zasnovi tega raziskovalnega projekta slovenskih etnologov, je v knjigi kolikor toliko celovito predstavljena etnološka podoba življenja prebivalcev obravnavanega obmo­ čja v zadnjih sto letih. Prav zato, ker imajo geografske raziskave posameznih pokrajin mnogo stičnih točk tudi z najrazličnejšimi etnološkimi proučevanji, je koristno in po­ trebno , da se sproti seznanjamo tudi s tovrstnimi izsledki. Kajti prebivalstvo, načini nji­ hovega dela in življenja zapuščajo v pokrajini številne sledi, ki so osrednji predm et geografskih proučevanj. V sebina knjige je razdeljena na 9 poglavij. V uvodnem delu je predstavljeno ozem lje občine G ornje Radgone v okviru širšega pokrajinskega območja ter v mejah nekdanjega zgodovinskega in kulturološkega razvoja. V drugem poglavju so predoče- ne poglavitne geografske, upravno-adm inistrativne, gospodarske in sploh infrastruk­ turne sestavine območja radgonske občine. Naslednje poglavje prikazuje glavne pote­ ze dem ografskega razvoja od leta 1869 dalje. Četrti del knjige je namenjen gospodar­ stvu in njegovemu razvoju. Posebno podrobno so prikazane posamezne veje kmetij­ stva, obrt in industrija, gozdarstvo, trgovina in turizem pa lov, ribolov in nabiralništvo, p rom et itd. Peto in šesto poglavje prinašata neposreden vpogled v spreminjanje pokli­ cne in socialne sestave prebivalstva, in sicer v razdobju zadnjih sto let. Tudi za geogra­ fijo sta izredno dragoceni naslednji poglavji. V sedmem so predstavljene najrazličnejše novosti, ki so se uveljavile v kmetijstvu in obrti, stavbarstvu, prehrani itd. V osmem poglavju sta prikazana razkroj kakor tudi stopnja ohranjenosti tradicionalnih oblik gospodarstva, prehrane, stanovanjske kulture. V sklepnem — devetem — poglavju je podana etnološka proučenost obravnavanega predela. Avtorica ugotavlja, da so bili storjeni na tem območju šele prvi poskusni koraki. Prav tako se zavzema za ohranitev pokrajinske identitete, pri čem er morajo dejavno sodelovati s svojimi izsledki strokov­ njaki z najrazličnejših področij. Knjiga O bčina G ornja Radgona je lep prim er načrtnega etnološkega proučevanja slovenske zemlje. U pam o lahko, da bomo tudi v geografiji dobili v bližnji prihodnosti sistem atični regionalnogeografski pregled, pa čeprav bi bil sestavljen samo po obm o­ čjih posam eznih občin. M. Natek Ingrid Slavec, Slovenci v Mannheimu. Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze E. Kardelja v Ljublja­ ni, 136 str., Ljubljana 1982. Č eprav pomeni pričujoča študija poskus etnološko-jezikovnega orisa skupine 17 slovenskih zdom skih družin, ki živijo v M annheim u v Z R Nemčiji, je v njej prikazanih toliko zanimivih in dokum entiranih ugotovitev, da mora knjižico poznati vsakdo, ki ga zanim ajo raznotera vprašanja naših zdomcev in izseljencev v Zahodni Evropi. A vtori­ ca še posebej poudarja, da so selitve prebivalstva kompleksen družbeni pojav, ki za vsestransko predstavitev zahteva interdisciplinarno proučitev. Z a področje geografije so dragoceni prikazi predstavljeni predvsem v dveh pogla­ vjih knjižice. V četrtem je orisano izseljevanje Slovencev v Nemčijo do druge svetovne vojne in po njej. Izseljevanje je doseglo višek v letih 1973— 1974; sredi sedemdesetih let je živelo v Z R Nemčiji od 47.000 do 60.000 Slovencev. V petem poglavju so pred­ stavljeni Slovenci v M annheim u, njihovo življenjsko okolje in vsakdanji in praznični u trip njihovega življenja. V tem industrijskem mestu, ki je imelo 300.000 prebivalcev, od tega 15% tujcev, je leta 1980 živelo okrog500 do 600 Slovencev. Največjih je prišlo iz severovzhodne Slovenije, redkejši pa so bili priseljenci iz Koroške, Dolenjske in ožje ljubljanske regije. Navzočnost tujcev v m estu je najbolj vidna v starem mestnem jedru te r v sosednjem N eckarstadtu, torej v manj urejenih predelih, kjer so stanarine nižje. Tudi za geografa so dragocene m arsikatere ugotovitve in navedbe o zdomcih, ki so prikazane v razdelkih »P rišli so in o s ta li« ter » N jih o v v sa k d a n jik« . Prikazani so smotri in vzroki za odhod naših ljudi v tujino, začetne težave v prilagajanju novemu delovne­ mu in življenjskemu okolju kakor tudi nam ere za naložbe njihovih prihrankov v dom o­ vini bodisi v obrtno proizvodne dejavnosti, bodisi v zgraditev hiše, obrtnih delavnic, ali v preureditev stanovanj. Skratka, v knjižici najdemo številne dragocene odgovore na vprašanja, ki se nam zastavljajo ob zdomstvu, njihovem pogostem obiskovanju dom a­ čih krajev te r ob čedalje pogostejših spremembah, ki se kažejo v preoblikovanju tistih naselij, od koder so šli mladi ljudje za kruhom v tujino. M. Natek O zamejskih Slovencih na Koroškem Novejše geografske študije o Slovencih na avstrijskem Koroškem V preteklih nekaj letih je bilo napisanih precejšnje število člankov, razprav in štu­ dij o Slovencih, ki žive v zamejstvu. Geografske publikacije vse od 3/4— 1973 številke G eografskega obzornika, ki je bila v celoti posvečena tej tematiki, niso izčrpneje poro­ čale o om enjeni raziskovalni dejavnosti dela naših, slovenskih geografov. Socialnogeo- grafsko analizo K oroške v Avstriji najdemo prej v sociološko-politoloških publikacijah in revijah, ki so tiskane tostran ali onstran meje, kot pa da bi jo uzrli v geografski litera­ turi. P red kratkim je izšel v založbah »Komunist« in »Drava« obsežen zbornik znan­ stvenih in strokovnih prispevkov z naslovom » K o ro š k i S lo ve n c i v A v s tr ij i včera j in d a ­ n e s «, ki je vzpodbudil pisca pričujočega razmišljanja, da predstavi vsaj nekaj del, ki s pom očjo geografskih m etod kažejo in analizirajo družbene in gospodarske procese na avstrijskem K oroškem . Pregled del je naključen in omejen na preteklo triletno obdo­ bje.* J u b ile jn i z b o r n ik Z v e z n e g im n a z ije za S lo v e n c e v C elovcu , ki je izšel ob 25. oblet­ nici te ustanove, objavlja med drugimi rezultate raziskave o gravitacijskem zaledju dijakov gimnazije. A vtor Vladim ir K l e m e n č i č ugotavlja, »da je sorazmerno naj­ več dijakov iz večine občin dvojezičnega ozemlja« pri čemer ugotovi, da obstoja tesna korelacijska zveza m ed številom dijakov in možnostmi prevoza z javnimi prometnimi sredstvi. K er je opredelil gravitacijo za 25-letno obdobje in za vse kdajkoli vpisane di­ jake s stalnim bivališčem, izkazuje karta območja vplivnosti gimnazije več kot 300 na­ selij dijakov, ki so obiskovali to slovensko izobraževalno institucijo na Koroškem. Bi­ vališča dijakov se razprostirajo na Južnem Koroškem vse od Šmohorja na zahodu do Krčanj pod Svinjo na vzhodu. Izmed 2007 dijakov, ki so doslej prisostvovali pouku na * O bravnavane bodo naslednje razprave: — V ladim ir K l e m e n č i č : Gravitacijsko zaledje dijakov Z G za S lovence v Celovcu. Jubilejni zbornik: 25 let Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Celovec 1982, str. 110 /114 ; — V ladim ir K l e m e n č i č : Regionalno in socialno poreklo dijakov Z G za Slovence v Celovcu v šo lskem letu 1982-83 . L etno poročilo, Celovec 1983, str. 66; — Vladim ir K l e m e n č i č , M atjaž K 1 e- m e n č i č: Položaj s lovenske m anjšine na avstrijskem K oroškem v luči historičnih in socialnogeografskih p ro ­ cesov. Koroški Slovenci v A vstriji včeraj in danes, Ljubljana/C elovec 1984, str. 92