel ter sonč-
ne strehe. Ko avto zaklenemo,
se alarm avtomatično vklopi.
Na upravljalcu sta dve tipki,
ena služi za vklop in izklop
alarma, druga pa za namerno
proženje alarma - tako imeno-
vana panika. Tako lahko koga
namerno odženemo od avta.
Zvok alarma je 128 decibelov,
slišimo ga na daljavo od 400
do 500 metrov. V primeru, da
je bil alarm vklopljen v naši
odsotnosti, to zaznamo preko
smerokazov, ko ga odklenemo.
Ugotovimo lahko tudi vzrok
vklopa.
Če je v avtomobilu vgrajen
ustrezen avto alarm, nekatere
zavarovalnice priznajo popust
pri zavarovanju proti kraji.
Montaža alarmnih sistemov
mora biti strokovna zaradi
kasnejših posledic nepravilne-
ga delovanja. Alarm ima 24
mesecev garancije.
Ljudje, ki se ukvarjajo
s krajo avtomobila pa poznajo
več načinov, kako odpeljati
avto. Eden izmed mnogih je ta,
da posnamejo frekvenco od-
dajnika vašega alarma in s to
frekvenco kasneje odklenejo
avto. GT alarm ima vgrajen
antiscaner, ki prepreči odda-
janje lastne frekvence v zuna-
njost, tako te frekvence ni mo-
goče zaznati in vašega avta ne
morejo odkleniti. Alarm ima
4 milijarde kodirnih mest, kar
pomeni, da je možnost dveh
istih frekvenc zelo majhna ozi-
roma skoraj nemogoča.
Edina možnost, da vam avto
z alarmom ukradejo je, da vam
ga odpeljejo s pajkom. Sliši se
hecno, vendar se v Itahji prav
zdaj to množično dogaja. Naj-
več teh alarmnih sistemov je
bilo vgrajenih v avtomobile
znamke VW, Audi in Merce-
des. Vgrajujejo ga seveda v vse
avtomobile, v povprečju pa
v tiste, ki so vredni več kot 15
tisoč mark.
Na celjskem območju je bilo
vgrajenih približno 360 GT
alarmov. Obstajajo različni
modeli alarmov, ki zavisijo od
modela avtomobila, zato se ra-
zlikujejo tudi cene. Montaža
alarmnega sistema traja 5 ur.
Avto dobi nalepko, prilepljeno
na šipo. Poleg tega ima avto
rdečo signalno lučko, ki je na
vidnem mestu in utripa, ko je
alarm vklopljen.
DAMJANA SEME
Vgrajevanje avto alarmov zahteva posebno pozornost in natančnost.
Streli v noči
Se podobe iz filmskih kriminalk selijo tudi v resnič-
nost našega življenja? Natančna kopija takšnih scen je
bil dogodek, ki se je v soboto odvijal pred gostiščem
Osman na Mariborski cesti.
Zadeva je še vedno zavita v skrivnost, ve se le, da je
pred lokal nenadoma pripeljal modri Renault 18. Cvi-
lile so gume, kot se za takšen drzen podvig spodobi,
nakar je nekdo izstrelil štiri naboje proti gostišču.
Hujših posledic kot nekaj presenečenja in strahu pa na
srečo tokrat ni bilo. Kdo in zakaj je izpeljal to blisko-
vito akcijo, zaenkrat še ni znano.
Komu je obljubil rolete?
Pred vročim soncem se je
mogoče zaščititi tudi s primer-
nimi roletami. Povpraševanje
po tovrstnih pripomočkih je
veliko, kar je dobro vedel tudi
H.M. iz Nazari j, le delo mu ni
najbolj dišalo.
Možakar sicer uradno
opravlja servisiranje in mon-
tažo rolet, a pri izpolnjevanju
naročil je bil silno nevesten.
Tako je od vrste strank na celj-
skem, slovenj egraškem in kr-
škem območju vzel denar za
nabavo materiala, z roletami
pa se ni več prikazal. Za skoraj
350 tisočakov tako pridoblje-
nega denarja so zabeležili po-
licisti, sumijo pa, da je oško-
dovanih še več, zato jih pozi-
vajo, da se oglasijo na najbliž-
jo policijsko postajo.
Policisti sicer vedo poveda-
ti, da je imel H.M. že v prete-
klosti na vesti precej podobnih
grehov, in da ga doslej nobena
kazen še ni spametovala, da bi
se poboljšal. Goljufivega ser-
viserja rolet so prejšnji torek
z ovadbo pripeljali k preisko-
valnemu sodniku, ki je zanj
odredil pripor.	N. K.
Žrtev stave
V ponedeljek je v umetnem jezeru ob odlagališču
Cinkarne na Proseniškem utonil 37-letni Jože Č. iz
Proseniškega.
Neuradne informacije trdijo, da se je na nevarno
kopel podal zaradi stave s prijatelji. Jezero je sicer
ograjeno z mrežo, ki pa Jožetu ni preprečila njegovih
namer. Po približno 30 metrih plavanja proti sredini
jezera se je obrnil in plaval nazaj k bregu, po petih
metrih pa je nenadoma izginil pod gladino vode.
Potapljači Civilne zaščite iz Celja so utopljenca našli
šele naslednji dan.
Naravnost je najtežje
Oni dan se je naš Srečko Šo-
ferko odpeljal proti Šoštanju.
Po opravkih seveda, vendar pa
so ga križiščne zagate v nek-
danjem Titovem mestu tako
zjezile, da z opravki ni bilo
nič.
Srečko Šoferko seveda ne
pozna imen velenjskih ulic,
nerodnosti só se dogajale na
prvem križišču v mestu na ce-
sti Celje-Šoštanj. Torej, naš
Šoferko se pogumno pripelje
po cesti in naenkrat pritisne
na zavore. Opazil je namreč,
da mora na levi pas, če hoče
peljati naravnost! Desni pas
velja le za desnoza vi j a joče.
Srečko je pač priden šofer in
se je postavil na levi pas. Ven-
dar v koloni ni bil prvi, dva
voznika pred njim sta zavijala
levo. In zgodilo se je, kar se je
moralo zgoditi - Šoferku se je
menjala luč, preden je imel
možnost izpeljati iz križišča.
»In to ob vožnji naravnost,« je
bentil Srečko. Še bolj pa ga je
raztogotilo neupoštevanje
prometnih predpisov nekate-
rih drugih voznikov, ki so na-
ravnost peljali kar po desnem
pasu. Ko se je nekako izvil iz
tega križišča, je naš dragi Šo-
ferko peljal lepo naprej po le-
vem pasu in seveda prepozno
opazil, da bi se v naslednjem,
največ 200 metrov oddaljenem
križišču, za vožnjo naravnost
moral postaviti na desni pas.
Ves besen je spoštoval promet-
ne predpise, namesto v Šoštanj
se je odpeljal na velenjski grad
z namero, da se bo vrgel
v grajski vodnjak. Tega ni sto-
ril, raje jo je s svojim jeklenim
konjičkom jadrno ucvrl z ve-
lenjskih ulic.
mini KRIMIĆI
Spor poravnan
z udarci
Že dlje časa sta bila v sporu
28-letni Matjaž K. iz Šoštanja
in 19-letni Bojan Z. iz Velenja.
Ko sta se v soboto srečala ob
Šaleški cesti v Velenju, sta se
spet sporekla. Pri tem je Bojan
vrgel Matjaža po betonskem
cestišču, pri čemer se je Matjaž
hudo ranil.
Vzeli so mu pištolo
Fahir P. iz Velenja se je v so-
boto korajžno postavljal pred
gasilskim domom v Gaberkah.
Strah in trepet je hotel sejati
s starejšo pištolo, za katero pa
sploh ni imel dovoljenja. Poli-
cisti so mu jo odvzeli, zagovar-
jal pa se bo na sodišču in pri
sodniku za prekrške.
Mástil se bo
Jože V. iz Dobrteše vasi je
pozabil zakleniti klet, zato pa
je ostal brez mastne pojedine.
Neznanec mu je namreč ukra-
del približno 50 kilogramov
prekajenega svinjskega mesa,
vrednega približno 130.000 to-
larjev.
Drag spanec
Popoldanski počitek je dra-
go stal 78-letno Ano G. iz Len-
dave. Ko je popoldne zadre-
mala v sobi v Zdravilišču La-
ško, je pustila vrata odklenje-
na. To pa je izkoristil nezna-
nec, ki ji je odnesel denarnico
z dokumenti in 120 tisočaki
gotovine.
Tatvine v vrtcih
Iz odklenjene garderobe
v Zarjinem vrtcu v Zagajškovi
uhci v Celju je neznanec v če-
trtek dopoldne odnesel denar-
nico iz torbice Liljane R.
K sreči je bilo v njej le malo
denarja in dokumenti, tako da
je lastnico oškodoval za 3.500
tolarjev. V istem času je nez-
nanec kradel tudi v vrtcu Ani-
ce Černejeve na Kajuhovi. Iz
igralnice je odnesel denarnici
Marte S. In Sonje O. Prvo je
oškodoval za trideset, drugo
pa za štiri tisočake.
Odnesel računalnik
Iz Emove pisarne na Kidri-
čevi ulici v Celju je neznanec
med petkom in ponedeljkom
odnesel računalnik znamke
Philips in tiskalnik znamke
Epson, oboje vredno 68 tisoča-
kov. Pisarno je odklenil z ori-
ginalnim ključem.
Vrtel bo glasbo
Za predvajanje glasbe se je
dobro opremil neznanec, ki je
iz Mladinskega kluba v Vele-
nju odnesel ojačevalec, dva
kasetofona, CD player in re-
flektor. Z dejanjem, ki ga je
zagrešil v času od 1. julija do 8.
avgusta, je lastnika Tomislava
M. oškodoval za 240.000 to-
larjev.
Vlom med ribolovom
V četrtek popoldne je Bran-
ko S. iz Celja lovil ribe v Savi
v Zidanem Mostu. Ta čas je
neznanec razbil steklo na vra-
tih njegovega avtomobila, ki je
bil parkiran ob cesti. Ukradel
je denarnico s pičlo vsoto go-
tovine. Oškodovan je bil za šti-
ri tisočake.
Zastonj počitnice
Celo vrsto neplačanih hotel-
skih računov sta za seboj pu-
stila 38-letni Kristjan Š.in 40-
letna Lea J. iz Nove Gorice.
Najprej sta počitnikovala
v hotelu Terme v Čateških To-
plicah in izginila skozi stran-
ska vrata, ne da bi plačala
544.129 tolarjev. Potem sta se
nastanila v celjski Celei. Po
enem dnevu sta celo zahtevala
boljšo sobo, s televizorjem, co
pa so od njiju terjali plači o,
ker so že vedeli za njun dolg iz
Čateških Toplic, sta jo pobri-
sala in ostala dolžna dobrih
devet tisočakov. Njun nasled-
nji počitniški cilj je bil hotel
Dravinja v Slovenskih Konji-
cah, kjer je na njun račun püa
cela restavracija. Tam so ju tu-
di izsledili policisti, vendar sta
po razgovoru z njimi izginila,
ne da bi plačala 21 tisočakov.
Št. 33 - 18. avgust 1994
Včasih v gore, danes na dimni
Franček Knez se Je poslovil od aktivnega plezanja
Franček Knez se je rodil
15. julija 1955 v Celju. Doma
je iz Rimskih Toplic, kjer je
končal osnovno šolo. Sred-
njo šolo je obiskoval v Mari-
boru, po poklicu pa je avto-
elektrikar. Danes stanuje
v Laškem, kjer imata z ženo
Andrejo zelo lepo hišo. Poro-
čena sta štiri leta, s pleza-
njem se od oktobra lani ne
ukvarjata več.
Franček je začel plezati le-
ta 1973 v alpinističnem od-
seku pri PD Celje. Preplezal
je okrog 2500 smeri, od tega
540 prvenstvenih, kar je
eden najboljših dosežkov na
svetu. Prvo prvenstveno
smer je premagal 1973 v Ma-
li Rinki nad Okrešljem. Je
dobitnik številnih nagrad in
priznanj, leta 1985 je dobil
tudi Bloudkovo nagrado.
Za plezanje je nekoč dejal:
»Plezanje je šport, ki je zelo
lep in nevaren, žal množicam
slabo poznan. Nima navija-
čev, ne prinaša slave, ne de-
narja. Le tistim, ki se mu po-
svetijo z vsem srcem in dušo,
razkrije svoje skrivnosti.«
In kaj zanj predstavlja
pravo mojstrstvo? »V alpi-
nizmu se kaže vrhunstvo
v ozki, komaj zarisani meji
med bivanjem in minljivost-
jo. Zame predstavlja pleza-
nje brez varovanja, prosto
plezanje, največje mojstr-
stvo.«
Kakšni pa so občutki pri
plezanju? »Živeti z naravo je
velika stvar. Plezati po str-
mih stenah, premagovati
v njih težka mesta, je poseb-
ne vrste slast. Kdor tega ni
doživel, to težko razume.
Plezati se pravi živeti v div-
jini, osamljenost v naravi,
v samoti in tihoti, skala in
njen trdi obraz, čudovite
rastline, ptice in še kaj.«
Tako je stvari komentiral
nekoč. Kako pa na vse sku-
paj gleda danes?
Oktobra lani je zadnjič so-
deloval pri odpravi na Hi-
malajo. To ni bila njegova
želja, odpravil se je le zato,
da je ustregel prijateljem. Ni
se dobro končalo. V bazi je,
na višini 4500 metrov, hudo
zbolel. Pomislil je že na naj-
hujše, kajti stanje je bilo zelo
kritično. Imel pa je srečo, da
ga bolezen ni doletela višje,
kjer ne bi bilo dovolj kisika
in bi zagotovo umrl. S tem se
je njegova uspešna kariera
zaključila in uradno je s ple-
zanjem opravil.
Ali ste morda pred tem do-
godkom že kaj razmišljali
o tem, da bi s plezanjem kon-
čali, saj ste se v to podali že
pred dvajsetimi leti?
»Nisem imel namena tako
sunkovito končati, mislil
sem plezati še nekaj let, ker
se vedno najdejo zanimive
stvari, ki bi jih še opravil.
Vendar obstajajo stvari, ki te
opozarjajo in mislim, da je
bil ta nesrečni trenutek res-
no opozorilo zame, da kon-
čam. Tako sem to sporočilo
razumel in sem vesel, da se je
ta nesreča kljub slabemu za-
četku dobro končala.
Ste imeli pred seboj še
kakšne velike načrte?
Ne, svoje cilje sem dosegel,
tudi zadnja odprava ni bila
po moji želji. Če bi bila, bi se
morda tragično končala.
Vsaka stvar ti prinese neke
nove izkušnje.
Ali plezanje zelo pogre-
šate?
V bistvu pride čas oziroma
spoznanje, da se vse enkrat
konča, tudi športno udej-
stvovanje. Vsaka stvar ima
svoj začetek in konec. To
moraš sprejeti. Vesel sem, da
sem stvar, ki mi je bila naj-
bolj pomembna, speljal do
konca, jo spoznal in doživel.
Kar pa je najpomembnejše,
sem jo pravočasno zaključil.
Če se še odpravim na pleza-
nje, kar je zelo redko, grem
le s prijatelji, in ženo seveda,
v hribe, vendar le za sprosti-
tev in rekreacijo.
Kako ste skrbeli za kondi-
cijo?
Kondicije nisem nikoli za-
nemaril, saj je osnova moje-
ga početja. Čeprav imaš veli-
ko moči, je nimaš nikoli za-
dosti. Bil sem vedno v dobri
formi, trenirali smo na kraju
samem, kadar pa sem treni-
ral doma, sem hodil v hrib,
po globokem snegu, in vča-
sih tekal. Najbolj konkreten
trening je seveda samo ple-
zanje. Pomembno pa je tudi,
da trening spreminjaš, kajti
le tako pride do pravega
učinka na mišice. Kombini-
rati je potrebno trening, hra-
no in počitek. V teh treh
komponentah moraš najti
popolnost, da dobiš želen re-
zultat.
Kako dolgo lahko traja
odprava?
Različno, lahko tudi mesec
ali pa mesec in pol. To je delo
v steni, v surovih pogojih,
lahko je hud mraz ali plaz, to
so ekstremne preizkušnje, ki
jih lahko zdrži le najmoč-
nejši.
Ste plezali in potovali
s stalnimi prijatelji?
Ne, ker nihče ni zdržal ta-
ko dolgo. So pa še drugi
vzroki. Pripetile so se nesre-
če in tako ti gore vzamejo
prijatelja. Na to moraš biti
pripravljen in stvar tudi pre-
boleti.
Kakšno je bilo razumeva-
nje v sami plezalni skupini?
S soplezalci sem se razu-
mel, čeprav je večkrat prišlo
do konfliktov. Pri tako zah-
tevnih odpravah sodelujejo
različno usmerjeni ljudje,
različni ekstremni karakterji
ljudi, zato je lahko takšno
druženje delikatno. Takšne
razmere te naredijo trdega in
neizprosnega. Ozka zavero-
vanost v eno smer te naredi
slepega.
Kakšen je občutek, ko do-
sežeš cilj?
Dostikrat ugotoviš, da le
nisi tako zadovoljen. Vedno
te nekaj vleče naprej. Vtisi se
hitro menjajo in mislim, da
človeku ni dano, da bi bil
dalj časa srečen. Ekstremni
cilji ne morejo biti tako
splošni, da bi v njih užival,
kajti ko jih uresničuješ, je to
zelo težko delo.«
Kako je s hrano na takšni
dolgi odpravi?
Do hriba smo včasih hodili
tudi do 18 dni in tu odpade
vsa oprema, ker ne smeš iz-
gubljati energije. Lahko
imaš le najnujnejše osebne
stvari. Potrebno se je prila-
goditi. Prav tako je s hrano.
Užitek do hrane te pri takš-
nih naporih bolj zapusti,
vendar moraš vseeno jesti
ustrezno hrano. Kruh lahko
pečejo tudi v bazi. Za opre-
mo skrbijo nosači in spom-
nim se, da smo imeh pri od-
pravi na Mount Everest, leta
1979, deset ton opreme. No-
silo je 300 nosačev, ki so bili
razdeljeni v dve skupini.
Ste imeli radi tako številne
odprave?
Ne, in se po letu 1981 s ta-
kimi odpravami tudi nisem
ukvarjal. Nisem si želel ta-
kega druženja, bilo je preveč
vsega na kupu, porabil si
preveč energije in prišlo je
do različnih problemov. Po-
leg tega je bilo nemogoče to-
liko različnih ljudi voditi
k skupnemu cilju. Prišlo je
do razhajanj in različnih
trenj. Meni je bilo bolj všeč,
če sem se odpravil z majhno
skupino ljudi in smo opravi-
li, kar smo si zamislili.
Svoje uspehe raje skrivate,
kot pa da bi se pobahali pred
Slovenijo oziroma pred sve-
tom. Na kaj ste pa vendarle
ponosni?
Vesel sem, da mi je uspelo
na Triglavu, ki je simbol Slo-
venije, preplezati 33 prven-
stvenih novih smeri. Ta po-
datek lahko primerjate z Jo-
žefom Čopom, ki velja za mit
Triglavskih sten in je preple-
zal 5 novih smeri.
Kaj pa Franček počne da-
nes, ko se ne vzpenja več
v najzahtevnejše stene?
Pravzaprav se ni povsem od-
daljil od svoje strasti. Ker je
na višini tako spreten,
opravlja naloge namesto
strojev, ki bi morali seči tudi
do 360 metrov visoko. Zad-
nje takšno delo, ki ga je
opravil, je bilo rušenje dim-
nika v Pivovarni Laško.
V	Mariboru je leta 1992 rušil
80 metrov visok dimnik. Tu-
di z vrha zgradbe Metalke
v Ljubljani se je že spuščal.
V	ljubljanski toplarni je
ometal dimnik z notranje
strani, nastrgali so 5 ton saj.
1993 je v Trbovljah na dim-
niku, ki je z 360 metri najviš-
ji pri nas, delal analizo trd-
nosti materiala. Po lestvi, ki
je bila dolga 400 metrov, je
na dimnik plezal eno uro.
Trikrat se je moral spustiti
v dimnik po vrvi, ker je bilo
potrebno vzorce jemati na 50
metrov in na treh različnih
točkah dimnika. To je zelo
zahtevno delo. Da o tem, na
kakšnih višinah je bil že ne-
privezan, ne pišemo.
V Šentlenartu pa sta leta
1990 skupaj z ženo Andrejo
barvala precej visok cerkve-
ni stolp. Ampak to jima je
zelo koristilo, saj sta se v tej
cerkvi še isto leto poročila.
Barvanje stolpa je bil še zad-
nji dokaz, da je tudi Andreja
odlična plezalka in da mar-
sikaj zdrži, saj je Francka
pogosto spremljala pri ple-
zanju.
DAMJANA SEME
Franček Knez - kot pajek v steni.
Vragolije - voz na s
in Lovrenc v starini
Sveti Lovrenc ce jasen, tud' grozd bo meden
bo viničar glasen, prijetna jesen.
Lovrenc, imenjak na pra-
gu med poletjem in jesenjo,
je zelo gospodovalen in tudi
grozeč. Vremenski pregovori
napovedujejo ohladitev, češ
da je o Lovrencu vsaka voda
studenec, da gre iz vsakega
oblaka dež in iz vsakega gr-
ma volk skoči. Terja, da mo-
ra biti do njegovega goda re-
pa vsejana, korenje opleto.
Pa da Lovrenc še kaže, kakš-
no bo vreme tisto jesen.
Tako pregovori in reki.
Pravijo pa, da Lovrenc kol
(ljudski vremenski pregovor)
v senožet postavi. Ta rek so
na vasi marsikje vzeli dobe-
sedno. V reklu je mišljeno,
da trava oleseni, da jo je tež-
ko kositi in da takšna krma
nič vredna ni. Da bi oponesli
komu, češ, do Lovrenca ni
pokosil in spravil prve koš-
nje, so na svetnikov god,
prejšnjo ali pa naslednjo noč
zabili kol. Ponekod so še bolj
za špase, pa so na nepokošen
travnik postavili senenega
moža, v stare cunje oblečeno
strašilo in mu zraven posta-
vili še staro, zarjavelo koso.
Ta je potem razglašal sramo-
to, kar večini prizadetih ni
bilo po volji, nekateri pa so
sosedsko hudomušnost za
dobro »gor vzeli« in sosede
Škrijarjeva svaka, Peter Vodišek in Franc Poiane ponujata pijačo »tavrharju« Lovrencu.
Št. 33 - 18. avgust 1994
20,21
i, kjer s stroji ne morejo - na velikih višinah,
tih...
ikof. Tej šali so
mu in temu Lo-
cavo postavili.
e iz te šale izci-
foko pozna koš-
J za drugega ni
ì steljo služila,
'bil čist in trdo-
1 ni mogla zase-
lQst na vasi pa je
račila meje šale.
1 nekoč, bolj kot
aH, kdo bo str-
preoral. Je bil
da si je na vse
levai držati pr-
ran jesenskega
zaradi svo-
va še vrh vsega
1 sploh pa, če se
"'om kaj zame-
.Jahko pripetila
j^tna in hkrati
" in porogljiva
veljak in po-
™ temi naložil
bi ga zarana, še
i* hitro raztro-
u in bi potem
prvi zastavil plug in pognal '
voliča v brazdo. Če bi že
prejšnji dan trosil, bi ga kdo
prehitel, zato je na naložen
voz pripravil tudi plug in
drugo orodje. Naj je še tako
skrival svojo namero, nečesa
ni mogel preprečiti. Poletje
ni čas nahodnosti, pa so za-
vohali gnoj... Če so imeli
»žrtev« zaradi česarkoli »na
piki«, so mu namero prepre-
čili. Bolj nedolžna šala je bi-
la, da so mu sneli kolesa
z voza in jih kam skrili. Še
lažje je bilo skriti »telege«
(jarem) ali pa plug.
Kadar so büi komu hudo
gorki, so si ponočnjaki dali
še veliko več dela. Oprezali
so, da so pri hiši žrtve teme-
ljito zaspali. Potem so se pri-
kradli na dvorišče, prinesli
poprej pripravljene lestve in
vrvi in seveda pijačo, ker jih
je čakalo veliko dela in zno-
ja. Voz, če je bil naložen, so
najprej razložili, potem so ga
razdrli in po delih znosili na
streho, kjer so ga spet sesta-
vili in ponovno naložili.
Takšne vragolije je bilo tež-
ko speljati, saj ni manjkalo
ovir, od Sultana, ki je držal
nočno stražo na dvorišču, do
domačih, med katerimi je
utegnil biti kdo bolj rahlega
spanca. Zato so si takšno ve-
liko »selitev« orodja z vozom
vred privoščili redkokdaj,
najbrž le, če je fantovski
družbi kdo posebej globoko
obležal v želodcu. Za malo,
prav tako učinkovito nagaji-
vost je zadostovalo, če so do-
bro skrili »plužne kolce«, na
katere se naslanja plužni
gredi in že je bila zamuda,
vsaj zaradi iskanja, izdatna.
Kar je res je res - včasih je
luš'no bio. In če se kje spom-
nijo, je lahko luš'no tudi
zdaj, če so ljudje za hece.
Foto: JULKA POL ANC
ivrenc v »tavrh« na Škrijarjev travnik v Reki pri
ivniku, kjer še prva košnja ni bila opravljena, se
faj razkazoval mimoidočim, ki so se seveda muzali
neznanim duhovi težem, ki so se stare šale spom-
jeveda niso kuhali »mule«, marveč so Lovrencu
'jače, čeravno še za ped trave ni odkosil. Ker se je
>*, da je slamnati možak preminil, so razglasili po
'o v petek sedmina v marijagraški gostilni,
rijarjevi, vedoč da so šaljivci gotovo žejne žolne,
taali. Pa so bili med njimi takšni, ki jih je Lovrenc
il.
Car družinskega petja
Med pojočimi družinami v Zibiki ie najbolj znana Boletova
Zlaka je grič v Zibiki, na Kozjanskem. Na
bregu je ena sama kmetija, pri Zlačkih ji
pravijo po domače, sicer pa se pišejo Bele.
Tod se nadaljuje družinsko petje iz roda
v rod. Pri Beletovih, ki so v širši javnosti
znani kot pojoča družina Bele, pojejo sku-
paj kar tri generacije, stara mama in stari
oče, srednja generacija ter vnukinje. Če so
vsi skupaj, se sliši ubrano petje desetih
pevcev.
Ko smo se oglasili na Zlaki, je nad zibiško
dolino zahajalo sonce. Družina se je vrnila
s popoldanskega kopanja v Slivniškem jeze-
ru. Dopoldan so spravljali krompir, potem
pa so se z otroci odločili za ohladitev. Nji-
hov delavnik je sicer naporen, kajti kmeč-
kega dela ne zmanjka. Ob različnih opravi-
lih, kot so trgatev ah koline, se tudi povese-
lijo, zapojejo. Pojejo odkar pomnijo. Zadnja
leta nastopajo kot Pojoča družina Bele na
okoliških prireditvah, lani pa so se predsta-
vili na republiškem srečanju pojočih družin
v Andražu nad Polzelo. Po tistem jih je bilo
mogoče slišati na radiu Slovenija, ko so
zapeli pesmi Snoč pa dav ter Če se bom
ženil. Nastopili bodo prav tako na letošnjem
andraškem srečanju, ko bo mama Cilka,
s sestro in bratoma, zapela še z zibiško pojo-
čo družino Bizjak, z znane turistične kmeti-
je, njenega rodnega doma. Zibika je vedno
slovela po odličnih pevcih, v kraju pa je še
več pojočih družin, na primer Krivčevi, De-
želanovi...
Iz roda v rod
Janez Bele starejši, ki bo prihodnji mesec
slavil 60-letnico, se z veseljem spominja sta-
rih časov, ko so ljudje veliko prepevali. Po-
sebej veselo je bilo v času kožuhanja, lička-
nja koruze, kar je lahko trajalo po tri tedne
skupaj. Tako so se stare pesmi prenašale iz
roda v rod. Janez in Cilka Bele sta za petje
pravih, starih slovenskih pesmi navdušila
vseh svojih pet otrok, naslednika Janeza ter
hčerke Alenko, Bernardo, Darinko in Met-
ko. Z njimi pojejo ter nastopajo vnukinje
Katarina, Martina in Nataša. Slednja je
dolgo igrala na citre pri slatinskih Zlatih
strunah. Beletove ženske sestavljajo tudi
skoraj polovico Ženskega pevskega zbora
Zibika. Pojejo prav tako v zibiškem župnij-
skem zboru, oba Janeza pa sta prepevala še
v zibiškem moškem pevskem zboru, ki je"
trenutno brez zborovodje. Janez Bele mlajši
je približno desetletje pel tudi v pevskem
zboru podjetja Avto Celje.
Beletovi so v zibiškem kulturnem društvu
med najbolj ustvarjalnimi, saj nastopajo
v rednih krajevnih gledaliških predstavah.
Lani so prepevali v spevoigri Vasovalec, ki
so jo predstavili za domače občinstvo, go-
stom Atomskih Toplic ter v Gabrkah pri
Šoštanju. Tako so Beletovi nastopanja na
odru navajeni.
Spoštovanje izročila
Cilka in Janez Bele sta poskrbela da so
njuni otroci vzljubili lepo petje, pa tudi za
njihov vsakdanji kruh. Čudovito prepevanje
v družinskem krogu ter nastopanje v Pojoči
družini Bele pride na vrsto šele v prostem
času. Na Zlaki imajo srednje veliko kmetijo,
ki jo bosta prevzela sin Janez ter njegova
žena Ljubica. Naslednik Janez se je izučil za
mehanika ter dela v trideset kilometrov od-
daljenem Celju, v Avto Celje. Popoldan je
na vrsti druga služba, delo na kmetiji. Vsa-
ko poletje gresta s hčerkama, s predšolski-
ma Dorotejo ter Mihaelo za nekaj dni na
morje, pozimi pa na kakšen smučarski izlet.
Janez Bele ima tudi veliko veselja z nogo-
metom. Včasih je igral z zibiškim nogomet-
nim moštvom v občinski ligi.
Cilka in Janez Bele sta lahko ponosna
tudi na hčer Alenko, vzgojiteljico po pokli-
cu, ki se veliko trudi za razmeroma bogato
zibiško kulturno življenje. Alenka je poro-
čena v Zibiki, učiteljica Darinka pri Prista-
vi, šivilja Metka pa na Kristan Vrhu. Vse
hčere so blizu Zlake, zato velikokrat zapo-
jejo skupaj. Takrat se sliši bas očeta Janeza,
sopran mame Cilke, bariton ali bas sina
Janeza, sopran ali alt Alenke in Bernarde,
Darinkin in Metkin alt, pa zvonki glasovi
vnukinj Katarine, Martine in Nataše.
Sodobni način življenja ni naklonjen dru-
žinskemu petju, stari slovenski pesmi. Na
Zlaki pa vseeno ni bojazni, da tudi novi
rodovi ne bi spoštovali izročila.
BRANE JERANKO
Iz družinskega albuma: Beletovi iz Zibike prepevajo ob najrazličnejših priložnostih.
Z nedavnega nastopa Pojoče družine Bele v šmarskem Kulturnem domu.
Kotiček družine z desetimi pevci.
Pojoča družina Bele iz Zibike, ki se je pred-
stavila že na lanski prireditvi Družina poje,
bo v Andražu pri Polzeli sodelovala tudi
letos. Prireditev, ki ni tekmovalnega znača-
ja, bo v nedeljo 28. avgusta ob 14.30, nasto-
pilo pa bo od 16 do 20 družin iz Slovenije in
zamejstva. Med občinstvom bo več znanih
osebnosti iz slovenskega kulturnega in poli-
tičnega življenja, slavnostni govornik pa bo
predsednik parlamenta, Herman Rigelnik.
Podrobnejše informacije je mogoče dobiti
pri predstavniku organizacijskega odbora,
Simonu Ograjenšku (na tel. štev. 721-290).
Št. 33 - 18. avgust 1994

ODMEVI
Volišča na
Praprotnem ni
Res ga ni! In tudi sicer ima
g. Anton Senica precej prav.
Toda ne zaradi zlonamernosti
ali naklepne laži, zaradi po-
vršnosti je iz Pristave nastalo
Praprotno, iz slabšega rezulta-
ta pa negativna odločitev. To
pa je tudi vse. Vse ostale dom-
neve g. Senice o ne vem kako
slabih namenih idr., pa nimajo
z menoj nič skupnega. Priza-
detim s Praprotnega se iskreno
opravičujem.
FRANC KOVAČ,
Šentjur
PREJELI
SHO
Odprto pismo
ministru
Spoštovani gospod minister
za kmetijstvo in gozdarstvo
RS, gospod Jože Osterc
Ocenjujemo, da je Predlog
obvezne razlage 1. odstavka
72. člena Zakona o denaciona-
lizaciji (ZDEN) tendenciozno
protidenacionalizacijski kon-
strukt iz Vašega Ministrstva
za kmetijstvo in gozdarstvo, ki
ste ga razširili še na Ministr-
stvo za pravosodje, Ministr-
stvo za finance, Službo Vlade
RS za zakonodajo itd. Vse to
verjetno z namenom, da bi
skupaj z zavezanci kmetijski-
mi organizacijami - katerih
protidenacionalizacijske »ar-
gumente« poznamo — na osnovi
prvega odstavka 72. člena
ZDEN posledično izničili tudi
44. in 85. člen ZDEN, ki dovolj
jasno opredeljuje osnovno na-
čelo ZDEN: »Vrednost podr-
žavljenega premoženja se do-
loči po stanju premoženja
v času podržavljanja in ob
upoštevanju njegove sedanje
vrednosti« !
Protidenacionalizacijski
konstrukt iz Vašega ministr-
stva hoče prikazati, da so iz-
plačane odškodnine presegale
30 odstotkov tedanje vrednosti
nasilno odvzete zemlje.
Ta vaša trditev ima koreni-
ne v priznavanju tedanje ko-
munistične ideologije, ki prave
vrednosti ukradene in naropa-
ne zemlje sploh ni priznavala.
Pri tem komunistični oblastni-
ki pač niso upoštevali, da
kmečki človek zemlje ni kupil
po nekakšni planski ceni, tem-
več jo je moral plačati po tržni
vrednosti! Da ponovimo os-
novno načelo komunističnih
roparjev: Osebno lastnino dr-
žavljanov najprej razvrednoti-
ti, nato pa jo za simbolično
ceno nasilno odvzeti. Zaseženo
premoženje je bilo v nič koliko
primerih ocenjeno tudi na sa-
mo 10 odstotkov prave, tržne
vrednosti.
Zato protestiramo, da se Va-
ši strokovnjaki pri pisanju
Predloga za obvezno razlago
72. člena ZDEN še po skoraj
reh letih od sprejetja ZDEN
še pod prejšnjo Vlado RS!)
opirajo na komunistično poj-
movanje lastnine, ki je tolikim
državljanom Slovenije priza-
dejalo toliko gorja kot nobena
naravna ujma ali druga ne-
sreča.
Kot navajate, je Vaše mini-
strstvo 10.12.1993 obvestilo
predsednika Vlade RS in pred-
lagalo, da se o tem vprašanju
razpravlja na politični koordi-
naciji. Takšen predlog več kot
jasno dokazuje vpliv miselno-
sti iz preteklega totalitarnega
režima, ki je strokovne zadeve
urejal politično. Politična ko-
ordinacija naj bi torej izničila
še tisto, kar je dobrega v Zako-
nu o denacionalizaciji, posle-
dično morda kar z anulira-
njem 44. in 85. člena ZDEN.
Sedanje razmerje političnih sil
v Parlamentu RS bi to verjetno
celo omogočilo in razvrednoti-
lo še tisto, kar je bilo sprejeto
v zvezi s poravnavanjem krivic
pod prejšnjo Vlado.
V	Vašem dopisu pravilno
navajate, da Predlog lahko
umakne le Vlada RS in ne mi-
nister. Zato, ker so Predlog
obvezne razlage prvega od-
stavka 72. člena ZDEN izdela-
li ravno strokovnjaki iz Vaše-
ga ministrstva, pa nujno pri-
poročamo, da Vladi RS Vi su-
gerirate umaknitev Predloga,
z utemeljitvijo, da ni bil dovolj
vsestransko obdelan.
Posebno poudarjamo, da
Vaša razlaga posledično udari
predvsem kmečko populacijo
z neslutenimi posledicami, saj
bo le-te nosil predvsem taisti
kmečki človek, ki je bil po voj-
ni najbolj surovo razlaščen in
do skrajnosti ponižan.
Pričakujemo Vaše konkret-
ne ukrepe v smislu vpliva na
Vlado RS, da Vaš predlog ob-
vezne razlage umakne iz dnev-
nega reda v Državnem zboru.
V	tem pričakovanju Vas le-
po pozdravljamo!
ZLRP Slovenije
FRANC IZGORŠEK
Odprto pismo
predsedniku SO
in članom IS
občine Celle
Spoštovani!
Ker g. Jožef Zimšek, pred-
sednik IS ne odgovarja na pi-
sma, podobne vsebine kot je
to, ki sem jih naslovil nanj
v letih 1993/94, kar je sicer
njegova obveza, pa tudi stvar
vzgoje, moram obvestiti vas in
javnost na ta način.
Že v mnogih bistveno manj-
ših mestih v Sloveniji kot so
Novo mesto, Piran in Laško so
pričeli z izgradnjo garažnih
hiš, podvozov in nivojskih kri-
žanj (Ptuj), z rekonstrukcijo in
novogradnjami vpadnic in ob-
voznic (Mozirje, Šentjur, Po-
stojna), le Celje čaka in čaka.
Medsebojni prepiri, strokovna
in siceršnja nevoščljivost, po-
litična in druga podtikanja so
bila in so pomembnejša od
nujnih rešitev in ukrepov.
Občina Celje je izgradnjo
magistrale - bulevarja predvi-
dela že pred drugo svetovno
vojno. Devet variantnih reši-
tev smo sprojektirali v 70 le-
tih, med njimi je bila izbrana
ter z veljavnim zazidalnim na-
črtom potrjena tista, ki pred-
videva rušitev objektov na
vzhodni strani Aškerčeve uli-
ce. Od 13 objektov jih je 11 že
porušenih. Na republiški ravni
je bilo dogovorjeno tudi finan-
ciranje izgradnje te mestne ce-
ste tako, da prispeva republi-
ka 50 odstotkov potrebnih
sredstev za cesto, kot tudi za
podvoz na Mariborski ulici
pod železniško progo. S tem bi
bil odpravljen glavni prometni
zamašek v smeri sever—jug.
Problematičen bi bil še tran-
zitni promet v tej smeri, ki do-
sega sicer le 15 do 20 odstot-
kov celotne prometne obreme-
nitve. Za rešitev tega je pred-
videna obvozna tranzitna ce-
sta od križišča magistrale po
Kidričevi preko stare Cinkar-
ne na Teharsko cesto in Cesto
na grad do »belejevega mo-
sta«. Odprto ostaja vprašanje
nivoletnega višinskega poteka
mestne magistrale na trgu
pred železniško postajo. Ob-
stajata dve varianti in sicer
potek po sedanjem vozišču
s podhodom za pešce in peš
cone na kolodvor in drugo po
mojem mnenju za mesto pri-
mernejša s poglobitvijo voziš-
ča pod nivo sedanjega trga in
podaljšanjem peš cone vse do
železniške postaje.
Na vzhodni strani Aškerče-
ve ceste naj bi bil od avtobus-
ne postaje v smeri jug zgrajen
poslovno garažni objekt. Za
projekt tega objekta je bil iz-
vršen javni vabljeni natečaj, ki
mu je predsedoval J. Zimšek.
Izdelana je lokacijska ter idej-
na dokumentacija, arheološke
in geološke raziskave, izdana
lokacijska odločba ter poruše-
nih 11 stanovanjskih hiš. Vse
to je financiral ZPI, ki mu je
direktoroval sedanji predsed-
nik IS. V pretežni meri je izde-
lana vsa tehnična dokumenta-
cija, zaprta je finančna kon-
strukcija, ustanovljeno po-
djetje POGA za izgradnjo ka-
tere družbenik je tako občina
Celje, kot Sklad za urejanje
stavbnih zemljišč, Komunala
Celje, SKB in še nekatera po-
djetja.
Izgradnja poslovno — garaž-
nega objekta v Celju bi bila
odločilen impulz za pričetek
reševanja velikih prometnih
problemov, tako statičnega
kot dinamičnega prometa. Sa-
mi dobro veste, da ima Celje le
dobrih 1000 parkirnih mest in
da bi z izgradnjo garažne hiše
pridobili 600 novih. Z izgrad-
njo poslovno garažnega objek-
ta pa bi bil storjen tudi prvi
korak za izgradnjo cestne
' smeri sever — jug, ki je z rešitvi-
jo tremerskega obvoza še bolj
problematična.
V času izgradnje bi lahko
našle svoj zaslužek in preži-
vetje vsaj tri celjske firme:
gradbeno, strojno in elektroin-
stalacijsko podjetje. Dobro
vam je znano, da trenutno na
celjskem, razen ene ali dveh
izjem, ni investicij in da bi iz-
gradnja poslovno - garažnega
objekta bila rešitev in preme-
stitev za okoli 200 delavcev.
V novem objektu pa bo poleg
parkirišč tudi nad sto stalnih
delovnih mest na okoli 11.000
m2 poslovno trgovskih povr-
šin. Informativno imamo zbra-
nih že 40 odstotkov interesen-
tov za nakup le-teh, ne da bi
sploh pričeli s prodajo.
Sprašujem vas, kje so razlo-
gi, da samovolja in individual-
ni interesi lahko preprečujejo
gradnjo, za mesto tako po-
membnega, komunalno-infra-
strukturnega objekta v katere-
ga je bilo s pripravo dokumen-
tacije in zemljišča vloženih že
nekaj sto milijonov tolarjev, ki
ležijo kot mrtvi kapital v ne-
urejenem makadamskem par-
kirišču - istočasno pa je občin-
ski proračun nezakonito za-
dolžen za 5,2 mio DEM.
V	kolikor mesto Celje kljub
družbeništvu v POGI in kljub
sprejetim postavkam v prora-
čunu skupščine in Sklada ne
želi sodelovati pri tem primar-
nem komunalno-infrastruk-
turnem objektu, potem naj bo
podano jasno stališče o izstopu
iz podjetja POGA d.o.o. in
omogočeno ostalim zainteresi-
ranim, da investicijo, ki je
v skladu s sprejetim zazidal-
nim načrtom izpeljejo po od-
kupu družbeniškega deleža
občine in Sklada za komunal-
no urejanje.
Izgovor nekaterih, da z iz-
gradnjo ni mogoče pričeti za-
radi nerešenih lastninskih
vprašanj je jalov, saj so službe
občine sprejele celo pozitivno
mnenje pravosodnega mini-
stra, občinske službe pa so po
sprejemu zakona o denaciona-
lizaciji rušile objekte, ki bi jih
eventuelni upravičenci lahko
zahtevali nazaj in so predstav-
ljah glavni del vrednosti. Bi-
stvo je v tem ah v nekaj verja-
memo, to tudi hočemo in ne
igramo političnih in osebnih
iger.
V	pričakovanju vašega od-
govora vas lepo pozdravljam!
MIRKO TOMAŽ KRAJNC
Razprava
o državnih
simbolih-Izguba
časa
Ne vem kaj je vplivalo na
predsednika DZ, da je uvrstil
na dnevni red razpravo o dr-
žavnih simbolih, o katerih je
hvalabogu DS vložil veto. Jav-
nost z razpravo in stališči
strank kolikor je meni znano
sploh ni bila seznanjena v po-
ročanju iz DZ. Mislim, da je
bilo vse izvedeno zelo na tiho.
Oglejmo si zadevo malo bliže.
Nekateri stalno poudarjajo,
da je naša zastava povzetek
ruske. Tako zastavo pa je ime-
la samo ruska mornarica, Slo-
venci pa so barve zastave
prevzeli od prvih dni narod-
nostnega prebujanja. Nekateri
grboslovci in zastavoslovci že-
lijo o tem »znanstveno« raz-
pravo in napraviti zadevo kot
znanost. O tem govore številne
razprave v časopisih. V spomi-
nu imam prve dni našega
osvobajanja, ko se je glavni del
naše trgovske mornarice uma-
knil (zbežal) v inozemstvo in
nato so postavili zahtevo po
posebni trgovski zastavi. Mno-
go ladij velikih in malih držav
se zadovolji, da plujejo pod
svojimi državnimi zastavami,
na primer Anglije, Grčije itn.
Čim se je nova oblast utrdila
se je to ladjevje vrnilo domov
in se vključilo v sanacijo, dr-
žavni dolg in podobno s svoji-
mi fiñancnimi zahtevki. Sicer
pa je to vprašanje vredno po-
sebne obravnave.
Mislim, da so barve naše za-
stave pravilno izbrane in da
zastavo od drugih podobnih
zastav označuje državni grb.
Po mojem mnenju bi grb lahko
povečali za 10 do 20 odstot-
kov, tako, da bi pokrival - po-
vezoval vse tri barve zastave.
Tudi grb je po mojem popolno-
ma ustrezen. Triglav je že sto-
letja pojem slovenstva, tri
zvezde pa so iz grba celjskih
knezov, ki so bili edini domači
— slovenski knezi. Ostali graš-
čaki pa so bih skoraj 100 od-
stotni tujci, zato smatram, da
vrivanje v grb raznih živali ne
pride v poštev. Začuden sem,
da se pri tem grboslovci niso
spomnili na venetskega konja,
ki bi nas spominjal na davne
prednike o katerih so pisah in
še pišejo gospodje Bor, Savli in
Tomažič. Upam, da bode
uradna zgodovina nekoč potr-
dila njihove ugotovitve. Dve
valujoči črti v spodnjem delu
grba nekatere motijo, češ, da
ne morejo predstavljati morja.
Jaz pa ju smatram za prikaz
naših mejnih rek Soče in Mure
in njunega toka.
Če že želimo dopolniti grb
na zastavi, bi lahko razmislili
tudi o lipovem listu. Predla-
gam na zastavo tudi dva pla-
zilca, ki po mnenju nekaterih
najbolj odražata naš narodni
značaj. To sta Škorpion, ki ba-
je v lastni stiski piči samega
sebe in pa močerad. Preberite
si knjigo Salamander« pa bo-
ste videli, da so si mnogi so-
dobni politiki prisvojili nauke
in metode podane v njej.
Glede zastav manjšin me-
nim, da mora v tem vprašanju,
kakor tudi v podobnih vpraša-
njih veljati načelo enakosti
(recipročnosti) ne pa, da brez-
glavo rinemo v nekaj, kar
mednarodna skupnost ne poz-
na. Zunanji minister naj poda
v ustrezne mednarodne usta-
nove ustrezne predloge, vseka-
kor pa dokler Italija, Avstrija
in Madžarska, kjer se Slovenci
nahajajo kot manjšina, v svo-
jih ustavah in zakonih to vpra-
šanje ustrezno ne rešijo, mi-
slim da ne prehitevajmo, tako
kot smo hiteli z zakonom o dr-
žavljanstvu. Kadar bo vpraša-
nje zastav manjšin rešeno,
smatram, da bi naj te zastave
bile kot del državne zastave
v spodnji tretjini zgoraj največ
z do 10 odstotki skupne povr-
šine zastave. Samostojno izo-
bešanje celih nacionalnih za-
stav manjšin ne pride v poštev.
Mislim, da so brezpredmet-
ne razprave po tem vprašanju
tudi krive, da državljani za-
stav ne nabavljajo in razobe-
šajo, saj celo na sedežih neka-
terih občinskih vodstev parla-
mentarnih strank ni ob držav-
nih praznikov nobenih zastav.
Menim, da bi DZ moral posve-
titi svoje delo važnejšim vpra-
- šanjem, kot so lastninjenje,
kriminal itn.
CIRIL KNEZ,
Na Pristavi 14,
Laško
Sporočilo za
iavnost
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja Slovenije
(ZLRP) s pozornostjo in začu-
denjem spremlja zadnje do-
godke praktičnega pohabi j a-
nja Zakona o denacionalizciji.
Državni zbor ne sprejema
jamstva za obveznice Sloven-
skega odškodninskega sklada,
obenem pa podaljšuje rok za
izplačevanje glavnice za več
kot 10 let - tja v leto 2005.
ZLRP Slovenije sporoča, da
sedanja Vlada vodi politiko, ki
v nekaterih potezah kaže sum-
ljivo podobnost politiki prejš-
njega sistema, ki je nasilno
odvzemal našo lastnino.
ZLRP Slovenije opozarja
slovensko javnost na početje
Vlade, njenih organov in usta-
nov, ki pod krinko demokra-
tične lastninske preobrazbe
izvaja neopravičljivo tiho pri-
silo nad pravimi lastniki.
Predloge za spremembo Za-
kona o denacionalizaciji pod-
pirata Gospodarska zbornica
Slovenije, za katero menimo,
da je po sestavi, članih in mi-
selnosti še ostanek monolitne
komunistične trdnjave in
Združenje delodajalcev Slove-
nije. Tudi za slednje menimo,
da je večinsko sestavljeno iz
vodilnih struktur prejšnjega
režima, ki so si ime »delodajal-
ci« nadeli, še preden je bilo
končano pravo lastninjenje.
Gospodarska zbornica Slo-
venije je podprla tudi ustano-
vitev Konzorcija zavezancev
za vračilo podržavljenega pre-
moženja (beri: združenje di-
rektorjev podjetij, ki naj bi po-
štah večinski lastniki istih po-
djetij).
Sramotna dejanja Vlade,
sramotna dejanja GZ Sloveni-
je, sramotna dejanja samozva-
nega Združenja delodajalcev
Slovenije ter sramotna dejanja
Konzorcija zavezancev za vra-
čilo podržavljenega premože-
nja pa bodo obelodanjena in
jih že spoznava napredna, de-
mokratična evropska in sve-
tovna javnost.
Pravih lastnikov slovenske-
ga premoženja pa ne varuje
nihče. Svetovna javnost ima
pravico to izvedeti !
ZLRP Slovenije
Št. 33 - 18. avgust 1994
23
Št. 33 - 18. avgust 1994
24
VW polo s tremi in petimi vrati
Letošnja jesen oziroma tudi
še poletje utegne biti skoraj iz-
jemno zanimivo in raznovrst-
no, kajti novosti se bodo po-
javljale na cestah ali vsaj na
predstavitvenih odrih ena za
drugo. O novem polu, tretji ge-
neraciji tega še vedno naj-
manjšega avtomobila pri nem-
škem Volkswagnu, je bilo na-
pisanega že marsikaj; sedaj pa
so znane še nekatere podrob-
nosti.
Prvič bo na voljo tudi pet-
vratna karoserijska izveden-
ka, pri čemer celotna podoba
novega pola dokazuje smisel
za sodobnost in modernost.
Tako je značilen strmo odre-
zan zadek (nekaj podobnega
kot pri lancii Y 10), vsekakor
pa tudi prednja maska, ki ned-
vomno dokazuje tovarniško,
torej VW poreklo. Pri tovarni
pravijo, da se novi polo kaže
(ali se bo) kot avto s srečnim
obrazom in da je vsaj prednji
del v marsičem takšen kot pri
veliko večjem passatu. Skupna
površina stekel bo za deset od-
stotkov večja, količnik zračne-
ga upora pa 0,32, kar je razme-
roma ugodna številka, pa se-
veda ne nekaj izjemnega. Polo
je za 50 milimetrov krajši od
sedanjega avtomobila, vendar
je tudi za 83 milimetrov širši,
70 milimetrov višji, medtem
ko je prtljažnik večji za dobrih
20 litrov in je volumna za 260
litrov. Kdor si bo privoščil po-
diranje zadnje sedežne klopi,
ta utegne polo spremeniti
v manjši tovornjak, kajti prt-
ljažniškega prostora bo za
1007 litrov.
Polo bodo opremi j ah s tremi
bencinskimi motorji, prihod-
nje leto se jim bo pridružil še
dizelski motorni agregat. Za-
čeli bodo z 1,05-litrskim ben-
cinskim štirivaljnim agrega-
tom (33 kW/45 KM), nato pri-
de na vrsto 1,4-litrski motor
(40 kW/55 KM). Spomladi pri-
hodnje leto pa bodo ponudili
še polo z dizelskim motorjem
(1,9-litra, 47 kW/64 KM),
s tem pa bo ponudba agrega-
tov bolj ali manj končana. Vse
izvedenke pola bodo serijsko
opremljene s petstopenjskim
ročnim menjalnikom, naj-
manjša hitrost bo 145, največ-
ja 172 km/h. Po napovedih
uradnega zastopnika, ljub-
ljanskega Porscheja Inter Av-
to, bo novi polo pri nas napro-
daj približno takrat kot v dru-
gih evropskih državah. Vsaj za
Nemčijo pa je znana cena os-
novne različice, ki bo tako na
voljo za 18.295 mark. Na sliki:
prednji del novega VW polo.
Renault salrane beverly
Čez nekaj dni bo novomeški
Revoz začel ponujati omejeno
količino renaultov šafrane 2,0
beverly. Gre za skoraj razkoš-
no opremljeni šafrane, ki ga
sicer poganja 2,0-litrski štiri-
valjnik z močjo 97 kW/135 KM
pri 6.000 vrtljajih (največja hi-
trost 203 km/h, pospešek do
100 km/h v 11,2 sekunde), kar
pomeni, da je v ospredju pred-
vsem udobje.
Beverly je opremljen s sa-
modejno klimatsko napravo,
radijskim sprejemnikom in
kasetofonom s štirimi zvočniki
(po 20 watov), sedeže nastavlja
elektrika, na kolesih so alumi-
nijasta platišča, na njih pa gu-
me 195/60R15H, zraven je tudi
protiblokirni zavorni sistem
ABS, volan je servoojačan, vsa
vrata zapira osrednja ključav-
nica z daljinskim upravlja-
njem, stekla so zatemnjena, na
voljo je potovalni računalnik
ipd. Maloprodajna cena bever-
lyja je 4.414.539 tolarjev, pri
Revozu pa pravijo, da bo na
voljo samo 40 avtomobilov.
Seda] tudi piagio porter
Piaggio porter (na sliki) je
ena tistih letošnjih avtomobil-
skih novosti na slovenskem tr-
gu, ki je zanesljivo namenjena
prav posebnim kupcem.
To je namreč manjši kombi,
ki pa ga ponujajo v treh karo-
serijskih izvedenkah: kot že
prej omenjeni kombi, kot fur-
gon in kot lahko dostavno vo-
zilo oziroma pick up. Porter se
ob tem ponuja z dvema različ-
nima zunanjima dolžinama,
dvema različnima višinama in
tudi medosnima razdaljama.
Avto je lahko manjši avtobus
z največ šestimi sedeži, lahko
pelje do tri kubične metre to-
vora oziroma največ 700 kilo-
gramov. Poganja pa ga vedno
Daihatsujev 993-kubični ben-
cinski trivaljnik z močjo 33
kW/45 KM pri 5.300 vrtljajih
v minuti. Tovarna obljublja
različne hitrosti, predvsem pa;
trdi, da poraba nikoh ne pre-
seže 8,3 litra goriva. Generalni
uvoznik porterja je novogori-
ška Adria Auto, ki je sicer tudi
pooblaščeni prodajalec itali-
janskih avtomobilov znamke
Fiat, Lancia in Alfa, hkrati pa
distributer rezervnih delov za
vsa ta vozila. Maloprodajne
cene porterja v lirah pa so:
porter pick up 15.856.969 lir,
porter van z dvema sedežema
17.497.594 ht, porter van s še-
stimi sedeži 19.668.469 lir.
V Egiptu bodo izdelovali citroëne
Francoski Citroën je v Egip-
tu pred nekaj dnevi odprl novo
tovarno citroënov.
Po sedanjih načrtih bodo le-
tos v tej tovarni sestavili pri-
bližno 4000 citroënov AX,
kasneje pa naj bi zmogljivost
tovarne povečali, tako da bi
lahko s tekočih trakov v letu
dni pripeljalo nekako 15 do 20
tisoč citroënov. V JAC, kot se
imenuje tovarna v El Obourju,
nedaleč od Kaira, je trenutno
zaposlenih 1000 delavcev, ki
naj bi se čez leto ali dve lotili
tudi sestavljanja citroëna ZX.
Skupna investicija v tovarno
je bila vredna dobrih 300 mili-
jonov francoskih frankov, za-
nimivo (in tudi poučno) pa je,
da mora biti v te avtomobile že
v prvem letu serijske izdelave
vgrajenih najmanj 30 odstot-
kov sestavnih delov, izdelanih
v Egiptu. Prihodnje leto naj bi
se ta številka povečala na 40
odstotkov.
Nemška tovarna
na Japonskem in
v ZDA
Vse kaže, da se zlagoma,
vendar dovolj zanesljivo po-
pravlja položaj nemške avto-
mobilske industrije na japon-
skem in ameriškem trgu.
V letošnjih šestih mesecih je
bil tako na Japonskem kot
v ZDA daleč pred vsemi
Volkswagen, ki je Japoncem
prodal za skoraj 50 odstotkov
več avtomobilov kot lani v tem
času, v ZDA pa se je prodaja
avtomobilov tega koncema
povečala za skoraj neverjetnih
134 odstotkov. Tako je BMW
povečal obseg prodaje v ZDA
za 13, na Japonskem pa za 14,5
odstotka. Mercedes Benz je še
na boljšem, kajti kupcev mer-
cedesov je bilo v letošnjega pol
leta v ZDA za 28 odstotkov, na
Japonskem pa za 14,5 odstot-
ka več. Končno se kažejo dru-
gačni časi tudi Porscheju, ki
beleži v letošnjih šestih mese-
cih v ZDA za 56 odstotkov
ugodnejšo prodajo, na Japon-
skem pa je bilo kupcev več za
3,8 odstotka.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejemu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
bilo na prodaj preko 500 vozil. Po uradnih podatkih organizatorjev se
jih je prodalo 24, izdali pa so še 60 kompletov kupoprodajnih
pogodb. Zaradi gradnje novega objekta v sklopu Celjskih sejmov je
bil tokratni sejem na rezervni lokaciji na travnatem terenu za dvo-
rano. Tako bo vsak torek in soboto do vključno 3. septembra.
Jeseni tudi
Citroën evasion
Peugeot 806, fiat ulysse,
lancia Z in citroën evasion so
štirje različni otroci istega
projekta v okviru skupine PSA
- Fiat. Po sedanjih napovedih
koprskega Cimosa, koopera-
cijskega partnerja Citroëna,
naj bi prodaja evasiona, več ali
enoprostorske limuzine, na
slovenskem avtomobilskem tr-
gu stekla oktobra letos.
Evasion je vsaj načeloma
dovolj prostoren za osem ljudi,
na voljo bosta dva motorja
(oba z gibno prostornino 2,0-
litra, enkrat s 123, drugič s 150
KM) in dve vrsti opreme, seve-
da pa bosta različni tudi ceni.
Citroën evasion bo tako kot
peugeot 806, fiat ulysse in lan-
cia Z nastajal v tovarni Sevel-
nord, pri čemer bodo nekako
66 odstotkov zmogljivosti na-
menih za izdelavo peugeota
806 in citroëna evasion, ostalo
pa za sestavljanje fiata ulysse
in lancie Z.
AVTO-MOTO DRUŠTVO
»ŠLANDER«
pričenja z 10-dnevnim
tečajem cestno prometnih
predpisov
v ponedeljek, 22.
avgusta ob 16. uri.
Ugodni kreditni pogoji.
Člani AMD 10% popusta.
Informacije: Ljubljanska 37,
tel.: 24-705
Št. 33 - 18. avgust 1994
25
Radijsko delo -
gospodinjstvo?
Da, prav ste prebrali. V radijskem
uredništvu, še posebej v izvedbi pro-
grama, kakor to dejavnost imenujejo
pri velikem radijskem bratu Radiu
Slovenija, smo prepričani, da imamo
opraviti s približno takšne vrste de-
lom, kot ga poznajo naše vrle gospodi-
nje. Gre za dokaj nehvaležno delo,
manj je javnih in drugačnih priznanj,
povrhu pa gre še za neke vrste »nedo-
končano delovno simfonijo«.
Gospodinje znajo to tako plastično
povedati: »Kar naprej pometam in po-
spravljam, pa se nikjer nič ne pozna!«
Približno takšen je naš občutek za ra-
dijski vsakdan.
To se še posebej pozna v poletnem
času, ko primanjkuje standardnega in
izkušenega kadra, v uredništvu pa za-
cveti mladost v obliki počitniških, pri-
pravniških in drugačnih svežih moči.
Po tej plati je vse v redu in prav,
toda...
Radijsko gospodinjsko delo se začne
najprej za dežurnega, ki mora najmanj
33-krat preveriti, ali so na zalogi (beri:
v predalu spodaj v redakcijski sobi!)
vsi trakovi, ki naj se s tehnikovo oziro-
ma božjo pomočjo zavrtijo čez vikend.
Če so že vsi trakovi v predalu, pa se
zgodi, da se kakšen znajde tudi v dru-
gem predalu, za zaklenjenimi vrati.
Včasih je potem res vse v božjih rokah,
da se npr. verska oddaja znajde v pro-
gramu v nedeljo točno ob 8.30.
Seveda je še kakšen predpogoj, da
stvar steče kot namazana, ampak
o prevelikih podrobnostih ni da bi go-
voril. Če prispevkov za informativne
oddaje ni, se jih mora narediti, ne gle-
de na kisle ali drugačne kumarice ozi-
roma pomanjkanje dogodkov.
Vsekakor človek z nekaj leti radij-
skega dela spozna, da je adrenalin ti-
sta snov, ki se pri radijskem delavcu
ali sodelavcu izloča dokaj pogosto. Za
stare radijske mačke je sploh vsak dan
znova čudež, da radijski program ob
obilici najbolj nemogočih podrobnosti
sploh steče.
Značilnost radijskega dela in medija
je, da se nanj vsi spoznajo. Največ kri-
tike doživljamo zaradi glasbene podo-
be, čeprav lahko skoraj otipljivo doka-
žemo, kako pripravljamo glasbeno
opremo za različne programske pasove
in različno »ciljno publiko« in, da se
v 15 ali 16-urnem dnevnem programu
vendarle najde glasba za več okusov,
če že ne za skoraj vse. Ampak, nikoli
ne vemo, ali nam bodo v bližnji trgovi-
ni dali zaradi izbora glasbe tanjšo ali
debelejšo rezino klobase v sendvič
Na 66. strani Roberta Fulghuma
uspešnice Gorela je, ko sem legel na-
njo, je mogoče prebrati: »Biti odrasel
človek je umazano delo. Toda nekdo
ga mora opravljati.« Tako mislimo
o svojem delu tudi radij ci - kljub adre-
nalinu, vročici vsakdana, zaprtim tra-
kovom, izgubljenim kasetam, pokvar-
jenim mikrofonom, iztrošenim bateri-
jam in svetlobi ter vročini v avgustu.
Gospodinjstvo gor ali dol — to edino
znamo in hočemo delati.
MITJA UMNIK
Petek, 19. avgusta, 19.45
Turnir rokometnih prvakov
Začenja se tudi rokometna sezona. V Celju se bodo ta konec
tedna v dvorani Golovec na drugem Turnirju prvakov pomerile
štiri ekipe in sicer Zagreb, Granitas iz Litve, madžarski Szeged
in gostitelj Celje Pivovarna Laško, ki brani lani osvojeni naslov.
Uvodna razmišljanja bo posredoval komentator Dean Šuster.
Sobota, 20. avgusta, 19.45
Golovec v rokometnem vrtincu
Nadaljuje se turnir rokometnih prvakov, na Radiu Celje pa
bomo poskrbeli, da boste del tekmovalnega vzdušja doživeli
tudi v večernem programu. Zlasti bomo prenašali del tekme
med Zagrebom in Celjem Pivovarno Laško. Za to bosta poskr-
bela tehnik Bojan Pišek in komentator Dean Šuster.
Nedelja, 21. avgusta, 16.30
Nogomet: Živila Naklo-Biostart Publikum
Nogometaši Biostart Publikuma, ki so v prvih dveh krogih
doma iztržili maksimalno število točk, bodo v tretjem krogu
gostovali v Kranju pri ekipi Živil iz Naklega. Ker se bodo
Celjani z Naklanci pomerili tudi v osmini finala, se nam obeta
zanimivo nogometno srečanje. Pred prenosom pa bomo spreje-
mali stave.
Sreda, 24. avgusta, 9.05
Poletni Radio Celje : Odkrivamo,
spoznavamo
Poletna akcija Odkrivamo, spoznavamo, je stekla po zamisli
Mateje Podjed, ki je kot prva predstavila Vodovnikovo hišo na
Skomarju, se nato odpravila na etnološko zanimiv skansen pri
Rogatcu, tokrat pa se spet vrača na Pohorje. Znamenitosti
turističnih kmetij, zanimivosti, gob in še česa, ji né bo zmanj-
kalo. Kakšen predmet pa bodo iskali radijski poslušalci, je
seveda skrivnost. Nagrade bodo lepe !
Smeh deia dobro kri - pesem vas
reši vseh skrbi
Še vedno je poletje, čeprav
ne več tako pasje in mi vam
pripravljamo še eno vedro
poletno oddajo Glasba je
življenje s podnaslovom
Smeh dela dobro kri, pesem
vas reši vseh skrbi!
V sobotni oddaji se bosta
torej prepletala glasba in
humor, seveda pa ne bomo
pozabili žrebati med vsemi
sodelujočimi v nagradni igri
ob 130-letnici pivovarne
Union. Prejšnji teden smo
nagrade izžrebali takole:
Marija Novak iz Vrhnike ter
Roman Kosmačin iz Medvod
bosta po pošti prejela po dve
majici, uro pa bo ta teden
poštar prinesel Mariji Veniš-
nik iz Velenja. Čestitamo! Še
dva tedna nas ločita od fi-
nalnega žrebanja, ko se bo
nagrajenec lahko odpeljal
z gorskim kolesom. Pišite
nam!
V rubriki Petrolov pouk
pametnega prometa pa se
naš strokovnjak za prometna
vprašanja nenehno trudi in
odgovarja na razna proble-
matična vprašanja.
Gospa B.L.R. sprašuje:
-Moja hčerka zelo rada što-
pa. Zelo se boji, da se ji ne bi
kaj zgodilo in bi se lepega
dne znašla na oddelku v bol-
nišnici. Je moja bojazen
upravičena? Saj veste kakšni
so danes šoferji.
Strokovnjak odgovarja:
-Vaša bojazen je upravičena,
vprašanje pa zelo pomanjk-
ljivo. Ne vem, za kateri od-
delek bolnišnice sprašujete:
za kirurgični ali za porod-
niški?
Na slišan j e v soboto, 20.
avgusta v oddaji Glasba je
življenje, na vaši radijski po-
staji.
SIMONA H20
RADIJSKI SPORED
od 18. do 24. avgusta
RADIO CELJE
Četrtek, 18.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Izbira domače
melodije tedna, 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10
Glasbeni express, 17.00 Kronika, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 19.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 20.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val,
13.00 Novice, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaklju-
ček programa.
Nedelja, 21.8.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, vmes - nogomet.
Pribl. 18.00 Zaključek programa.
Ponedeljek, 22.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, Iß.OO Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot; 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek programa.
Torek, 23.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski
biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sreda, 24.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Poletni Radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15
S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice,
13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser
(melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC,
21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 33 - 18. avgust 1994
26
Jezdeci ročka na Spici
V okviru velike slovenske turneie je Momčilo Bajagić-Bajaga v nedeljo nastopil na
Spici v Celju
Koncert, napovedan za so-
boto, 13. avgusta, je organi-
zator, firma Lacar iz Mari-
bora, prestavil na nedeljo ob
enaindvajsetih, ko se je na
Špici, pred velikim odrom in
odlično pripravljeno sceno
zbralo nekaj več kot tisoč
petsto ljudi.
Kot predskupina Bajage je
nastopila celjska najstniška
skupina Every East, Bajaga
in inštruktorji pa so se na
odru prikazaU ob pol dese-
tih. Občinstvo (še enkrat to-
liko kot jih je bilo pred
odrom, jih je zaradi predra-
gih kart ostalo za ograjo) jih
je sprejelo z navdušenimi
klici, ob petju hitov; od roc-
kovskih komadov kot so Ja-
haći magle, Muzika na stru-
ju, Dvadeseti vek, do balad
(Zažmuri, Ruski voz, Plavi
safir...) pa je občinstvo ves
čas koncerta Bajago navdu-
šeno spremljalo. Njegove pe-
smi, tako starejše kot nove
(album Muzika na struju)
v Sloveniji prepevajo in poz-
najo tako stari kot mladi,
Bajagi pa je ponovno popu-
larnost v Sloveniji prineslo
predvsem dejstvo, da je prvi
veliki rock zvezdnik iz ZRJ,
ki je po odcepitvi, vojni in
embargu nastopil v Slove-
niji.
Bajaga, ki se ni s politiko
nikoli ukvarjal, je bil nad
turnejo v Sloveniji navdu-
šen. Se najbolj ga je presene-
til odziv občinstva, saj je ce-
lotna turneja minila brez
večjih izgredov. Sicer pa so
navdušenje na Špici najbolj
izrazito pokazale celjske
najstnice; med koncertom je
vsake tri minute kakšna pri-
šla na oder in Bajago polju-
bila...
Sicer pa je Bajaga prepri-
čan, da bi na enako dober
odmev naletel koncert kakš-
ne slovenske skupine v Beo-
gradu. »Glede na to, da nas
je na februarskem koncertu
v Ljubljani napovedal Zoran
Predin, sem nastop v Beo-
gradu najprej ponudil nje-
mu. Obljubil sem, da mi ure-
dimo prostor, ozvočenje...
vse, samo če pridejo in nare-
dijo žur,« je povedal Bajaga,
vendar pozneje iz vsega sku-
paj ni bilo nič. Sicer pa se, je
povedal, po radijskih posta-
jah v ZRJ vrti dosti sloven-
ske glasbe (Lačni Franz,
Buldožerji, Peter Lovšin...),
vendar pa ljudje poznajo
predvsem stare komade, saj
se novih plošč ne da dobiti.
Malo pred polnočjo se je
Bajaga od celjskega občin-
stva poslovil. Kot predzadnji
komad je zaigral »Jedino to
se zove ljubav«, zadnji pa je
bil veliki hit izpred nekaj let
»Neka svemir čuje nemir«.
Potem so odšli. In pustili
za seboj navdušeno občin-
stvo ter koncert, ki ga Celje
ne bo kmalu pozabilo. „
NINA M. SEDLAR
Foto: SHERPA
»Zažmuri...«
Najstniki in ne samo oni, so res žurali.
PRED 5. LETI:
1.	SWING THE MOOD .. JIVE BUNNY AND THE MASTERMIXERS
2.	TOO MUCH......................................BROS
3.	FRENCH KISS .................................LIL LUIS
PRED 10. LETI:
1.	TWO TRIBES .................................... FGTH
2.	HOLE IN MY SHOES ...............................NEIL
3.	WHAT'S LOVE GOT TO DO WITH IT? .........TINA TURNER
PRED 15. LETI:
1.	SILLY GAMES .............................. JANET KEY
2.	ARE FRIEDS ELECTRIC? .................TUBEWAY ARMY
3.	C'MON EVERYBODY................... THE SEX PISTOLS
PRED 20. LETI:
1.	ROCK YOUR BABY .................... GEORGE McCRAE
2.	WHEN I WILL SEE YOU AGAIN........THE THREE DEGREES
3.	SHE..............................CHARLES ANZAVOUR
PRED 25. LETI:
1.	HONKYTONKY WOMAN............THE ROLLING STONES
2.	GIVE PEACE A CHANCE...............PLASTIC ONO BAND
3.	IN THE GETTO..........................ELVIS PRESLEY
Citrarji na Reki
Na Reki v krajevni skup-
nosti Marija Gradec v laški
občini bo v nedeljo, 21. av-
gusta že 7. srečanje citrarjev,
ki ga pripravlja odbor pod
vodstvom prizadevnega
Branka Mačka:
»Tudi letos se lahko poh-
valimo z dobro udeležbo
praktično vseh najboljših
slovenskih citrarjev. Prijav-
ljenih je okoli 20 citrarjev,
na čelu z Dovžanom, Gradiš-
nikom, Plahutnikom, Kozo-
letom, Primcem, Zajčevo in
drugimi. Prav gotovo bo za-
nimivo prisluhniti tudi dru-
gim, ki nimajo tako zveneče-
ga imena pa vseeno lepo
igrajo na ta star, v zadnjem
času ponovno uveljavljen in-
strument. Med točkami ci-
trarjev bodo nastopili še
drugi glasbeniki, tako da bo-
do na svoj račun prišli prav
vsi, ne samo ljubitelji milo
zvenečih citer.«
Organizator tudi tokrat
pričakuje veliko obiskoval-
cev, prireditev pa se bo zače-
la ob 15. uri na prostoru pred
šolo na Reki. Po nastopu ci-
trarjev se bo predstavil še
eden trenutno najboljših slo-
venskih domačih ansamblov,
Nagelj izpod Kamniških
planin.
TV
V nedeljo na Graški gori
21. avgusta popoldne bo na Graški gori nad Plešiv-
cem ponovno odmevala domača pesem. KUD Ivan
Cankar bo tudi letos pripravilo 19. srečanje domačih
ansamblov, za katerega je prijavljenih štirinajst
skupin.
Večina je takšnih, ki si pot na področje domače
glasbe šele utira, med njimi pa bo tudi nekaj pravih
novincev. Srečanje na Graški gori se je v zadnjih letih
spremenilo v tekmovanje in bodo podelili štiri
nagrade, nastopajoče pa razdelili v različne kako-
vostne razrede, kar bo opravila posebna strokovna
komisija. Med nastopajočimi naj omenimo Gaj iz
Mozirja, Blegoš, Mlade prijatelje iz Pesnice, Zlate
strune iz Rogaške Slatine, Bistriški odmev in druge,
medtem .ko bo po tekmovanju igral ansambel Robija
Zupana. Posebnost prireditve je v tem, da bodo denar
zbran od vstopnine in sponzorstva namenili za dokon-
čanje asfaltiranja ceste na Graško goro.	TV
Ciklamic
vam naberem
- naskrivaj
Že mora biti blažen tisti
občutek, ki prežema muzi-
kanta, kadar vidi, da ga lju-
dje radi hodijo gledat in po-
slušat, se z njim istovetijo in
sploh je vse skupaj ena sama
ljubezenska mezga, ki lahko
nastopajočemu, kar tako mi-
mogrede, zleze globoko pod
kožo in ga pritisne ob zid
popularnosti še preden si do-
dobra popravi pričesko. In
kot vsako ljubezensko raz-
merje vzbudi v človeku na-
gib odgovornosti, tako se tu-
di glasbeniku, avtorju, uteg-
ne pripetiti, da v žaru dolž-
nosti do ljudožersko ljubez-
nivega poslušalstva in gle-
dalstva pritera celo stvar
v nezavidljivo prozorno pro-
duktivnost, navito po trgov-
skem ključu »za folk«.
Odgovor na vprašanje, ali
gre pri tem res samo za
ustvarjalni abortus zaradi
narcisoidnosti, ali pa zateče-
nega nesrečneža v to pahnejo
objektivni pahatelji, kot sta
tudi ležerno delo in lagod-
nost životarjenja v prikroje-
nem krogu, pa bi radovedni
raziskovalci bili prisiljeni
iskati od primera do prime-
ra. In zelo verjetno je, da bi
pri tem naleteli na več po-
dobnosti, če ne celo identič-
nosti, tako da bi jih sama
preprosta metodičnost pri-
peljala do kategorizacije
v smislu: poje, ker so ljudem
všeč njeni joški, potem,
gnusno se redi, ker hoče na-
rod na odru videti njenih 130
kil, menca, ker jo je v šovbiz-
nis zrinil ati, nosi klobuk,
ker na televiziji plešci zgle-
dajo še bolj plešasti, čeprav
ozaljšani z živimi etnograf-
skimi eksponati, prižiga
džointe na odru, ker pijana
mularija to puši in tralala
naprej.
Ker bi se tovrstna raziska-
va kaj kmalu napihnila v ne-
obvladljivo velik mehur, pa-
metnjakovičem spet ne bi
preostalo kaj drugega, kot
da si snov razdelijo po žan-
rih, kjer bi zopet lahko našli
zaznamke: igrajo priredbe,
ker taglavni tudi igrajo pri-
redbe, tudi tile pojejo v an-
gleščini, ker pač cel svet an-
gleški kao razume, nastopajo
pijani, ker trezni nimajo jajc
in potem nič skup ne spravi-
jo. Vse sorte bi se našlo, kot
vidite, in morda bi vse sku-
paj potem opremljeno s kon-
kretnimi imeni in izdano kot
neopazna znanstvena brošu-
rica, postalo najbolj žaljiva
knjiga tega stoletja, vseka-
kor pa bestseler s katerim bi
najbolj, kot vedno, obogateli
odvetniki.
Ja, kaj pa zijate? Saj konec
koncev vsi dobro vemo po či-
gavih porah seje tokrat poli-
la kislina, a naj to vendarle
ostane med nami, da bomo
imeli vsaj nekaj skupnega.
Tanek in odpihljiv paravan
popularnosti v vseh primerih
zakriva življenjske zgodbe
posameznikov ali skupin, ta-
ko ali drugače vpetih v mlin
zabavne industrije, ki melje
in ponavadi tudi zmelje.
Ostanite v mukah, ki brez te-
ga sreče ne poznate! Prask!?
Vodje enote v Celju
• z najmanj VI. stopnjo izobrazbe;
-	vsaj 3 letno prakso v zavarovalništvu in
-	poznavanjem dela na računalniku v Windows okolju.
Zaposlit želimo tudi
Referenta za cenitev in likvidacijo škod
-	s VI. stopnjo izobrazbe tehnične smeri;
- zaželjenim poznavanjem tega dela v zavarovalništvu in
-	poznavanjem dela na računalniku v Windows okolju.
Obračunovalca - administratorja
-s V. stopnjo izobrazbe;
t znanjem strojepisja in
-	poznavanjem dela na računalniku v Windows okolju.
Cenjene ponudbe pošljite v roku 10 dni na naslov
SLOVEN1CA, zavarovalniška hiša d J. Ljubljana,
Celovška 91,61000 Ljubljana
Ko previdnost postane modrost!
Št. 33 - 18. avgust 1994
27|
TA TEDEN
11. avgust
1938 rojen Lou Razner, naj-
prej vodja skupine The Skyli-
ners, kasneje pa znan produ-
cent.
12.	avgust
1949	rodil se je Mark Knop-
fler, kitarist, pevec in gonilna
sila Dire Straits.
1950	rojen Kid Creole, kralj
latino popa v drugi polovici
osemdesetih.
1967 na National Blues in Jazz
festivalu se je javnosti prvič
predstavila zasedba Fleetwo-
od Mac.
13.avgust
1965 v Matrix clubu v San
Franciscu so prvič zaigrali le-
gendarni Jefferson Airplane.
1982 umrl country zvezdnik
Joe Tex.
14.avgust
1941 rodil se je David Crosby,
član super-skupine CSN&Y.
15.	avgust
1925 rodil se znani jazz pianist
Oscar Peterson.
1969 na farmi Maxa Yasgura
v bližini New Yorka se je začel
Woodstock Mosic And Art
fair.
16.	avgust
1958 rojena Madonna, naju-
spešnejša ženska v zgodovini
popularne glasbe.
1977 umrl kralj rock & rolla
Elvis Presley.
17.	avgust
1958 rojena kraljica popa Be-
linda Carlise
STANE ŠPEGEL
Znani ameriški funk glasbe-
nik RICK JAMES bo naslednje
leto in pol preživel v califor-
nijskih zaporih. Ta nenadejani
počitek si je prislužil z ne pre-
več lepim ravnanjem s prijate-
ljicama noči. Pod vplivom ma-
mil jima je skušal na malo bolj
grob način pokazati, kako se
zares ljubi, kar pa seveda ni
bilo všeč ne dekletoma niti
sodniku, ki je, poleg že ome-
njene kazni, Ricku odredil tu-
di obvezno zdravljenje. Sled-
nje bo pravi balzam za Jame-
sov žep, saj je za kokain pora-
bil okoli 1000 dolarjev na dan.
SeatlleškiALICEINCHAINS
so, zaradi še nepojasnjenih
problemov pevca Laynea Sta-
leya, odpovedali dolgo priča-
kovano turnejo po Ameriki.
Prav tako so odpovedali že do-
govorjen nastop na sobotnem
Woodstocku '94 in pa predvo-
zaštvo na nekaterih koncertih
METALLICE, ki se po enolet-
nem počitku spet vrača na
odre.
Da je poklic rock zvezdnika
res naporna zadeva, pravi tudi
Richey Edwards, kitarist po-
pularnih Angležev MANIC
STREET PREACHERS. Tik
pred izidom albuma »The Holy
Bible« je že nekaj časa depre-
sivni Richey poskusil storiti
samomor, sedaj pa v eni izmed
londonskih privatnih klinik
tako hitro okreva, da nadalj-
nje delovanje benda ni več pod
vprašajem.
Kljub temu, da PRINCE že
nekaj časa ne želi biti več
Prince, bo najbrž moral posne-
ti še pet plošč pod tem ime-
nom. K temu ga zavezuje po-
godba z diskografskim velika-
nom Warner, ki se nikakor ne
želi posloviti od kokoši, ki ne-
se zlata jajca - plošče. Prince
ali Symbol, kot ga zadnje čase
imenuje vse več medijev, želi
postati popolnoma neodvisen,
zato bo nekaj naslednjih nosil-
cev zvoka posnel za manjše
neodvisne založbe. Tako je več
kot uspešno že storil letos spo-
mladi s skladbo »The Most Be-
autiful Girl In The World«. Pr-
vi pravi preiskus njegove ne-
odvisnosti bo pravkar izdani
album »Come«.
Po vrnitvi z razprodane tur-
neje po Japonski se eden iz-
med boljših britanskih tehno
duov, THE DRUM CLUB, pri-
pravlja na promocijo pravkar
izdane druge velike plošče
»Drums Are Dangerous«. Na
njej je deset precej inovativnih
tehno skladb, pri večini izmed
njih pa je poleg Lola in Charli-
ea sodeloval Maxime Harvey
(ex-KLF).
V začetku septembra se bo
na policah glasbenih trgovin
znašel nov LP »Sleeps With
Angels«, kanadskega veterana
NEIL YOUNGA. Prodajal se
bo brez vsakršne medijske
podpore, gospod Young je na-
mreč tako prepričan v sporo-
čilnost albuma, ki je posvečen
Kurtu Cobainu, da sploh ne bo
dajal intervjujev, prav tako pa
ob izidu ne bo promocijske
turneje.
Znani primorski ¡glasbenik
DANILO KOCJANCIČ je že
posnel ves material za CD
ploščo, na kateri bo v novi pre-
obleki predstavil izbor svojih
uspešnic. Pri snemanju mu je
pomagalo cel kup znanih slo-
venskih estradnikov (Janez
Zmazek, Mia Žnidarič, Benč,
Tomo Jurak, Vili Resnik...),
skladbo »Poišči me« pa mu je
odpel Matjaž Jelen, pevec ve-
lenjskih rockerjev Sank Rock.
Septembra bo v ljubljanskih
Križankah res vroče. Po Mute
festivalu in Novem rocku bo-
mo lahko 12. septembra
spremljali nastop Rollins Ban-
da (na sliki) in skupine Senser.
Slab mesec dni kasneje, 10.
oktobra, pa bodo v Hali Tivoli
razbijali THE RAMONES,
v Cankarjevem domu pa bo,
31. oktobra, svojo novo ploščo
predstavil šef legendarnih
Talking Heads DAVID
BYRNE.
Večina angleških glasbenih kritikov je novi izdelek dua ORBI-
TAL, album »Snivilisation«, proglasilo za enega izmed najbolj-
ših glasbenih dosežkov devetdestih. Na res odlični plošči se
najmodernejši tehno zvoki prepletajo s hip-hopom, jazzom,
fusionom, punkom in glasom sposojene pevke Alison Gold-
frapp.
Najnovejša reggae atrakcija, skupina BIG MOUNTAIN, pri-
haja iz Californije. Po velikem uspehu s priredbo Framptonove
skladbe »Baby, I Love Your Way« na evropskih in ameriških
lestvicah, se je pisana četverica z verzijo omenjene skladbe
v španskem jeziku, zavihtela tudi na prvo mesto lestvic Latin-
ske Amerike in Španije. Kako zelo je ta trg pomemben za
diskografsko industrijo, se zavedajo najstniški superzvezdniki
TAKE THAT, ki so svojo zadnjo uspešnico »Love Ain't Here
Anymore« posneli v latino verziji in se z njo povzpeli na drugo
mesto, tik za skupino Big Mountain.	STANE SPEGEL
Pop loto
Pravilen vrstni red
skladb je napovedal Mitja
Mernik, Vojkova 12, Celje
in si s tem prislužil nagra-
do vredno 6000 SIT. Za
skladbe, ki jih je izbral naš
nagrajenec, lahko glasujete
v sredo, 25. avgusta. Na-
grada, ki jo podarje spon-
zor Pop lota, trgovina
ORIS MASH, je spet vred-
na 3000 SIT. Kupone po-
šljite na dopisnicah na na-
slov: Radio Celje, Prešer-
nova 19, Celje.
Št. 33 - 18. avgust 1994
28
Nekaj
Včasih se v življenju kaj tudi konča. Včasih se konča
mladost, včasih prijateljstvo, včasih življenje... Ampak,
se zgodi. Tudi boljšim...
Vendar pa povzroči, vsaj ponavadi, vsaka akcija tudi
reakcijo. Mladosti sledi doba odraslosti, prijateljstvu
obnovitev starega ali nastanek kakšnega novega prijatelj-
stva, življenju, ki se konča, sledi novo življenje...
Šoli sledi služba, fakulteta. Potem družina, otroci, pe-
hanje za stanovanjem in vsakdanjim kruhom... Ljudem,
ki nas razočarajo, sledi odpuščanje ali maščevanje...
Ampak, slednjič se vse stvari vendarle nekako uredijo.
Čeprav za to ponavadi potrebujejo čas. Ali, kot bi rekel
Joe O.K.: »Sve to dođe na svoje!«. Slej ah prej...
NINA M.
Ljubi moj Hubi!
Hvala Bogu, hvala nebu, de
s'm... končno ozdravela. Ne
pokašljujem več in za mojo
malo sosedico v hlevu, ki moje
glasne bolezni ni ravno najbo-
lje prenašala (še najhuje je bilo
ponoči) pomeni to pravo olaj-
šanje. Pa ti? Si se dodobra na-
močil? Tudi jaz sem bila v ne-
deljo v Luciji, veš, pa me je
šokirala ogromna količina go-
veda, ki dere tja iz vseh koncev
in krajev Slovenije! To je na-
ravna katastrofa ! Namesto, da
bi prostor prepustili narodnja-
kom iz Nemčije, Švice itd, se
vsa slovenska goveja smetana
spravi v Portorož. Samo ima-
gine!
Sicer pa sem se tam hotela
peljati tudi z gokartom, ven-
dar sem si, ko me je prijatelji-
ca Sivka opozorila na to, da ne
sodim ravno v peresno lahko
kategorijo, premislila in divja-
joče teličke opazovala samo od
daleč. Potem sva se nakrmili,
si ogledali vajo in koncert MB-
B, ki mi je ves čas prav prijaz-
no mahal (samo pomisli) in se
odpravili še na nočno kopanje
ob zasvinjani obali.
Prihodnji dan, po Gospodo-
vem dnevu, pa je gospodar se-
veda zahteval svoje, ampak
glede na količino spanja v tisti
noči se nisem ravno najbolje
odrezala...
Sicer pa mi je končno uspelo
opraviti izpit za ralo in sedaj
sem jako srečna.
Vendar pa se je, dragi Hubi,
v mojem življenju začel pojav-
ljati rahel problemček, zaradi
katerega sem, ko tole bereš,
morda že v kosih razstavljena
v izložbi kakšne mesnice. A se
zdi tudi tebi žalostno? Ti po-
vem, zakaj gre? Bunghee jum-
ping ! Za govedo ! Odločila sem
se, da grem, pa naj me stane,
kar hoče; četudi tega, da po-
stanem nekaj argo kock. In
rafting; ravno tako velik izziv,
saj se ne posreči vsaki kravi,
da bi umrla na Soči...
Hubi, prijatelj, prosim te,
obljubi mi, da boš držal pesti
zame. Če ti čez štirinajst dni
odgovorim, to pomeni, da sem
telesne napore preživela, dru-
gače pa... lep pozdrav in vedi,
da te imam rada. In izogibaj se
govejih juh!
Ne bo te pozabila
DARKA VON AVARK
Z NT&RC v Gardaland
27. avgusta bodo v Gardaland med vsemi ostalimi potovali
tudi Danica Kerbovšek, Dvor 29, Šmarje pri Jelšah; Katja
Podkubovšek, Žiče 94, Loče pri Poljčanah in Marjan Grabner,
Trubarjeva 6, Celje. Uživajte!
Maska
(2. del)_
i
Piše: Jasmina Bešič
Pome je prišla prijateljica in
njena mama naju je peljala do
Polone. Ko sva prišli tja, je bi-
la hiša že nabito polna ljudi, ki
jih nisem še nikoli videla; jas-
no, ker so imeli maske. Ugoto-
vila sem, da sem izbrala zelo
izvirno masko, saj so se vsi
obračah za mano. K meni je
pritekla Polona, ki je bila ža-
lostni klovn — Poirot. »Čao,
Tjaša! Super si >zrihtana<!«
»Hvala, tudi ti,« sem rekla, če-
prav tega, kar sem rekla, ni-
sem ravno mislila... »Ah, po-
zabila sem ti povedati, da je
Robi tukaj, ampak ne vem, ka-
ko je maskiran. No, grem poz-
dravit še druge. Čao!« je rekla
in odbrzela drugam. Priključi-
la sem se majhni skupinici in
z njimi preživela večer in noč.
Soplesalcev mi ni manjkalo,
saj so kar v vrsti stali. V kotu
je stal fant, ki me je ves čas
opazoval, približal pa se mi ni.
Oblečen je bil v nekakšnega
turškega princa. Za trenutek
sem pomislila, da bi to lahko
bil Robi, ampak, ko sem vide-
la, kako se je pogovarjal s Po-
lono, sem takoj ugotovila, da
to ni on, ker mu je bila Polona
blazno antipatična in je še vi-
deti ni mogel, kaj šele, da bi se
z njo pogovarjal.
Celo noč sem preplesala in
ko je bila ura pol treh, mi je
bilo kar žal, da sem morala
domov. Ker v mojo smer ni šel
nihče, sem morala domov sa-
ma. Ko sem stopila ven, me je
hladen zrak popolnoma strez-
nil in nenadoma sem postala
že kar slabše volje. Zamišljeno
sem hodila po temačni in kar
malo grozljivi ulici. Z mislimi
sem bila še vedno na žurki. Za
sabo sem zaslišala korake. Bili
so odločni in glasni ter tipično
moški. Popolnoma nezaintere-
sirano sem se obrnila in opazi-
la le senco, ki se je hitro skrila
za drevo. Hodila sem naprej.
Za sabo sem spet zaslišala ko-
rake. Hitro se obrnem, postava
pa se ponovno skrije. Prešine
me zla slutnja in pospešim ko-
rak. Neznanec za mano stori
isto in nenadoma planem
v tek. Do doma je daleč, pomi-
slim, ko tako, kar brez glave,
prestrašeno tečem proti domu.
Prisluhnem in se počasi usta-
vim. Nič drugega ne slišim kot
tišino in nekje v daljavi lajanje
psa. Srce mi sunkovito bije in
občutek imam, da mi bo raztr-
galo prsni koš. V pljučih me
peče in le s težavo diham. Se-
dem na rob pločnika in si od-
dahnem. Tako sedim nekaj ča-
sa, potem pa se odpravim na-
prej. Strah popušča in kmalu
se popolnoma brezbrižno po-
zibavam proti domu. Ravno
hočem zaviti za ovinek, ko me
neka roka potegne v senco
dreves. Prime me za usta, ne
morem kričati, in naenkrat me
zgrabi divji strah. Prestrašeno
odprem oči in pred mano stoji
turški princ iz zabave. Njego-
ve oči se zlobno svetijo in zdijo
se mi tako znane. Začne me
poljubljati po vratu in rame-
nih, jaz pa ga rotim, naj me
pusti pri miru. Ko poskušam
kričati, mi s svojimi usti po-
krije moja in me začne strast-
no poljubljati. Vem, da ga od
nekod poznam. Ko bi mu le
uspela iztrgati masko z oči...
Ker vidi, da se mu ne odzovem,
me začne slačiti. Od groze
otrpnem in celo telo mi otrdi,
ko vendarle sprevidim, kaj mi
misli storiti. Zagrabi me pani-
ka, strah mi para telo. Na vso
moč se poskušam braniti, pa
ne gre. Naenkrat zagrabim
njegovo masko in jo potegnem
dol. Robijeve oči mi začnejo
nenadoma poplesavati pred
obrazom in nenadoma se vse
zavrti. Padem v neskončno
globino in ne zavedam se več.
Počasi se prebujam in v gla-
vi mi močno kljuva. Poskušam
se spomniti, kaj se je zgodilo.
Še vedno je tema, ura je pet
zjutraj. Dve uri sem nezavest-
na ležala tu, pod drevesom.
Ozrem se naokoh; na tleh ma-
ska in kos moje obleke. Z ro-
kami se pogladim po telesu in
nenadoma v spodnjem delu te-
lesa začutim grozno bolečino.
Pogled mi zdrsne ob spodnjem
delu obleke in ob robu opazim
rdeč madež. S prsti ga pogla-
dim in ponesem bližje k očem.
Po licu mi začnejo polzeti sol-
ze in po celem telesu se zač-
nem tresti.
Ne morem se soočiti s stvar-
nostjo, s stvarnostjo, ki je kru-
ta. Bila sem posiljena. Še manj
lahko verjamem, da me je po-
silil moj najboljši prijatelj, ki
sem mu zaupala, ga imela rada
kot brata in še bolj. Počasi se
poberem in s sklonjeno glavo
se odpravim proti domu. Po-
čutim se umazano, najraje bi
umrla. Počutim se krivo za to,
kar se je zgodilo. S težavo pri-
dem do doma. Vsi še spijo, jaz
pa potiho stopim najprej v sta-
novanje, potem pa v kopalni-
co. Stopim pod tuš in tam me
spet prevzame silna bolečina.
Rada bi umrla. Še nikoli se
nisem počutila tako prazno
kot v tem trenutku, ko sem iz-
gubila del svojega življenja.
Posušim si lase, potem pa vza-
mem mamine uspavalne table-
te, da bom lažje zaspala. Pre-
den jih začnem goltati eno za
drugo, še pomislim: »Zakaj je
to storil?«. Potem pa jih vza-
mem ... eno, dve, tri...
Prepozno so jo našh, da bi jo
lahko rešili. Zaklenila se je
v kopalnico in dolgo niso prišli
do nje. Pa četudi bi jo rešili;
kaj bi ji življenje, če ga ni ho-
tela živeti? Imela je komaj
šestnajst pomladi, ki si jih je
vzela sama. Del njenega mla-
dega življenja ji je vzel on; ona
se je samo rešila trpljenja.
Vsakdo, ki se je še spomni, od-
kima z glavo in reče: »Mlada je
umrla, premlada...« Nihče pa
ne ve, zakaj...
(Konec)
Od višine se zvrti
(Vlado Kreslin)
Nikdar več, oh saj ne more biti res!
Nikdar več, oh saj ne more biti res.
Krila so se mi stopila od strahu.
Nikoli več ne poletim na njih
in nikdar ne izvem,
da. so samo papir,
zmaji, ki že tol'ko let smejijo se z menoj!
Saj že mama govorila je,
da z višine se ne vidi vse,
da nikdar ne izveš,
da so samo papir
smehljaji, ki že tol'ko let smejijo se s teboj!
Od višine se zvrti!
Skrij me v svojo dlan,
svojo toplo dlan !
Vzemi me na svojo stran,
skrij me v svojo dlan.
Lahko mi vrneš karto še nocoj,
hočem le, da me vidijo s teboj.
Št. 33 - 18. avgust 1994
29
Slabo vreme, »Dan D«
in ubijalska bakterija
Letošnje leto Britancem res
ni naklonjeno. Tudi če človek
povsem ignorira politiko (kot
so pokazale volitve v Evropski
parlament, se to na Britan-
skem otočju tudi zelo redno
dogaja) in se ne meni za žalob-
ne posledice pred nedavnim
odprtega predora pod rokav-
skim prelivom, tudi če le
z enim ušesom spremlja poro-
čila o novih dogodivščinah
v kraljevi družbi in le površno
zaznava pravo vsebino vedno
novih škandalov, pride vedno
še kaj dodatno grdega, umaza-
nega ali pa vsaj žalostnega,
kar povprečnemu Britancu
greni življenje. Na primer...
Vreme
Na to temo je tudi letošnjo
pozno pomlad mogoče pove-
dati kar nekaj. Medtem ko se
je srednja Evropa kopala
v vročem majskem soncu, so se
Angleži še kar zavijali v dežne
plašče in šale, ja, volnene, če je
bilo treba. Nekaj več pomlad-
nega vzdušja je prinesel šele
zadnji majski ponedeljek, ki je
bil tudi dela prost dan, tako da
se je množica presrečnih ble-
dokožcev z izjemnim optimiz-
mom razpršila po zelenih po-
vršinah in se tam nastavljala
soncu. Torek je bil še lepši - ali
pa se je tak samo zdel, ko je
bilo spet treba v službo - v sre-
do pa je bilo vseh pomladnih
skomin že kar lepo konec in
ker je dež vztrajal do konca
tedna, so Otočani tam okoli
prve sobote v juniju spet resig-
nirano potegnili iz omar prav-
kar spravljene volnene pulo-
verje.
Kultura
Shakespearov Kralj Lear in
Eliotov Umor v katedrali - oba
igrajo v kulturnem centru
Barbican — sta že po tematiki
tako temni deli, da nikakor ni-
sta prinesli veselja v london-
sko sceno, pa naj sta bili delež-
ni še tako dobrih kritik. 50.
obletnica zavezniškega izkr-
canja v Normandijo pa je zla-
sti v prvem tednu junija zasen-
čila skoraj čisto vse domače
dogodke. Mediji so britansko
publiko zasipavali s spomini
- na BBCjevem prvem TV pro-
gramu so po glavnih večernih
poročilih ves teden predvajali
še poročila, kakršna bi gledal-
ci lahko spremljali pred petde-
setimi leti, časopisi so poleg
intervjujev z veterani, ki so na
dolgo in široko obujali spomi-
ne na slavni podvig, ponujali
še replike plakatov, zemljevi-
dov in izvodov časopisov iz-
pred 50 let, in tako dalje.
In še zdravje
Medtem, ko je življenje
v Londonu in drugod po Brita-
niji vendarle teklo dalje, se je
od nekod vzela še ubijalska
bakterija. 25. maja so v jutra-
njih radijskih novicah prvič
sporočili, da je bakterija, ki
uničuje mišice in kite, terjala
v Združenem kraljestvu še
osem človeških življenj. Jav-
nost je zajela panika nekoliko
kasneje, ko se je razvedelo, da
so v Gloustershiru v Angliji
zaznali več primerov te bolez-
ni kot drugod. Ljudje so se za-
čeli spraševati, kako se smrto-
nosno obolenje prenaša in za-
kaj je vezano predvsem na do-
ločeni predel dežele. Novinarji
so preplah ustrezno podžgali
z obširnim poročanjem
o »bakteriji, ki žre mišice«, ža-
lostno dejstvo pa je, da prav-
zaprav še vedno nihče čisto
dobro ne ve, kaj se dogaja.
Kaj pravijo
izvedenci:
Steptokok A je izredno obi-
čajna in večinoma precej ne-
škodljiva bakterija - tako po-
gosta, da prebiva v grlu in no-
su vsakega dvanajstega prebi-
valca Britanskega otočja. Sa-
mo v izredno redkih primerih,
trdi medicina, lahko strepto-
kok A izzove hudo infekcijo
v mehkem podkožnem tkivu.
Takrat začne proizvajati zelo
močne strupe, encime in druge
kemikalije, ki lahko utekoči-
nijo maščobne celice in mišič-
no tkivo in ga tako uničijo.
Tkivo začne tako pri živem od-
mirati, kar je glavna značil-
nost gangreni podobne bolez-
ni, poimenovane nekrotični
fasciitis. Bolezen se lahko širi
po telesu z zastrašujočo nagli-
co in povzroči smrt v 24 urah.
Ustaviti jo je mogoče s kirur-
ško odstranitvijo že prizadete-
ga tkiva, dobra novica pa je,
da je bakterija kljub svoji kr-
voločnosti menda izredno ob-
čutljiva na penicilin, če ga telo
dobi še ob pravem času. Znan-
stvenikom še vedno ni jasno,
zakaj se čisto neopazna bakte-
rija lahko spremeni v nekaj ta-
ko napadalnega.
Javnost in panika
Mikrobiologi in drugi izve-
denci so v tednu zaman po-
udarjali, da bolezen ni od vče-
raj in da je medicina zabeleži-
la nekaj primerov nekrotične-
ga fasciitisa tudi v preteklih
letih. Britansko javnost so za-
nimali samo prvi simptomi
obolenja, in v gostilnah ter
drugih javnih mestih se je
v zadnjem tednu maja raz-
pravljalo skoraj izključno
o ubijalskem streptokoku in
možnostih, da se še bolj raz-
širi.
Predstavnik britanskega
Ministrstva za zdravstvo je si-
cer skorajda oštel Britance,
češ da so se na novico o bolezni
odzvali prenapeto, in neki bel-
gijski novinar je poudaril, da
bi se v kaki drugi evropski dr-
žavi sploh ne zmenili za tako
majhen odstotek obolenj in da
se novica nikjer drugje ne bi
mogla razmahniti v paniko ta-
ko dobro kot na angleških
tleh. Britanci bi mu bili morda
že pripravljeni vsaj do neke
mere verjeti, ko ne bi bilo
Mednarodne organizacije za
zdravstvo, v kateri so potrdili,
da število primerov streptoko-
knega nekrotičnega fasciitisa
v svetu res raste. V Nemčiji
zabeležijo letno od 30 do 40
primerov te bolezni in polovi-
ca obolelih podleže posledi-
cam okužbe, prav tako je na
Norveškem, kjer jih porast bo-
lezni že začenja skrbeti. Tako
vsaj meni profesor Alfred Hal-
stensen z Univerze v Bergnu.
Morda je dobila morilska
bakterija res več publicitete,
kot si jo zasluži, predvsem pa
se je Britancem ob tem ponu-
dila odlična priložnost, da raz-
mislijo o svojem odnosu do
zdravja in medicine — ali kot so
zapisali v tukajšnjem časopisu
Independent: »Višja ko je
stopnja industrializacije, bolj
slepo ljudje zaupajo moči zna-
nosti. In ko se znajdejo pred
problemom, ki ni rešljiv tukaj
in zdaj, jih zgrabi nepopisna
_ panika.«
Piše: Mojca Belak
»Kdo je to napisal?«
»Jaz,« se oglasi Hotimir.
»Kdo te je naučil pisati?«
»Sam, ko sem gledal televizijo.«
»To si me presenetil! Jutri dobita vsak
svoj zvezek in v njega bosta lahko risala in
pisala.«
»To bo imenitno!« se oba razveselita.
»Zvedel sem, da v Ratanski vasi zidajo
učiteljski blok. Takoj moram napisati proš-
njo za novo stanovanje,« pravi mož, ko pri-
de iz šole.
»Misliš, da bomo dobili stanovanje
v bloku?«
»Kaj je to sploh stanovanje? Ob vsakem
dežju curlja v kuhinji in na hodniku. Okna
se ne zapirajo. Da ne govorim o stranišču.
Človek bi se rad takole pošteno skopal, ne
pa tako umivanje v leseni kadi,« me prepri-
čuje.
»Skoraj ne morem verjeti, da bi nas dole-
tela taka sreča. Kdaj bodo vseljiva?«
»Jeseni. To ni nobena sreča, to je obvez-
nost družbe! Si brala v časopisu, kakšne
plače imajo avstrijski učitelji? Takšne, da si
lahko zidajo hiše. Ti pa še za hrano nisi
imela denarja, ko sem bil v vojski.«
Nič nisem več odgovarjala. Po malem
sem že verjela, da se bomo jeseni selili. Ne
bo treba več hoditi po taki strmini v šolo in
ob dežju ne bo curljalo v kuhinji in na
hodniku.
Dočakali smo jesen in odločbo za novo
stanovanje. Sprejeli smo ključe. Na vrat na
nos smo si ga šli ogledat.
»Tri sobe, kuhinjica, kopalnica s straniš-
čem, balkon in v vsaki sobi peč,« sta prešte-
vala sinova.
»Tal mi ne bo treba več ribati, ker je
parket. Žicati pa boste lahko vsi pomagali,«
se navdušujem.
»Preprogo bo treba kupiti in nove zavese
v dnevni sobi,« ugotavljam.
»Le počasi! Pokriješ se lahko le toliko,
kolikor je dolga odeja. Kupiš lahko le toli-
ko, kolikor imaš denarja. Imava že oba po-
sojilo in zaenkrat še novega ne moreva vze-
ti,« razlaga mož. To tudi sama dobro vem.
zato molčim.
Čez dva dni smo se že preselili. To je bilo
zopet pakiranja, prenašanja, postavljanja
pohištva in iskanje predmetov, ki smo jih
sproti rabili. Trajalo je kar nekaj dni, pre-
den smo vse postavili na svoje mesto. V no-
vem stanovanju pa je bilo enkratno. Naj-
večji užitek je bilo kopanje v kopalnici in
imeti svoje stranišče.
S sosedi smo se hitro seznanili: dve kole-
gici iz šole, direktor kmetijske zadruge,
tehnični direktor steklarne in komandir
milice. Ni bil čisto »učiteljski« blok, razu-
meli pa smo se med sabo kot ena družina.
Najprej so se spoprijateljili med sabo otro-
ci, malo bolj počasi pa še odrasli. Sestali
smo se vsi stanovalci, se dogovorili za hišni
red in predlagali hišni svet. Vsak je dobil
tudi košček vrta. Kmalu smo se počutili
čisto domače. Še bolj zagnano sem delala
v šoli, brskala po knjigah, da bi bolj uspeš-
no učila, a kaj malo sem našla.
Težave In 100 din nagrade
S kolegico v vzporednici sva se dogovori-
li, da otroke za končno ekskurzijo popelje-
mo z avtobusom po naši občini. V tistem
času ni bilo dovoljeno, da bi otroke peljal
blizu cerkve, kaj šele v cerkev.
»Ravnatelju bom rekla, če lahko gremo
na izlet na Sv. gore,« pravi kolegica.
Smejala sem se, ker sem pričakovala
kakšen bo odgovor.
»Tovarišica, to pa ne! Cerkev si pa ne
boste hodili ogledovat.«
»Meni pa bo dovolil!« se hvalim.
»Sem pa res radovedna.«
Že hitim od ravnatelja s pritrdilnim od-
govorom.
»Kaj si pa rekla?« se čudi kolegica.
»Vprašala sem samo, če lahko gremo na
Orlico, od koder je lep razgled po občini.
Pričakovala sem, da ne ve, da so na Orlici
Sv. gore,« se smejem.
Tako smo si ogledali staro arhitekturo
kapelic in cerkev na Sv. gorah. Nihče naju
ni klical na odgovornost.
Prave težave smo imeli na šoli z omara-
mi. Primanjkovalo je prostorov, kamor bi
spravljali šolske zvezke, risbe in druge iz-
delke. Sonja, ki je vodila mladinski tisk na
šoli, bi tudi rabila nekaj prostora.
»Tovarišica, vi imate še gotovo nekaj
prostora v omari, pa bi ji odstopili eno
polico.«
»Nimam. Še meni zmanjkuje prostora.«
»Grem gledat!«
Razočaran vidi, da je vse polno.
»Kaj pa imate tu poleg šolskih nalog?«
»To so spisni zvezki.«
Pogleda, vidi, da so vsi spisi popravljeni.
Z jezo jih zaluča po tleh, da so vsi učenci
ostrmeli.
»Kaj si dajete brez potrebe dodatno delo!
Saj so dovolj šolske naloge!« mi z zvišanim
glasom odgovori.
»V učnem načrtu piše, da je potrebno
poleg šolskih nalog še redno vaditi spise,«
mu mirno odgovorim.
Brez besed je šel iz učilnice. Nikoli več ni
brskal po moji omari.
Dalj časa, ko sem učila, bolj sem spozna-
vala, da mi manjka znanja, kako kaj učiti,
čeprav sem imela pet letnikov učiteljišča.
Brskala sem po pedagoških knjigah in sr-
kala znanje, ki ga je bilo vedno premalo.
Študirala bi, a kako? V Ljubljano in Mari-
bor je bilo zaradi obveznosti v družini pre-
daleč. Prišlo je obvestilo, da bodo organizi-
rali v Rogaški Slatini študij ob delu. Vpisa-
la sem se na Pedagoško akademijo in izred-
no študirala. Prav takrat sem učila drugi
razred in z njim nadaljevala pouk v tretjem
in četrtem razredu. Predavanja so trajala
tri leta. To je bila zame sreča, ker sem ob
študiju prišla do novih spoznanj, ki sem jih
uspešno prenašala na učence. Tako se me
niso naveličali, ker je bil način dela vsako
leto izboljšan.
Ob koncu četrtega razreda sem jih za
nagrado, ker so bili pri reševanju matema-
tičnih nalog najboljši v občini, peljala na
Gorenjsko. Na Bledu smo se razdelih v sku-
pine po starejših vodičih. Svojo skupino
sem peljala na blejsko kopališče. Nisem
imela namena, da bi šla v vodo, ker sem bila
prehlajena. Hotela sem učence opazovati le
s plaže. V kopališču je bil tobogan, a se ni
nihče vozil po njem. Nagovarjam učence,
naj se spustijo po njem. Za nagrado sem
obljubila prvemu pogumnežu sto din. Kljub
temu nihče ni upal.
»Če je res tako enostavno, pa se vi prvi
peljite!« je predlagala Tanja. Izgovarjala
sem se, da imam vročino in da si bom zmo-
čila lase, kar je bilo seveda res. Učenci so
mi obljubili, da če se peljem jaz, se bodo
vozili vsi za mano. Tako so me izzivali, da
sem se spustila po toboganu. Dosegla sem
splošen aplavz. Kar naprej sem se vozila.
Učenci so počasi kapljali za mano. Vsi so
premagali strah in bili srečni ob novem
doživetju.
Sončimo se in se glasno pogovarjamo.
K meni prisede Tanja in drži sto din v roki.
»Kaj bi rada?« jo vprašam.
»Sto din sem vam prinesla, ker ste se prvi
spustili po toboganu!«
»To je veljalo za učence, ne pa za mene.«
»Za vsakega je veljalo! Ne samo vaši
učenci, tudi nihče od kopalcev se ni upal
spustiti, razen vas.«
»Če si tako natančna, pa naj bo. Hvala
lepa! Vi pa poleg poguma, ki ste si ga sedaj
preveč nabrali, saj ste kar naprej na tobo-
ganu, bodite previdni, da se komu kaj ne
zgodi. Ti pa za ta denar kupi vsakemu en
sladoled. Meni ne, ker sem prehlajena.«
Mnogo vragolij smo še ta dan počeli v vo-
di in na toboganu. Enkrat smo se vozili
z glavo naprej, drugič z nogami, sede, na
boku.
Na avtobusu je bila naša skupina naj-
glasnejša, ko je poročala o doživetju na
plaži in kako so se prvič srečali s tobo-
ganom.
Domov sem prišla z vročino. Dobila sem
angino, ki se je deset mesecev vsake tri
tedne ponavljala. Morala sem na operacijo
mandeljnov. Komaj sem za silo ozdravela,
ko smo dobili prvi avto - NSU, kar princ se
mu je reklo.
Št. 33 - 18. avgust 1994
30
Št. 33 - 18. avgust 1994
31
Št. 33 - 18. avgust 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Kljub začasni ohladitvi se
verjetno ni bati, da bi se polet-
je že dokončno poslovilo od
nas. Upamo, da bo sonce še
posijalo s polno močjo, in da
bomo lahko pred radovednimi
očmi še kdaj pokazali vse čare
poletne mode.
Še enkrat moramo spomniti
na nagrajenke prejšnjega me-
seca. Saša Kačičnik bo prejela
pulover, Marija Primožič pa
šal, obe v drugi polovici mese-
ca. Tretja nagrajenka, ki prej-
me nakit modne trgovine Iva,
je Tilka Posedel. Verjetno že
veste, kakšen nakit vam je na
moškem najbolj všeč, to na-
mreč zanima našo modno sve-
tovalko Vlasto Cah-Žerovnik
v tem mesecu, zato je čas, da
nam čimprej pošljete svoje od-
govore. Avgust, z njim pa po-
čitnice in tudi poletje, bo na-
mreč že kmalu končan. Želimo
vam, da bi te dni čimbolj pri-
jetno preživeli.
Uredništvo
Čas modnih norosti
Poletje in počitnice ne mo-
rejo, pa tudi ne žehjo, skriti
svojega hrepenenja po modnih
norostih. K počitniški razigra-
nosti, kjerkoli že, res ne sodi
zapet suknjič in strogo krilo,
ukrojeno za najbolj resen po-
slovni sestanek.
Ste že kdaj pomislili, vendar
se niste drznih "poistovetiti
s punk modo, ki vam omogoča,
da izrazite svoje nasprotje
konzervativnim tokovom? No-
vi punk, ki se je prerinil celo
v visoko modo, se po navadi
oblači v črno in pomeni kom-
biniranje oblačil, ki po usta-
ljenih merilih ne gredo skupaj.
Bulerji in mini krilo, razcefra-
na majčka, ki spominja na
oblačila Kremenčkovih, priče-
ska kot premočen vrabček...
Kako je mogoče, da ta antik-
varična in ponošena podoba ni
neokusna? Če ste individualni
in razumete protestno filozofi-
jo punka, potem ne obstaja ne-
varnost, da bi bih neokusni,
pogoj pa je seveda mladost.
K isti podobi sodijo tudi hit
kape iz šifona, podobne kopal-
nim kapam, potisnjenim na
čelo. Te sicer po mojem mne-
nju malce poneumijo videz,
v milanskih butikih pa jih vse-
eno »še tople« prodajajo za
približno 5.500 tolarjev. Kdo
ve, če jih največ ne pokupijo
ženske za darilo za svojo Laj-
boljšo« prijateljico...
Vendar brez zlobe-poletje je
na vrhuncu in če se danes po-
čutite še posebej razigrani, si
kar privoščite kakšno smelo
zamisel. Pri tem upoštevajte,
da ni vse v obleki-izviren vi-
dez lahko dosežete tudi z mod-
nimi efekti, med katerimi je
največji hit letošnjega poletja:
tetoviranje. Seveda imam
v mislih začasni tatoo, novost
tudi na slovenskem tržišču, ki
lahko ob pravilnem nanosu
(brez bolečin), »drži« pet ali
več dni. Če je tatoo droben,
oziroma ga ni preveč, deluje ta
reč na zagoreli koži prav mi-
kavno.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca avgusta:
KAKŠEN NAKIT VAM JE NA MOŠKEM NAJBOLJ VŠEČ?
a)	Pečatni prstan in zlata verižica,
b)	velik srebrn križ na usnjeni vrvici,
c)	uhan v ušesu,
d)	noben.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.....................................
Točen naslov:......................................
.....................................Tel. ŠL:.......
Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:.
Najljubše barve:....................................
ASTROLOSKI KOTIČEK
Astrolofiinje (UANE
Šifra: Monja
Zanima me, kaj me vse čaka
v letošnjem letu, predvsem na
področju stikov z ljudmi in tu-
di na splošno. Katera obdobja
so zame dobra in kateri meseci
so lahko zame napornejši?
Ivana: kar se tiče kontaktov
z ljudmi, najsi bodo osebne ah
pravne narave vam je vseka-
kor najbolj naklonjen letni čas
pomlad in tudi poletje, zato se
vam priporoča čimveč po-
membnih stvari v zvezi z dru-
gimi osebami urejati v teh
dveh letnih časih. Od druge
polovice oktobra ter do začet-
ka znamenja Rib, pa raje bolj
mirujte, pazite na zdravje in se
ne lotevajte večjih načrtov ali
pomembnih stvari. V vašem
natalnem horoskopu je razvid-
no, da mnogo težav izhaja iz
težav v odnosih s partnerjem,
lahko pa nekatere od teh težav
izvirajo že iz vaše mladosti in
so povezane s starši. Bolj mo-
rate paziti v času polnih lun,
kajti to ima lahko na vas mo-
čan vpliv, saj je bila takrat, ko
ste se rodili polna lima in te
vibracije lahko močneje vpli-
vajo na vas. Težave, ki vas bre-
menijo se bodo postopoma ra-
zreševale do konca leta 95. To-
rej, nikakor ne hitro, čeprav se
bo glavnina vsega dogajala
v času od septembra do janu-
arja. V tem obdobju se zanesi-
te predvsem nase, pazite komu
kaj zaupate, med sorodniki žal
ne boste našli prijateljev ali
pomoči, vendar pa vam bo po-
ZDRAVILNE RASTLINE
Bršljanasta
grenkuljica
Boris Jagodic
Bršljanasta grenkuljica
(Glechoma hederacea L.) je
plevel iz družine ustnatic.
Spada v rod grenkuljic, ki šte-
je 6 vrst in vse rastejo v zmer-
no toplih pokrajinah Evrope,
Azije in Severne Amerike.
Bršljanasta grenkuljica je
trajnica, ki se plazi po tleh,
kvišku pa se dvigajo cvetoči
poganjki. Na plazečih poganj-
kih se na kolencih razvijejo
nadomestne korenine. Po-
končni poganjki nosijo peclja-
te, nasprotno nameščene srča-
ste ali ledvičaste liste z debelo
zobčastimi robovi. V njihovem
zalistju se razvijejo dvoustna-
ti, modro vijoličasti cvetovi.
Pri tem je zgornja venčna ust-
na kratka, ravna in v sredini
zarezana, spodnja pa ima na
notranji strani nekoliko tem-
nejšo pego. V cvetu so štirje
prašniki, dva daljša in dva
krajša. Poleg cvetov, ki so god-
ni za oprašitev, se na manjših
poganjkih razvijejo cvetovi, ki
so za polovico manjši in njiho-
vi prašniki nikoh ne dozorijo.
Vsa rastlina je rahlo dlakava.
Raste po travnatih pobočjih,
posekah, pašnikih, ob živih
mejah in plotovih, po vrtovih
in njivah in dobro uspeva na
senčnih in vlažnih tleh. Bršlja-
nasta grenkuljica cveti od
aprila do junija in ima nekoli-
ko neprijeten vonj in grenek,
trpek okus.
Spomladi nabiramo po-
končne, cvetoče poganjke in
jih moramo hitro posušiti
v senci na prepihu ah v sušil-
niku. Pri tem morajo posušene
rastline ohraniti svojo lepo ze-
leno barvo. Če pri tem lističi
počrnijo, izgubijo zdravilno
vrednost. Posušene dele zdro-
bimo in jih shranimo v dobro
zaprtih kozarcih.
Bršljanasta grenkuljica vse-
buje eterično olje, čreslovine,
grenčico glehomin, holin, raz-
ne organske kisline in njihove
rudninske soli, kremenčevo
kislino, smole, sladkorje in vi-
tamin C. Vse te snovi delujejo
kompleksno na sluznico dihal-
nih poti in je zato zelo čislana
v ljudskem zdravilstvu. Upo-
rabljamo jo za zdravljenje bo-
lezni dihal, kot so bronhialni
katar, zasluzenje pljuč, vnetje
grla. Pomirja kašelj, čisti plju-
ča in iz njih odstranjuje sluz,
ki ovira dihanje in tako tudi
ublaži težave, ki jih imajo ast-
matiki. Poleg tega pospešuje
izločanje vode iz telesa in tako
koristi pri ledvičnih težavah,
pesku in kamnih ter pri gihtu.
Grenčina glehomin spodbuja
izločanje želodčnih sokov in
s tem se popravijo težave, ki
izvirajo iz slabe prebave in ne-
ješčnosti. Ljudsko zdravilstvo
zdravi s to zdravilno rastlino
tudi nečisto kožo, rane, ki se
nočejo zaceliti, pa tudi za gr-
granje pri vnetjih v žrelu in
ustni votlini. Sveži sok iz
grenkuljice pomešamo z lane-
no moko in dobimo obkladek
za lajšanje bolečin in tudi za
preprečevanje celulitisa.
Zaradi obilice vitamina
C lahko uporabljamo svežo
rastlino kot solato, ki krepi
delovanje našega telesa, čisti
• kri in spodbuja razpoloženje.
Iz posušene rastline kuhamo
čaj, lahko pa kuhamo svežo
rastlino v vinu, ki postane aro-
matično grenko in če popijemo
kozarček pred jedjo, se nam
izboljša apetit, prebava, pove-
- ča se izločanje seča in s tem se
dvigne splošno počutje.
magala neka oseba izven do-
ma. Po novem letu boste lahko
bolj sproščeno zadihali in se
boste bolje počutili, to pa bo
trajalo vse do jeseni, ko bo na-
stopil resničen konec negativ-
nega obdobja. Sicer pa je kot
vsi vemo kolo sreče vrteče in
opoteče: enkrat si spodaj, po-
tem pa spet na vrhu, stalno se
vse spreminja! Zato pa nima
smisla preveč žalovati za ti-
stim, kar smo izgubili, kajti
s tem si zapiramo pogled na
vse novo, kar nam prihaja na-
sproti. Zato se potrudite v na-
pornih časih skrbeti predvsem
za zdravje, kajti na svet smo
prišli zgolj s telesom in odšli
bomo le z dušo. Torej, če boste
poskrbeli za to, kar je resnično
vaše, potem boste boljše čase
pričakali zdravi in sproščeni.
Šifra: upanje-
ijubezen
Sem še dijakinja in me zani-
ma, če bom uspešno končala
naslednje leto. Imam tudi ne-
kaj težav s starši, posebej
z mamo. Rada bi, da bi se naši
odnosi uredili. Zanima pa me
tudi, kakšno bo dogajanje na
področju ljubezni. Upam, da
mi boste odgovorili, za kar se
vam že v naprej zahvaljujem.
Ivana: v tvojem horoskopu
dominira element ognja, kar ti
daje strastnost, odločnost in
veliko energije. Poleg Sonca
imaš v ognjenem znamenju tu-
di Mesec in ASC, prvega v Ov-
nu in drugega v Levu. Na veči-
no vprašanj, ki si jih zastavila
ti lahko odgovorim pritrdilno.
Šolo boš končala brez težav,
odnosi doma se bodo uredili,
konec leta in še posebej izraže-
no v naslednjih dveh letih pa
boš doživela tudi srečno ču-
stveno zvezo. Priporočam ti
nadaljevanje študija, imaš od-
ličen smisel za poučevanje
drugih ah pa za delo z otroci.
Tudi tujina, potovanja ali vse,
kar je vezano na sodelovanja
ali poznanstva v tujini je zate
zelo ugodno. Ne preneseš nad-
vlade in to je verjetno glavni
problem v odnosu z mamo.
Vsekakor se boš morala neko-
liko ohladiti ti, kajti od mlaj-
ših se pričakuje, da bodo po-
slušali starše in ne obratno, si-
cer pa bo zate to dobra šola
diplomacije, kar ti bo kasneje
v življenju še kako koristilo.
Paziti moraš, da ne zahtevaš
vsega naenkrat, da se ne razje-
ziš prehitro, ter da nisi sama
preveč dominantna do drugih.
Ena od zelo zanimivih in tudi
nadvse zabavnih psihičnih
tehnik je ta, da gledaš na dru-
ge kot na ogledalo, ki odraža
tvoje notranje Stranje. Torej,
če ti pri drugih kaj ni všeč,
potem je morda to tudi tvoj
notranji problem. S tem, ko ne
gledaš več problema v drugem,
se obrneš vase in ko ga rešiš,
glej-presenečenje, tudi drugi
niso več noben problem! Sicer
pa je o tem na voljo že kar
nekaj literature tudi v knjigar-
nah. Zelo bi ti koristil element
vode, ki ga v tvojem horosko-
pu primanjkuje. Dobro bi bilo,
če večkrat sediš ob reki ali po-
točku, poslušaš šum slapa, ali
pa veliko plavaš. Če si nemir-
na, jezna ali nezadovoljna, po-
tem pusti, da ti na zapestja in
dlani nekaj minut teče hladna
voda, pri tem pa si lahko pred-
stavljaš, da iz tebe izpira ves
nemir ali slabo voljo.
Šifra: Oven
Rada bi si z vašo pomočjo
nekoliko osvetlila prihodnost.
Zanima me predvsem dogaja-
nje v ljubezni. Upam, da mi
boste tokrat odgovorili.
Ivana: res je, da je včasih
treba dalj časa čakati na odgo-
vor, vendar pa odgovor enkrat
le pride na vrsto, torej se po-
trpljenje splača! Poleg lastno-
sti svojega sončnega znamenja
imaš kar nekaj lastnosti ele-
menta vode, Mesec se namreč
nahaja v znamenju Škorpijo-
na, ASC pa v Raku. Čustveno
si zahtevna in večplastna ose-
ba. Partner te mora osvojiti ne
le z lepimi besedami ampak
s svojo notranjo močjo in vo-
ljo. Ustrezal bi ti Bik, Kozorog
ali Vodnar. Raki in Škorpijoni
so lahko dobri prijatelji ali so-
delavci. Previdnejša bodi v od-
nosih z Dvojčki, ki so lahko
zate zelo privlačni, v resnici pa
zate povsem neprimerni part-
nerji. Vsi čakamo na veliko
ljubezen svojega življenja, ta
pa bo k tebi prišla v letu 96.
Do takrat pa se raje ukvarjaj
s sabo, svojim razvojem in de-
lom, kajti veliko vsega bo za
postoriti! Pazi tudi na zdravje,
še posebej v jeseni in pozimi.
Tvoj čas sta pomlad in poletje,
zato bodi takrat čimbolj de-
lovna in aktivna, jeseni in po-
zimi pa raje več počivaj. V živ-
ljenju bodi previdnejša pri za-
upanju svojih skrivnosti, pazi
na besede, pa tudi v kontaktih
z neznanci. S tako previdnost-
jo se boš izognila večjim teža-
vam, še posebej letos decem-
bra in v začetku naslednjega
leta. Prav tako pazi na pred-
mete, da česa ne izgubiš ali da
te ne okradejo. Prav tako bodi
previdnejša, da se ne navežeš
na partnerja, ki bi bil preveč
gospodovalen ali bi te izkoriš-
čal. Prav zato pa velja počaka-
ti na pravo, resno zvezo, ki bo
prišla v letu 96. Do tedaj pa se
posveti delu in drugim načr-
tom, vendar pa letos decembra
in januarja 95 raje bolj miruj.
Št. 33 - 18. avgust 1994
33|
Št. 33 - 18. avgust 1994
134
Št. 33 - 18. avgust 1994
35
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
5.8.: Simona POLAK iz Žal-
ca - deklico, Jerica KUKOVI-
çA iz Oplotnice - dečka, Miha-
ma FIJAVŽ iz Slovenskih Ko-
njic - dečka, Mihca LESKO-
VAR iz Loč - deklico, Romana
jANŽOVNIK iz Mozirja - de-
klico in Martina ŽOHAR iz
Velenja - dečka;
6.8.: Zora TOMAŠEVIČ iz
Mozirja - dečka, Jadranka
MRAK iz Žalca - dečka in
Alenka ŠPES iz Vojnika
-	dečka;
7.8.: Danica TURNŠEK iz
polzele - deča, Marija ZORIČ
iz Dramelj - dečka in Andreja
JAKELJ MEŽA iz Velenja
-	deklico;
8.8.: Melita JANEŽIČ iz Ve-
lenja - deklico, Suzana PE-
TERNELJ MARINŠEK iz Pe-
trove - dečka, Klavdija IRŠIČ
iz Slovenskih Konjic - deklico,
Majda LAMPRET iz Šoštanja
-	dečka, Karmen ZAZIJAL iz
Prebolda - dečka, Andreja
RANČAN iz Dramelj — deklico,
Marjana MASTNAK iz Šent-
jurja — deklico in Štefka
STELCL iz Žalca - deklico;
9.8.: Boža PIŠOTEK iz Slo-
venskih Konjic - deklico, Miro-
slava KOLAR iz Lesičnega
-	deklico, Klavdija KOLENC iz
Polzele - dečka, Olga MARKO-
VIČ iz Ljubnega ob Savinji
-	dečka in Jožica REHAR iz
Rogatca — dečka;
10.8.: Anica ZADNIK iz Ve-
lenja - deklico, Romana GOR-
ŠIC iz Škofje vasi - deklico,
Petra BIZJAK iz Mozirja - de-
klico in Cvetka KAPELARI iz
Laškega — deklico;
11.8.: Blanka DRNOVŠEK
iz Braslovč — dečka, Mateja
REZMAN iz Žalca - dečka,
Marija ŽOHAR iz Prebolda
-	dečka in Romana V1DEN-
ŠEK iz Celja - deklico.

Šentjur pri Celju
Poročili so se: Miran GO-
BEC in Brigita ŽLENDER oba
iz Loke pri Žusmu ter Branko
HROVAT in Andreja ROJC iz
Primoža pri Šentjurju.
Žalec
Zakonsko zvezo sta sklenila
Raj ko KANDARE iz Starega
trga pri Ložu in Matej ka ZVO-
NAR iz Šempetra v Savinjski
dolini.
SMRTI
Celje
Umrli so: Nastazija MALA-
RIĆ, 66 let iz Zabukovice, An-
toj AJDNIK, 66 let iz Zreč,
Alojzij OŽBOLT, 74 let iz Kr-
škega, Marija JELOVŠEK, 79
let iz Šentjanža nad Štorami,
Tatjana TANASKOVIČ, 45 let
iz Celja, Ivan ŠKRUBEJ, 62 let
iz Trnovelj pri Celju, Marija
DEŽELAK, 74 let iz Celja,
Marija ZUPANC, 74 let iz Za-
čreta, Marija SOVINC, 81 let
iz Cmerške gorce, Jožica CO-
CEJ, 44 let iz Vojnika, Antoni-
ja MRAK, 81 let iz Velenja,
Vera CIZEJ, 84 let iz Žalca,
Blaž LOZINŠEK, 73 let iz Va-
reja, Janez ČERNIČ, 76 let iz
Celja, Rajmund PODBREŽ-
NIK, 91 let iz Solčave, Jožefa
PRODNIK, 81 let iz Robano-
vega kota, Jože RAP, 45 let iz
Sevnice, Feliks OBLAK, 87 let
iz Sevnice, Anton GAJŠEK, 79
let iz Celja in Marija VARGA,
75 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Josip PLAHUTA,
62 let iz Tna, Jožef ŽIBRET, 34
let iz Planinske vasi in Ciril
IVANUŠA, 70 let iz Šentjurja.
Žalec
Umrli so: Ana BELEJ, 86 let
iz Tabora, Ivana PREVOL-
NIK, 80 let iz Celja, Rajmund
•KOŠEC, 62 let iz Podvina in
Evald Franc JANŠA, 52 let iz
Litije.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo med vikendom je
organizirano od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7.do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: Redno ambulantno de-
lo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa
imata vsak dan redno delo po
dve ambulanti in sicer ob po-
nedeljkih Mozirje in Ljubno,
v torek Nazarje in Gornji
Grad, v sredo Luče in Nazarje,
četrtek Mozirje in Nazarje, ob
petkih pa le Mozirje. Telefon
v Mozirju 831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. vue do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni delovni čas je vsak
dan od 7.30 do 13.30 ure, ne-
prekinjeno dežurstvo pa je or-
ganizirano od 15. do 7.30 ure
naslednjega dne. Telefon 711-
251.
[VETERINARŠKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.4)0 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE КОШ1СЕ: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
^86. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
Nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
fedna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 21. avgusta
bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609) 616-978, od
22. avgusta dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon (0609) 616-
978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
* času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
DEŽURSTVA
I LEKARN
CELJE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 13., od 13. ure dalje v so-
boto, do ponedeljka do 7. ure
zjutraj pa je organizirano 24-
urno dežurstvo. Enako velja
tudi za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka
do petka od 7. do 18. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12.
MOZIRJE: Od ponedeljka
do petka od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih imajo organizirano
24-urno dežurstvo, z enourno
prekinitvijo med 12. in 13. uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30
do 18.30 ure, ob sobotah od
7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med
tednom je od 7.30 do 19.30 ure,
ob sobotah od 7.30 do 14. ure,
vsako nedeljo imajo dežurstvo
od 8. do 11. ure.
Cene sadja in
vrtnin na trgu na
debelo
Pri prodaji pridelkov mora-
jo kmetje vedeti orientacijsko
prodajno ceno. Ti podatki so
bili do sedaj neažurni in so se
v glavnem nanašah na cene
v zadrugah oz. na tržnicah.
V	avgustu pa je pričel delovati
nov informacijski sistem, ki bo
skušal izboljšati to stanje.
V	Novem tedniku bomo objav-
ljali cene z veletržnice na Rud-
niku v Ljubljani, ki se nanaša-
jo na torek. Te cene so torej
lahko orientacija za kmete, po
kakšni ceni bi lahko prodali
svoje pridelke. Seveda pa se
lahko cene objave zelo hitro
spremenijo zaradi zakona po-
nudbe in povpraševanja.
BORZA DELA
Št. 33 - 18. avgust 1994
36
Št. 33 - 18. avgust 1994
37
Št. 33 - 18. avgust 1994
138
Št. 33 - 18. avgust 1994
391
Št. 33 - 18. avgust 1994
|40
Aforizmi
Za ohranjanje ravnotež-
ja v življenju ni dovolj le
nakup tehtnice.
Varujmo živalsko do-
stojanstvo pred člove-
škimi nagoni.
Ko je hotel podčrtati
svojo pomembnost, so
ga prečrtali.
Živimo drug mimo dru-
gega, krademo eden
zraven drugega, delali
pa naj bi eden za dru-
gega?
Delo druži ljudi. Kaj
potem druži lenuhe?
Moški se v družini ob-
našajo po turško, ko pa
jim žena kaj reče, se na-
redijo Francoze.
FRANCI ČEČ
Saj bo bolje
Znani »telesno-kulturni«
delavec Bogdan Povalej-
Cviki je okrepil novinarske
vrste celjske kabelske televi-
zije, uredništvo za šport.
V	enem svojih prvih podvi-
gov, ko je s snemalcem obi-
skal celjske rokometaše na
pripravah na Rogli, je zaradi
delovne vn(tr)eme Iztoka
Puca preimenoval v Stojana,
potem odhitel v dolino in ce-
lo ujel nekaj minut tekme
celjskih nogometašev, sne-
malec pa je še uspel zabele-
žiti zasedbo na častni tribu-
ni. Menedžer Ernest Margue
je razmišljal o dvojki.
V	skrbeh za žepe
Na celjskem Golovcu, kjer
izvajajo še zadnje mrzlične
priprave za jesenski sejem,
se bodo mogoče pozabavali
še z zelo aktualnim in bole-
čim vprašanjem: kako obrz-
dati gostince, da ne bodo
preveč na široko odpirali de-
narnic. Seveda ne svojih,
temveč tistih od obiskoval-
cev. Glede na izkušnje iz
preteklih let upamo, da si
bodo na Golovcu namig vzeli
k srcu.
Plvoplvcl odločajo
Javnomnenjska raziskava,
ki jo je med pivci piva izved-
lo tudi uredništvo Trač-nic,
kaže, da se Tonetu Turnšku
ni treba bati: pivopivci na
Celjskem se ne menijo za
Unionovo slovensko pivo,
kaj šele za žalsko Cesarjevo
pivo, temveč prisegajo le na
Laškega. Saj veste: »Naj člo-
vek pol sveta obteče, naj-
boljše pivo v Laškem teče«.
Čez postavo je nI
Velenjski policisti so sila
prizadevni. Zagotovo pre-
verjeno so med množico mi-
movozečih nedavno ustavili
le avto z registrsko oznako
KK. Verjetno so mislili, da je
to Kikinda in vestno prever-
jali, kaj počnejo tujci v et-
nično čistem okolju.
Uvoženi starešina
Silno nas tare skrb za sa-
vinjske hmeljarje. Ne briga
nas toliko kakovost hmelja
in vse ostalo, v nos nam je šel
njihov starešina na osred-
njem prazniku v Braslovčah.
Razumemo, da uvažajo obi-
ralce hmelja, ampak da mo-
rajo uvoziti tudi starešino,
resda iz Sevnice, pa nam ne
gre v glavo. Več pripadnosti
savinjskemu goldingu bi le
pričakovali.
Zgornja Savinjska
vabi
Zgornjesavinjčani pogosto
tarnajo nad slabim obiskom
tradicionalnih turističnih
prireditev. Ampak, da bi se
kdo od organizatorjev spom-
nil in kdaj poslal kako vabi-
lo, tega rahlo krivična pre-
govorna zgornjesavinjska
skopost ne bi prenesla.
Tedenski satirikon
Televizija izda državno skrivnost,
o njej seznanjen je človek preprost.
Če urednik moral bo zato pred sodišče,
kdaj boljševizem bo zrel za smetišče?
In kje sploh parlament išče svoj prav,
če očitno iz nepomembnosti dela bav-bav.
Učbenikov še ni dovolj na razpolago,
staršem očitno spet bodo delali zgago.
A če imajo za prenovo zakonsko podlago,
naj vendar pred tiskom odstranijo nesnago.
Kaj za učence bo pomenila zamuda?
Da v jeseni vložiti treba bo več truda?
Državniki tuji prihajajo k nam na oddih,
v krajih slovenskih dobijo navdih.
Kaže, da končno zaživel bo pravi turizem,
če predsedniki res prinesli so pluralizem.
Za obisk izročimo jim še spominek,
da doma se še spomnijo na kakšen utrinek.
FRANCI ČEČ
Kdo je najboljši? Najboljši vic prejšnjega
tedna, tako ste odločili bralci, je šala z na-
slovom »Najboljši«, ki jo je spisala Viktorija
Tovornik iz Dobja pri Planini, Jadranka
Gaber iz Petrove 38 pa je srečna izžrebanka.
Šala tedna
Najboljši
Peter: »Moj stric je direk-
tor banke in če eno samo uro
sedi v naslanjaču, že zasluži
100 mark.«
Tone: »Moj stric pa je ad-
vokat. Če se eno uro pogo-
varja z ljudmi, že ima v žepu
200 mark.«
Vili: »To ni še nič. Moj stric je župnik.
Enkrat na teden govori 10 minut ljudem,
potem pa potrebuje kar štiri može, da mu
pobirajo denar.«
Šola
Mirko pride prvi dan iz šole. Mama ga
radovedno vpraša, ali mu je bilo v šoli všeč.
»Nasplošno je bilo v šoli še kar v redu,
samo tista stara za šankom je bila strašno
smešna.«
Vlak
Fant in dekle se peljeta z vlakom. Vlak
zapelje v zelo dolg predor. Luči se ne priž-
gejo. Ko se pripeljejo iz predora, fant zaše-
peta dekletu: »Če bi vedel, da bo predor
tako dolg, bi te med tem naskočil!«
Dekle se osuplo ozre po kupeju: »Ja, kdo
pa je potem bil?«
NI upanja
Pri izhodu iz bolnišnice sreča Jože prija-
telja.
»Koga pa imaš ti v bolnišnici?«
»Bolno taščo sem obiskal.«
»Pa je kaj upanja?«
»Nobenega, jutri pride domov!«
Enlca
Mama nestrpno pričaka hčerko, ki se vra-
ča iz dopusta.
»Kako je bilo?« je radovedna.
»Grozno, grozno..., dobila sem sobo št.
100, pa je s ploščice na vratih že drugi dan
izpadla enica.«
Prodajalec
»Slišim, da si se zaposlil. Kaj delaš?«
»Ulični prodajalec sem!«
»Res???! Koliko pa je meter ulice?«
Poroka
Sin nekaj časa tuhta in vpraša očeta: »Ati,
zakaj si se poročil prav z mojo mamico?«
Oče pa se obrne k svoji ženi in pravi: »A si
videla, tudi otroku to ni jasno?«
Na Izpitu
»Si naredila vozniški izpit, draga?«
»Še ne vem. Člani komisije so v šok
sobi...«
Šale so prispevali: Viktor ŠKETA iz Žalca,
Štefka KRAJNC iz Kozjega, Helena VODEB iz
Gorice pri Slivnici, Tanja GROŠELJ iz Vele-
nja, Gabrijela KARIČ iz Celja, Vera DEBE-
LAK iz Celja in Brigita KOLAR iz Polzele.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:_
Gusti ne more iz svoje kože
»Na zdravje ženina in neveste, da bi žive-
la dolgo let, brez dohtarja in tablet, da bi se
rada imela, pa nikdar okol voglov letela. Če
se bo nevesta kdaj jokala, jo pa naj ženin
mal po postli povala.«
Takšnih zdravičk ima Dečarjev Gusti iz
Črešnjeve nad Zrečami za rokavom zelo ve-
liko in še danes, če ga kot muzikanta pova-
bijo na gostijo, bo imel najrajši, da se o de-
narju ne bi pogovarjali, ampak da bi se
pobrala kakšna larma. V petek pride nevesti
krancl »špilat«, po protokolu. Najprej zai-
gra tri komade: koračnico, valček in polko,
potem pa je zelo »fajn«, če se pojavi nevesta
na stopnicah in stisne muzikantu kakšen
tolar v »varžet«. Če je treba, traja veselje
potem vso noč, sicer pa Gusti vsakemu, ki
pride naslednje jutro na gostijo, posebej za-
igra.
»V naših krajih so še taki običaji, ki se jih
držim že od mladih let, ko sem že pri 14
letih igral na prvi ohceti in je bilo kar malce
čudno, ko vsega še nisem znal. Tokrat sem si
zadal nalogo, da muzikant mora pač vse
znati in tega poslanstva se držim še danes.
Za prvo boljšo harmoniko sem moral dati iz
štale kar dva 800-kilogramska vola, res pa
je, da sem z njo ob koncu tedna zaslužil tudi
po dve delavski plači.
Še danes vsakemu, ki pride na gostijo,
posebej in v čast zaigramo. Enkrat, ko smo
ponoči ledik stan igrah in pred ohcetjo še za
kakšno uro >zalegnali<, so svat je že pričeli
prihajati, ko sva s kolegom še kar spala. Kot
strela naju je odneslo iz postelje, pa kaj, ko
kolega ni našel hlač. Sramota. Nič drugega
ni preostalo, kot da sva šla pred vrata v sa-
mih spodnjicah in tako v veselju in smehu
pričakala svate. Hlače sva po naključju za-
gledala na vrhu štale in kar precej smeha in
truda je bilo potrebno, da sva prišla do njih.
Starešina je imel včasih glavno besedo, če
pa jezika ni znal prav dobro sukati, potem
je plačal muzikantu, da je govoril namesto
njega. Ko smo z ženinom prišli po nevesto,
se je običajno naredil nagovor:
>Halo, halo, hišni gospodar, al' ste doma,
al* nikar. Kaj neki delate na to jutro. Mogo-
če sosede za mizo spravljate in v svetle gla-
ške vlivate. Če vse to delate, je vse lepo in
prav. Sedaj pa za kratek čas to pustite, se
k nam obrnite, da bo prav za vas in nas, naj
se sliši prvič muzikantov glas.<
Nagovor je trajal še nekaj časa, dokler se
ni oglasil očetov glas in ni prišlo do prego-
varjanja. Med drugim sem tudi vprašal:
>Kaj imate rajši - svetlobo ali temo?<
>Svetlobo<, je bil običajen odgovor.
>Potem pa odprite.<
Tisto, ko najprej spustijo ven petelina, pa
kakšno grdo babnico itn., pa potem tako že
veste. Zelo smo morali paziti, da tista ta
grda ni prišla do ženina, saj to ni pomenilo
nič dobrega.
Šegavih igric je ob tem veliko. Med dru-
gim je zelo zanimiva vsajanje kruha, ko se
eden postavi na vse štiri, dva močna pa
drugega močno zazibata, tako da pride do
udarca z zadnjicami. Tudi kobilo prodaja-
mo, ko se dva pač z deko pokrijeta in izgle-
data kot štirinožna žival. Kupec mora po-
gledati kaj kupuje in ko pride do zadnjice,
ga slednji polije z vodo - pomoči torej.
V zbirki imam veliko slik, iz preko 300
ohceti, koliko pa jih sploh ni. Pred časom
sem močno zbolel in je bilo kar nerodno, ko
sem moral toliko >špilov< odpovedati. Danes
sem se že malo popravil in spet je treba
nekje začeti.«
Hvala Bogu je na našem koncu veliko
»pušn« šankov in ljudje kar radi vidijo, da
jim Gusti kakšno zaigra.
EDI MASNEC
Ena Iz Gustlovega rokava
Janezu, ki je bil pri spovedi, nikakor ni šel
z jezika še zadnji greh, ki ga je imel.
»Gospod župnik, vseeno bom povedal
V javni hiši sem bil.«
»To je pa hud greh. Dobro, odpuščen ti bo,
vendar moraš obljubiti, da tja ne boš šel
več.«
»Moram. Veste, sem klobuk pozabil tam!«
»Če je tako, pa pojdi. Pa še za mojo mare-
lo, ki sem jo tam pozabil, poglej.«
Št. 33 - 18. avgust 1994