URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 15	Ljubljana, četrtek 21. maja 1981	Cena 38 dinarjev	Leto XXXVIII
838.
Zaradi usklajevanja gospodarskega in družbenega razvoja in uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanje in izhajajoč iz:
—	neodtujljivih pravic socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, narodov in narodnosti, delavcev v organizacijah združenega dela, delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, učencev, študentov in drugih udeležencev izobraževanja, kakor tudi pravic delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, da sodelujejo pri določanju in izvajanju vzgojnoizobraževalne politike in uresničujejo vzgojo in izobraževanje;
—	razvoja samoupravnih odnosov, pravic in odgovornosti delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in na tem temelju s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem načrtujejo in zagotavljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost in razvoj za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb in interesov;
■ — stališč resolucije 10. in 11. kongresa ZKJ o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, resolucije Skupščine SFRJ o svobodni menjavi dela ter 214. člena ustave SFRJ
skupščine socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin sprejemajo
DOGOVOR
socialističnih republik ih socialističnih avtonomnih
pokrajin o skupnih osnovah sistema vzgoje in izobraževanja
1.	člen
S tem dogovorom se določajo:
—	skupna vprašanja o uresničevanju družbene
vloge, ciljev in nalog socialistične samoupravne vzgoje in izobraževanja;	'
—	skupne osnove za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in položaja vzgoje in izobraževanja v združenem delu;
—	skupne osnove sistema vzgoje In izobraževanja;
—	obveznosti udeležencev pri spremljanju in uresničevanju dogovora.
2.	člen
Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da pri oblikovanju družbene vloge vzgoje in izobraževanja v okviru svojih pristojnosti izhajajo iz skupnih stališč:
1.	Družbena vloga, cilj in naloge vzgoje in izobra-
ževanja se uresničujejo kot sestavni del enotnega sistema združenega dela in v funkciji njegovih potreb in celotne družbene skupnosti ter za vsestranski razvoj osebnosti;	.
2.	Vzgojnpizobraževalna dejavnost se razvija in organizira kot stalen proces, v katerem se mladina
in odrasli izobražujejo in usposabljajo za delo, samoupravljanje, splošno ljudsko obrambo in samozaščito ter se oblikujejo v vsestransko razvite socialistične osebnosti. Obogatene z znanstvenimi, tehničnimi, kulturnimi in humanističnimi vrednotami, bodo te osebnosti delovale kot ustvarjalni subjekti v družbenem življenju in delu, v združenem delu in celotni socialistični skupnosti;
3.	Vzgojnoizobraževalne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter drugi vzgojnoizobraževalni dejavniki morajo prispevati:
• — k sistematični marksistični idejni usmeritvi mladine in odraslih,
—	k razvoju sposobnosti in pripravljenosti za ustvarjanje socialističnih samoupravnih odnosov;
—	k negovanju ustvarjalnosti in ustvarjalnega odnosa do dela in preseganju družbenih protislovij med umskim in fizičnim delom;
—	k razvijanju čustev in zavesti skupnosti, enakopravnosti in življenjske povezanosti naših narodov in narodnosti, bratstva in enotnosti, jugoslovanskega socialističnega patriotizma, pripravljenosti in usposobljenosti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	k negovanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije;
—	k uveljavljanju narodnostne kulture in k spoznavanju kultur drugih narodov in narodnosti Jugoslavije;
—	k vzgajanju v duhu socialističnega humanizma in sodelovanja vseh naprednih sil v svetu;
—	k bogatenju človeka s kulturnimi, etičnimi, estetskimi in drugimi socialističnimi vrednotami, k njegovemu skladnemu telesnemu razvoju, k usposabljanju za humane in odgovorne odnose med spoloma in v širšem družbenem okolju in k razvijanju zavesti o potrebi varstva življenjskega okolja;
4.	Splošni družbeni cilji vzgoje in izobraževa-
nja se uresničujejo neposredno in z usklajenim delovanjem vseh družbenih sil, posebno združenega dela kot temeljnega nosilca socialističnega vzgojnoizobra-ževalnega procesa.	t*
To se še posebej nanaša na vzgojnoizobraževalne organizacije združenega dela in njihove asociacije, učitelje, učence, študente in druge udeležence izobraževanja, na družino na temeljne organizacije združenega dela vseh področij dejavnosti, družbenopolitične organizacije, strokovna, kulturnoumetniška, tehniška, športna, humanitarna in druga društva ter organizacije, pionirske in mladinske organizacije ter podmladke, na zveze za vzgojo in družbeno skrb za otroke, Jugoslovansko ljudsko armado in druge organizacije obrambe, založniške dejavnosti, tisk, radio in televizijo.
SKUPNE OSNOVE RAZVIJANJA SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV IN POLOŽAJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V ZDRUŽENEM DELU
3.	člen
Udeleženci dogovora v skladu s svojimi pristojnostmi soglašajo da delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, delavci v organizacijah združenega dela vzgoje in izobraževanja, učenci/ študenti in drugi udeleženci izobraževanja ter delovni ljudje v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih s skupno akcijo in odgovornostjo načrtujejo, organizirajo, uresničujejo in vrednotijo dejavnost vzgoje in izobraževanja na podlagi naslednjih splošnih načel:
—	samoupravnega načrtovanja razvoja vzgoje in izobraževanja, določanja vsebine, oblik,, mreže, zmogljivosti vzgoje in izobraževanja na temelju proučevanja in ugotavljanja tekočih in razvojnih izobrazbenih
. in kadrovskih potreb združenega dela in celotne družbe, interesov in potreb razvoja osebnosti v socialistični samoupravni družbi;
nadaljnjega razvoja in pospeševanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vzgoji in izobraževanju, med vzgojo in izobraževanjem ter združenim delom na temelju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, izhajajoč iz pravic in odgovornosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da odločajo o vzgojhoizobraževalni politiki in razvoju. S svobodno menjavo dela med delavci v vzgojnoizobra-ževalnih organizacijah in delavci v drugih organizacijah združenega dela se zagotavljajo pogoji za yzgoj-noizobraževalno dejavnost in enakopraven družbeni in materialni položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju;
—	samoupravnega povezovanja in združevanja vzgojnoizobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih organizacij ter organizacij združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, samoupravnega povezovanja organizacij združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih vzgoje in izobraževanja ter medsebojnega povezovanja vzgojnoizobraževalnih organizacij različnih stopenj izobraževanja v isti ali » sorodni stroki;
—	samoupravnega položaja učencev, študentov in drugih udeležencev izobraževanja v vzgojnoizobraže-valnem procesu in razvoju družbenoekonomskih odnosov, kot tudi uresničevanje njihovih pravic in obveznosti v organizacijah združenega dela;
—	sodelovanja, vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev zaradi oblikovanja in uresničevanja vzgojnoizobraževalnih programov in drugih nalog vzgoje in, izobraževanja, kot tudi izobraževalne funkcije organizacij združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti;
—	solidarnosti in vzajemnosti pri izenačevanju pogojev vzgoje in izobraževanja v skladu z ustavo in zakoni.
SKUPNE OSNOVE SISTEMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
4.	člen
Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da vzgoj-noizobraževalni sistem obsega:
—	predšolsko vzgojo«in izobraževanje, ki se uresničuje v družbeno organiziranih oblikah in organizacijah predšolske vzgoje in izobraževanja in je sestavni del splošne družbene skrbi za otroke na tej razvojni stopnji;
—	osnovno osemletno vzgojo in izobraževanje, ki se uresničuje v osnovni šoli in v različnih oblikah izobraževanja odraslih;
—	usmerjeno izobraževanje in vzgojo mladine in odraslih, ki se uresničuje na podlagi družbeno verificiranih vzgojnoizobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe in programov za stalno izpopolnjevanje in za usposabljanje tako, da se omogoča stalno izobraževanje in razvoj svobodne socialistične osebnosti. ,
V enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja se zagotavljajo pogoji in ,programi za zadovoljevanje potreb in interesov otrok, mladine in odraslih ter potreb združenega dela in celotne družbe. S programi, oblikami in metodami vzgojnoizobraževalnega dela se omogoča razvijanje nadarjenih otrok; predvsem umetniška vzgoja in izobraževanje, vzgoja in izobraževanje otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izobraževanje za potrebe obrambe in zaščite, vzgoja in izobraževanje v političnih šolah, v domovih za učence in študente, vzgoja in izobraževanje v posebnih zavodih, dopolnilna vzgoja in izobraževanje v posebnih zavodih, dopolnilna vzgoja in izobraževanje jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini in njihovih otrok, idr.
5.	člen
Udeleženci dogovora bodo ustvarjeni uresničevanje ciljev in nalog vzgoje in izobraževanja ter upoštevali možnosti, ki jih predvidevajo zakoni o vzgoji in izobraževanju v posameznih socialističnih republikah in socialističnih avtonomnih pokrajinah. Zato se zagotavlja:
—	vzgoja in izobraževanje v jezikih narodov in narodnosti, učenje jezika družbenega okolja, negovanje jezika in kulture narodov in narodnosti učencev in študentov, ki se ne izobražujejo v svojem jeziku;
—	permanentnost v vzgoji in izobraževanju ter usposabljanje za samoizobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje za delo med celotno delovno, dobo. Zato je potrebno omogočiti enotnost in enakopravnost oblik in programov izobraževanja mladine in odraslih pred vstopom v delo, ob delu in iz dela, ob spoštovanju njihovih delovnih in življenjskih izkušenj in obveznosti; -
—	prožnost in povezanost vseh delov vzgojnoizobraževalnega sistema, zagotavljanje horizontalne in vertikalne prehodnosti, ustvarjanje možnosti, da si lahko mladina in odrasli pridobijo višjo stopnjo izobrazbe in da se usposabljajo za zahtevnejše delovne naloge oziroma za zahtevnejše poklice v skladu z družbenim dogovorom o enotnih temeljih za razvrščanje poklicev in strokovne izobrazbe;
—	usklajevanje interesov udeležencev izobraževanja (mladine in zaposlenih delavcev) s potrebami, združenega dela in celotne družbe, z usmerjanjem v delo, nadaljnje izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
—	spodbujanje razvoja nadarjenih učencev, študentov in drugih udeležencev izobraževanja in ustvarjanje možnosti za uspešno izobraževanje in vzgojo otrokKmladine in odraslih, ki imajo težave pri obvla-
danju programa, kot tudi oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	enakopravnost spričeval in diplom, pridobljenih z izobraževanjem po verificiranih vzgojnoizobra-ževalnih programih v jezikih narodov in narodnosti v katerikoli socialistični republiki in socialistični avtonomni pokrajini.
6.	člen
Udeleženci dogovora bodo spodbujali izboljšanje pogojev za vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot dela družbene skrbi za otroke na tej razvojni stopnji od prvega leta življenja.do vstopa v osnovno šolo, izhajajoč predvsem iz razvojnih potreb otrok, interesov staršev in celo'tne družbe v skladu z materialnimi možnostmi.
Potrebno je spodbujati različne oblike vzgojnega dela v letu pred vstopom v šolo, upoštevajoč pomen predšolske vzgoje in izobraževanja za razvoj otrok in potrebo, da se ustvarijo enaki pogoji za začetek vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli.
Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli za otroke in mladino traja osem let in se uresničuje v osnovni splošnoizobraževalni šoli s poudarjeno vzgojno vlogo, politehnično usmeritvijo ter delovno vzgojo. Z izbirnim in fakultativnim poukom na različnih področjih, pionirskimi in mladinskimi Svobodnimi dejavnostmi, organizacijami učencev in podmladki itd. se omogoča tudi zadovoljevanje posebnih potreb in interesov otrok in mladine na posameznih vzgojnoizobraževalnih področjih in njihovo postopno pripravljanje za delo, samoupravljanje, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
S posebnimi programi bo odraslim osebam, ki niso končale osnovne šole, zagotovljena, da jo končajo. Programe za usposabljanje za enostavne poklice je treba za odrasle, ki niso končali osnovne šole, dopolnjevati z vsebinami osnovnega izobraževanja. Za odrasle, ki niso končali osnovne šole, morajo skrajšani programi srednjega izobraževanja obsegati tudi vsebine iz programa osnovne šole.
Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da bodo vzgojnoizobraževalne organizacije skupaj z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, občinami in organizacijami združenega dela na, področjih gospodarskih in družbenih dejavnosti učencem zagotovile poklicno usmerjanje kot sestavni del. celotnega vzgojnoizobra-ževalnega dela in uvajanja v proizvodno delo ali drugo družbeno koristno delo glede na možnosti vzgojnoizobraževalne organizacije in okolja, v katerem deluje.
7.	člen
Usmerjeno izobraževanje obsega in povezuje v enotno celoto dosedanje srednje, višje in Visoko izobraževanje, permanentno izpopolnjevanje in usposabljanje za delo in nadaljevanje izobraževanja.
Usmerjeno izobraževanje obsega:
—	izobraževanje mladine in odraslih za delo v
poklicih določene zahtevnosti in vrste, v skladu z družbenim dogovorom o enotnih temeljih za razvrščanje poklicev in strokovne izobrazbe (od I. do VIII. stopnje), za ustvarjalno obvladovanje dela in nalog v organizacijah združenega dela in družbeni reprodukciji, sodobne tehnologije in samoupravne organizacije dela ter za uporabo dosežkov znanosti v delovnih procesih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti;	.	-
—	pridobivanje splošnih in posebnih znanj, sposobnosti in spretnosti, pomembnih za ustvarjalnost v delu in samoupravljanja, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, telesno vzgojo, kulturno in družbeno delovanje, za vsestranski razvoj osebnosti kot tudi za njeno nadaljnje izobraževanje in samoizobra-ževanje;
—	strokovno izpopolnjevanje , delavcev, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, specializacijo pa tudi strokovno in znanstveno delo, ki je v skladu z naravo dejavnosti, za katero se izobražujejo delavci;
—	dopolnilno izobraževanje delavcev, ki niso končali osnovne šole, oziroma izobraževanje delavcev, ki si niso pridobili določene strokovne izobrazbe, potrebne za opravljanje del in nalog v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, kot tudi v drobnem gospodarstvu in kmetijstvu;
—	stalno izpopolnjevanje vseh delavcev;
—	izobraževanje in praktično usposabljanje mladih delavcev — pripravnikov.
8.	člen
Vzgoja in varstvo predšolskih otrok, vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli in usmerjeno izobraževanje se izvajajo pod družbeno verificiranih vzgojnoizobraževalnih programih.
Za pridobitev širše splošne izobrazbe in kulturne ravni, za usposabljanje' za samoupravljanje, za splošno ljudsko obrambo in družbeno. samozaščito, za usmerjanje učencev v delo in v nadaljnje izobraževanje se na začetku usmerjenega izobraževanja v vseh vzgojnoizobraževalnih programih zagotavlja skupna vzgojnoizobrazbena - osnova, ki obsega splošnokultur-ne, družbenoekonomske, naravnoslovno-matematične in proizvodno-tehnične Vsebine s politehnično usmeritvijo.
Udeleženci dogovora se obvezujejo,, da bodo pri oblikovanju sistema vzgoje ih izobraževanja zagotovili. pogoje za:
—	znanstveno marksistično zasnovanost in socialistično samoupravno idejno usmerjenost vsebine vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah sistema vzgoje in izobraževanja in v vseh oblikah vzgojnoizo-braževalnega dela;
—	povečanje učinkovitosti vzgoje in izobraževanja;
—	usposabljanje. za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	stopnjevitost in kontinuirano povezanost vzgo j noizobraže vhlnih programov;
—	stopnjevitost in programsko povezanost vseh stopenj in oblik usmerjenega izobraževanja;
—	take vzgojnoizobraževalne programe v usmerjenem izobraževanju, ki bodo omogočili usposabljanje zV' delo, samoupravljanje in življenje, samostojno spremljanje in uvajanje v metode znanstvenega dela ter uporabo dosežkov znanosti, tehnike in tehnologije, razumevanje proizvodnih in drugih delovnih procesov na določenem področju dela oziroma v stroki, obvladovanje širših in sorodnih področij dela kot tudi obvladovanje različnih zahtev, pogojev in vrst dela oziroma nalog;
—	zadovoljevanje posebnih interesov učencev, študentov in drugih udeležencev izobraževanja v okviru fakultativnega pouka ter drugih vsebin in oblik dej avhosti teh udeležencev;
—	prilagoditev vzgojnoizobraževalnit^ programov psihofizičnim sposobnostim in delovnim ter življenjskim izkušnjam učencev, študentov in drugih udeležencev izobraževanja;
—	samoupravno sodelovanje učiteljev, učencev, študentov in drugih udeležencev izobraževanja za spodbujanje njihove ustvarjalnosti v celotnem razvoju osebnosti;
—	stalno izpopolnjevanje in posodabljanje vzgoj-noizobraževalnega dela z uporabo sodobne izobraževalne tehnologije za povečanje učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela.
9.	člen
Udeleženci dogovora' soglašajo, da z organizacijo, oblikami in vsebinami usmerjenega izobraževanja zagotavljajo pridobitev zaokrožene izobrazbe, tako, da so učenci, študenti in drugi udeleženci izobraževanja po končanem izobraževanju po določenem' vzgojno-izobraževalnem programu usposobljeni za vključitev v delo ter da se z dela in ob delu vključujejo v nadaljnje izobraževanje.
10.	člen
Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da bodo zagotavljali pogoje, da si v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe za poklic delovni ljudje in mladina pridobijo izobrazbo, ki vsebuje skupno vzgojnoizobrazbeno osnovo.
11.	člen
Udeleženci dogovora bodo z ustreznimi ukrepi zagotavljali, da učenci, študenti in drugi udeleženci izobraževanja lahko pod enakimi pogoji nadaljujejo izobraževanje v katerikoli vzgojnoizobraževalni organizaciji v državi po programih usmerjenega izobraževanja, in sicer v skladu z zakoni in drugimi predpisi ustrezne socialistične republike in socialistične avtonomne pokrajine, kjer učenci, študenti ali drugi udeleženci izobraževanja nadaljujejo izobraževanje.
V primerih, kadar imajo učenci, študenti ali drugi udeleženci izobraževanja pri nadaljevanju usmerjenega izobraževanja posebne težave zaradi razlik v vzgojnoizobraževalnih programih, morajo vzgojno-izobraževalne organizacije organizirati pomoč za premagovanje nastalih težav.
12.	člen
Udeleženci dogovora bodo z zakoni in drugimi predpisi določili postopek in nosilce priprave in sprejemanja družbeno -verificiranih in drugih vzgojnoizobraževalnih programov. V postopku priprave in sprejemanja vzgojnoizobraževalnih programov je treba nujno zagotavljati sodelovanje delavcev v vzgojnoizobraževalnih organizacijah, organizacijah materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, znanstvenih in strokovnih delavcev, kot tudi delavcev in občanov v krajevnih, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih.
OBVEZNOSTI UDELEŽENČEV PRI SPREMLJANJU
IN URESNIČEVANJU TEGA DOGOVORA
13.	člen
Udeleženci dogovora bodo v skladu s svojimi pooblastili zagotovili, da bodo pristojni organi, samoupravne organizacije in skupnosti v republikah in avtonomnih pokrajinah sodelovali med seboj in se dogovarjali o uresničevanju tega dogovora, posebno
še glede uresničevanja vzgojnoizobraževalnega sistema, glede skupnih in posebnih vprašanj posameznih republik in avtonomnih pokrajin, in sicer zlasti o:
—	usklajevanju rzgojnoizobraževalnih programov;
—	metodologiji oblikovanja in usklajevanja vzgojnoizobraževalnih programov vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnega šolanja in usmerjenega izobraževanja;
—	samoupravnem povezovanju izobraževalnih skupnosti za usklajevanje planov in organizacije vzgoje in izobraževanja in uresničevanja vzgojnoizobraževalnih programov na posameznem področju združenega dela oziroma stroke;
—	usklajevanju postopkov, pogojev in načinov pridobivanja strokovne izobrazbe;
—	pripravi in izdajanju učbenikov in druge priročne literature kot tudi izobraževalni tehnologiji;
—	sistemu evidence, ocenjevanja, izpitov in napredovanja učencev, študentov in drugih udeležencev izobraževanja;
—	izobraževanju in izpopolnjevanju učiteljev in drugih sodelavcev na področju vzgoje in izobraževanja;
—	strokovni, znanstveni in raziskovalni dejavnosti za razvoj vzgoje in izobraževanja;
—	drugih vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje tega dogovora.
14.	člen	•
Udeleženci dogovora so se sporazumeli, da se ustanovi koordinacijski odbor za spremljanje in usklajevanje izvajanja dogovora. V koordinacijski odbor se imenuje po eden predstavnik iz vsake socialistične republike in avtonomne pokrajine.
15.	člen
Skupščine socialističnih republik in skupščine socialističnih avtonomnih pokrajin kot udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo v dveh letih uskladili svoje prepise z določbami tega dogovora in zagotovili pogoje za uvajanje novih vzgojnoizobraževalnih programov na podlagi tega odgovora najkasneje v šolskem letu 1982/83.
16.	člen
Ta dogovor se objavi v uradnih listih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
Beograd, dne 6. marca 1981.
Udeleženci dogovora:
1.	Za Skupščino SR Bosne in Hercegovine:
Esad Horozič, član Izvršnega sveta Skupščine
SR Bosne in Hercegovine in predsednik Republiškega komiteja za izobraževanje, znanost in kulturo;
2.	Za Skupščino SR Crne gore:
dr. Božina Ivanovič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Crne gore in republiški sekretar za izobraževanje, znanost in kulturo;
3.	Za Skupščino SR Hrvatske:
Ema Derosi-Bjelajac, podpredsednica Skupščine SR Hrvatske;
4.	Za Skupščino SR Makedonije:
Anatolij Damjanovski, član Izvršnega sveta Skupščine SR Makedonije in republiški sekretar za izobraževanje in znanost;
5.	Za Skupščino SR Slovenije:
Majda Poljanšek,' članica Izvršnega sveta Skupščine občine SR Slovenije in predsednica Republiškega komiteja za vzgojo In Izobraževanje ter telesno kulturo;
6.	Za Skupščino SR Srbije:
Olga Nikolič, podpredsednica Zbora občin Skupščine SR Srbije;
7.	Za Skupščino SAP Kosovo:
dr. Imer Jaka, član Izvršnega sveta Skupščine SAP Kosova in pokrajinski sekretar za izobraževanje, znanost in kulturo;
8.	Za Skupščino SAP Vojvodine:
Kornel Troča, predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SAP Vojvodine.
839.
Na podlagi 19. člena zakona o ukrepih v živinoreji. (Uradni list SRS, št. 17/78) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o prepovedi klanja telet
1.	člen
Zaradi smotrnega izkoriščanja črede govedi in zaščite podmladka kot osnovnega pogoja za njeno normalno reprodukcijo ter uresničevanja ciljev družbenega plana je prepovedano klanje telet vseh plemenitih pasem in njihovih medsebojnih križancev do 200 kg žive teže.
2.	člen
Izjemoma se lahko izločijo iz reje in dovoli klanje telet, ki so lažja od 200 kg žive teže, če niso primerna za nadaljnjo rejo zaradi poškodb, bolezni ali zaostajanja v rasti.
Za klanje telet, ki niso primerna za nadaljnjo rejo, mora rejec imeti pisno dovoljenje pooblaščene veterinarske organizacije, združenega dela za zakol telet zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka.
3.	člen
. Organizacija združenega dela- oziroma posameznik, ki žene ali prevaža teleta, mora imeti pisno dovoljenje iz drugega odstavka 2. člena tega odloka ali pisno dokazilo kmetijske organizacijo združenega dela, da je tele namenjeno za nadaljnjo rejo.
Organi za notranje zadeve pri nadzorstvu ugotavljajo ali ima organizacija združenega dela oziroma posameznik dovoljenje iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma dokazilo iz prejšnjega odstavka.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb 1. člena tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije, nadzor nad izvajanjem 2. člena tega odloka opravljajo občinski organi veterinarske inšpekcije, nadzor nad
izvajanjem 3. člena tega odloka pa opravljajo organi za notranje zadeve.
5.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba:
1.	če zakolje tele v nasprotju z določbami tega
odloka;
2.	če žene ali prevaža teleta brez predpisanega
dokazila (3. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe,
6.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek iz prejšnjega člena posameznik.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-07/81-6
Ljubljana, dne 7. maja 1981.	,
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ' Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
840.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 53. seji dne 7. maja 1981 sprejel
SKLEP
o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva ves znesek obračunanih prispevkov solidarnosti iz dohodka v letu 1980, ki se po določbah 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) vodijo na posebnih računih pri organizacijah združenega dela.
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva do 5. junija 1981.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi ■ Uradnem listu SRS.
St. 402-04/80-5
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
Izvršni^svet Skupščine Socialistične republike Slovenije > Predsednik
Janez Zemljarič
811.
Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o	vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih juniju, juliju in avgustu 1981
1
Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) v višini 75 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 31. maja, 30. junija in 31. julija 1981.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-14/80
Ljubljana, dne 7. maja 1981.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
842.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št.
32/80, 1/81, 3/81, 6/81, 8/81 in 11/81)
I.	V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 3 občina Celje se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,77 nadomesti s stopnjo 1,74;
—	v stolpcu 10 Stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo 1,Q5;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,755 nadomesti s stopnjo 0,745;
—	v stolpcu 13 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo 1,06;
—	v stolpcu 16 stopnja 12,270 nadomesti s stopnjo 12,180;
—	v stolpcu 17 stopnja 27,580 nadomesti s stopnjo 27,490;
2.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,37 nadomesti s stopnjo 1,36;
—	v stolpcu 7 stOpnja 1,41 nadomesti s stopnjo
1,66;
—	v stolpcu 8 stopnja 6,27 nadomesti s stopnjo 5,93;
—	v stolpcu 10 stopnja 0,68 nadomesti s stopnjo
0,63;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,505 nadomesti s stopnjo 0,495;
—	v stolpcu 13 stopnja .1,80 nadomesti s stopnjo 1,71;
—	v stolpcu 16 stopnja 12,740 nadomesti s stopnjo 12,240;
—	v stolpcu 17 stopnja 27,670 nadomesti s stopnjo 27,420;
II.	V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
—	pri zaporedni številki 3 občina Celje v stolpcu 3 stopnja 11,00 nadomesti s stopnjo 11,09;
III.	V tabeli točke 2 pod B c) »Prispevek iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 0,15 nadomesti s stopnjo 0,07
St. 42-26/80
Ljubljana, dne 8. maja 1981.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r.
843.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih sklepov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, O načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79, 41/80 in 70/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o	spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje
družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 32/80, 1/81, 3/81, 6/81, 8/81 in 11/81) se v tabeli točke 2:
—	pri zaporedni številki 3 občine Celje stopnja 12,270 nadomesti s stopnjo 12,180;
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 12,740 nadomesti s stopnjo 12,240.
St. 420-26/80
Ljubljana, dne 8. maja 1981.
Republiški sekretar za finance
. Anton Slapernik 1. r.
'	844.
Na podlagi tretjega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), četrtega odstavka, 6. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in na podlagi zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi, boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77) ter zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o	opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik natančneje določa namen, način, postopek in organizacijo zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom.
2.	člen
Namen zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom je, da se preprečijo pojavi in širjenje bolezni, ki se štejejo po zveznem in republiškem zakonu za nalezljive bolezni.
3.	člen
Pod zdravstvenim nadzorstvom so osebe, ki stalno ali občasno delajo:
1.	v proizvodnji ali prometu živil; pri predelavi, pripravi, delitvi hrane ter pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo,
2.	v vzgojnovarstvenih organizacijah, osnovnih šolah, srednjih šolah, domovih za učence in študente pri opravilih vzgoje, izobraževanja, nege ter vzdrževanja higiene prostorov,
3.	v zdravstvenih organizacijah pri 'opravljanju zdravstvenih storitev, nege bolnikov ter vzdrževanja higiene prostorov,
4.	v proizvodnji, konfekcioniranju, opremljanju in prometu:
—	gotovih zdravil, magistralnih zdravil in galen-skih pripravkov,
—	sanitetnega materiala,
—	krvi, krvnih derivatov ter krvnih nadomestkov,
5.	v proizvodnji surovin za izdelavo zdravil in sanitetnega materiala,
6.	pri opravilih higienske nege prebivalstva v brivsko-frizerskih, kozmetičnih in pedikerskih obratih ter kopališčih za nudenje higienskih uslug,
7.	v savnah in javnih kopališčih,
8.	pri proizvodnji in prometu sredstev za osebno higieno, nego in olepševanje obraza in telesa,
9.	v splošnih in posebnih socialnih zavodih pri negi oskrbovancev in vzdrževanju higiene prostorov,
10.	v gostinskih ter nastanitvenih gostinskih objektih pri vzdrževanju higiene prostorov,
11.	pri nudenju turističnih uslug v gospodinjstvih
in kmečkih gospodarstvih.	<
H. DOLOČBE O ZDRAVSTVENIH PREGLEDIH
4.	člen
Zdravstveno nadzorstvo oseb po tem pravilniku obsega:
1.	pregled pred nastopom dela,
2.	občasni zdravstveni pregled,
3.	posebni zdravstveni pregledi,
4.	dodatni zdravstveni pregled.
5.	člen
Pregled pred nastopom dela obsega:
1.	zdravniški pregled (delovna, socialna, družinska, osebna anamneza in klinični pregled vseh organskih sistemov),
2.	pregled blata na salmonele, shigellae in ente-ropatogeno escherichio coli,
3.	pregled blata na črevesne parazite,
4.	RTG pregled pljuč (fluorografiranje),
5.	osnovne preiskave krvi (sedimentacija, število eritrocitov in levkocitov, hemoglobin ter diferencialna krvna slika),
6.	osnovne preiskave urina (albumen, saccharum, urobilinogen in sediment).
7.	pregled krvi na sifilis,
8.	druge specialistične in laboratorijske preiskave za katere ugotovi potrebo zdravnik.
6.	člen
Občasni pregled se opravi enkrat letno, vendar pred potekom enega leta od zadnjega pregleda, v obsegu, iz prejšnjega člena, razen laboratorijskih preiskav na število eritrocitov in levkocitov, diferencialno krvno sliko, sediment urina ter pregleda krvi na sifilis, kolikor zdravnik ne določi drugače.
7.	člen
Posebni pregled se opravi za osebe iz 1. in 11. točke 3. člena tega pravilnika in obsega:
1.	pregled blata na salmonellae, shigellae in en-teropatogeno escherichio coli,
2.	pregled blata na črevesne parazite,
3.	pregled na kožna obolenja.
Osebam, ki delajo v proizvodnji in prometu hitro pokvarljivih živil se vzame tudi bris iz nosa in grla.
Pregledi po tem členu se opravijo vsakih 6 mesecev vendar pred potekom 6 mesecev od zadnjega pregleda, treba pa jih je opraviti tudi, če se pojavi zastrupitev s hrano, nalezljiva bolezen na delovnem mestu ali v delavčevem gospodinjstvu ali če so za to podane druge epidemiološke indikacije
8.	člen
Dodatni zdravstveni pregled je pregled, za katerega ugotovi potrebo zdravnik in ki bi pripomogel k odločitvi zdravnika, da je oseba sposobna oziroma nesposobna delati v dejavnostih iz 3. člena tega pravilnika.
9.	člen
Temeljna organizacija združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni prijaviti pristojni zdravstveni organizaciji potrebne zdravstvene preglede najmanj en mesec pred potekom enega leta oziroma 6 mesecev od zadnjega pregleda.
10.	člen
Preglede iz 4. člena tega pravilnika opravljajo krajevno pristojne zdravstvene organizacije, ki izpolnjujejo strokovne in tehnične pogoje. Pristojnost zdravstvene organizacije se določi po sedežu temeljne organizacije združenega dela ali njenih poslovnih
enot, sedežih obratovalnic samostojnih obrtnikov ali po stalnem prebivališču posameznika, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom.
Podatki o pregledih se vpisujejo v zdravstveni karton za medicino dela, ki ga vodi zdravstvena organizacija, ki je opravila zdravstveni pregled.
Ce zdravstvena organizacija ugotovi, da je oseba začasno ali trajno nesposobna za opravljanje določenega dela, je dolžna v roku 24 ur pismeno obvestiti pristojni organ za sanitarno inšpekcijo, zavod za socialno medicino in higieno, temeljno organizacijo združenega dela ali samostojnega obrtnika pri katerem delavec združuje svoje delo in osebo, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom.
Zdravstvena organizacija, ki opravlja zdravstvene preglede na podlagi prvega odstavka tega člena, je dolžna voditi evidenco o rokih za izvrševanje zdravstvenih pregledov po tem pravilniku in zagotoviti, da se zdravstveni pregledi v teh rokih opravijo.
III.	ZDRAVSTVENA KNJIŽICA
11.	člen
Rezultat zdravstvenega pregleda osebe, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom, se vpisuje v knjižico o zdravstvenih pregledih oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom!
Po opravljenem pregledu je treba zdravstveno knjižico takoj vrniti osebi, ki je pod zdravstvenim, nadzorstvom, ta pa jo je dolžna predložiti temeljni organizaciji združenega dela oziroma samostojnemu obrtniku.
Obrazec knjižice je sestavni del tega pravilnika.
12.	člen
Zdravstveno knjižico izda zdravstvena organizacija, ki je opravila pregled pred nastopom dela.
O zdravstvenih knjižicah vodi zdravstvena organizacija evidenco, ki vsebuje podatke o:
—	serijski številki knjižice,
—	registrski številki knjižice,
—	imenu in priimeku osebe,
—	datumu in kraju rojstva,
—	prebivališču,
—	številki osebne izkaznice, kdaj in kdo jo je izdal,
—	nazivu temeljne organizacije združenega dela oziroma samostojnega obrtnika, pri katerem oseba združuje delo.
13.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni skrbeti, da ima oseba, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom opravljene zdravstvene preglede po tem pravilniku. Hkrati morajo tudi skrbeti, da imajo osebe, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom zdravstveno knjižico na delovnem mestu. Druge osebe, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom morajo imeti opravljene zdravniške preglede, zdravstveno knjižico pa morajo hraniti na proizvodnem ali prodajnem mestu, tako, da je dostopna inšpekcijskim organom, ki opravljajo zdravstveni nadzor nad osebami.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija:
1.	če ne opravi zdravstvenih pregledov iz 5., 6. in 7. člena tega pravilnika v predpisanem obsegu;
2.	če ne vodi evidence o rokih za izvrševanje zdravstvenih pregledov ali ne zagotovi, da se zdravstveni pregledi pravočasno opravijo (četrti odstavek 10. člena);
3.	če v roku 24 ur pismeno ne obvesti pristojnega organa za sanitarno inšpekcijo, zavoda za socialno medicino in higieno, temeljne organizacije združenega dela, samostojnega obrtnika ali osebe, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom, da je pregledana oseba začasno ali trajno nesposobna opravljati določena dela (tretji odstavek 10. člena).
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 din se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zdravstvene organizacije, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
15.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija:
1.	če ne vpisuje podatkov o pregledih v zdravstveni karton za medicino dela (drugi odstavek 10. člena);
2.	če ne vrne zdravstvene knjižice takoj po opravljenem pregledu osebi, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom (drugi odstavek 11. člena);
3.	če ne vodi evidence o zdravstvenih knjižicah (drugi odstavek 12. člena).
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zdravstvene organizacije, če stori 'prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
16.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela ali druga pravna oseba ali samostojni obrtnik, če ne poskrbi, da ima oseba, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom opravljene zdravstvene preglede po tem pravilniku ali ne poskrbi, da ima oseba, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom zdravstveno knjižico na delovnem mestu (13. člen).
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela ali druge pravna osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom, če nima opravljene zdravstvene preglede po tem pravilniku ali če nima na proizvodnem ali prodajnem mestu zdravstvene knjižice (13. člen).
V.	KONČNA DOLOČBA
<	18. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 51-1/81-2
Ljubljana, dne 21. aprila 1981.
Predsednica
Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Tatjana Kosovel 1. r.
(zunanja štren platnic)
KNJIŽICA O ZDRAVSTVENIH PREGLEDIH OSEB, KI SO POD ZDRAVSTVENIM NADZORSTVOM
(prva notranja stran)
KNJIŽICA O ZDRAVSTVENIH PREGLEDIH OSEB, KI SO POD ZDRAVSTVENIM NADZORSTVOM JE IZDANA NA PODLAGI PRAVILNIKA O OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV OSEB, KI SO POD ZDRAVSTVENIM NADZORSTVOM (Uradni list SRS, žt. 15/81)
Naziv zdravstvene organizacije, ki je knjižico izdala:..........................................
Serijska itevilka zdravstvene knjižice ___________________________________
Registrska številka zdravstvene knjižice .................................
(izpolni zdravstvena organizacija)
Kraj in datum izdaje .....................................................
(Osebna štampiljka In podpis zdravnika)
(druga notranja stran)
Podatki o pregledani osebi:
Ime in priimek ......................................................................„...........................
Datum in kraj rojstva -______________________________________________________________________________________-..-
Prebivališče .....................................................................................................
Delo združuje v
Sedanji drugi odstavek tč. 5, člena 13 postane drugi odstavek 13. člena
Obrazec knjižice o zdravstvenih pregledih, ki sp pod zdravstvenim nadzorstvom — tretja in naslednje notranje strani se spremeni tako, da glasi:
Dne ...............:................ je opravljen:
*	zdravstveni pregled pred nastopom dela ,
*	občasni zdravstveni pregled
*	posebni zdravstveni pregled
*	dodatni zdravstveni pregled
*	pregled brisa nosu in grla
pri tov......................................................:.......L....................................
Imenovani JE — NI zdravstveno sposoben za opravljanje del in nalog .........................................
(Osebna štampiljka in pOupis zdia.nisa)
• — ustrezno obkroži; podatke vnesti s tiskanimi irkaml; datum pregleda vnesti s štampiljko Zdravstvena knjižica vsebuje 20 oštevilčenih strani.
845.
Na podlagi 102. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-330/81) izdaja predsednica Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
PRAVILNIK
o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
1.	člen
Revalorizacijo vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: stanovanja) se v občinah opravi na podlagi dokumentacije o ugotovitvi njihove vrednosti z uporabo koeficientov, določenih po indeksih povprečnih vrednosti točk, izračunanih na podlagi določb 90. člena zakpna o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81).
Koeficient za revalorizacijo se izračuna tako, da se ustrezni indeks vrednosti točke deli s 100, izkaže pa v celem številu z dvema decimalkama.
Pristojni organ samoupravne stanovanjske skupnosti ugotovi s sklepom letni indeks povprečne vrednosti točke za čas 1. 1. do 31. 12. tekočega leta glede na prejšnje leto;
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost je dolžna republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora do 31. 1. naslednjega leta sporočiti naslednje podatke o zgrajenih stanovanjih v tekočem letu:
—	število stanovanj,
—	povprečno površino v m8,
—	povprečno ceno za m8,
—	povprečno število točk za posamezno stanovanje
Republiški komite za varstvo okolja in urejanj«
prostora objavi v Uradnem listu SRS povprečno cen« kvadratnega metra in povprečno vrednost točke v re publiki do konca februarja naslednjega leta.
3.	člen
Revalorizacija se opravlja vsako leto za vsa stanovanja po stanju 31. decembra tekočega leta.
V odpisano vrednost izkazano 31. decembra v letu, za katero se opravlja revalorizacija, se vštejejo tudi odpisi vrednosti stanovanj, ki se nanašajo na tekoče leto.
Ne revalorizira se nabavna in odpisana vrednost:
—	stanovanj starih nad 100 let, na katerih ni bila izvedena prenova v višini nad 50'Vu knjižne nabavne vrednosti,
—	stanovanj pridobljenih v letu za katero se opravlja revalorizacija,
—	izvršenih prenov na stanovanjih v letu za katero se opravlja revalorizacija razen za nad 100 let stara stanovanja, na katerih je bila izvršena prčnova nad 50% nabavne vrednosti v letu za katero se opravlja revalorizacija.
4.	člen
Nabavna oziroma odpisana vrednost, ki je osnova za revalorizacijo se izračuna tako, da se od nabavne oziroma odpisane vrednosti s stanjem na dan 31. 12.
leta za katero se revalorizirajo stanovanja, odštejejo tisti zneski, ki so izvzeti iz revalorizacije.
Revalorizirana nabavna oziroma odpisana vrednost se izračuna tako, da se pomnoži vrednost, ki je osnova za revalorizacijo z določenim koeficientom.
Rezultat revalorizacije nabavne vrednosti se izračuna tako, da se od revalorizirane nabavne vrednosti odšteje osnova za revalorizacijo nabavne vrednosti.
Rezultat revalorizacije odpisane vrednosti se izračuna tako, da se od revalorizirane odpisane vrednosti odšteje osnova za revalorizacijo odpisane vrednosti.
5.	člen
Organizacija združenega dela ali delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti, ki po pooblastilu, na podlagi. določb 95. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu, opravi revalorizacijo, sestavi na podlagi rezultatov ter zneska učinka revalorizacije poročilo o revalorizaciji in ga predloži SDK do 30. aprila za opravljeno revalorizacijo preteklega leta. Poročilo o revalorizaciji se predloži na obrazcu PRS, ki je sestavni del tega pravilnika.
Pooblaščena organizacija obvesti v roku, ki je predpisan za izvedbo revalorizacije, skupnost stanovalcev o rezultatu revalorizacije nabavne in odpisane vrednosti in učinku revalorizacije posameznih stanovanj. V istem roku pa je dolžna obvestiti vlagatelje o učinku revalorizacije za njihova stanovanja. V obrazec PRS se vpišejo tudi zneski vrednosti stanovanj, ki niso bila revalorizirana.
6.	člen
Rezultat in učinek revalorizacije se knjižita s 1. 1. naslednjega leta za katero je bila opravljena revalorizacija stanovanj.
7.	člen
V letu 1981 se revalorizacija stanovanjskih hiš in stanovanj ne opravi, opravi pa se ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na podlagi meril in načina ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanj (Uradni list SRS, št. 3/81, člen 94).
8.	člen
Rezultat in učinek revalorizacije se knjižita pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih takole:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Občine .................................................
—	za znesek rezultata revalorizacije nabavne vrednosti se bremenijo ustrezni konti iz skupine 00,
—	za znesek rezultata revalorizacije odpisane vrednosti se poveča znesek . na ustreznem kontu iz skupine 02,
—	za učinek revalorizacije se poveča znesek na ustreznem kontu na katerem se vodijo viri oziroma na ustreznem kontu na katerem se vodijo obveznosti za združena stanovanja.
9.	člen
Obrazec PRS se izpolni takole:
V	stolpec 3 se vpiše nabavno vrednost s stanjem na dan 31. decembra leta za katero se revalorizirajo stanovanja.
V	stolpec 4 se vpiše odpisana vrednost s stanjem na dan 31. decembra leta za katero se revalorizirajo stanovanja, kjer je vštet tudi odpis, ki se nanaša na to leto.
V	stolpec 5 se vpiše rezultat revalorizacije nabavne vrednosti, to je razlika med revalorizirano nabavno vrednostjo in nabavno vrednostjo, ki je osnova za revalorizacijo.
V	stolpec 6 se vpiše rezultat revalorizirane odpisane vrednosti, to je razlika med revalorizirano in odpisano vrednostjo, ki je osnova za revalorizacijo.
V	stolpec 7 se vpiše stanje nabavne vrednosti po izvršeni revalorizaciji, to je seštevek osnove za revalorizacijo nabavne vrednosti in rezultata revalorizacije nabavne vrednosti (seštevek stolpcev 3 in 5).
V	stolpec 8 se vpiše stanje odpisane vrednosti po izvršeni revalorizaciji, to je seštevek osnove za revalorizacijo odpisane vrednosti in rezultata revalorizacije odpisane vrednosti (seštevek stolpcev 4 in 6).
V	obrazcu PRS se posebej izkaže učinek revalorizacije knjižen med vire sredstev, razdeljen na lastne vire in na združena sredstva.
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Predsednica
Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
Marija Zupančič-Vičar, dipl. gr. inž.
1. r.
Obr. PRS
POROČILO O IZVEDBI REVALORIZACIJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V DRUŽBENI LASTNINI NA DAN 31. 12. 19
Vrednost sredstev	Rezultat revalorizacije Stanje vrednosti na dan 31. 12.
Zap. Amortizacijska na dan 31. 12. pri nabavni pri odpisani	'	" '	~	~
št. skupina	nabavna odpisana vrednosti vrednosti	nabavna	odpisana
12	S	4	5	6	7	8
848.
Na podlagi 6. člena zakona o stanovaniskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81)
sklenejo
Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški »vet zveze sindikatov Slovenije, Republiška konfe-
renca zveze' socialistične mladine Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Medobčinske gospodarske zbornice. Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Zve-
za stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Skupščine občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane in skupščina obalne skupnosti, občinske skupnosti socialnega varstva, občinske skupnosti socialnega skrbstva, občinske samoupravne stanovanjske skupnosti ter samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, občinske samoupravne komunalne skupnosti, občinske stavbno-zemljiške skupnosti,.temeljne banke v SR Sloveniji
DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje
samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor) se udeleženci zavezujejo uveljaviti načela zakona o stanovanjskem gospodarstvu, pri čemer bodo v okviru svojih pristojnosti delovali tako, da se bodo ta načela dosledno uveljavljala v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zlasti pri:
—	oblikovanju in zagotavljanju sredstev;
—	vzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj;
—	solidarnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj;
—	porabi sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo;
—	lastni udeležbi pri pridobitvi družbenega stanovanja;
—	osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil iz stanovanjskih sredstev;
—	osnovah in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj;
—	osnovah in merilih za delno nadomeščanje stanarin;
—	nadomeščanju in prenovi družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	zamenja'vi stanovanj;
—	uveljavljanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	organiziranju temeljnih stanovanj sko-komu-nalnih bank oziroma poslovnih enot za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v temeljnih bankah;
—	financiranju izgradnje stanovanjskih naselij in investitorstvu stanovanjske gradnje.
Udeleženci se zavezujejo uveljaviti načela, opredeljena s tem družbenim dogovorom, tudi pri nadaljnjem zagotavljanju in usklajevanju samoupravnega urejanja družbenoekonomskih odnosov na področju komunalnega in stavbno-zemljiškega gospodarstva, za uresničevanje skupnih nalog, potreb in interesov na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje.
II.	OBLIKOVANJE IN ZAGOTAVLJANJE
SREDSTEV
2.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih oblikovali za stanovanjsko gradnjo sredstva iz čistega dohodka v taki višini, da bo zadovoljen s plani predviden obseg reševanja stanovanjskih potreb njihovih delavcev in upokojencev ter z družbenim planom občine opredeljena gradnja stanovanj.
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih organizacijah, v sestavljenih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih zagotavljali po načelih vzajemnosti tudi reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev tistih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki začasno ne morejo oblikovati za stanovanjsko gradnjo dovolj sredstev iz čistega dohodka.
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih združevali v stanovanjski skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva iz čistega dohodka in dohodka, namenjena za stanovanjsko gradnjo ter tudi sredstva čistega dohodka za stanovanjsko graditev, namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj njihovih delavcev, pri tem pa naj bi se sredstva vzajemnosti združevala v stanovanjski skupnosti za dobo največ do 20 let.
3.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih v svojih samoupravnih splošnih aktih določili način in obseg akontiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka, ki jih med letom izločajo v sklad skupne porabe ter za potrebe vzajemnosti v stanovanjski skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
4.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bo v obdobju 1981—1985 združevala sredstva po dosedanjih predpisih in jih namenjala za gradnjo stanovanj in domov za upokojence, pri čemer se bo dogovarjala s stanovanjskimi skupnostmi za učinkovito porabo sredstev in za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov.
5.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo stanovanjske skupnosti sklepale posebne samoupravne sporazume, s katerimi bodo urejale združevanje sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin, z območja katerih so udeleženke teh sporazumov.
III.	VZAJEMNOST IN SOLIDARNOST PRI
REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
6.	člen
Stanovanjske skupnosti bodo v samoupravnih sporazumih o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
planih in svojih samoupravnih splošnih aktih določile podrobnejše pogoje in merila za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, do katerih so upravičene temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, delavci ter upokojenci.
Stanovanjske skupnosti bodo pri kreditiranju stanovanjske gradnje iz sredstev vzajemnosti uveljavile ugodnejše pogoje za kreditiranje etažne in zadružne etažne stanovanjske gradnje v odnosu na gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti, razen na območjih, kjer je planirana predvsem gradnja stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
Stanovanjske skupnosti bodo pri kreditiranju stanovanjske gradnje uveljavile tudi načelo, da so do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti upravičene temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno ne morejo zagotoviti dovolj čistega dphodka, da bi v skladu skupne porabe oblikovale sredstva za reševanje stanovanjskih potreb, opredeljenih s planom in usklajenih s planom stanovanjske skupnosti.
7.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih določili v svojih samoupravnih splošnih aktih obveznost namenskega varčevanja delavcev za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti ter vzpodbujali varčevanje za pridobitev posojil za lastno udeležbo.
Stanovanjske skupnosti bodo pogoje in merila za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, do katerih so upravičeni delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost, določile s pravilniki.
8.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, združevali sredstva za solidarnost v stanovanjski skupnosti najmanj v višini 1 °/o na bruto osebne dohodke.
IV.	NAMENI PORABE SREDSTEV, NAMENJENIH • ZA STANOVANJSKO GRADITEV
9.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da delavci, delovni ljudje in občani namenjajo za stanovanjsko gradnjo sredstva iz čistega dohodka in dohodka za:
—	gradnjo, nakup in prenovo družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	za solidarnostno graditev stanovanj,
—	za gradnjo stanovanj, namenjenih reševanju stanovanjskih vprašanj borcev NOV ter kmetov-, borcev NOV,
—	za gradnjo domov in stanovanj za upokojence,
—	za gradnjo samskih domov za delavce,
—	za gradnjo stanovanj, namenjenih reševanju stanovanjskih vprašanj kmetov kooperantov in združenih kmetov,
—	za gradnjo družbenih stanovanj, namenjenih deficitarnim kadrom v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih.
—	za gradnjo domov za učence in študente za obdobje 1981—1985;
—	za ureditev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij.
Temeljne banke bodo določile v svojih planski/, aktih in v samoupravnih sporazumih o združevanju sredstev za določen namen ter v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov stanovanjski n skupnosti namen in obseg sredstev za kreditiran; e stanovanjske gradnje.
V.	LASTNA UDELEŽBA PRI PRIDOBITVI DRUŽBENEGA STANOVANJA
10.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da se v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter stanovanjskih skupnosti pri uveljavljanju obvezne lastne udeležbe za rešitev stanovanjskega vprašanja upošteva zlasti naslednje osnove in merila:
—	vrednost stanovanja,
—	socialno ekonomski položaj delavca in njegove družine,
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine.
Udeleženci si bodo prizadevali, da se v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter stanovanjskih skupnostih uveljavi oprostitev plačila lastne udeležbe za tiste delavce, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredno stanovanje ter za delavce, katerih skupr ni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 20% povprečnega osebnega dohodka v SRS.
11.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo uveljavili višino lastne udeležbe glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje.
V osnovo za izračun dohodka naj se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. V posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje Centra za socialno delo; na njegov predlog pa je možna tudi popolna oprostitev lastne udeležbe v izredno težkih socialnih primerih (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev).
12.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo konkretno višino in pogoje lastne udeležbe ter rok vračila opredelili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih v svojih samoupravnih splošnih aktih skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih 'vnesli v samoupravne splošne aH-
določilo, da se lastna udeležba plača pred vselitvijo oziroma preselitvijo, vrne pa po 10 letih v enkratnem znesku s 3%> obrestno mero, posojila za lastno udeležbo pa naj bi banka odobrila za dobo največ 5 let.
13.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo pri dodelitvi družbenega stanovanja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih upoštevali naslednjo minimalno višino lastne udeležbe:
skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v	0/o udeležbe občana na
odstotku na povprečni	nabavno vrednost sta-
mesečni osebni dohodek	no vanj a
v SRS v preteklem letu
Za družine z dvema In več člani	za samska občane •/.	•/.
do 20	do 35	brez udeležbe
nad 20 do 25	nad 35 do 40	1
nad 25 do 30	nad 40 do 45	2
nad 30 do 35	nad 45 do 50	3
nad 35 do 40	nad 50 do 55	4
nad 40 do 45	nad 55 do 60	5
nad 45 do 50	nad 60 do 65	6
nad 50 do 55	nad 65 do 70	7
nad 55 do 60	nad 70 do 75	8
nad 60 do 65	nad 75 do 80	9
nad 65 do 70	nad 80 do 85	10
nad 70 do 75	nad 85 do 90	11
nad 75 do 80	nad 90 do 95	12
nad 80 do 85	nad 95 do 100	13
nad 85 do 90	nad 100 do 105	14
nad 90 do 95	nad 105 do 110	16
nad 95 do 100	nad 110 do 115	18
nad 100	nad 115	20
M. člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo imetniki stanovanjske pravice na družbenem stanovanju vplačali denarna sredstva lastne udeležbe v sklad skupne porabe temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, ki jim je stanovanje dodelila, imetniki stanovanjske. pravice na stanovanju, zgrajenem iz sredstev solidarnosti in iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter na stanovanju, had katerim ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost, pa bodo vplačali denarna sredstva lastne udeležbe na poseben račun sredstev solidarnosti stanovanjske skupnosti. Ta načela se smiselno uporabljajo tudi v vseh drugih primerih, ko se zahteva lastna udeležba.
Lastna udeležba se bo vračala iz skladov skupne porabe temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti.
15.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov uveljavili možnost, da bodo občani in družine v težkem gmotnem položaju in tiste mlade družine (za
mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 let), ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, vplačale lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje, s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar naj bi dovolili tudi administrativno prepoved na osebni dohodek.
V primerih iz prejšnjega odstavka naj se višina lastne' udeležbe določi v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeleži, c.
VI.	STANOVANJSKI STANDARDI
16.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da se v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij zdru-‘ ženega dela in delovnih skupnosti, stanovanjskih skupnostih in bank ter pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjske skupnosti uveljavijo stanovanjski standardi, ki bodo temeljili na stvarnih materialnih možnostih združenega dela.
17.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter stanovanjski skupnosti upoštevali pri dodeljevanju družbenih stanovanj naslednje standarde, ki ne bodo presegali naslednjih normativov:
	Stanovanjska
Število družinskih članov	povrSina do
1	32
2 .	45
3	56
4	70
Pri tem se bodo udeleženci zavzemali, da se bodo dodeljevala družbena stanovanja znotraj teh normativov, razen v izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normativov (tri generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego in podobno).
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m*.
18.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, stanovanjske skupnosti in banke kreditirale v višini povprečne vrednosti stanovanja v občini samo do 90 m*, upoštevaje omejitve po 31. členu tega družbenega dogovora.
19.	člen
Stanovanjske skupnosti bodo v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji najmanj enkrat letno določale ceno m* stanovanja v individualni gradnji, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojil. "
VII.	OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE DRUŽBENIH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH
POSOJIL IZ STANOVANJSKIH SREDSTEV
20.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da se v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pri kreditiranju stanovanjske gradnje iz stanovanjskih sredstev uveljavi za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil zlasti naslednje v občini poenotene osnove in merila:
—	ocena stanovanjskih razmer, v katerih živi delavec in njegova družina;
—	socialni in materialni položaj delavca in njegove družine;
—	delovni prispevek;
—	skupna in posebna delovna doba delavca;
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine;
—	udeležba v NOV.
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih posebej vzpodbujali skupno reševanje stanovanjskih vprašanj družinskih članov, zaposlenih v različnih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, opredelili v samoupravnih splošnih aktih, kako bodo vzpodbujali mlade delavce za namensko varčevanje za reševanje svojih stanovanjskih vprašanj ter opredelili tudi kadrovske potrebe in posamezne profile kadrov, ki bodo imeli pravico pridobivati stanovanja izven kriterijev iz prejšnjega odstavka ter s srednjeročnimi in letnimi plani predvideli potrebna sredstva čistega dohodka in konkretne pogoje za pridobivanje stanovanj.
VIII.	OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
21.	člen
Stanovanjske skupnosti bodo pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj uveljavile zlasti naslednje osnove in merila:
—	oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina, kot prevladujoč kriterij;
—	socialno in materialni položaj občana in njegove družine;
—	skupni dohodek občana in njegove družine, upoštevajoč, da višina skupnega dohodka na člana .gospodinjstva povprečno mesečno ne bi smela presegati mejnega zneska. Pri tem je mejni znesek (minimalni življenjski strošek), znesek, ki ga po enotno dogovorjeni metodologiji ugotovijo v občinskih skupnostih socialnega varstva na osnovi elementov, usklajenih v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Mnenje o socialno ekonomskem položaju občana dajejo centri za socialno delo.
Stanovanjske skupnosti bodo pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev upoštevale načela, da upokojenci. in invalidi lahko pridobijo solidarnostno stanovanje, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja, omejitve glede višine dohodka pa ne veljajo za upokojence, invalide in borce NOV, ki pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavarovanja v SR Sloveniji, namenjenih za stanovanjsko gradnjo.
Stanovanjske skupnosti bodo pri reševanju stanovanjskih vprašanj mladih družin upoštevale načelo, da mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok in ki živijo v težkem gmotnem položaju, lahko pridobijo solidarnostno stanovanje, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila zsf pridobitev solidarnostnega stanovanja.
IX.	OSNOVE IN MERILA ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN
22.	člen
Stanovanjske skupnosti bodo pri odobravanju delne nadomestitve stanarine upoštevale, da je imetnik stanovanjske pravice v skladu z določbami zakona o stanovanjskem gospodarstvu upravičen do delne nadomestitve stanarine v skladu z merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in drugih splošnih aktih stanovanjske skupnosti upoštevaje skupni dohodek občana in njegove družine, ki naj ne presega na člana gospodinjstva mesečno mejnega zneska ter da imetnik stanovanjske pravice v nobenem primeru ni upravičen do ^delne nadomestitve stanarine v naslednjih primerih:
—	če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
—	če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost;
—	če je eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda;
—	če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov družine in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za Standardno stanovanje.
Podrobnejše in morebitne dodatne kriterije, ki izključujejo pravico do delne nadomestitve stanarine, določa pravilnik stanovanjske skupnosti o delnem nadomeščanju stanarine.
23.	člen
Stanovanjske skupnosti bodo po poprejšnji uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva pri odobravanju delne nadomestitve stanarine upoštevale tudi, da se ta pravica lahko priznava tudi občanu ali družini, ki ne izpolnjuje kriterijev glede dohodka, živi pa v težkem gmotnem položaju (na primer: bolezen, invalidnost, otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, druge težje obremenitve družine, ki so tudi materialnega značaja) oziroma pravica zavrne občanu ali družini, ki formalno izpolnjuje pogoje za delno nadomestitev stanarine, živi pa v izredno dobrem gmotnem položaju.
X.	NADOMEŠČANJE IN PRENOVA DRUŽBENIH
STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS
24.	člen
•Udeleženci si bodo prizadevali,. da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih namenili za nadomeščanje in prenovo družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš tudi del sredstev čistega dohodka.
Udeleženci se dogovorijo, da se lahko v prenovo vključujejo tudi občani z lastnimi sredstvi.
25.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da naj se pri vlaganjih v prenovo upošteva načelo smotrnosti, ki dovoljuje porabo sredstev za taka dela le takrat, ko se prenovljene ali nadomeščene stanovanjske površine pridobijo s sredstvi, ki niso višja od sredstev •■.a novogradnjo ter da se pri obnovitvenih ali prenovitvenih delih na objektih, ki so del kulturnozgodovinske dediščine stanovanjska sredstva porabljajo le do višine cene za ustrezno novo stanovanjsko površino, medtem ko se preostala sredstva zagotavljajo iz drugih virov, kot so:
—	sredstva imetnikov pravice uporabe na stanovanjskih in poslovnih stavbah v družbeni lastnini,
—	sredstva imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih in najemnih poslovnih prostorov v lasti občanov,
—	sredstva lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov,
—	namensko združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka,
—	sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prenovo komunalnih naprav,
—	sredstva kulturne skupnosti,
—	sredstva družbenopolitične skupnosti,
—	sredstva drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti.
XI.	ZAMENJAVA STANOVANJ
26.	člen
Stanovanjske skupnosti bodo v okviru svojih pristojnosti reševale stanovanjska vprašanja z zamenjavo stanovanj v vseh primerih, ko je to mogoče. Zlasti bodo vzpodbujale in zagotavljale možnosti zamenjave večjih stanovanj, ki so neracionalno izkoriščena z ustreznimi. funkcionalnimi manjšimi stanovanji.
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih sprejeli kriterije, ki bodo vzpodbujali zamenjave in racionalno uporabo stanovanj.
Stanovanjske skupnosti bodo v okviru svojih strokovnih služb zagotovile strokovna opravila, povezana z zamenjavo stanovanj, zlasti pa vzpostavile ustrezno informativno službo.
XII.	. NALOGE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
27.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, pri oblikovanju planov s področja stanovanjskega gospodarstva upoštevali potrebe splošne ljudske obrambe in civilne zaščite ter posebej skrbeli za zagotavljanje sredstev za financiranje zaklonišč v stanovanjskih hišah oziroma stanovanjskih soseskah.
XIII.	STANOVANJSKO KREDITIRANJE
IN EVIDENCA STANOVANJSKIH POSOJIL
28.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašajo, da se
za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva namenja del dinarskih sredstev občanov v bankah in to najmanj v višini 20°/o.
Udeleženci družbenega dogovora tudi soglašajo, da se razlika med obrestno mero za dolgoročne kredite in med ceno teh sredstev pokriva solidarnostno na račun celotnega bančnega poslovanja.
29.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, stanovanjskih skupnostih ter varčevalci v bankah uveljavili kot enotne osnove in merila za stanovanjsko kreditiranje zlasti:
—	najdaljšo dobo vračanja posojila 20 let,
—	najnižjo obrestno mero 4%,
—	najkrajšo dobo varčevanja 24 mesecev.
Udeleženci se bodo zavzemali, da se bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, stanovanjskih skupnostih in varčevalci v bankah odločili za prilagajanje dobe vračanja posojil upoštevaje spremenjene ekonomske razmere posojilojemalcev, ob tem pa še posebej za ugodnejše pogoje posojilojemalcem iz vrst mladih družin pri začetku odplačevanja posojil, vendar ob upoštevanju, da skupne mesečne anuitete za stanovanjsko enoto ne morejo biti nižje kot stanarina za odgovarjajoče stanovanje. Pri tem naj bi se tudi upoštevalo, da imajo ob enakih pogojih prednost pri dodelitvi posojila tisti, ki ga bodo uporabljali za kvalitetnejše izvedbe toplotnih izolacij pri stanovanjski gradnji in še zlasti pri prenovi starih stanovanjskih hiš in uvajanju racionalnih sistemov ogrevanja.
Vsa stanovanjska posojila so namenska in se dajejo le na podlagi investicijsko-tehnične dokumentacije ter porabljajo dokumentarno.
30.	člen
Temeljne banke oziroma poslovne enote temeljnih bank bodo s pravilnikom banke o kreditiranju stanovanjske graditve določile, kolikšen del privarčevanega zneska se ob izteku varčevalne dobe lahko izplača varčevalcu v gotovini.
31.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da bo pri nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja maksimalna vsota kreditov 80 °/o, pri zadružni stanovanjski gradnji 75°/o, pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti pa 60 “/o od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino.
Pri blokovni zadružni gradnji naj bi veljala enaka maksimalna vsota posojil kot pri nakupu etažnega stanovanja; pri prenovi pa največ 80 %> vrednosti
32.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, di se pri temeljnih bankah vzpostavi enotna evidenca vsel stanovanjskih posojil občanov po stanovanjih oziroma stanovanjskih hišah.
Pri tem se bodo zavzemali, da naj se za zagotovitev evidence iz prejšnjega odstavka obvezno priloži gradbeno dovoljenje, gradbena prijava, kupoprodajna pogodba in evidenčni list, v katerega naj vsak posojilodajalec vpiše odobreno posojilo.
XIV.	ORGANIZIRANJE TEMELJNIH STANOVANJSKO KOMUNALNIH BANK OZIROMA POSLOVNIH
ENOT ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA V TEMELJNIH BANKAH
33.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da se za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in opravljanje finančnih poslov vseh dejavnikov na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ustanovijo po podpisu tega družbenega dogovora temeljne stanovanjsko komunalne banke oziroma poslovne enote temeljne banke za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
34.	člen
Temeljne stanovanjsko komunalne banice, oziroma poslovne enote temeljnih bank sklepajo s stanovanjskimi skupnostmi samoupravne sporazume o združevanju sredstev za določen namen v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
35.	člen
Temeljne stanovanjsko komunalne banke In poslovne enote temeljnih bank bodo opravljale in razvijale vse druge bančne dejavnosti, ki so v zvezi z zbiranjem in pospeševanjem zbiranja sredstev za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
XV.	VIRI SREDSTEV IN NAMENI KREDITIRANJA TEMELJNIH STANOVANJSKO KOMUNALNIH
BANK OZIROMA POSLOVNIH ENĆT TEMELJNIH BANK ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA V TEMELJNIH BANKAH
36.	člen
Temeljne stanovanjsko komunalne banke oziroma poslovne enote temeljnih bank bodo uporabljale kot dolgoročne vire sredstev za kreditiranje:
—	privarčevana sredstva občanov na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja;
—	dolgoročne depozite občanov za pridobitev stanovanjskega posojila;
—	dolgoročne depozite temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za pridobitev stanovanjskih posojil;
—	del dinarskih sredstev občanov v bankah;
—	dolgoročna posojila Narodne banke in drugih bank;
—	dele skladov bank;
—	druga namenska dolgoročna sredstva.
37.	člen
Temeljne stanovanjsko komunalne banke oziroma poslovne enote temeljnih bank bodo uporabljale kot kratkoročne vire sredstev za kreditiranje:
—	vpogledna sredstva družbeno-pravnih oseb na račun stanovanjskega dela sklada skupne porabe;
—	vpogledna sredstva skupnosti stanovalcev ter vpogledna sredstva stanovanjskih skupnosti;
—	vpogledna sredstva komunalnih organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela za vzdrževanje stanovanjskega sklada ter izvajalcev stanovanjske gradnje;
—	vpogledna sredstva družbeno-pravnih oseb, ki združujejo svoja sredstva za kreditiranje kratkoročnih in dolgoročnih potreb stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
—	sredstva samoprispevka, namenjena za komunalno infrastrukturo;
—	namenska kratkoročna posojila Narodne banke in drugih bank;
—	druga namenska kratkoročna sredstva.
38.	člen
Dolgoročno kreditiranje stanovanjskega gospodarstva naj obsega:
—	kreditiranje družbeno-pravnih oseb in delovnih skupnosti ter občanov za pridobivanje in komunalno urejanje stavbnih zemljišč ter gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	kreditiranje občanov za plačilo lastne udeležbe za pridobitev družbenega stanovanja;
—	kreditiranje izgradnje samskih domov;
—	kreditiranje komunalnih organizacij združenega dela oziroma komunalnih in stavbno-zemlj iških skupnosti za gradnjo objektov in naprav individualne in kolektivne komunalne rabe.
39.	člen
Kratkoročno kreditiranje naj obsega:
—	kratkoročno kreditiranje investitorjev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje;
—	premostitveno kreditiranje občanov - varčevalcev;
—	kratkoročno kreditiranje stanovanjske skupnosti za pridobivanje vse izvedbene dokumentacije za samoupravno organiziranje kupcev stanovanj, ki se združujejo v enoti stanovanjske skupnosti ali v stanovanjski zadrugi, upoštevajo tudi kreditiranje drugih stroškov, ki bremenijo ceno stanovanja;
—	kratkoročno kreditiranje komunalnih organizacij združenega dela oziroma komunalnih skupnosti za premeščanje razlike med dotokom investicijskih sredstev in dejansko vrednostjo opravljenih del;
—	kratkoročno kreditiranje komunalnih oziroma stavbno-zemlj likih skupnosti, ki pridobivajo in urejajo zemljišča.
40.	člen
Temeljne stanovanjsko komunalne banke oziroma poslovne enote temeljnih bank za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva si bodo prizadevale v skladu z odločitvami svojih članic zbirati tudi druga dolgoročna in kratkoročna sredstva in jih uporabljati za dolgoročno in kratkoročno kreditiranje svojih članic, ki opravljajo svojo dejavnost dohodkovno in proizvodno vezano na področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in ki dopolnjujejo stanovanjska naselja s potrebnimi spremljajočimi objekti in napravami, vključno z zaklonišči.
XVI.	FINANCIRANJE IZGRADNJE STANOVANJSKIH NASELIJ IN INVESTITORSTVO STANOVANJSKE GRADNJE
41.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali uveljaviti v občinah glede financiranja izgradnje stanovanjskih naselij in investitorstva družbeno usmerjene stanovanjske gradnje naslednja načela:
—	občina naroča in financira temeljno urbanistično dokumentacijo, kamor spada prostorski del družbenega plana občine in druga temeljna urbanistična dokumentacija ter skrbi za usklajen potek stanovanjske gradnje;
—	pristojni organ skupščine občine je predlagatelj samoupravnega sporazuma o izgradnji stanovanjskega naselja oziroma stanovanjskih hiš v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, usklajenega s plani temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti;
—	stanovanjska skupnost skrbi za sprejem samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov samoupravnih interesnih skupnosti, udeležencev izgradnje stanovanjskega naselja in za pripravo izvedbene urbanistične dokumentacije;
—	komunalna oziroma stavbno-zemljiška skupnost oziroma njena enota za urejanje stavbnih zemljišč skrbi za urejanje stavbnega zemljišča za izgradnjo stanovanjskega naselja oziroma stanovanjskih hiš ter za izvedbeno dokumentacijo za komunalno urejanje zemljišč;
—	izgradnja stanovanjske soseske se določi tudi V dogovoru o temeljih družbenega plana v občini;
—	stanovanjska skupnost skrbi za pripravo ter začasno zagotavlja sredstva investicijskega programa ter sredstva za idejne in glavne projekte stanovanjskega naselja oziroma stanovanjskih hiš;
— Skupnost socialnega varstva Slovenije sprejema kriterije in merila za projektiranje in graditev prilagojenih stanovanj za občane s posebnimi potrebami;
—	stanovanjska skupnost oziroma enota stanovanjske skupnosti skrbi, da se pri izgradnji stanovanjskega naselja zagotovi organiziran vpliv pričakoval-cev stanovanj na programiranje, projektiranje in izvedbo ter prostorske rešitve;
—	krajevna skupnost skrbi, da se pri izgradnji , stanovanjskega naselja upošteva planske dokumente krajevne skupnosti;
—	vsaka samoupravna interesna skupnost, ki se vključuje v izgradnjo stanovanjskega naselja, zagotavlja sredstva za uresničitev svojega programa;
—	samoupravne interesne skupnosti ter zainteresirane organizacije združenega dela skrbijo za izdelavo projektnih programov ter za izdelavo glavnih projektov za spremljajoče objekte.
42.	člen
Udeleženci se bodo. zavzemali, da se za pridobitev in komunalno urejanje 'stavbnega zemljišča, potrebnega za planirani obseg družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, uporabljajo naslednja sredstva:
—	sredstva temeljnih organizacij združenega dela s področja komunale, PTT in elektrogospodarstva, namenjena za razširjeno reprodukcijo;
—	sredstva stavbno-zemljiških skupnosti, oziroma posebnih enot komunalnih skupnosti, namenjena za komunalno urejanje stavbnega zemljišča (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, renta);
—	sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela temeljnih organizacij združenega dela, združena pri skupnosti oziroma enoti za urejanje stavbnih zemljišč, skladno s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana interesnih skupnosti oziroma njihovih enot;
—	sredstva investitorjev stanovanjskih spremljajočih in drugih objektov v stanovanjskem naselju kot soudeležba za plačilo stroškov izgradnje komunalnih naprav;
—	del proračunskih sredstev občine, zbranih iz davkov na nepremičnine, davkov od prometa nepremičnin in drugih podobnih virov;
—	namenska sredstva samoprispevkov;
—	namenska sredstva bank.
43.	člen
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti sočasno z združevanjem sredstev za stanovanjsko gradnjo po načelih vzajemnosti in solidarnosti združevale tudi sredstva za urejanje stavbnega zemljišča.
44.	člen
Stanovanjska skupnost bo investitor stanovanjske gradnje za sredstva, ki se bodo v njej združevala na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Stanovanjska skupnost, oziroma drugi investitorji stanovanjske gradnje bodo določili pooblaščenega izvajalca investitorskih del.
Udeleženci se bodo zavzemali, da bo pooblaščeni izvajalec investitorskih del v imenu in po pooblastilu ■investitorjev opravljal zlasti naslednja dela:
—	pripravil investicijski program;
—	zagotovil investicijsko dokumentacijo;
—	preveril in organiziral finančno usposobitev investitorjev;
—	opravil postopek izbora in preverjanje usposobljenosti izvajalcev stanovanjske gradnje;
—	opravljal finančni in tehnični nadzor stanovanjske gradnje;
—	opravil finančni in kvalitetni prevzem zgrajenih stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	zagotovil odpravo napak ob tehničnem prevzemu in v času garancijskega roka.
XVII.	POSEBNE NALOGE UDELEŽENCEV
45.	člen
Republiška konferenca SZDL Slovenije bo:
—	uskladila politično akcijo za uresničevanje stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v združenem delu, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in tega družbenega dogovora;
—	vodila in usklajevala politično akcijo in kadrovske priprave za vzpostavitev zborov stanovalcev, hišnih svetov, svetov za stanovanjsko dejavnost pri krajevnih skupnostih ter delegacij za. stanovanjsko skupnost.
46.	člen
Zveza sindikatov Slovenije bo:
—	spodbujala dejavnost organov sindikatov na vseh ravneh za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spodbujala uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja, usklajevanje planov, dohodkovno povezovanje, racionalnejšo gradnjo in gospodarjenje
ter uresničevanje nalog splošne obrambe in družbene samozaščite;
—	usmerjala člane sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in na področju samostojnega osebnega dela pri uveljavljanju sistema vzajemnosti ter solidarnosti, zagotavljanju lastne udeležbe za pridobitev stanovanja ter uveljavljanju ekonomske stanarine;
—	sodelovala pri oblikovanju stanovanjskih standardov;
—	sodelovala pri sprejemanju kriterijev za delno nadomeščanje stanarin ter kriterijev za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj;
—	sodelovala pri uveljavljanju sistema samoupravnega sporazumevanja o cenah stanovanjske gradnje v SR Sloveniji;
—	sodelovala z Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije pri okvirnem opredeljevanju pogojev in meril za reševanje stanovanjskih vprašanj na načelih vzajemnosti in solidarnosti;
—	se zavzemala za izvajanje določil družbenega dogovora o uresničevanju standardov za zagotavljanje življenjskih in kulturnih potreb delavcev;
—	sodelovala pri izdelavi programa raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva.
,	47. člen
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije bo:
—	spodbujala dejavnost organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije v združenem delu pri /uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	usmerjala dejavnost organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije v združenem delu pri uveljavljanju sistema vzajemnosti in solidarnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, še posebej pri oblikovanju pogojev in meril za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin;
—	usmerjala dejavnost Zveze socialistične mladine Slovenije pri oblikovanju samoupravnih splošnih aktov v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s poudarkom na opredelitev takšnih pogojev in meril, ki bodo omogočali prioritetno reševanje stanovanjskih vprašanj tistih' delavcev, ki žive v težjih stanovanjskih — socialnih razmerah, ob čemer bo dan poseben poudarek uveljavljanju sistema vzajemnosti, solidarnosti in lastne udeležbe pri reševanju stanovanjskih vprašanj;
—	sodelovala pri oblikovanju, sprejemanju in spremljanju izvajanja programa gradnje in sanacije domov za učence in študente v srednjeročnem obdobju 1981—1985;
—	sodelovala pri oblikovanju standardov za gradnjo domov za učence ih študente;
—	sodelovala pri oblikovanju kriterijev za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
48.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo:
—	spremljal uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja ter usklajevanje planov stanovanjske gradnje v SR Sloveniji;
—	spremljal in pospeševal razvoj industrializacije ter racionalizacije stanovanjske gradnje;
—	spremljal izvajanje sistemskih rešitev na področju financiranja stanovanjske gradnje;
—	v mejah svojih pristojnosti predlagal Skupščini SR Slovenije ukrepe za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva in izdajal predpise za njihovo izvrševanje;
—	spremljal izvajanje plana stanovanjske gradnje v SR Sloveniji;
—	sodeloval pri uveljavljanju sistema samoupravnega sporazumevanja o cenah stanovanjske gradnje v SR Sloveniji;
—	sodeloval pri izdelavi programa raziskav. in študij na področju stanovanjske gradnje
49.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije, Medobčinske gospodarske zbornice, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije bodo:
—	spodbujali uveljavljanje družbenega in samoupravnega planiranja ter dohodkovne odnose med dejavniki na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	sodelovali pri oblikovanju in ustanavljanju poslovnih skupnosti in drugih skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri izgradnji in vzdrževanju stanovanjskih naselij;
—	sodelovali pri oblikovanju stanovanjskih standardov;
—	sodelovali pri' izdelavi programa raziskav in študij na področju izgradnje stanovanj in stanovanjskih naselij.
Medobčinske gospodarske zbornice, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije bodo:
—^ sodelovali pri uveljavljanju sistema samoupravnega sporazumevanja o,cenah stanovanjske gradnje v Sloveniji;
—	spodbujali uveljavljanje- sistema samoupravnega sporazumevanja in' družbenega dogovarjanja o usmerjeni stanovanjski gradnji ter o cenah stanovanjske gradnje;
— sodelovali pri uveljavljanju racionalizacij skih ukrepov na področju stanovanjske gradnje;
—	pospeševali razvoj obrtnih in servisnih dejavnosti potrebnih za gradnjo, prenovo in vzdrževanje stanovanj.
50.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo:
—	sodelovala pri pripravi in usklajevanju srednjeročnega plana stanovanjske gradnje v SR Sloveniji;
—	sodelovala pri preobrazbi samoupravne organiziranosti stanovanjskih skupnosti kot mesta usklajevanja interesov uporabnikov in izvajalcev;
—	sodelovala pri uveljavljanju sistema vzajemnosti ter solidarnosti v stanovanjskih skupnostih;
—	sodelovala pri sprejemanju kriterijev za delno nadomeščanje stanarin ter kriterijev za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj;
—	sodelovala pri. uveljavljanju sistema samoupravnega sporazumevanja o cenah stanovanjske gradh,;e v SR Sloveniji;
—	pripravila in sprejela program raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva.
51.	člen
Zveza komunalnih skupnosti Slovenije bo:
—	sodelovala pri pripravi in usklajevanju srednjeročnega plana stanovanjske gradnje v SR Sloveniji;
—	sodelovala pri dograjevanju in uresničevanju sistema komunalnega in zemljiškega gospodarstva, sistema financiranja, pridobivanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč;
—	sodelovala pri dograjevanju sistema financiranja komunalnega gospodarstva;
—	pripravila metodologijo vrednotenja in ugotavljanja cen pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč;
—	sodelovala pri uveljavljanju sistema samoupravnega sporazumevanja o cenah stanovanjske gradnje v SR Sloveniji;
—	sodelovala pri izdelavi programa raziskav in študij na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva.
52.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije bo:
—	usklajevala in spodbujala izvajanje socialno varstvenih ukrepov kot bistvene sestavine samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; ,
—	določale elemente, ki so osnova za izračun mejnega zneska (dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov) kot podlage za določitev upravičenosti do solidarnostnega stanovanja oziroma delnega nadomestila stanarine;
—	pripravila metodologijo za izračun višine mejnega zneska;	'	>
—	uskladila kriterije za projektiranje in graditev prilagojenih stanovanj občanov s posebnimi potrebami ter standarde za gi'ađnjo domov za upokojence;
—	sodelovala pri uveljavljanju sistema vzajemnosti ter solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sodelovala pri oblikovanju osnov in meril za delno nadomestitev stanarine, pri oblikovanju minimalnih standardov za stanovanja, namenjena delavcem z nižjimi dohodki, borcem, invalidom in upokojencem;
—	sodelovala pri oblikovanju kriterijev za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti.
53.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bo:
—	sodelovala pri ugotavljanju potreb in financiranju izgradnje domov za upokojence;
—	se dogovarjala s stanovanjskimi skupnostmi o porabi sredstev za gradnjo stanovanj in za učinkovito reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov;
—	sodelovala s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije pri oblikovanju kriterijev, ki se nanašajo na reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov.
54.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo:
—	sodelovala pri uveljavljanju sistema vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sodelovala pri oblikovanju standardov in normativov domov za upokojence.
55.	člen
Skupščine občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina obalne skupnosti bodo:
—	skrbele za izdelavo in sprejemanje urbanistične dokumentacije v skladu z družbenim planom občine;
—	sodelovale pri uveljavljanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter industrializacije in racionalizacije stanovanjske gradnje;
—	s svojimi ukrepi podpirale družbeno usmerjeno zadružno gradnjo;
—	zagotavljale pogoje za razvoj obrtnih in servisnih dejavnosti, potrebnih pri prenovi in vzdrževanju stanovanjskega sklada;
—	spremljale izvajanje planov stanovanjske gradnje;
—	zagotavljale v mejah svojih pristojnosti davčne olajšave pri zamenjavi in nakupu stanovanj;
—	usmerjale v svojih planskih aktih del sredstev prebivalstva za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
—	zagotovile pridobivanje stavbnih zemljišč na podlagi plana samoupravne komunalne interesne skupnosti oziroma njene enote.
56.	člen
Občinske skupnosti socialnega varstva bodo:
—	usklajevale minimalne standarde za stanovanja, zgrajena s sredstvi solidarnosti;
—	določale mejne zneske na osnovi elementov, usklajenih v Skupnosti socialnega varstva za določitev upravičenosti do solidarnostnega stanovanja oziroma delnega nadomestila stanarine;
—	sodelovale pri uveljavljanju sistema vzajemnosti ter solidarnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri zagotavljanju lastne udeležbe za pridobitev družbenega stanovanja in uveljavljanju ekonomske stanarine;
—	sodelovale pri pripravi samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti za delno nadomeščanje stanarine;
—	sodelovale pri pripravi samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti;
—	sodelovale pri projektiranju in gradnji prilagojenih stanovanj za občane s posebnimi potrebami.
57.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo:
—	sodelovale pri uveljavljanju sistema vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sodelovale pri oblikovanju standardov in normativov domov za upokojence;
—	ugotavljale potrebe za gradnjo domov za upokojence ter sprejemale programe njihovega dela in razvoja;
—	nudile strokovno pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov občanov;
—	dajale ustrezna mnenja o socialnem stanju družine oziroma posameznika.
58.	člen
Občinske samoupravne stanovanjske skupnosti ter Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana bodo:
—	sodelovale pri uveljavljanju sistema vzajemnosti in solidarnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri zagotavljanju lastne udeležbe za pridobitev družbenega stanovanja in uveljavljanju ekonomske stanarine;
—	sprejele kriterije za delno nadomeščanje sta-narine;
—	sprejemale pravilnike za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sprejele pravilnike o pogojih in merilih za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, do katerih so upravičeni delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost;
—	organizirale pričakovalce stanovanj;
—	sodelovale pri oblikovanju stanovanjskih standardov;
—	skrbele za izvajanje pianov stanovanjskega gospodarstva;
—	organizirale zamenjavo stanovanj.
59.	fclen
Občinske samoupravne stavbno-zemljiške skupnosti oziroma enote komunalnih skupnosti in komunalne skupnosti bodo:
—	sodelovale pri pripravi samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti zlasti glede prostorskih rešitev za gradnjo planiranega števila Stanovanj, glede pridobivanja in komunalnega urejanja stavbnih zemljišč;
—	skrbele Za komunalno urejanje zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje tam, da bodo dajale prednost stanovanjskim skupnostim kot investitorjem oziroma tistim investitorjem, ki jih bodo pooblastile stanovanjske skupnosti;
—	sodelovale pri izvajanju planov stanovanjske gradnje;
—	sodelovale pri pripravi samoupravnih sporazu-rnov o temeljih plana stanovanjske skupnosti zlasti glede pridobivanja in komunalnega urejanja stavbnih ŽčfflljiŠč;
—	skrbele za urejanje stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje;
—	sodelovale pri izvajanju planov Stanovanjske gradnje.
60.	člen
Temeljne banke v SR Sloveniji bodo:
—	ustanovile poslovne enote za kreditiranje sta-tičvanjskega in komunalnega gospodarstva ter tako prilagodile svoje poslovanje in notranjo organiziranost potrebam nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sklepale s stanovanjskimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami združenega dela ter delovnimi skupnostmi pogodbe o opravljanju vseh poslov stanovanjskega kreditiranja;
—	sodelovale pri pripravi samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti;
—	vzpodbujale namensko stanovanjsko varčevanje;
—	spremljale in sodelovale pri izvajanju planov stanovanjske gradnje;
—	medsebojno usklajevale svoje pravilnike za kre-JUiranje stanovanjske graditve.
61.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, da izvajanje tega dogovora spremlja odbor udeležencev, ki ima sedež pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
V odbor udeležencev imenujejo po enega delegata:
— Republiška konferenca SZDL Slovenije,
— Republiški svet Zveže sindikatov Slovenije,
— Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije,
— Zveza komunalnih skupnosti Slovenije,
— Skupnost socialnega varstva Slovenije,
— Skupnost pokojninskega, in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
— Skupnost socialnega skrbstva Slovenije,
— Skupščine občin v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane ter Skupščina obalne skupnosti prek Skupnosti slovenskih občin,
— Temeljne banke v SR Sloveniji prek Združenja poslovnih bank SR Slovenije.
Udeleženci se bodo v okviru odbora podpisnikov dogovorili glede kritja stroškov za posebne naloge, ki Jih bodo sprejeli v okviru tega družbenega dogovora.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62.	člen
Udeleženci Si bodo prizadevali, da se bodo načela, kriteriji, pogoji in merila ter usmeritve, opredeljene v tem družbenem dogovoru uveljavila v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, stanovanjskih skupnostih in bankah najkasneje do
31.	12. 1981.
Udeleženci so družbenopolitično odgovorni, če se he ravnajo po določbah tega dogovora.
63.	člen
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se Sprejemajo na enak način kot ta družbeni dogovor.
64.	člen
Z dnem uveljavitve tega družbenega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje 'giaditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74).
65.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni organi udeležencev ih začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 30. marca 1981.
'Udeleženci
847.
Na podlagi 8. člena aneksa o Skupnih usmeritvah za urejanje rasti obsega stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške na službenem potovanju, izdatkov za reprezentanco, izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov po pogodbah o delu in izdatkov za reklamo in propagando (Uradni list SRS, št. 11/81) podpisniki družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 1/81) objavljamo
METODOLOGIJO IN PODATKE
za izvajanje aneksa k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog
I	i
Za uresničevanje družbene usmeritve iz 4. in 5. člena aneksa udeleženci objavljamo povprečna razmerja nekaterih stroškov od dohodka ali osebnih dohodkov po podskupinah dejavnosti.
A. Za računanje doseženih razmerij v letu 1980 se uporablja:
Kazalec KI je razmerje stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške in za uporabo lastnega avtomobila in stroškov reprezentance do dohodka.
Razmerja so računana po podatkih za obdobje prvih devet mesecev leta 1980 iz obrazca »01« — »podatki o določenih izdatkih« in iz obrazca »BU« — »poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha« označena z oznako za AOP kot sledi:
KI
obrazec »01« I—IX/80 AOP 006 + 013 + 017 stolpec 7 obrazec »BU« I—DČ/80 AOP 017 stolpec 5
X 100
Kazalec K 2 je razmerje izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov po pogodbah o začasnem ali občasnem delu do razporejenih sredstev za osebne dohodke.
Razmerja K 2 so računana po podatkih iz istih obrazcev kot pod KI z oznakami za AOP:
K 2
obrazec »OI« I—IX/80 OJO stolpec 7 obrazec »BU« I—IX/80 072 stolpec 5
X 100
B. Za obdobje prvih devet mesecev leta 1981 se za računanje doseženih razmerij uporabljajo podatki iz obrazca »BU« »poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha« označenih z oznako za AOP kot sledi:
KI
AOP 018 -I- 021 + 022 + 023 + 024 stolpec 5 AOP 047 stolpec 5
X 100
AOP 014 + 015 stolpec 5
AOP 108 stolpec 5	^ 100
II
Podatki so prikazani po podskupinah enotne klasifikacije dejavnosti, ki je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 34/76 od šifre 01 do 13.
Organizacijam združenega dela služijo ta razmerja v letu 1981 za planiranje ter oceno družbene upravičenosti teh stroškov v svoji organizaciji združenega dela.
Vsaka temeljna organizacija upošteva podatek za podskupino dejavnosti, v katero je uvrščena po predpisih o enotni klasifikaciji dejavnosti in primerja razmerje stroškov, ki jih je izkazala do dohodka oziroma razporejenih sredstev za osebne dohodke v istem obdobju.
Podatki za podskupine dejavnosti za obdobje prvih devet mesecev leta 1981 bodo objavljeni v Uradnem listu SRS do konca novembra 1981.'
III
Pregled razmerij stroškov (v °/o) do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke za obdobje januar—september 1980 po podskupinah dejavnosti.
Kazalci za obdobje januar—september 1980 po 8. in 3. členu aneksa
Šifra
dejav.
KI K 2
010101 Proizvodnja hidroelektrične energi-
je	1.00	1.23
Šifra
dejav.
010102 Proizvodnja termoelektrične energije
010104 Prenos električne energije 010105 Distribucija električne energije 010202 Pridobivanje rjavega premoga 010203 Pridobivanje in sušenje lignita 010500 Proizvodnja naftnih derivatov 010711 Proizvodnja surovega železa 010712 Proizvodnja surovega jekla 010713 Proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla 010720 Proizvodnja ferolegur 010820 Proizvodnja rud in koncentratov svinca in cinka 010920 Proizvodnja svinca 010941 Proizvodnja glinice 010942 Proizvodnja aluminija 011010 Predelava aluminija 011091 Predelava bakra in bakrovih zlitin 011093 Predelava cinka 011099 Predelava drugih barvastih kovin 011113 Proizvodnja kremenovega peska 011119 Proizvodnja drugih nekovinskih rudnin
011121 Proizvodnja morske soli 011212 Proizvodnja embalažnega stekla 011219 Proizvodnja drugega stekla 011220 Proizvodnja nezgorljivega materiala 011231 Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo •
011232 Proizvodnja stavbne-teh. keramike in porcelana
011291 Proizvodnja azbestnih izdelkov 011292 Proizvodnja ogljikografitnih izdelkov
011299 Druga predelava nekovinskih rudnin 011311 Proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov
011312 Proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala 011313 Proizvodnja orodja 011314 Proizvodnja kovinske embalaže 011315 Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in dr. žič. blaga
011319 Proizvodnja dr. kovinskega repro-duk. materiala
011320 Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij
011390 Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov
KI	Kt
0.37	0.28
0.78	0.09
2.87	0.66
0.28	0.58
0.29	0.24
0.87	0.39
0.04	0.05
0.06	0.16
0.30	0.56
0.90	0.22
0.21	
0.20	0.69
0.03	0.19
0.30	0.14
0.35	0.19
0.63	0.04
0.41	0.72
0.30	3.23
0.88	0.42
1.43	1.96
0.57	0.79
. 0.61	1.81
0.43	0.57
0.71	0.60
1.08	0.28
1.12	0.73
0.72	0.54
0.74	
0.73	0.35
0.40	0.48
1.02	0.26
0.84	0.26
1.29	0.91
0.57	0.35
1.14	0.65
3.26	0.51
1.47	0.35
Šifra dejav.	K 1	K 2
011411 Proizvodnja energetskih strojev in		
naprav	1.56	0.21
011412 Proizvodnja gradbenih in rudarskih		
strojev in naprav	1.37	0.81
011413 Proizvodnja strojev za obdelavo ko-		
vin in lesa	1.45	0.92
011419 Proiz. drugih strojev in naprav (brez		
električnih in kmetijskih)	2.26	0.40
011420 Proizvodnja kmetijskih strojev 011430 Proizv. opreme v poki. in znan. nam.	0.79	1.01
mer. in kontr. instr. in naprav	0.58	1.16
011512 Popravilo tirnih vozil	0.44	0.22
011521 Proizvodnja motorjev 011522 Proizvodnja tovornjakov in posebnih	0.11	
vozil	0.72	0.39
011523 Proizvodnja osebnih avtomobilov	1.01	1.03
011524 Proizvodnja traktorjev 011525 Proizvodnja motornih koles in mo-	1.20	1.22
pedov	0.97	0.78
011526 Proizvodnja koles 011527 Proizvodnja delov in pribora za mo-	0.39	0.88
torna vozila	0.38	0.18
011590 Proizvodnja drugih prometnih sred-		
štev	0.27	0.41
011601 Pomorske ladjedelnice 011710 Proizvodnja električnih strojev in	1.05	0.26
naprav	1.16	0.37
011721 Proizvodnja sestavnih delov elek-		
tronskih aparatov in naprav	0.65	2.24
011722 Proizv. rad. in tel. spr. ter elektroak.		
ap. in naprav	0.92	0.31
011723 Proizvodnja komunikacijskih apara-		
tov in naprav	0.91	0.97
011724 Proizv. mer. in reg. opr., sred. za upr.		
in avt. v ind. in prometu	1.48	1.04
011729 Proizvodnja neomenjenih elektron-		
skih aparatov in naprav	4.30	1.30
011730 Proizvodnja kablov in vodov	0.19	
011741 Proizvodnja termičnih aparatov 011742 Proizvodnja hladilnih aparatov in	0.86	0.43
naprav	1.65	0.79
011743 Proizvodnja aparatov in naprav za		
pranje in sušenje	0.32	0.06
011749 Proizvodnja drugih aparatov za go-		
spodinjstvo	0.13	0.11
011791 Proizvodnja elektroinstalacijskega		
materiala	1.51	0.39
011792 Proizvodnja žarnic in luminiscentnih		
cevi	0.95	0.11
011793 Proizvodnja akumulatorjev in gal-		
vanskih elementov	1.29	0.53
011799 Proizvodnja neomenjenih elektroteh-		
ničnih izdelkov	0.92-	0.44
011810 Proizvodnja kemikalij (razen za		
kmetijstvo)	1.03	0.67
011820 Proizvodnja kemikalij za kmetij-		
stvo	0.81	0.54
011831 Proizvodnja umetnih in sintetičnih		
vlaken	1.39	
011832 Proizvodnja plastičnih mas 011910 Proizvodnja zdravil in farmacevtskih	1.76	0.81
kemikalij	2.74	1.02
011920 Proizvodnja pralnih sredstev in koz-		
metičnih preparatov	1.92	1.25
011930 Proizvodnja barv in lakov	1.08	0.71
Šifra dejav.	K 1	K 2
011941 Proizvodnja • embalaže in plastičnih		
mas	i.ii	2.18
011949 Druga predelava plastičnih mas 011990 Proizvodnja drugih kemičnih izdel-	1.04	0.69
kov	0.59	0.81
012001 Proizvodnja in obdelava kamna	1.13	0.75
012002 Proizvodnja gramoza in peska	1.69	2.47
012111 Proizvodnja apna	0.89	0.91
012120 Proizvodnja cementa	0.47	0.13
012130 Proizvodnja opeke in strešnikov 012141 Proizvodnja azbestno-cementnih iz-	0.94	0.55
delkov	0.48	0.19
012142 Proizvodnja predizdelanib gradbe-		
nih elementov	1.16	0.57
012143 Proizvodnja bitumenskih materia-		
lov za ceste in strehe	0.58	1.02
012201 Proizvodnja žaganega lesa	0.41	0.50
012202 Proizvodnja furnirja in plošč	0.69	0.71
012203 Impregniran) e lesa	0.43	0.47
012310 Proizvodnja lesenega pohištva	1.71	0.49
012321 Proizvodnja lesene embalaže 012322 Proizvodnja lesenih stavbnih ele-	0.22	0.20
mentov	1.57	0.47
012323 Proizvodnja galanterije iz lesa in	-	
plute	1.37	0.42
012410 Proizvodnja celuloze in papirja	0.41	0.42
012421 Proizvodnja papirnate embalaže	0.42	0.48
012429 Druga predelava papirja 012512 Proizvodnja preje in sukanca bom-	0.06	0.02
bažnega tipa	0.23	0.21
012513 Proizvodnja preje volnenega tipa 012514 Proizvodnja preje in vrvi iz trdih in	0.64	0.31
likastih vlaken .	0.87	0.11
012516 Proizvodnja sintetične krep preje in		
sukanca	0.77	0.13
012521 Proizvodnja bombažnih tkanin (bom-		
bažnega tipa)	0.73	0.49
012522 Proizvodnja volnenih tkanin (vol-		
nenega tipa)	1.30	0.40
012523 Proizvodnja tkanin iz preje iz trdih		
in likastih vlaken	0.10	0.01
012524 Proizvodnja svilenih tkanin (svile-		
/ nega tipa)	0.55	0.37
012611 Proizvodnja trikotažnih tkanin	0.06	
012612 Proizvodnja trikotažnega perila	1.61	0.08
012613 Proizvodnja trikotažnih oblačil	1.47	0.54
012614 Proizvodnja nogavic	0.62	0.16
012615 Proizvodnja pozameijterije 012621 Proizvodnja perila (izvzemši triko-	1.35	0.55
tažno)	1.03	0.17
012622 Proizvodnja oblačil	1.27	0.30
012623 Proizvodnja gospodinjskega perila	0.90	0.57
012624 Proizvodnja težke konfekcije 012699 Proizvodnja neomenjenih tekstilnih	1.60	0.59
izdelkov	1.04	1.56
012701 Proizvodnja težkega usnja	1.22	0.20
012702 Proizvodnja svinjskega usnja	0.90	0.59
012810 Proizvodnja usnjene obutve	0.85	0.81
012820 Proizvodnja usnjene galanterije 012830 Proizvodnja usnjene in krznene kon-	0.86	0.71
fekcije	2.10	0.94
012901 Proizvodnja pnevmatik za vozila	0.73	0.26
012909 Drugi izdelki iz kavčuka	0.49	0.37
013010 Mletje in luščenje žita	1.26	2.14
013021 Proizvodnja kruha in peciva	0.56	1.11
013022 Proizvodnja testenin	1.10	0.06
Šifra dejav.	KI	K 2
013030 Predelava in konserviranje sadja in zelenjave	4.04	1.60
013041 Klanje živine	1.44	1.31
013042 Predelava in konserviranje mesa	1.54	0.79
013043 Predelava in konserviranje rib	1.91	1.65
013050 Predelava in konserviranje mleka	0.79	2.63
013071 Proizvodnja kakavovih izdelkov	0.38	0.10
013072 Proizvodnja bombonov in slaščic	0.38	0.11
013080 Proizvodnja rastlinskih olj in masti	1.33	1.25
013099 Proizvodnja začimb, kavovine in drugih živilskih proizvodov	2.24	2.38
013111 Proizvodnja alkohola rastlinskega izvora	0.07	0.04
013112 Proizvodnja piva	1.27	1.18
013113 Proizvodnja vina	3.57	2.75
013119 Proizvodnja drugih alkoholnih pijač	1.94	0.91
013121 Proizvodnja osvežujočih pijač	1.19	0.40
013122 Proizvodnja mineralne vode	1.69	0.41
013200 Proizvodnja krmil	1.25	0.93
013320 Predelava tobaka	0.73	0.34
013400 Grafična dejavnost	0.45	1.39
013901 Proizvodnja učil in telesnokulturnih rekvizitov	1.27	0.52
013902 Proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil	0.43	2.84
013904 Proizvodnja nakita	0.33	0.42
013909 Druga neomenjena industrija	1.79	0.74
020110 Poljedelstvo	1.29	17.39
020120 Sadjarstvo	1.35	18.25
020130 Vinogradništvo	1.55	8.07
020140 2ivinoreja	1.73	3.85
020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo	2.34	7.60
020202 Kmetijske storitve za živinorejo	7.19	2.92
020301 Ribištvo na morju	2.87	1.27
020302 Ribištvo na rekah, jezerih in ribnikih	2.63	1.45
030001 Gojitev gozdov	2.00	16.48
030003 Izkoriščanje gozdov	1.14	2.98
030004 Lov in gojitev divjadi	2.04	11.49
040001 Izkoriščanje in raba voda 040002 Varstvo pred' škodljivim delovanjem voda	1.50	1.13
050100 Visoka gradnja	1.13	0.67
050201 Gradnja prometnih objektov	1.84	0.90
050202 Gradnja hidrogradbenih objektov	1.43	0.52
050209 Gradnja drugih objektov nizke gradnje	3.50	0.49
050301 Napeljava in popravila gradbenih instalacij	2.51	0.67
050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeni	-	
štvu	2.66	0.65
060101 Prevoz potnikov in blaga	0.58	0.46
060102 Vleka vlakov	0.46	0.43
060103 Vzdrževanje in snaženje vozov	0.95	
060104 Vzdrževanje prog	0.34	0.41
060105 Vzdrževanje naprav	0.39	0.06
060201 Prevoz potnikov in blaga v pomor-		
skem prometu	1.32	0.42
060202 Storitve v pomorskem prometu	1.58	4.95
060401 Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu	13.45	6.69
060402 Letališke storitve	1.20	2.97
060501 Prevoz potnikov v cestnem prometu	6.19	1.11
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu	7.11	0.59
Šifra dejav.	«	KI	K2
060503 Storitve v cestnem prometu	3.25	0.25
060601 Prevoz potnikov v mestnem in ob-		
mestnem prometu	0.08	0.45
060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili	0.75	0 18
060609 Prevoz potnikov z drugimi promet-		
nimi sredstvi	1.24	10.80
060700 Cevovodni transport	0.77	4.30
060801 Prekladalne storitve v lukah	0.32	0.31
060803 Prekladalne storitve na železniških		
postajah in drugih mestih	0.42	0.41
060900 PTT storitve	0.56	1.44
070111 Kruh, pecivo, mleko in mlečni izdelki	0.07	4.98
070112 Zelenjava, sadje in izdelki	1.04	1.37
070113 Meso, perutnina, ribe in mesni iz-		
delki	1.19	2v42
070114 Razna živila, alkoholne pijače in		
proizvodi za hišne potrebe	0.66	0.83
070121 Tkanine in konfekcija	1.00	0.83
070122 Obutev, usnje, guma in plastika	1.23	0.52
070123 Kovinsko in elektrotehnično blago	1.48	0.38
070124 Kurivo in gradbeni material	1.00	1.58
070125 Pohištvo	1.31	1.11
070127 Barve, laki in kemikalije	0.13	0.05
070128 Knjige, pisarniški material in pribor	3.80	4.34
070129 Tobak in drugi neživilski proizvodi	1.09	18.79
070131 Blagovnice	0.44	0.72
070132 Druga trgovina z mešanim blagom	0.91	1.07
070140 Trgovina z vozili in deli na drobno	2.79	2.45
070150 Trgovina z naftnimi derivati na		
drobno	0.86	0.64
070211 Žita in mlevski izdelki	18.34	2.16
070212 Zelenjava, sadje in izdelki	1.92	2.68
070213 Alkoholne pijače	4.57	0.58
070214 Živina in perutnina	2.40	1.67
070219 Razna živila in proizvodi za hišne		
potrebe	3.01	0.85
070221 Tkanine in konfekcija	5.33	0.83
070222 Surove kože, volna ipd.	2.87	1.54
070223 Kovinsko in elektrotehnično blago	3.26	0.71
070224 Gradbeni, sanitarni, instalacijski		
material	2.77	1.23
070225 Kemični izdelki, barve in laki	4.93	0.62
070226 Papir, pisarniški material in pri-		
bor	2.98	3.25
070227 Zdiavila in sanitetni material	6.84	0.87
070229 Tobak in drugi neživilski proizvodi	3.77	1.30
070230 Trgovina z vozili, deli in priborom		
na debelo	2.50	1.31
070240 Trgovina z naftnimi derivati na de-		
belo	0.80	1.96
070250 Trgovina z mešanim blagom na de-		
belo	2.94	1.92
070260 Trgovina z industrijskimi odpadki		
na debelo	0.93	1.25
070310 Zunanja trgovina z živilskimi proiz-		
vodi'	2.31	3.61
070320 Zunanja trgovina z neživilskimi pro-		
izvodi	4.70	1.49
080111 Hoteli, moteli, penzioni in turistič-		
na naselja s sezonskim posl.	1.02	2.97
080112 Hoteli moteli, penzioni in turistična		
naselja s celoletnim posl.	0.51	3.57
080113 Delavski, otroški in mladinski po-		
čitniški domovi	13.59	48.21
080114 Kampi		
080119 Druge nastanitvene storitve	0.58	4.95
Šifra dej a v.	*	KI	K 2
080121 Restavracije s postrežbo	0.37	2.12
080122 Restavracije s samopostrežbo	0.16	0.49
080123 Restavracije družbene prehrane	0.48	1.82
080129 Druge storitve prehrane	0.10	1.79
080190 Druge gostinske storitve	0.33	2.54
080201 Turistične agencije	5.90	6.25
080202 Turisti««! uradi' 090110 Izdelava’ predmetov iz nekovin	0.81	1.70
	1.47	7.60
090121 Popravilo in vzdrž. cestnih mot. vo-		
zil	1.02	0.42
090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov		
precizne mehanike	4.66	2.95
090123 Izdelava raznovrstnih kov. izdelkov 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti	1.47	1.62
gospodinjstvom	3.94	2.06
090129 Druge storitve kovinskopredeloval-		
ne obrti	0.39	0.27
090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinj-		
skih elek. apar.	12.15	0.40
090132 Popr. in vzdrž. radijskih, televizij-		
skih apar. in napr.	10.51	0.25
090133 Izdelava raznovrstnih elektrotehnič-		
nih izdelkov	7.56	1.33
090139 Poprav, in vzdržev. elektr. strojev in		
drugih elektroteh. ap. in nap.	0.61	0.39
090140 Izdelava in popravilo lesenih pred-		
metov	3.92	0.80
090150 Izdelava in popravilo tekstilnih		
predmetov	1.14	2.05
090160 Izdelava in popravila predm. iz us-		
nja in gume	1.33	7.44
090171 Izdelava kruha in peciva	0.51	1.45
090172 Klanje živine in predelava mesa	3.62	0.99
090179 Izdelava drugih živilskih proizvodov	0.54	
090181 Izdelava predmetov iz plastičnih mas 090182 Izdelava in popr. ortopedskih pripo-	2.33	3.60
močkov	0.98	1.96
090183 Izdelava predmetov iz papirja 090189 Izd. in popr. neomenjenih raznovrst-	0.96	7.28
nih proizvodov	1.25	2.24
090201 Moške in ženske frizerske, kozme-		
tične in pod. storitve	0.20	0.59
090202 Pranje čiščenje in barvanje perila		
in oblačil	0.26	2.31
090209 Druge osebne storitve In storitve go-		
spodinjstvom	2.52	3.34
100101 Urejanje stavbnega zemljišča 100102 Urejanje in vzdrževanje ulic inpro-	1.35	3.12
metnih poti	1.76	0.92
100103 Urej. in vzdrž. parkov, zelenic in re-		
kreacijskih pov.	0.84	0.91
100200 Stanovanjska dejavnost	0.43	2.71
100310 Proizvodnja in distribucija vode	1.19	1.94
100320 Prečiščevanje in odvajanje odplak 100330 Proizvodnja, prenos in distribucija	0.33	1.55
plina	1.67	3.67
100340 Proizvodnja in distribucija toplote	0.27	0.59
100351 Čiščenje javnih površin v naselju 100352 Odnašanje, odlaganje in predelava	1.33	1.27
odpadkov	0.49	1.87
100390 Druge komunalne dejavnosti	0.49	4.92
110202 Loterije in stave	0.55	5.25
110301 Javna skladišča in tržnice 110302 Storitve reklame in ekonomske pro-	0.69	0.56
pagande	5.60	13.23
Šifra dejav.	KI	KI
110309 Neomenjene storitve na področju		
prometa	3.73	0.84
110401 Prostorsko in urbanistično planira-		
nje in projekt.	1.25	4.92
110402 Projektiranje gradbenih objektov	1.75	7.03
110403 Drugo projektiranje	3.00	2.88
110404 Inženiring	6.08	4.73
110405 Izmera in kartiranje zemljišča	5.77	8.27
110500 Geološka raziskovanja 110611 Raziskovalno-razvojne štor. v gos-	13.18	0.69
pod. dejavnostih	1.55	1.55
110612 Raziskovalno-razvojne štor. v družb.		
dejavnostih		
110620 Ekonomske, organizacijske in tehne-		
loške storitve	8.95	148.31
110901 Storitve kontrole kakovosti in koli-		
čine blaga	1.16	1.47
110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava	3.57	38.51
podatkov	0.84	1.15
110904 Odvetniške in druge storitve	0.96	11.47
110909 Druge neomenjene storitve	0.55	3.63
120111 Osnovno izobraževanje splošnega tipa 0.49		1.01
120112 Osnovno specialno izobraževanje	0.47	1.40
120113 Osnovno posebno izobraževanje	0.97	4.40
120122 Srednje usmerjeno izobraževanje	0.66	3.09
120131 Višje ekonomske in upravne šole	0.88	28.96
120132 Tehniške šole	3.60	14.25
120133 Medicinske šole	1.03	7.09
120134 Kmetijske in gozdarske šole	2.77	8.61
120135 Pedagoške šole	0.95	5.40
120139 Druge višje šole	1.26	10.80
120141 Naravoslovno-rnatematične fakultete	0.76	0.45
120142 Tehniške faku^ete	2.46	12.45
120143 Medicinske fakultete	0.18	3.04
120144 Kmetijske in gozdarske fakultete 120145 Fakultete in visoke šole družbenih	4.65	6.28
ved	2.12	9.19
120146 Umetniške akademije in fakultete	0.083	5.26
120147 Fakultete za telesno kulturo	2.20	9.90
120149 Druge visoke šole in fakultete	5.96	14.41
120190 Drugo izobraževanje	3.03	25.76
120201 Naravoslovno-rnatematične vede	2.74	5.48
120202 Tehniške in tehnološke vede 120203 Kmetijske, veterinarske in gozdar-	4.04	5.25
ske vede	4.62	6.97
120204 Medicinske vede	0.03	2.34
120205 Družbene vede	7.23	9.17
120206 Humanistične vede	1.54	2.37
120207 Dejavnosti akademij znanosti 120209 Pomožne znanstveno-raziskovalne	4.55	7.57
dejavnosti	6.09	12.82
120311 Založniška dejavnost	4.25	52.09
120312 Casopisno-založniška dejavnost	3.69	27.16
120321 Muzeji, galerije, zbirke idr.	3.86	20.07
120322 Knjižnice	0.49	4.61
120323 Arhivi 120324 Varstvo kulturnih dobrin, naravnih	1.81	3.21
in drugih znamenitosti	2.20	3.10
120331 Kulturno-izobraževalne dejavnosti 120332 Dej. sorodne kulturno-izobraževal-	5.00	49.03
nim dejavnostim	1.81	2.14
120341 Odrsko-glasbene dejavnosti	3.12	21.26
120350 Radio in televizija	2.17	22 85
120363 Izposojanje in distribucija filmov	2.07	2.96
120364 Predavanje filmov	0.74	5.27
Šifra dej a v.	KI	K 2
120410 Organizacije, društva in klubi poklicnega športa	4.05	15.69
120420 Organizacije, društva in klubi amaterskega športa	2.73	1.51
130111 Zdravstveno-preventivno varstvo	2.30	2.59
130120 Ambulantno-poliklin. in dispanz. zdrav, varstvo	0.71	1.16
130131 Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije)	0.28	0.81
130132 Medicinska rehabilitacija	1.06	1.89
130140 Stomatološko zdravstveno varstvo	0.38	0.39
130151 Transfuzija krvi	0.12	1.36
130159 Druge oblike zdrastvenega varstva	0.18	0.87
130160 Lekarne	0.55	1.55
Šifra de) a v.	K 1	KS
130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok	0.18	1.05
130212 Dijaški in študentski domovi	0.41	2.20
130221 Varstvo in oskrba social, ogroženih otrok in mladine	0.44	1.24
130222 Varstv. otrok in mladine z motnj. v razvoju in v vedenju	0.43	1.17
130231 Socialno varstvo normalnih odraslih oseb	0.29	1.28
130232 Social, varstvo teles, in dušev. defektnih odraslih oseb	1.19	1.91
130240 Socialno delo	085	1.50
Št. 113-11/81
Ljubljana, dne 14. maja 1981.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
-848.
Na podlagi 41., 137. in 145. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije sklepajo udeleženci po pooblastilu temeljnih organizacij združenega dela, zborov občinskih in mestne skupščine, skupščine Gospodarske zbornice ljubljanskega območja, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije
DOGOVOR
o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega' območja za obdobje 1981—1985
UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem dogovorom o skupnih temeljih planov prevzemajo udeleženci, v skladu s svojimi in skupnimi1 interesi, naloge in obveznosti, ki so pomembne za skladno delovanje in razvoj pogojev družbene reprodukcije na gospodarskem, socialnem, kulturnem, prostorskem in obrambnem področju. Te naloge so sestavni del samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov posameznih udeležencev tega dogovora.
2.	člen
Z izvajanjem tega dogovora udeleženci zagotavljajo pogoje uresničevanja:
—	policentričnega razvoja, to je usklajeno povezanega omrežja naselij in njihovih funkcij;
—	stabilizacijskih prizadevanj ob upoštevanju razpoložljivih sredstev za razširjeno reprodukcijo, dohodkovnega povezovanja TOZD ter združevanja dela in sredstev na osnovi usklajenih planov v DO, SOZD, SIS in DPS;
—	načela celovitega odločanja delavcev v TOZD o usmeritvi dohodka in čistega dohodka oziroma o načinu in kraju zadovoljevanja svojih skupnih in osebnih potreb glede na kraj bivanja oziroma dela, kar zahteva dosledno uveljavljanje domicilnega principa financiranja skupnih potreb, vključno z upoštevanjem solidarnosti;
—	skupnih interesov na področju medobčinskega sodelovanja.
3.	člen
Vrl -h 'Vnoi tega dogo . nia se obvezujejo, da bodo skupno reševali naloge, ki jih bo potrebno v razdobju
1981—1985 uskladiti z nosilci planiranja izven ljubljanskega območja, da bi na ta način zagotovili stabilen in usklajen socialni in gospodarski razvoj tako v ljubljanski regiji, kakor v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru..
SKUPNI TEMELJI RAZVOJNIH USMERITEV
4.	člen
Skupni temelj razvojnih usmeritev za celotno območje udeležencev tega dogovora bodo dopolnjeni po oblikovanju dolgoročnega razvojnega koncepta posameznih dejavnosti, ki bo opredeljen kot integralni del dolgoročne zasnove poselitve Slovenije.
5.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo prek poslovne In. kreditne politike Ljubljanske banke — združene ban- '• ke, Ljubljanske banke — Gospodarske banke Ljubljana, Ljubljanske banke — stanovanjsko komunalne banke Ljubljana, Beograjske banke — TB Ljubljana, Jugobanke —N TB Ljubljana in drugih bank dajali prednost tistim razvojnim programom, ki bodo, poleg kriterijev prestrukturiranja gospodarstva iz dogovorov o temeljih družbenega plana za obdobje 1S81—1935 SR Slovenije in mesta Ljubljane, izpolnjevali še naslednje zahteve:
1.	Delež proizvodnje za znanega odjemalca mora znašati v proizvodnji polizdelkov najmanj 75°/o. V ta namen mora nosilec programa skleniti z odjemalci ustrezne dolgoročne samoupravne sporazpme.
2.	Investicijski načrti s predračunsko vrednostjo pod 50 mio dinarjev, ki v skupnem številu ne presegajo 100 zaposlenih, se morajo prednostno locirati v krajih, ki izkazujejo največje možnosti zaposlovanja oziroma od koder se delavci dnevno vozijo na delo v drug kraj.
6.	člen
Pri vrednotenju proizvodnih in investicijskih programov v industriji bodo udeleženci upoštevali naslednje minimalne zahteve oziroma omejitve:
1. Minimalni zahtevi glede ustvarjanja višjega dohodka ustreza proizvodni oziroma investicijski program, ki zagotavlja letni dohodek na delavca najmanj v višini 400.000 din, izraženo v cenah iz leta 1979, in 0,30 din dohodka na uporabljeni dinar inve-
>
sticijskih sredstev, upoštevajoč stopnje sredstev za reprodukcijo v višini najmanj 14,5 “/o.
2.	Novi proizvodni programi oziroma investicijski načrti izpolnjujejo minimalne zahteve kriterija izvozne usmerjenosti, če predvidevajo vsaj 40 %> svoje proizvodnje za izvoz in pozitivni plačilno-bilančni učinek, pri čemer se šteje:
a)	kot devizni priliv:
—	devizni prihodek, dosežen s prodajo proizvodov in storitev na tujem trgu (ZR 1979 — AOP 020),
—	devizni prihodek, dosežen iz skupnega dela in poslovanja oziroma soudeležbe na tujem trgu (ZR 1979 — AOP 026),
—	devizni prihodek, dosežen s poslovanjem obratov oziroma podjetij naših OZD v tujini (033),
—	sprejete obresti in odplačane terjatve za dane kredite tujini (anuitetni plan odplačil),
b)	kot devizni odliv:
—	devize za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov za tekoče vzdrževanje, storitve . in druga neblagovna plačila (samoupravni sporazum SISEOT),
—	devize za uvoz opreme in rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje (samoupravni sporazum SISEOT),
—	devize za izplačilo anuitet (glavnice in obresti) za najetje kredita (anuitetni plan odplačil),
—	transfer dobička tujim partnerjem, ki se izplača na račun izven Jugoslavije.
Minimalne zahteve izvozne usmerjenosti zadovoljujejo tudi investicijski programi oziroma projekti, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin in osnovnih prehrambenih proizvodov (kruh, predelavo mleka, olja in masti ter predelane ribe). Pri teh programih mora biti izpolnjen pogoj, da devizni odliv ne sme biti večji od polovice vrednosti nove proizvodnje.
3.	Proizvodni oziroma investicijski' programi izpolnjujejo minimalne zahteve kriterija ražvojnoteh-nološke intenzivnosti, če ustrezajo eni izmed naslednjih dveh skupin zahtev:
a)
—	delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih predvideva program oziroma načrt, je vsaj 80%;
—	investicijski načrt oziroma proizvodni program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 3 % od planiranega bruto dohodka;
b)
—	delež delavcev z visoko in višjo strokovno izo-orazbo znaša vsaj 15 % skupnega števila predvidenih zaposlenih delavcev;
—	program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 6% od planiranega bruto dohodka (dohodek povečan z amortizacijo po minimalnih stopnjah).
4.	Proizvodni oziroma investicijski program ustreza kriteriju smotrne rabe energije, če predvidena poraba energije ne presega 0,3 Tera Joule (= 1012 Joule) na milijon din bruto dohodka.
5.	Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalne rabe osnovnih uvoznih in na
jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin, če njihova skupna poraba ne presega 0,8 dinamih enot na denarno enoto bruto dohodka.
6.	Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalnega zaposlovanja,-če predvidena proizvodnja ne zahteva več kot 2 delavca v bazični industriji oz. ne več kot 6 delavcev v predelovalni industriji na 10 milijonov din vrednosti investicij v opremo. Navedene zahteve se poostrijo ali ublažijo s korektivnim faktorjem, izračunanim na podlagi deleža kmečkega prebivalstva v celotnem prebivalstvu po občinah: Cerknica 0,947, Domžale 0,538, Grosuplje 1,279, Kamnik 0,702, Kočevje 0,277, Kranj 0,561, Litija 1,262, Ljubljana Bežigrad 0,080, Ljubljana Center 0,000, Ljubljana Moste-Polje 0,168, Ljubljana Šiška 0,108, Ljubljana Vič-Rudnik 0,474, Logatec 0,954, pibnica
I,	072, Škofja Loka 0,454.
7.	Prostorsko-ekološke zahteve oziroma omejitve so naslednje:
— Kmetijskih zemljišč L kategorije ni moč uporabiti za stavbna zemljišča. Izjema so lahko industrijske cone, stanovanjska zazidavp z gostoto nad 250 stanovalci na ha ter infrastrukturni objekti in naprave, če za to ni mogoče uporabiti drugih površin in če jih vključujejo družbeni plani občin.
— Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati, če z njim ni mogoče zagotoviti, da vrnjeng tehnološka voda ne bi bila slabša od
II.	kakovostnega razreda in če predvideva uporabo pitne vode za tehnološko vodŽ. Za izjema se šteje, če tehnološko pogojena uporaba pitne vode ne presega 500 m2 na milijon din bruto dohodka.
— Nove proizvodne objekte, katerih škodljivim vplivom se ni moč izogniti in kateri povzročajo prekomerne prometne obremenitve, je moč graditi v industrijskih conah izven naselij, vendar pod pogojem, da največ 1/4 predvidenih zaposlenih potrebuje več kot 1/2 ure vožnje na delo z javnim prometnim sredstvom ali je njihovo bivališče odaljeno'-Več kot, 20 km, merjeno po prometnicah.
Gornjo mejo škodljivosti vplivov na okolje določajo: zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75), odlok o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku (Uradni list SRS, št. 12/76), odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Uradni list SRS, št. 3/77), uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja vode (Uradni list SRS, št. 22/76), zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z oljem (Uradni list SFRJ, št. 60/73), zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76), odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 3/77).
Temeljne banke združene v Ljubljansko banko — združeno banko, LB — Združena banka, Jugobanka — TB Ljubljana, Beograjska banka — TB Ljubljana in druge banke zagotavljajo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov tak sistem vrednotenja kazalcev za ocenjevanje industrijskih investicijskih programov, ki daje posameznim kriterijem naslednje deleže: raz-vojno-tehnološka . intenzivnost — 30%, izvozna usmeritev -- 30%, dohodek in racionalizacija poslovanja — 30%, racionalna raba enegije in surovin — 10%. Za programe, ki v enaki meri zadovoljuieio kriteriie-
imajo prednost organizacije, ki zagotavljajo* večjo udeležbo lastnih ali združenih sredstev od predpisane.
7.	člen
Za presojo prostorske lokacije novih investicijskih projektov na ljubljanskem območju ter za usklajevanje, glede na lokacijske produkcijske faktorje, bodo udeleženci upoštevali naslednje kriterije:
—	obseg obstoječih kapacitet glede na potrebe in surovinsko zaledje ljubljanskega območja, upoštevajoč razvojne usmeritve SR Slovenije;
—	stanje in razvojne možnosti infrastrukturne opremljenosti mikrolokacije;
—	obseg In struktura zaledja delovne sile z upoštevanjem migracijskih gibanj;
—	racionalno rabo prostora ob integralnem načrtovanju razvoja na celotnem ljubljanskem območju;
—	enakomeren razvoj proizvajalnih sil ter izenačenje življenjskih in delovnih pogojev v celotni regiji;
—	varovanje okolja.
8.	člen
V cilju preprečevanja ekstenzivnih posegov v naravo, bodo udeleženci pri lociranju industrije gradbenega materiala upoštevali bližino surovinskih , nahajališč (pesek, prod, kamen itd.) ter zagotovili skupna vlaganja v infrastrukturne objekte in sanacijska dela.
9.	člen
Udeleženci bodo zagotavljali pogoje uresničevanja usmerjene stanovanjske izgradnje za znanega kupca, upoštevajoč smotrno prostorsko razporeditev v cilju zmanjševanja oddaljenosti med krajem bivanja in dela: Istočasno bodo pospeševali oblikovanje poslovno-planskih skupnosti za izgradnjo celovitih stanovanjskih sosesk, ki bodo vključevale izvajalce in bodoče uporabnike ne glede na občinske meje. Obenem bo stanovanjska izgradnja sledila planirani rasti prebivalstva in zaposlovanja v obdobju 1981—1985.
10.	člen
Udeleženci bodo na področju stanovanjske gradit-ve uveljavljali dolgoročno planiranje ter zagotovili neposreden vpliv uporabnikov stanovalcev v celotnem procesu načrtovanja in graditve, kar bo omogočilo uveljavljanje njihovih potreb. Stanovanjsko graditev bodo usmerjali tudi na gradbeno zahtevnejše površine, kar bo prispevalo k varovanju kvalitetnejših kmetijskih zemljišč ter pogojevalo prehod na enotna obračunska območja z dogovorjenim prelivanjem zemljiške rente in selektivnim obremenjevanjem glede na kvaliteto lokacije, kar bodo udeleženci podrobneje opredelili do konca leta 1981.
11.	člen
Udeleženci bodo zagotovili izvajanje enotno dogovorjene stanovanjske politike z vključevanjem skupnih vlaganj v spremljajoče dejavnosti nastajajočih novih sosesk ter pri tem dosledno uveljavljali sistem družbeno usmerjene stanovanjske graditve. Pri prenovi starih stanovanjskih območij pa bodo do konca leta 1981 poenotili postopke ter oblikovali usklajene kriterije za načrtovanje, organizacijo in izvajanje prenove v povezavi z obnovo in revitalizacijo kulturnozgodovinskih spomenikov, varovanjem še nepozidanih
površin ter optimalnega vrednotenja družbene in komunalne infrastrukture.
12.	člen
Agroživilstvo bo vzporedno s pospešenim usposabljanjem kmetijskih zemljišč na celotnem ljubljanskem območju povečevalo vzrejo živine, proizvodnjo in stopnjo predelave kmetijskih pridelkov, predvsem mleka in mesa ob hkratni povezavi z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi proizvajalci (povečanje prireje sladkovodnih rib v dolini Krke, naložbe v morski ribolov, pridelovanje zelenjave na Primorskem, razširitev plantaž za pridobivanje zimske zelenjave in mandarin v dolini Neretve, pospeševanje čebelarstva itd.).
13.	člen
Udeleženci bodo do 30. 6. 1981 oblikovali skupne samoupravno interesno skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva in preskrbo potrošnih središč s prehrambenimi proizvodi za območje občin ljubljanske regije, v okviru katere se bodo porabniki in izvajalci dogovorili o:
—	enotni kmetijsko-zemljiški politiki;
—	koordiniranem in usklajenem, dolgoročno usmerjenem, agroživilskem proizvodnem programu;
—	koordiniranih in usklajenih vlaganj v proizvodnjo, predelavo in zalogo hrane;
—	reševanju vprašanj kmetij na hribovitih območjih.
14.	člen
Udeleženci bodo združevali sredstva za preskrbo in pospeševanje kmetijstva na območju občin ljubljanske regije z namenom, da se:
—	ustvarijo pogoji za dolgoročno, urejeno in stabilno preskrbo z živili v vseh potrošnih središčih ljubljanskega območja;
—	zagotovijo materialni pogoji za pospeševanje kmetijske proizvodnje v prirodnem zaledju potrošnih središč ljubljanskega območja;
—	poenotijo način stimuliranja kmetijske proizvodnje ter višine intervencij za potrebe preskrbe z živili na celotnem območju.
15.	člen
Za zagotovitev osnovnih intervencijskih potreb v, skladu s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), bodo udeleženci zagotovili intervencijska sredstva, katerih višina in viri bodo posebej dogovorjeni.
Poleg sredstev iz 1. odstavka tega člena bodo udeleženci zagotovili za potrebe preskrbe potrošnih središč še polovico zbranih sredstev od prometnega davka na alkoholne pijače ter polovico zneska od zbranih kazni za gospodarske prestopke agroživilskih organizacij združenega dela.
Udeleženci bodo namenili za preskrbo potrošnih središč' tudi dogovorjene morebitne dodatne prispevke pri prodaji tistih živil, katerih potrošnjo se ne želi povečevati (južno sadje, alkoholne pijače itd.). Dopolnilni vir sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje pa bodo deleži od prodaje kmetijskih zemljišč, ki jih za te namene v svojih programih predvidijo SIS za urejanje zemljišč.
Intervencijska sredstva so nepovratna, prioriteto pri njihovem koriščenju za investicije pa imajo sovlagatelji, ki zagotavljajo redno preskrbo z živili na pod-
4
lagi dolgoročnih sovlagateljskih dohodkovnih odnosov.
16.	člen
V	skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, družbenimi plani in plani SIS za preskrbo potrošnih središč in pospeševanja kmetijstva, se uporabljajo:
a)	sredstva za preskrbo potrošnih središč za naslednje namene:
—	pokrivanje morebitne negativne razliKe med stroški poslovanja in uveljavljeno prodajno ceno pri strateško pomembni družbeno organizirani kmetijski proizvodnji v TOZD in skupnostih kmetov;
—	delno izravnavanje negativnih razlik med normalnimi proizvodnimi cenami in morebitno nižjo uveljavljeno prodajno ceno pri poglavitnih živilskih izdelkih (meso, mleko, olje, sladkor ipd.), zaradi nestabilnih tržnih razmer ali administrativnih ukrepov;
—	oblikovanje najnujnejših rezerv živil v OZD, zadolženih za preskrbo potrošnih središč (moka, olje,, sladkor, meso, mlečni izdelki ipd.);
—	sofinanciranje tistih investicijskih programov, ki največ prispevajo k redni oskrbi potrošnih središč z živili, katerih realizacija pa je ogrožena, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali nezadostnega neposrednega interesa;
b)	sredstva za pospeševanje kmetijstva za naslednje intervencijske namene:
—	sofinanciranje pospeševalnih služb v kmetijskih zavodih, organizacijah in drugih pospeševalnih ustanovah;
—	diferencirano regresiranje nabave mineralnih gnojil, kvalitetnih semen, plemenske živine ter osemenjevanje v skladu z zastavljenimi reprodukcijskimi cijeli in proizvodnimi pogoji.
17.	člen
Samoupravna interesna skupnost za preskrbo potrošnih središč in pospeševanje kmetijstva, upoštevajoč načela 14. člena ter v 16. členu opredeljene namene uporabe sredstev:
—	samostojno sprejema program in izvaja potrebne ukrepe;
—	posreduje udeležencem letna poročila o opravljenih intervencijah ter letne in srednjeročne plane intervencijskih posegov;
obravnava in zavzema stališča do vseh pripomb, predlogov in pobud udeležencev;
—	oblikuje za celotno območje koordinacijsko telo, ki medsebojno usklajuje programe in tekočo aktivnost ter pripravlja predloge za financiranje skupnih pospeševalnih akcij.
18.	člen
Razvojne usmeritve gozdarstva bodo zasledovale povečanje donosov ob istočasni krepitvi večnamemb-nosti gozdov ter zagotavljanju surovinskega potenciala uporabnikov lesnih asortimentov.
Usklajevanje primarne predelave lesa se bo izvajalo v okviru gozdno gospodarskih območij. Udeleženci bodo zagotavljali surovine za večji izvoz končnih lesnih izdelkov ter pri tem omejili izvoz nepredelanih lesnih artiklov.
19.	člen
V	naslednjem srednjeročnem obdobju se bo obseg etatov in gozdnih asortimentov oblikoval na podlagi gozdno-gospodarskih načrtov, ki predvidevajo določen
porast na ljubljanskem in kočevskem območju, dočimje na območju občine Cerknica predvideno določeno znižanje etatov. Naložbe v gozdno-biološko reprodukcijo ter v gradnjo gozdnih cest bodo v obsegu gozdnogospodarskih načrtov, povečane z dodatnimi viri na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov.
20.	člen
Udeleženci bodo do konca leta 1981 zaključili samoupravno sporazumevanje oziroma dogovarjanje o obveznosti, nosilcih in programih nadaljnjega razvoja rekreacij sko-turističnih centrov:
— Ljubljanski grad (mesto Ljubljana, občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik);
— Grad Krumperk s širšo okolico, Velika Planina, Krvavec, Volčji potok (mesto Ljubljana, občine: Domžale, Kamnik, Kranj, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Lub-lana Vič-Rudnik, Škofja Loka);
— Zbiljsko jezero, Sora, Starih vrh, Soriška planina (mesto Ljubljana, občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Škofja Loka, Kranj);
— Rovte, Zaplana, Ulovka, Bistra (mesto Ljubljana, občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Vrhnika);
’— Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, grad Sriežnik, Bloke, Slivnica, Rakitna, (mesto Ljubljana, občine: Cerknica, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik);
—' Velika gora, dolina Krke, dolina Kolpe, Kočevski rog (mesto Ljubljana, občine: Kočevje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik);
-- Polhograjski dolomiti (mesto Ljubljana, občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Škofja Loka);
— Dobrepolje, Polževo (mesto Ljubljana, občine: Grosuplje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik) ;
— Dole pri Litiji, Polšnik, območje gradu Bogen-šperk in Vač (mesto Ljubljana, občine: Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik);
— Povodje Ljubljanice (mesto Ljubljana, občine: Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Vrhnika);
— Krajinski park Zajčja dobrava, Pugled, dolina Besnica in Posavje (mesto Ljubljana, občina Moste-Polje);
— Šmarna gora in Rašica (mesto Ljubljana, občine:	Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje,
Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Center, Domžale, Kamnik).
Na hribovitih in odmaknjenih območjih bodo udeleženci s posodabljanjem cestnih pristopov in ugodnejšimi kreditnimi pogoji pospeševali razvoj kmečkega in izletniškega turizma.
Udeleženci bodo omogočali gradnjo počitniških hiš oziroma naselij samo na podlagi potrjene urbanistične dokumentaciie ter izvedli oostonek za od-
»tranitev objektov, postavljenih ali zgrajenih brez dovoljenja upravnega organa.
21.	člen
Za učinkovitejši nastop na tujih tržiščih bodo udeleženci prek Gospodarske zbornice do konca leta 1981 povezali razdrobljeno zunanjetrgovinsko mrežo, združili posamična predstavništva v tujini ter s tem odpravili nelojalho konkurenco in prispevali k učinkovitejšemu poslovanju in zmanjšanju stroškov.
22.	člen
* V skladu z oblikovanjem sistema poselitve ter omrežja centralnih krajev v okviru dolgoročnega prostorskega razvoja SR Slovenije bodo udeleženci izpolnjevali mreže trgovinskih centrov osnovne in specializirane oskrbe z ustreznimi skladišči.
23.	člen
Mesto Ljubljana ter občini Šiška in Skot j a Lok* bodo do konca marca 1981 opredelili skupne potrebe in obveznosti pri graditvi skladišč živil pri Godešiču.
24.	člen
Z ustrezno politiko pri pridobivanju delovnih prostorov in s celotnimi razvojnimi programi bodo udeleženci pospeševali združevanje osebnega dela z zasebnimi sredstvi z združenim delom v razne oblike kooperacije in sodelovanja, kar bo stimuliralo hitrejši in učinkovitejši razvoj drobnega gospodarstva kot komplementarne dejavnosti industrije. .Obenem se udeleženci zavezujejo, da bodo usklajeno razvijali servisne mreže za proizvode strojne in elektro industrije, zlasti cestnih vozil, kmetijske mehanizacije in gospodinjskih strojev. Pri tem bodo udeleženci posebej omogočali različne oblike vključevanja v drobno gospodarstvo delavcev na začasnem delu v tujini.
25.	člen
Udeleženci bodo v okviru svojih pristojnosti prispevali k funkcionalni povezanosti vseh vrst prometa. Upoštevajoč že znane in bodoče učinke energetske krize bodo razbremenili ceste 'težkega tovora s preusmeritvijo na železnice ob istočasni usposobitvi železniških zmogljivosti za prevzem dodatnih tovorov. Uresničevanje take opredelitve sloni na dogovorjeni politiki v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, tako da se:
—	izkoristijo vse prednosti integralnega transporta,
—	navežejo gospodarske dejavnosti, ki povzročajo težak oziroma masovni tovorni promet na železnico prek industrijskih tirov;
—	ob zasnovi industrijskih con upošteva nujnost navezave na železnico;
—	v javnem prevozu potnikov izkoristijo obstoječe železniške zmogljivosti na podlagi usklajenega programa, osnovanega na študiju o potniškem prometu oziroma pospešujejo javni avtobusni promet v krajih, ki so slabo prometno povezani.
26.	člen
V SIS za železniški in luški promet SR Slovenije bo do konca leta 1981 končano dogovarjanje o načinu financiranja in obsegu naložb za naslednje investicije v železniško infrastrukturo na ljubljanskem območju:
—	določitev poteka trase in opredelitev nalog v zvezi s hitro tranškontinentalno železnico;
—	izdelava investicijske dokumentacije za drugi tir na odseku Jesenice—Ljubljana ter obvozne proge
.aze—Vižmarje—Dolgi most;
—	pridobitev dokumentacije za začetek realizacije vozlišča v sklopu izgradnje nove železniške in avtobusne postaje Ljubljana;
—	dokončanje izgradnje kontejnerskega terminala v Mostah;
—	pričetek izgradnje izvennivojskega priključka za Zidani most na ranžirni postaji Zalog;
—	usposobitev železniške proge Grosuplje—Kočevje za hiter potniški promet;
—	posodobitev tovornega skladišča v Mostah;
—	posodobitev prekladalne mehanizacije in voznega parka;
—	osredotočenje vzdrževalno-proizvodnih objektov v centralnih obratih v Mostah.
27.	člen
Udeleženci se bodo do konca leta 1981 v okviru Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije in SIS za gradnjo cest Ljubljana dogovorili o prioritetnih nalogah na področju izgradnje, rekonstrukcije in posodabljanja naslednjih cestnih odsekov:
—	severna ljubljanska obvoznica na odseku Titova—Celovška cesta,
— Ljubljana—Litija—Zagorje,
— Litija-cesta Ljubljana—Zagreb,
— Ljubljana—Vrhnika—Logatec,
— Ljubljana—Mengeš—obvoznica Brnik,
— Ljubljana—Šentjakob—Dragomer—Domžale	v
smeri proti Štajerski,
— Vrhnika—Podpeč mimo Bistre,
— Škofja Loka—Žiri—Logatec—Rakek,
— Novomeška cesta na odseku Kočevje—Dvor,
— Crnomeljska cesta na odseku Livold—Brezovica,
— Obkolpska cesta na odseku Mirtoviči—Osilnica,
—	cestne povezave med regionalnima cestama Škofljica—Radohova vas—Novo mesto in Grosuplje—: —Mlačevo—Krka.
Republiška skupnost za ceste bo v skladu s sprejetimi mednarodnimi sporazumi in pogodbami dokončala odsek avtoceste Naklo—Ljubljana.
28.	člen
Udeleženci soglašajo s pripravo dokpnemaeije za izgradnjo letališkega potniškega terminala (pristaniška stavba s pripadajočimi manevrskimi površinami, komunalno ureditvijo' in parkirnimi prostori (na južni strani vzletno-pristajalne steze letališča Brnik, kakor tudi z izgradnjo priključka na avtocesto Naklo—Kranj —Ljubljana ter s priključitvijo terminala na regionalno cestno omrežje.
Udeleženci soglašajo, da Aeroklub Ljubljana, ob sodelovanju izvršnih svetov Skupščine mesta Ljubljane ter skupščin občin Ljubljana Vič-Rudnik in Vrhnika pridobi dokumentacijo za izgradnjo novega športnega letališča pri Brezovici in spremljajočih objektov.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Skupščina občine Ljubljana Rudnik in Skupščina občine Vihnika bodo za izgradnjo športnega letališča usklajevali svoje potrebe v okviru izdelanih družbenih planov in pri tem iskali najustreznejše prostorske rešitve.
29.	člen
Za razširitev PTT mreže, posodobitev poslovanja z vključitvijo sodobne mehanizacije in avtomatizacije, povečanje zmogljivosti in prehod na avtomatizacijo telefonskega prometa, povezavo s koaksialnimi visokofrekvenčnimi impulznokodnimi in radiorelejskimi mnogokanalnimi sistemi, povezavo s telefonskimi priključki osamljenih zaselkov v hribovitih predelih, bodo udeleženci do konca leta 1981 uskladili pogoje za uresničitev v okviru SIS PTT prometa dogovorjenih naslednjih objektov in- naprav medobčinskega pomena:
—	poslopje za glavno avtomatsko telefonsko centralo (GATC), telekomunikacije in PTT servis v Ljubljani,
— Medkrajevni kabli za povezavo GATC z vozlišči Grosuplje, Vrhnika in Medvode,
—	prenosni visokofrekvenčni sistemi za povezavo GATC z vozliščnimi avtomatskimi telefonskimi centralami (VATC) Kočevje, Grosuplje, Cerknica, Kamnik, Medvode, Logatec, Sodražica in Loški potok,
—	telefonske naprave za novo GATC in razširitev vozliščnih avtomatskih telefonskih central Medvode, Cerknica, Grosuplje, Kamnik, Kočevje in Vrhnika, \
—	telefonske večkanalne naprave z razširitvijo končne avtomatske telegrafske centrale.
30.	člen
Udeleženci bodo uskladili srednjeročni plan graditve distribucijskih naprav srednje in nizke napetosti ter se do konca leta 1981 v okviru SIS Elektrogospodarstva na preskrbovalnem področju Elektro Ljubljana in Elektro Kočevje dogovorili o višini prispevka sofinanciranja s strani uporabnikov, kadar le-ti povečujejo odjem na distribucijskem omrežju.
Pri tem pa si bodo udeleženci prizadevali za enotno politiko financiranja visoko in nizko napetostnega omrežja ter transformacijskih postaj na območju, ki ga pokrivajo Elektro Ljubljana okolica, Elektro Ljubljana mesto in Elektro Kočevje.
31.	člen
Za ugotovitev povečanih potreb po električni energiji v skladu s 7,3 "/o letnim porastom porabe, se bodo udeleženci skupno z uporabniki in proizvajalci električrie energije do konca leta 1981 dogovorili v okviru SIS Elektrogospodarstva o višini in o načinu združevanja sredstev za izgradnjo proizvodnih, prenosnih in distribucijskih objektov ter za razširitev tistih objektov primarne energije, ki so potrebni za povečano proizvodnjo električne energije.
Udeleženci bodo v okviru samoupravnega sporazuma o planu graditve elektroenergetskih objektov za obdobje 1981—1985 sprejeli tudi program sanacije obstoječih distribucijskih naprav ter omrežja - srednje in nizke napetosti tako, da bodo postopoma zagotovljeni dobavni pogoji v dogovorjenih tolerancah.
32.	člen
Za povečanje proizvodnje električne energije udeleženci soglašajo z dokončanjem priprav za izgradnjo hidroelektrarn na reki Savi, izgradnjo termoelektrarne — toplarne Ljubljana II (50 MW) do leta 1982 in termoelektrarne — toplarne Dolsko (120 MW) do leta 1986, ter z raziskavo možnosti za uporabo nuklearne energije, ki bo dolgoročno reševala
energetske potrebe ljubljanske regije in prispevala pomemben delež k izboljševanju energetske situacije v Sloveniji. Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije pa bodo proučila možnosti in pripravila predlog programa izgradnje, manjših hidroelektrarn.
33.	člen
Za izboljšanje preskrbe z električno energijo iz oddaljenejših proizvodnih sistemov udeleženci ugotavljajo potrebo po ojačitvi dvosistemskega 380 KV daljnovoda Ljubljana—Krško in Ljubljana—Kranj ter dvosistemskega 110 KV daljnovoda . Ljubljana*-Litija in Grosuplje—Novo mesto, kakor tudi po povečanju transformacije 220/110 v RTF Ljubljana-Be-ričevo, kar vse bo prispevalo k povečanju zanesljivosti prenosnega omrežja.
I '
34.	člen
Skladno s potrebami za večji odjem električne energije ter na podlagi zahtev osnovnega in rezervnega napajanja udeleženci soglašajo s povečanjem kapacitet v obstoječih RTF 110/10 do 20 KV s pripadajočimi napajalnimi 110 KV daljnovodi ter z izgradnjo naslednjih RTF:
a)	RTF 110/10 KV:
— Ljubljana Bežigrad (začetek gradnje v letu 1980),
— Ljubljana Moste-Polje (povečana transformacija),
— Ljubljana Gunclje, Ljubljana Fužine,
— Ljubljana Gameljne,
b)	RTF 110/20 KV:
— Sodražica,
— Ribnica I,
— Kočevje,	\
— Kamnik,
— Domžale (povečanje transformacije),
— Črnuče,
— Grosuplje (povečanje transformacije),
c)	RTF 110/20 KV:
— Litija, Ivančna gorica,
35.	člen
Za zagotovitev ustreznih napetostnih, razmer in stalnost dobave električne energije na srednje in nizkonapetostnem nivoju, udeleženci ugotavljajo potrebo po povečanju 'števila transformatorskih postaj, ojačanju in oblikovanju srednjenapetostne mreže tako, da bo možno dvostransko napajanje, ter po rekonstrukciji enofaznega oziroma trifaznega nizkonapetostnega omrežja. Pri tem bodo udeleženci predvideli možnosti izkoriščanja lokalnih virov električne energije.
36.	člen
Z ozirom na ocenjene možnosti dobav do leta 1985 bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju lahko koristili zemeljski plin le podpisniki samoupravnega sporazuma za realizacijo gazifikacije Slovenije. Vsi drugi interesenti, vključno s široko potrošnjo pa se bodo priključili na omrežje zemeljskega plina po letu 1985. Zato bodo usklajevali svoje interese prek samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin, ki bo v naslednjem srednjeročnem obdobju pripravila dokumentacijo za postavitev rezervoarjev za tekoči plin ter naprav za utekočinjenje, skladiščenje in ponovno uplinjenje zemeljskega plina z rezervoar-
ji za utekočinjeni plin. Le na ta način bo možno zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom na celotnem ljubljanskem območju.
37.	člen
Udeleženci soglašajo, da se prične ekonomsko utemeljena oskrba manjših izvenmestnih stanovanjskih naselij z lokalnimi plinarnami preko sistema cestnega omrežja pri strnjeni zazidavi z najmanj 1500 stanovanjskimi enotami. Manjše zaselke in individualne hiše pa bo še naprej najbolj ekonomično oskrbovati s tekočim plinom v kontejnerjih in jeklenkah.
38.	člen
Za obrambo pred poplavami in zavarovanje gospodarsko pomembnejših zemljišč udeleženci dajejo prednost v planu območne vodne skupnosti predvideni regulaciji 24 km vodotokov (Save, Ljubljanice, Malega grabna, Glinščice, Zgornjega Galjevca, Kamniške Bistrice, Podgrada, Bele in Hribskega potoka) ter izgradnji vodnih akumulacij: Podgorica pri Ribnici, Zerovnik na Gradaščici, Dolič na Pšati, Podlomjčica in Veliki potok pri Grosupljem. Za izvedbo hidromelioracijskih del na 1200 ha zamočvirjenih zemljišč pa udeleženci soglašajo s potrebno predhodno regulacijo 18 ha vodotokov, in sicer: Rače pri Krum-perku (Domžale), Podlipščice (Vrhnika), Šujice pri Horjulu (Lj. - Vič-Rudnik) ter območje Smartna pri Litiji.
Regulacije vodotokov morajo biti usklajene z ekološkimi, krajinsko-oblikovalskimi, estetskimi ter rekreacijskimi načrti. Pri regulaciji reke Save pa je potrebno upoštevati visok vodni nasip na levem bregu ob predvideni industrij sko-energetski coni Vi-dem-Dolsko.
39.	člen
Za izboljšanje stanja najbolj onesnaženih vodotokov (III. in IV. kakovostni razred) udeleženci ugotavljajo potrebo po:
—	dokončanju gradnje centralnih čistilnih naprav v Domžalah, Kočevju in Logatcu;
—	izgradnji centralnih čistilnih naprav za naselja: Ivančna Gorica, Litija, Ribnica, Šmarje in Šentvid pri Stični, Vrhnika;
—	sanacija farm v Ihanu, Stični in Mlaki (Kočevje);
—	realizacija predčiščenja po dogovorjenem prioritetnem redu v industrijskih obratih v Domžalah, Gabrovki, Kamniku, Litiji, Ljubljani, Medvodah, Vrhniki.
40.	člen
Udeleženci soglašajo z izvajanjem prednostnih vodnogospodarskih ukrepov za trajno varovanje pomembnejših virov pitne vode v vseh občinah s posebnim poudarkom na kraškem predelu občin: Cerknica, Grosuplje, Kočevje, Logatec, Ribnica, Vrhnika, kakor tudi z ukrepi za zavarovanje in bogatenje ljubljanske podtalnice ter s pripravami z-a črpanje podtalnice na Sorškem polju, Ljubljana, Kranj in Škofja Loka bodo do konca leta 1981 s samoupravnim sporazumom podrobneje opredelili sodelovanje, obveznosti ter način priprave in črpanje vode na Sorškem polju.
41.	člen
Za odpravo poplav, oskrbo s pitno in tehnološku vodo, izrabo vodne energije ter vodnih površin za šport in rekreacijo udeleženci ugotavljajo potrebo po
proučitvi kompleksne vodnogospodarske rešitve povodja Ljubljanice, vključno z zajezitvijo dela ali celotnega Cerkniškega jezera, akumulacijo na Planinskem polju in razdelitvijo voda izvirom Malni s kraško-obalnim območjem.
42.	člen
Udeleženci soglašajo s pripravo voanogospouai-ske rešitve ljubljanskega barja, ki pogojuje usposo-dobitev za kmetijsko proizvodnjo 16.000 ha gospodarsko manj vrednih površin in zajema: izgradnjo akumulacij na hudourniških potokih Barja, ureditev centralnega barjanskega sistema od vodnikov, vzpostavitev stabilnih nivojev talnih voda ter sistema rezervatov z ustreznimi ekološkimi in turistično-re-kreacijskimi kvalitetami.
43.	člen
Za učinkovitejše varstvo in smotrnejše oblikovanje okolja, zaščito in izboljšanje kvalitete zraka, talne vode, kmetijskih in zelenih površin bodo udeleženci do konca leta 1981 v posebnem samoupravnem sporazumu opredelili obveznosti za:
—	postavitev optimalnega sistema zbiranja, sortiranja, transporta, predelave in uporabe odpadkov,
—	izgradnjo centralne sanitarne deponije na Barju z objekti za sortiranje, komprimiranje, reciklažo, predelavo in neškodljivo uničevanje odpadkov;
—	ureditev odlagališča za posebne odpadke pri reaktorju v Podgorici;
—	pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije in pripravljalna dela za izgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu;
—	izbor in pripravo lokacije odlagališča strupenih snovi;
—	pripravo in izvedbo sanacijskih programov za aktivne in opuščene gramoznice, kamnolome, peskokope ali drugače degradirane krajinske vrednote;
—	pripravo novih lokacij za pridobivanje gramoza.
44.	člen
Udeleženci bodo zagotovili pogoje za oblikovanje mreže šol usmerjenega izobraževanja in njihovih dislociranih oddelkov ter organizacijskih enot v širšem ljubljanskem prostoru, dogovorjene v posebnih izobraževalnih skupnostih, kakor tudi usmeritve in smeri usmerjenega izobraževanja glede na kadrovske potrebe in materialne možnosti združenega dela.
S tem dogovorom udeleženci prevzemajo tudi obveznosti zagotavljanja pogojev svobodne menjave de-" la med izvajalci in uporabniki usmerjenega izobraževanja v širšem ljubljanskem prostoru.
45.	člen*
V prizadevanju, da bi delovni ljudje in občani uživali zdravstveno varstvo v obsegu, kvaliteti in organizaciji, ki bo zagotavljala njihovo socialno varnost in omogočila večjo delovno storilnost, bodo udeleženci do konca leta 1981 prek solidarnostnega združevanja in razdeljevanja sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti, zagotovili obseg zdravstvenega varstva do ravni, dogovorjene s samoupravnim sporazumom med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, ter sl prizadevali za združevanje sredstev in zagotavljanje zdravstvenega varstva po kraju stalnega bivališča uporabnikov.
Udeleženci, upravičeni do solidarnostno združenih sredstev, se obvezujejo:
1.	določiti najmanj enako prispevno stopnjo, kot jo imajo občinske skupnosti, ki sredstva ža solidarnost dajejo;'
2.	določiti prispevke uporabnikov (participacijo) najmanj v taki višini, kot so jih sprejele občinske skupnosti, Ki sredstva 2a solidarnost dajejo;
3.	da kadrovski in delovni normativi ne bodo ugodnejši od občinskih skupnosti, ki sredstva za solidarnost dajejo;
1	4. skupno dogovorili način oblikovanja višine
sredstev za osebne dohodke v ceni zdravstvenih storitev ter normative materialnih stroškov z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, ki sredstva za solidarnost dajejo;
5.	vrniti morebitne nastale presežke v sorazmerni višini občinskim skupnostim, ki sredstva za solidarnost dajejo;
6.	sredstva solidarnosti uporabiti v skladu s finančnim načrtom samo za potrebe za katere so bila dana;
7.	opraviti valorizacijo sredstev za zdravstveno varstvo v skupni porabi v taki višini, da bodo zadostila ciljem valorizacije v enaki meri, kot skupnosti,,, ki bodo sredstva solidarnostno združevale.
Navedeni kriteriji se smiselno uporabljajo tudi pri ostalih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti,, ki medsebojno vzpostavljajo odnose vzajemnosti in solidarnosti.
46.	člen
Za boljše vključevanje v ustrezne aktivnosti na en ali drug način prizadetih socialnih kategorij prebivalstva, bodo udeleženci poenotili' sistem evidentiranja socialno-varstvene problematike, razvili mrežo invalidskih delavnic pod posebnimi pogoji, koordinirali izgradnjo in zasedenost domov za starejše občane, organizirali skrbstvo za ostarele in osamljene občane na,redkeje naseljenih hribovskih predelih ter okrepili samoupravno organiziranost interesnih skupnosti socialnega varstva občin.
47.	člen
Za načrtno zadovoljevanje kulturnih potreb na vseh ravneh ter vpletanje kulturnega življenja v vse oblike družbene organiziranosti, bodo udeleženci poglabljali samoupravne odnose v občinah, usklajevali delovanje kulturnih skupnosti v povezavi z drugimi interesnimi skupnostmi, spodbujali izvirno domačo umetniško ustvarjalnost in močnejši pretok vrednot slovenske kulture s kulturami drugih jugoslovanskih in tujih narodov z vključevanjem v program ter koriščenje možnosti vseslovenskega Cankarjevega doma. Obenem bodo udeleženci opredelili možnosti skupnega usklajevanja pri financiranju oziroma svobodni menjavi dela med koristniki in izvajalci kulturnih dejavnosti. -
48.	člen
Udeleženci bodo skupno z izvajalci in uporabniki v okviru občinskih in mestne skupnosti otroškega varstva zagotovili pogoje za izvajanje programa o vključevanju vseh 6-letnih otrok v pripravo na šolo ter skupno načrtovali nove oddelke za vzgojo in varstvo otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju ‘'m. kjer bodo potrebe največje.
Udeleženci bodo do konca leta 1981 utrdili sofinanciranja vzgojno varstvenega programa za otroka vključene v vzgojnovarstvene organizacije v drugih občinah ter koordinacije pri urejanju problematike bivanja rejencev v rejniških družinah izven matične
o.bčine,
49.	člen
Za smotrno in racionalno zaposlovanje, ki bo pogojevalo višjo produktivnost dela, boljše življenjske pogoje in socialno varnost občanov, bodo udeleženci zagotovili pogoje za višjo kvaliteto sporazumevanja ih . dogovarjanja na področju kadrovske politike in zaposlovanja, upoštevajoč kadrovske potrebe kakor tudi posamezne sektorje vzgoje in izobraževanja.
Zato bo neobhodno uskladiti zaposlitvene bilance posameznih občinskih , skupnosti za zaposlovanje med seboj in v okviru regijske samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v smeri zmanjšanja dnevne migracije in višje stopnje rasti zaposlovanja v primestnih občinah.
*	50. člen
Udeleženci bodo prilagajali politiko zaposlovanja,, prekvalifikacije in dokvalificiranja postopnemu prehodu od delovno intenzivne na tehnično in tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, zlasti na področju kovinske, elektrotehnične, elektronske, kemične in farmacevtske industrije.
51.	člen
Udeleženci bodo zagotovili pri vseh družbenoekonomskih procesih tako organizacijo in prostorsko ureditev, da bi omogočala čim hitrejši prehod vseh dejavnikov iz mirnodobnega v vojno stanje,, uspešno in učinkovito vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora ter čim boljšo zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in naravnimi nesrečami. Mesto Ljubljana in ljubljanske občine bodo v posebnem dogovoru z izvenljubljanskimi občinami do konca leta 1981 opredelili postopke za evakuacijo in možnosti nastanitve določenih struktur prebivalcev Ljubljane na področju teh občin v izrednih razmerah.
52.	člen
Udeleženci bodo v posebnem dogovoru do konca leta 1981 opredelili medsebojne obveznosti, financiranje ter izhodišča za osnove in merila, na podlagi, katerih se s samoupravnimi sporazumi združena sredstva usmerijo, v skladu z usklajenimi programi ter potrebami za področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v posameznih občinah.
OSTALE PREDNOSTNE NALOGE
53.	člen
Udeleženci se bodo do 31. 3. 1981 dogovorili o zagotovitvi pogojev za pripravo celovitih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« ob sprotnem usklajevanju socialnega, ekonomskega in prostorskega vidika v vseh sestavnih delih.
Izdelovalci strokovnih gradiv pa se bodo povezali z vsemi nosilci planiranja in ustreznimi stro-kbvnimi službami v občinah ljubljanske regije v ciiju kompleksnega usklajevanja nadaljnjega razvoja preko dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih družbenih planov in urbanističnih načrtov občin v širšem ljubljanskem območju.
54.	člen
Za celovito in kvalitetno obveščenost delovnih udi in občanov, kar je eden bistvenih pogojev, za ustvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje, udeleženci zagotavljajo pogoje zajemanja in avtomatske 'obdelave podatkov ob vzpostavitvi enotnega sistema kvalitativnih kazalcev v občinah, prostoru in organizacijah.
Udeleženci zagotavljajo pogoje za enoten sistem reševanja materialnih, kadrovskih in ostalih vprašanj družbenega sistema informiranja in informacij-* sko-političnega tiska.
55.	člen
Z namenom, da se zagotovi izvajanje službe varstva arhivskega gradiva, ki je skupnega pomena za vse uporabnike, bodo udeleženci z ustreznim samoupravnim sporazumom opredelili in do 31. 3. 1981 sprejeli program ter financiranje dejavnosti zgodovinskega arhiva Ljubljane za obdobje 1981—1985.
56.	člen
Za, smotrnejše pridobivanje in koriščenje zemljišč za družbeno uporabo, udeleženci zagotavljajo pogoje za poenotenje sistema vodenja, dopolnjevanja in vzdrževanja prostorsko-urbanističnega arhiva.
57.	člen
Za poenotenje politike in reševanje problematike spomeniško zaščitenih območij in objektov, opredelitev spomenikov, arheoloških najdb, varstvenih režimov in nalog na področju varstva narave, bodo udeleženci zagotovili pogoje za poenotenje oziroma usklajeno delovanje spomeniško-varstvenih služb.
58.	člen
Za izboljšanje kvalitetne ravni pri nadzorovanju izvajanja predpisov in zakonodaje, zlasti na področju prostorske in zemljiške politike, bodo udeleženci, ki nimajo organiziranih lastnih inšpekcijskih služb, organizirali in delovno okrepili skupne inšpekcijske službe oziroma koordinirali delo teh služb.
59.	člen
Z učinkovitejšim delovanjem in izvajanjem enotne davčne politike, bodo udeleženci zagotovili pogoje za enotno organizacijo, modernizacijo in avtomatizacijo davčnih služb.
60.	člen
Udeleženci bodo uveljavili enotne kriterije sporazumevanja o temeljih plana krajevnih skupnosti, tako za temeljne organizacije združenega dela s sedežem v prizadeti krajevni skupnosti, kot za temeljne organizacije združenega dela s sedežem v drugi Oblini, v katere pa se delavci iz prizadete krajevne skupnosti dnevno vozijo na delo.
V letu 1981 bodo udeleženci zagotovili pogoje, da bodo temeljne organizacije združenega dela prispevale ustrezni delež iz osnove osebnih dohodkov (vir: sklad skupne porabe) za sofinanciranje komunalne infrastrukture v kraju bivanja svojih delavcev.
IZVAJANJE DOGOVORA
61.	člen .
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo pri T’seh' svojih planih, programih in načrtih ter pri vseh
nadaljnjih sporazumih upoštevali določila tega dogovora.
62.	člen
Uresničevanje nalog in izvajanje obveznosti iz tega dogovora bo spremljal odbor udeležencev. V odbor udeležencev delegirajo po enega člana izvršni sveti občinskih in mestne skupščine, medobčinski,svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega- območja in Skupnost občin ljubljanske regije.
V odbor udeležencev delegirajo .svojega člana tudi drugi udeleženci tega dogovora, kadar so na dnevnem redu zadeve s področja njihovega delovanja.
Člani odbora udeležencev iz drugega odstavka tega člena na prvi seji izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika, katerih mandat traja eno leto.
Tehnična opravila za odbor udeležencev opravlja Skupnost občin ljubljanske regije.
Naloge odbora so predvsem naslednje:
—	daje pobude za izvajanje aktivnosti za uresničevanje dogovorjenih nalog v okviru tega odgovora;
—	spremlja in analizira uresničevanje obveznosti udeležencev po tem dogovoru ter predlaga ustrezne ukrepe;
—	zbira in oblikuje predloge sprememb in dopolnitev dogovora;
—	proučuje možnosti pristopa novih udeležencev k dogovoru;
—	skrbi za ustrezno vključevanje elementov srednjeročnih prostorskih ter drugih zasnov razvoja za posamezna področja dejavnosti skladno s konceptom razvoja Slovenije;
—	redno obvešča udeležence o poteku dela na
skupno dogovorjenih raziskovalnih, planskih in drugih nalogah;	'
—	obravnava posamezna planska in druga gradiva za področje dveh ali več udeležencev v procesu oblikovanja ter o njih oblikuje svoja stališča, ki jih posreduje vsem udeležencem;
—	posreduje stališča udeležencev izbrani organizaciji za pripravo strokovnih analiz, študij, načrtov in drugih gradiv, oziroma usklajuje pripravo teli gradiv, če jih pripravlja več različnih organizacij;
—	opravlja še druge naloge, za katere ga pooblastijo udeležene! (npr. usklajevanje politike cen itd.).
KONČNE DOLOČBE
63.	člen
Udeleženci se obvezujejo dogovor postopno izgrajevati v skladu s potrebami .vzporedno z naknadnimi spoznanji o skupnih interesih razvoja. Zato lahko pristopijo k temu dogovoru tudi druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki v tem. pristopu vidijo možnosti za reševanje lastnih in skupnih razvojnih problemov.
64.	člen
Dogovor začne veljati za tiste udeležence, ki ga podpišejo z dnem podpisa njihovega pooblaščenega predstavnika. Spremembe in dopolnitve tega dogo-, vora pa so sprejete, ko jih pismeno potrdijo vsi udeleženci, ki so dogovor podpisali.
Z^p'	Udeleženci	Za člene št.	Udeleženci		Za člene št.
1. Izvršni svet Skupščine		29.	Poslovna skupnost za	
' mesta Ljubljane	vsi členi		plin	36, 37
2. Izvršni svet Skupščine		30.	Območna vodna skup-	
občine Ljubljana Beži-			nost Ljubljanica - Sava	38, 39, 40, 41, 42, 43
grad	vsi členi	31.	Območna vodna skup-	
3. Izvršni svet Skupščine			nost Gorenjske	40
občine Ljubljana Cen-		32.	Regionalna zdravstvena	
ter	vsi členi		skupnost	45
4. Izvršni svet Skupščine		33.	Regionalna skupnost za	
občine Ljubljana Mo-	vsi členi s pridržkom k		zaposlovanje	49 in 50
ste Polje	členom 15, 16 in 38			
5. Izvršni svet Skupščine	vsi členi s pridržkom k			
občine Ljubljana Šiška	členom 15, 16 in 38			
6.	Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
7.	Izvršni svet Skupščine občine Cerknica
8.	Izvršni svet Skupščine občine Domžale
9.	Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje
10.	Izvršni svet Skupščine občine Kamnik
11.	Izvršni svet Skupščine občine Kočevje
12.	Izvršni svet Skupščine občine Kranj
13.	Izvršni svet Skupščine občine Litija
14.	Izvršni svet Skupščine občine Logatec
15.	Izvršni svet Skupščine občina Ribnica
16.	Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka
17.	Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika
18.	Medobčinski svet Zveze sindikatov ljubljanske regije
19.	Skupnost občin ljubljanske regije
20.	Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja
21.	Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana
22.	Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunal-na banka
23.	SIS za preskrbo Ljubljane
24.	SIS gozdno gospodarskega območja Kočevje
25.	SIS gozdno gospodarskega območja Ljubljana
26.	SIS gozdno gospodarskega območja Postojna
27.	SIS za gradnjo cest Ljubljana
28.	SIS za PTT promet Ljubljana
vsi členi vsi členi vsi členi vsi členi vsi členi vsi členi
21, 26, 27, 28, 40, 44, 49, 51, 55, 62, 63, 64
vsi členi
vsi členi
vsi členi
21, 23, 26, 27, 28, 40, 41, 44, 49, 55, 62, 64
vsi členi
vsi členi vsi členi
vsi členi
2, 5, 6, 7, 11, i*, 40, 14, 15, 16, 17, 20, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 62, 63, 64 2, 5, 6, 7, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 20, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 62, 63, 64
12, 13, 14, 15, 16 in 17
18 in 19
18 in 19
18 in 19
27
29
LJUBLJANA
849.
Na podlagi’61. člena pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 20/80) je delavski svet TOZD KEL na svoji 17. redni seji in
8.	skupnem zasedanju z delegacijo uporabnikov dne
9.	februarja 1981 pod 2. točko dnevnega reda in Zbor delavcev na seji dne 27. februarja 1981 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana
1. člen
V sklepu o ceni Za dobavljeno toplotno energije iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana (Uradni list SRS, št. 25/80) se spremeni cena za dobavljeno toplotno energijo določeno v točki 1 in 2, prvega člena, tako da se glasi;
1.	Za odjemalce s pavšalnim obračunom
Povprečna prodajna zmesna cena	931,24 din^MWh
—	ogrevanje stanovanjskih
prostorov	893,99 din/MWb
—	ogrevanje poslovnih #
prostorov	968,55	din/MWh,
—	ogrevanje potrošne vode na 60° C
—	za gospodinjstva	65,10 din/m3
—	za ostale odjemalce	84,10 din'ms
2.	Cena za odjemalce s toplotnimi števci
Povprečna cena za variabilne stroške po števcu	823,87	din/MWh
—	ogrevanje stanovanjskih
prostorov	792,50	din/MWh
—	ogrevanje poslovnih
prostorov	856,05	din/MWh
—	ogrevanje potrošne vo-' de na 60° C
—	za gospodinjstva	737,77	din/MWh
oziroma	51,45 din/m3
' — za ostale odjemalce	955.55	din/MWh
oziroma	66,70 din/m3
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov in potrošne, vode na 60» C
—	za gospodinjstva	'797,15	din/MWh
—	za ostale odjemalce Povprečna cena za priključno moč
—	fiksni stroški Ogrevanje stanovanjskih prostorov:
—	brez priprave tople vode
—	s pripravo tople vode Ogrevanje poslovnih prostorov
—	brez priprave tople vode
—	s pripravo tople vode
868,20 din/MWh 1 Bo.545,99 din/MW/h-letno
144.937,87 din/MW/h-letno
146.679.91	din/MW/h-letno
182.081,25 din/MW/h-letno
185.740.91	din/MW/h-letno
Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, tj. v dvanajstinah.
2.	člen
Ta sklep se uporablja do 31. 5. 1981.
din/tp*
Mestni pl. Zemelj, pl. Mešani pl. Uparj. pl.
	din/MWh	0,004884 MWh/m»	0,011163 MWh/m*	0,015116 MWh/m>	0,032558 MWh/m\
Kuha Kuha,	2.288,61	11,15	25,55	34,60	74,50
topi. v. Celotna	1.859,49	9,10	20,75	28,10	60,55
oskrba	1.072,79	5,25	11,95	16,20	34,95
Ostalo	1.859,49	9,10	20,75	28,10	60,55
2.	člen
TOZD Plinarna Ljubljana prične zaračunavati dobavljeni plin po cenah iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po števcu, oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
3.	člen
K temu sklepu je dala soglasje Skupnost za cene mesta Ljubljane s sklepom številka 22/1/81 z dne
7.	5. 1981.
4.	člen
Ta sklep se uporablja do 31. 5. 1981. K temu sklepu je dala soglasje Skupnost za cene mesta Ljubljana s sklepom št. 22/1-1981 z dne 7. maja 1981.
4.	člen
Komunalna energetika Ljubljana prične zaračunavati dobavljeno toplotno energijo po cenah iz
1.	člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po števcu oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavljavitve tega sklepa.
5.	člen
Za odjemalce toplotne energije kot so: Javno higiensko kopališče in Javne sanitarije, ki jih upravlja Komunalno podjetje Ljubljana ter javna kopališča (bazeni), ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan 31. 12. 1979.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.	v
Ljubljana, dne 11. maja 1981.
Predsednik
delavskega sveta TOZD KEL
Andrej Pucihar 1. r.
850.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 11. maja 1981.
Predsednik delavskega sveta DO IPK TOZD Plinarna Ljubljana Peter Erman 1. r.
BREZICE
851.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju plošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skup-.ostih (Uradni list SRS,' št. 39/74 in 4/78) ter 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. aprila 1981 sprejela
ODLOK
Na podlagi 16. člena pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (Uradni list SRS, št. 26/80) je delavski svet TOZD Planirana Ljubljana na 20. redni seji dne 21. aprila 1981 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana
1.	člen
V sklepu o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja Temeljna organizacija Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št. 25/80) se spremeni cena plina iz omrežja določena v tabeli 1. člena tako da se glasi:
Zmesna cena plina iz omrežja je 1.430,38 din/MWh zgornje kalorične vrednosti pri O" C in 1,01325 bara. Cena za 1 m3 plina pri odjemnih pogojih za posamezne vrste plina in kategorije potrošnje so:
o proračunu občine Brežice za leto 1981
. člen
din
predvideni prihodki proračuna občine Brežice v letu 1981	znašajo	92,819.230
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	88,484.650
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	200.000
—	sredstva izločena na posebno par-
tijo žiro računa proračuna občine Brežice	2,590.589
—	obvezna proračunska rezerva	928.580
—	sredstva za intervencijo v gospodarstvu	495.411
—	obveznosti iz	preteklih	let	120.000
2.	člen
Od vseh izvirnih proračunskih prihodkov po 1. členu tega odloka se vlaga 1 %> v rezervni sklad proračuna, razen prenesenih sredstev iz leta 1980.
3.	člen
Izvirni prihodki občinskega proračuna v letu 1981 doseženi v znesku večjem kot 22 %> v primerjavi z letom 1980 se izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna občine Brežice.
Izračun doseženih izvirnih prihodkov za izločanje na posebno partijo žiro računa proračuna opravi organizacijska enota Službe družbenega knjigovodstva podružnice Krško.
4.	člen
Sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Brežice se smejo uporabljati za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda, za oblikovanje blagovnih rezerv in za odpravljanje posledic naravnih nesreč.
5.	člen
Prihodek od taks na promet parklarjev in kopitarjev, del ki pripada občini se v celoti prenaša na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva, uporablja pa se za kritje stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni v občini.
6.	člen
Prihodek od turističnih taks se v celoti prenaša na žiro račun Občinske turistične zveze Brežice, uporablja pa se namensko za pospeševanje turistične dejavnosti občine Brežice.	,
7.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazuje mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev.
8.	člen
Če prihodki ne pritekajo, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
9.	člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov.
V primeru, da posebna razporejena sredstva ne bodo med letom uporabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
10.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev organov se v -letu 1981 ugotavljajo na podlagi bruto vrednosti točke 36,80 din.
Ta vrednost se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom poveča za odstotek usklajevanja
osebnih dohodkov, ne more pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka.
11.	člen
Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se OOdo v okviru tega proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih upravnih organov z gibanjem o'sebnih dohodkov delavcev v združenem delu.
12.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače.
Organi in drugi uporabniki družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sredstev sklada skupne porabe.
13.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom in drugim uporabnikom družbenih sredstev odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren predstojnik (uporabnika) oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
14.	člen
Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma drugih uporabnikov)) bo sprejela ustrezne ukrepe s katerimi določi prerazporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni za katere so bila sredstva dana.
15.	člen
Prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo (po samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah) se uporabljajo v skladu z obstoječimi predpisi za modernizacijo in napredek organov uprave.
16.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrene račune uporabnikom:
—	upravnim organom družbenopolitične skupnosti in regije
—	pravosodnim organom
—	družbenopolitičnim organizacijam
—	krajevnim skupnostim
—	ljudska obramb^ in družbena samozaščita
—	posebnim računom.	»:
17.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren -izvršni svet skupščine občine.
Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik izvršnega sveta občine.
Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom.
18.	člen
Ce se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ,ne more uravnovesiti se pooblašča izvršni svet skupščine občine, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada.
19.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke 39. člena zakona o družbenopolitičnih skupnostih do višine 500.000 din.
20.	člen
Izvršni svet skupščine občine je dolžan trimesečno spremljati gibanje splošne porabe in pri tem upoštevati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dosledno mora spremljati realizacijo izvrševanja nalog in programov za posamezna področja potrošnje.
21.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene so sestavni del tega odloka
22.	člen
"Bilanca prihodkov splošni del razporeda prihodkov in posebni. del proračuna so sestavni del tega odloka.
23.	člen
Splošni del proračuna in pregled posameznega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad' nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 198' dalje.
St. 400-3/81
Brežice, dne 24. aprila 1981.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stabko Rebernik 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Brežice za leto 1981
A. Prihodki	B. Razpored prihodkov
	Vrsta prihodkov	Znesek		Razporeditev po namenih	Znesek
	I. SREDSTVA DOSEŽENA V TE-		01	Sredstva za delo državnih organov	49,168.330
1	KOCEM LETU Davek iz dohodka OZD in sredstev DS	940.000 .	02	Negospodarske investicije in sredstva opreme Ljudska obramba in SLO	,	7,880.500 6,514.020
2	Davki iz osebnih dohodkov	37,789.000	03	Pospeševanje razvoja in intervenci-	
3	Davek od prometa proizvodov in o^ prometa nepremičnin	32,716.000 '	04	je v gospodarstvu Transferna sredstva drugih DPS	3,116.360 213.300
4	Davki na prihodke od premoženja	6,120.000	05	Obveznosti pri financiranju družbe-	
5	Takse	4,075.000		nih dejavnosti	10,297.660
7	Prihodki po posebnih predpisih	3,838.000	06	Druge splošne družbene potrebe	11,294.480
8	Transferna sredstva od drugih DPS	3,800.000	07	Sredstva rezerv	1.128.580
	II. SREDSTVA IZ PREJŠNJEGA LETA	3,541.230	08	Na rok vezana sredstva, izločena sredstva in druge potrebe DPS	3,206.000
	Skupaj prihodki:	92,819.230		Skupaj razporejeni prihodki:	92,819.230
852.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38''80), 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih 8rganov na področju družbeni kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene občine Brežice in 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Brežice
ODRE n B O
o pošiMrnhi cenikov za pir rmezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene občine Brežice v potrditev
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev:
Iz panoge
01302 — Proizvodnja kruha in testenin
—	osnovne in posebne vrste kruha 050100 — Visoka gradnja
—	stanovanjska graditev
060601 — Mestni promet
—	prevoz potnikov, v mestnem in obmestnem prometu
1002 — Stanovanjska dejavnost
— Stanarine^-najemnine
1003 — Komunalna dejavnost (individualna komunalna poraba)
—	proizvodnja in distribucija vode
—	prečiščevanje in odvajanje odplak
—	vzdrževanje snage v mestih in našel j m
—	odvažanje odpadkov in vzdrževanje deponij
—	pogrebne storitve
130212 — Dijaški in študentski domovi
130211 — Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok
130231 — Socialno varstvo normalnih odraslih oseb
2.	člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošljejo cenike Občinski skupnosti za cene v Brežicah preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
Za organizacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošiljajo skupne cenike te skupnosti.
3.	člen
Občinska skupnost za cene izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o ukrepih družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 24/73) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o ukrepih za družbeno kontrolo cen (Uradni list SRS, št. 29/75).
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-8/81-7
Brežice, dne 29. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
,	Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
853.
»vei Krajevne skupnosti Zakot - Bukošek je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), statuta krajevne skupnosti Zakot-Bukošek ter izida referenduma z dne 15. marca 1981, na svoji seji dne 23. marca 1981 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest v naselju Bukošek
1
V krajevni skupnosti Zakot - Bukošek, se za naselje Bukošek na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 15. marca 1981 uvede obveznost plačevanja samoprispevka za posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest.
2
Samoprispevek se uvede v denarni obliki za obdobje petih let in sicer od 1. 5. 1981 do 30. 4. 1986.
3
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno bivajo na območju naselja Bukošek od naslednjih osnov:'
—	po stopnji 5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, nadomestil osebnega dohodka, jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvah, kot tudi na podlagi pogodb o dopolnilnem delu,
—	po stopnji 3 »/o iz osebnega dohodka delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost,
—	po stopnji 3 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci,
—	po stopnji 10 »/o delovni ljudje in občani od letnega katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
—	lastniki osebnih avtomobilov — po 2.000 din letno od avtomobila,
—	lastniki traktorjev — po 1.000 din letno od traktorja.
4
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu in regresa za letni dopust.
5
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 3,841.640 din. S sredstvi, zbranimi s tem samoprispevkom, se bodo posodobile in asfaltirale naslednje krajevne ceste in odcepiš
1.	cesta od Bizeljske ceste pri Deržič Rudiju skozi naselje Bukošek do mostu na Gabernici — v dolžini 3.200 m in v širini asfalta 3 m,
2.	cesta od Bizeljske ceste do križišča Lah-Ko-stevc — v dolžini 700 m in v širini asfalta 3 m,
3.	cesta od Bizeljske ceste pri Papac - Jakšič proti naselju Sela — v dolžini 150 m in v širini asfalta 3 m,
4.	cesta od Hervol Pavle, mimo Šavrič Vincenca pa do transformatorja v dolžini 1.300 m in v širini asfalta 2,5 m,
5.	odcep od ceste pri Rožman Alojzu proti Dvoršak Francu — v dolžini 175 m in v širini asfalta 2,5 m,
6.	odcep od Bizeljske ceste proti Novosel Francu
— v dolžini 360 m in v širini asfalta 2,5 m,	(
7.	odcep od čuvajnice do Hervol - Preskar vzporedno ob železniški progi v dolžini 210 m in v širini asfalta 2,5 m,
8.	odcep od Bizeljske ceste do Cerjak Ivana — v • dolžini 35 m in v širini asfalta 3 m,
9.	odcep od ceste pri Dernikovič — do Hervol Jožefe, v dolžini 85 m in v širini asfalta 2,5 m.
Dela in asfaltiranje se bodo izvajala v etapah in vrstnem redu tako, da se bodo najprej e asfaltirale glavne"* prometne ceste v širini asfalta 3 m, ostale krajevne ceste in odcepi pa po naknadnem dogovoru z občani naselja Bukošek.
6
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil osebnega dohodka, oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo dejavnostjo in intelektualni-
mi storitvami, obračunava iri odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke Skupščine občine Brežice. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov.
Od občanov, navedenih v prejšnjih dveh odstavkih, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
Izterjavo bo vršila uprava za družbene prihodke Skupščine občine Brežice.
7
Služba družbenega knjigovodstva v mejah svojih pristojnosti kontrolira, kako delovne organizacije in druge organizacije združenega dela, oziroma izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek.
8
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu: Krajevni samoprispevek občine Brežice, s pripisom »za krajevno skupnost Zakot-Buko-šek - naselje Bukošek.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo izključno uporabila za posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest v naselju Bukošek, kot je to navedeno v
5.	točki tega sklepa.
9
Za zbiranje in namensko uporabo sredstev iz samoprispevka skrbi poseben odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti Zakot - Bukošek. Odbor vsaj enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o zbranih sredstvih, njihovi uporabi in o svojem delu ter sestavi zaključni račun in ga predloži svetu v potrditev. Na enak način odbor seznanja tudi občane naselja Bukošek na zboru občanov ali na krajevno običajen način.
10
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje.
Št. 06-2/81
Predsednik
sveta skupščine krajevne skupnosti Zakot - Bukošek
Ivan Hrastovšek 1. r.
i
854.
Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), daje volilna komisija za izvedbo referenduma pri krajevni skupnosti Zakot - Bu-kpšek za naselje Bukošek
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu z dne 15. 3. 1981 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za
asfaltiranje krajevnih cest v naselju Bukošek
I
Na območju naselja Bukošek so bili na referendumu dne 15. 3. 1981 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih skupaj 226 volilnih upravičencev. Od tega števila je bilo 10 opravičeno odsotnih v smislu določil 21. člena zakona o referendumu.
2.	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 115 volilcev ali 53,7 °/o,
3.	proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 88 volilcev ali 40,7 "/o,
4.	glasovanja se ni udeležilo 9 volilcev ali 4.1 °/o,
5.	neveljavne so bile 4 glasovnice ali 1,8 Vo.
II
Referendum je bil izveden v skladu z določili zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja, ni bilo. \
Glede na to, da je od skupnega števila 216 volilnih upravičencev do glasovanja, glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 115 volilcev, ali 53,7 %>, je bil samoprispevek izglasovan.
III
Na podlagi rezultatov glasovanja, je bila sprejeta odločitev, da se uvede krajevni samoprispevek v denarju za posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest v naselju Bukošek za obdobje petih let.
Bukošek, dne 15. marca 1981.
Predsednik
volilne komisije za izvedbo referenduma
Franc Bratanič 1. r.
CELJE
855.
Skupščina občine Celje je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 37/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, S W78, 1/79, 16/79 in 1/80) se v 8. členu stopnja »6 nadomesti s stopnjo »10«.
2.	člen
Za 8. členom se dodajo novi 8.a, 8.b 8.c, 8.d, 8.e in
8.f členi, ki se glasijo-
»8.a člen
Davek od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja, če se zavezanec ukvarja-
1.	s farmsko rejo perutnine,
a)	brojlerjev, katerih proizvodnja letno znaša preko 20.000 kg,
b)	kur nesnlc, če jata šteje nad 1000 kom,
c)	puranov, če vzreja znaša nad 20.000 kg letno,
d)	jarkic, če jata šteje nad 5000 kom,
e)	enodnevnih piščancev z obsegom valilnice nad 50.000 kom;
2.	s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano
krmo ha kmetiji in se tovrstna proizvodnja ne odvija na kmetiji;
3.	z intenzivno proizvodnjo,
a)	drevesničarstva na več kot 1 ha Zemljišč,
b)	trsničarstva na več kot 1 ha zemljišč,
c)	gojenja cvetlic, okrasnih rastlin in podobnega na površini večji od 20 a.
8.b čleh
Davek od kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja
	do 30.000	18
od 30.000	do 60.000	21
od 60.000	do 100.000	24
od 100.000	do 150.000	28
od 150.000	do 200.000	32
nad 200.000		35
Davek po teh stopnjah plačujejo zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, nad Višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov.
Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, pa plačujejo davek po teh stopnjah tudi od dohodkov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov.	/
8.c člen
Zavezanci, ki se jim odmerja davek od kmetijstva po dejanskem dohodku morajo voditi evidenco o prihodkih in odhodkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter knjigo seznam osnovnih sredstev.
8.d člen
Za obračunavanje stroškov se smiselno uporan ljajo določbe 75., 76. in 78. člena zakona o davkih občanov in normirani stroški kot v kooperantskih odnosih, razen če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno.
8.e člen
Za vlaganje v razširjeno reprodukcijo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za obrtno dejavnost.
8.f člen
Občani, ki se jim odmerja davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, morajo do 31. 1. za preteklo leto vložiti davčno napoved za odmero davka. Istočasno uveljavljajo olajšave za razširitev materialne osnove.«
3.	člen
V 10. členu se 3. odstavek spremeni in na novo
glasi:
»Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne in sicer:
1.	dvakratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija 50 odstotkov od katastrskega. dohodka, vendar najmanj 10.000 do 150.000 din,
2.	trikratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 din,
*
3.	trikratna olajšava v višini 100 odsfotkov letnega davka, če znaša investicija nad 250.000. din.«
4.	člen
V 11. členu se v prvem odstavku znesek »500 din« nadomesti z zneskom »2000 din« in v tretjem odstavku »lOO odstotkov« z »50 odstotkov«.
5.	člen
15.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja
	do 30.000	31
od 30.000	do 60.000	36
Od 60.000	do 100.000	40
od 100.000	do 150.000	44
od 150.000	do 200.000	48
od 200.000	do 300.000	52
nad 300.000		56«
6.	člen
Zadnji odstavek 20. člena se spremeni in na novo glasi:
»Dohodki od zbiranja odpadnega materiala (železo, papir, steklo in podobno), dohodki od domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti, dohodki od obiranja hmelja-in dohodki v zvezi s popisom prebivalstva so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnostih po odbitku.«
7.	člen
21. člen se spremeni in na novo glasi:
»Davek od osebhega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Osnova din	Stopnja
od 30.000 od 60.000 od 100.000 od 150.000 Od 200.000 nad 300.000	do 30.000 do 60.000 do 100.000 do 150.000 do 200.000 do 300.000	31 36 40 44 48 52 56«
	8. člen	
27. člen se spremeni in na novo glasi:		
.»Davek na dohodek od premoženja se naslednjih stopnjah:		plačuje po
Osnova din		Stopnja
	do 30.000	34
od 30.000	do 60.000	38
od 60.000	do 100.000	42
od 100.000	do 150.000	46
od 150.000’	do 200.000	50
od 200.000	do 300.000	54
nad 300.000		60«
8.	člen
42. člen se spremeni in na novo glasi:
»Davek qd gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,60 kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.«
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS s tem, da se določbe 3., 4., 6. in 9. člena uporabljajo od 1. januarja 1981, ostale določbe pa od 1. januarja 1982.
St. 422-16/81-8 Celje, dne 5. maja 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
85(H
Skupščina občine Celje je po 24. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za
razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in
naprav
1.	člen
V	odloku o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS. št. 4/78 in 22/79) se v prvem odstavku 2. člena številka »2,00« nadomesti s številko »2,25«.
2.	člen
V	3. členu se številka »1,10« nadomesti s številko »1,60«, za besedama »tehnološke vode« se postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
3.	člen
V	prvem odstavku 5. člena se številka »0,50« nadomesti s številko »0,65«.
V	drugem odstavku se številka »0,75« nadomesti s številko »1,00«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-5/77
Celje, dne 5. maja 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
857.
Skupščina občine Celje je po 14. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5, maja 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanja rudnin in drugega materiala v občini Celje
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanje rudnin in drugega materiala v občini Celje (Uradni list SRS, št. 16-1010/80) se 4. člen spremeni in se glasi:
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
Ce se odškodnina ne da odmeriti po prvem odstavku tega člena, odmeri odškodnino občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, potem, ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Ce le ta ne da mnenja v 30 dneh, lahko .odloči občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, brez tega mnenja.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-327/79
Celje, dne 5. maja 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
858.
Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št, 16 67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega. dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1981 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljjšči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta Medlog
1.	člen
zaradi zagotovitev nemotene izdelave zazidalnega načrta in urejene gradnje trgovsko-skladiščnih in drugih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči (v nadaljevanju: splošna prepoved) na območju, ki je prostorsko opisano v elaboratu »omejitve in smernice za območje Medlog«, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje v avgustu 1980 ter na karti, ki je sestavni del teh smernic.
2.	člen
Splošna prepoved obsega območje, ki leži v k. o. Medlog, kjer poteka meja območja na zahodu po zahodni meii narc, št. 1482/1, 1304/30 in 1491/2, preseka
potok Ložnico in cesto ter se nadaljuje po zahodni meji pare. št. 1291/7 in 1288/2, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po severni meji pare. št. 1288/4, 1290/1 ter 1245/4, zavije v loku proti jugu po. SV robu pare. št. 1246/1, 1237/1, Se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 1240/1, 1237/4, 1616/1, 1617/1, 1609, 1610/3 in 1603, preseka potok Ložnico in zavije proti zahodu ter poteka po S robu magistrale zahod do začetne pare. št. 1482/1.
3.	člen
Splošna prepoved na območju, opisanem v prejšnjem členu, velja od dneva uveljavitve tega odloka do dneva, ko bo sprejet zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta.
Eventualne izjemne gradnje v tem času lahko dovoli izvršni svet občingke skupščine po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
4.	čien
Zazidalno območje iz 2. člena tega odloka je na .pogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
5.	člen
Vloge občanov, delovnih in drugih organizacij, vložene pri pristojnem občinskem upravnem organu pred uveljavitvijo tega odloka, bodo obravnavane po predpisih, ki so veljavni v času njihove vložitve.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi da po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 46-2/80-5
Celje, dne 5. maja 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
859.
»Kupscina občine Celje je po 22. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1981 sprejela
ODLOK
o zagotovitvi sredstev za stanovanja delavcev Postaje milice v Celju v letih 1981—1985
v letu 1981 v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985
2,000.000 din
2,000.000 din
2,000.000 din 1,500.000 din
2,000.000 din
Določena sredstva se lahko vsako leto povečajo za tolikšen procent, kot se poveča splošna poraba v občini.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi da po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-187/80
Celje, dne 5. maja 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
860.
Skupščina občine Celje je po 22. členu zakona* o financiranju splošnih ! družbenih potreb v ' družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1981 sprejel'
ODLOK
j zagotovitvi sredstev za vrnitev posojila Skupnosti izgradnje objektov posebnega pomena v Celju
1.	člen
V občinskem proračunu se zagotovijo sredstva v višini 1,500.000 dinarjev za vrnitev posojila Skupnosti izgradnje objektov posebnega pomena v Celju, ki ga je najel sklad za izgradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov občine Celje.
Sredstva bodo zagotovljena v času od leta 1981 do 1983 in sicer vsako leto po 500.000 dinarjev.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi da po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 5402-31/76
Celje, dne 5. maja 1981.	\
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1.	člen
Občina Celje bo v letih 1981—1985 zagotovila v občinskem proračunu ali z najetjem kreditov 9,500.000 dinarjev za stanovanja delavcev Postaje milice v Celju.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena predstavljajo polovico potrebnih sredstev, drugo polovico pa po zakonu o notranjih zadevah zagotavlja SR Slovenija.
2.	člen
Po posameznih letih bodo sredstva zagotovljena v naslednjem obsegu:
861.
Skupščina občine Celje je po šestem odstavku 6. člena in 12. členu zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1981 sprejela
ODLOK
o lokalnih cestah v občini Celje
1.	člen
Lokalne ceste v občini Celje so:
			
	Opis cestnega odsefca	Dolžina v	metrih
ceste		makadamsko	asfaltno
		vozišče	vozišče
1	2	3	4
1.	Desni odcep od magistralne ceste št. 10.3 južno od Žerdonerja v Košnici v Tomana v Košnici (meja z občino Žalec)	2126	
2.	Desni odcep od magistralne ceste št. 10.3 od Žerdonerja v Košnici do Planinška v Košnici		1195
3.	Cesta od konca Maistrove ulice do križišča Mi-' klavški hrib—Arnski vrh		799>
4.	Podaljšek Partizanske ceste od naselja Lisce pri Pograjcu do odcepa k pionirskemu rekreacijskemu centru z odcepom do gostišča na Gričku		1250
5.	Cesta Skalna	klet—Zagrad—Pristava—Stari rudnik	_	3803
6.	Levi odcep od lokalne ceste št. 5 v Pristavi do Osence pri Štoru		1416
7.	Desni odcep od lokalne ceste št. 5 pri podvozu v Pečovniku mimo kamnoloma podjetja Ceste-		S
	kanalizacija do odcepa k objektom JLA	658	600
8.	Cesta od križišča Popovičeve, Zvezna cesta in Cesta na grad do parkirnega prostora na Celjskem gradu	500	860
9.	Desni odcep od regionalne ceste št. 344, pri Godčevem mostu mimo Lipe—Šentjanž—Svetina do Celjske koče	2700	7810
9.a	Odcep ceste od spomenika NOV od Doma že-		
	lezarjev na Svetini		900
10.	Levi odcep od regionalne ceste št, 344 v Tehar-jih do sv. Ane pri gostilni Hrastnik		886
11.	Cesta od Sodinovega mostu čez Hudinjo (po-		
	daljšek Bežigrajske ceste) do lokalne ceste št. 61 v naselju Slance	2059	270
12.	Desni odcep od lokalne ceste št. 9 pri Ocvirku v Kompolah do osnovne šole v Kompolah		1193
13.	Levi odcep od lokalne ceste št. 9 na Lipi v Štorah mimo industrijske šole do konca asfaltne ceste		322
14.	Od mostu čez Hudinjo (v podaljšku Ceste v Trnovlje) do lokalne ceste št. 63 v Ljubečni pri Šumru		4403
15.	Levi odcep od lokalne ceste št. 14 v Trnovljah pri Ramšaku do lokalne ceste št. 63 v Arčlinu pri Martinu Belaku		2143
16.	Levi odcep od lokalne ceste št. 11 vzhodno od gostilne Terglav do lokalne ceste št. 62 pri Stoj-		
	cu		2702
17.	Levi odcep od lokalne ceste št. 11 pri Cilenšku do lokalne ceste št. 14. v Trnovljah pri Škod-		
	niku	—	765
18	Cesta od podaljška Skaletove ulice na Zg. Hudinji skozi naselje Lahovno do lokalne ceste št.		
	47 na Dobrovi pri kapeli	2625	400
19.	Cesta od križišča z Bezenškovo ulico na Hudinji do lokalne ceste št. 18 na Dobrovi	600	m*
20.	Levi odcep od magistralne ceste št. 10 v Smar-jeti do križišča Runtole, domačije Cencelj v Pre-korjih pri kmetu Ivanu Slemenjaku, Prekorje	'	1182
21.	Desni odcep od magistralne ceste št. 10 v Škofji vasi do lokalne ceste št. 63 v Zadobrovi pri Karlu Kosu		2309
22.	Levi odcep od lokalne ceste št. 63 pri gostilni Krpan v Zadobrovi do asfaltne ceste v Vojniku		
V	pri župnišču	—	2170
23.	Vse asfaltirane ceste v strnjenem naselju Vojnik		1761
(
1	2	3	4	
24.	Levi odcep od lokalne ceste št. 22 pri Elizabeti Gmajner do magistralne ceste št. 10 v Arclinu pri Heleni Vrečko	529		
25.	Levi odcep od lokalne ceste št. 63 pri gasilskem domu v Ljubečni skozi Smiklavž do mostu pri Krameršku, Bezovica št. 6	1688	3500	
26.	Desni odcep od lokalne ceste št. 25 v Pristavi— Bovše do meje z občino Šentjur pri Celju		2665	
27.	Od ceste na Ostrožno pri bifeju Irmančnik — Šmartno v R. d. do magistralne ceste št. 19 v Vojniku pri pokopališču	1800	9027	
28.	Desni odcep od magistralne ceste št. 10 v Iven-ci pri Vrisku do Razgorc pri Koštomaju v Črešnjevcu	2240	2705	
29.	Levi odcep od lokalne ceste št. 28 v Jankovi do Brdc št. 7	4804		
30.	Levi odcep od lokalne ceste št. 63 v 2epini do mostu, kjer je meja z občino Šentjur pri Celju pod naseljem Jarmovec	2230	400	
31.	Levi odcep od lokalne ceste št. 16 v Gajih do lokalne ceste št. 14 pri Lužarju v Leskovcu		1544	
32.	Levi odcep od magistralne ceste št. 10 v Frankolovem pri Falnogi do Bučarja, Rakova steza	2144		
33.	Levi odcep od magistralne ceste št. 10 v Frankolovem pri Snablu — Lipa do cestnega priključka h Grmu	1739	600	
34.	Desni odcep od magistralne ceste št. 10 v Frankolovem pri Sodinu skozi Crešnjice do meje z občino Slovenske Konjice ter odsek ceste v Crešnjicah do Turka	7257		
35.	Levi odcep od magistralne ceste št. 10 Beli po-. tok do mostu v Štebletovem jarku v Razgorju	1	659	
36.	s Desni odcep od lokalne ceste št. 59 v Socki pri			
	Majcenu do naselja Trnovlje pri Delčnjaku	1394	—	
37.	Levi odcep od lokalne ceste št. 59 y_ Socki pri mostu čez Hudinjo do gozda pod naseljem Vrba	2205		
38.	Desni odcep od regionalne ceste št. 339 v Strmcu do lokalne ceste št. 59 v Strmcu		332	
39.	Od regionalne ceste št. 339 v Dobrni pri KS do gostišča v Hudičevem grabnu	2400	650	
40.	Desni odcep od regionalne ceste št. 339 v Pristavi vzhodno od gostilne Arlič do lokalne ceste št. 339 pri hotelu Union v Dobrni	922	207	
41.	Od lokalne ceste št. 339 v Dobrni pri trgovini Merx do konca asfaltnega vozišča severno od kino dvorane v Dobrni		800	
42.	Levi odcep od lokalne ceste št. 27 pri Stožirju do .poslopja pošte v Šmartnem v Rožni dolini		329	
43. / . '	Desni odcep od .lokalne'ceste št. 44 v Lokrovcu pri Golavšku mimo Medveda, Pečnika, pregrade Loče do krajevne ceste št. 18 v Ločah	4031		
44.	Levi odcep od Riharjeve ulice v Celju južno od samskega doma Ingrada do gasilskega doma v Lokravcu	1297	1650	
45.	Levi odcep od lokalne ceste št. 46 na Ostrožnem mimo Velenška, Kneza, Gomilška do lokalne ceste št. 46 južno od kompleksa JLA		1500	
46.	Desni odcep od lokalne ceste št. 27 na Ostrožnem mimo Pajka do lokalne ceste št. 44 v Lokrovcu		1005	
47.	Desni odcep od lokalne ceste št. 46 pri Antlogi do križišča s Cesto na Dobrovo (tudi lokalno cesto št. 18) pri Čremožniku	596	300	
48.	Levi odcep od lokalne ceste št. 27 na Lopati do meje z občino Žalec 140 m pred mostom v smeri			
	proti Galiciji	—	1700	
1	2	3	4
49.	Levi odcep od magistralne ceste št. 10 pri Jo-štovem mlinu, prek lokalne ceste št. 60 do lokalne ceste št. 27 zapadno od bifeja Irmančnik	2571	
50.	Cesta od Slokalne do lokalne ceste št. 60 južno do gasilskega doma na Babnem		956
51.	Desni odcep od lokalne ceste št. 60 v Zg. Medlogu pri Mirniku do lokalne ceste št. 27 pri Brežniku na Lopati	1266	
52.	Levi odcep od lokalne ceste št. 11 južno od graščine v Bežigradu do lokalne ceste št. 61 v Bukovžlaku	1353	
53.	Desni odcep od regionalne ceste št. 344 pri železniški postaji v Štorah do lokalne ceste št. 9 pri šamotarni Železarne Store		545
54.	Levi odcep od lokalne ceste št. 14 v Leskovcu pri Lužarju do lokalne ceste št. 21 v Zadobrovi pri Hojniku		1000
55.	Levi odcep od magistralne ceste št. 10 v Arcli-nu pri kapeli do vključno mostu čez Hudinjo v smeri naselja Lešje		510
56. .	Levi odcep od lokalne ceste št. 9 na Svetini do Slapšakove kapele v Kanjucah	2100	_
57.	Desni odcep do lokalne ceste št. 18 na Dobrovi pri Kodeli do lokalne ceste št. '43 pri Golavšku (Črna pot)	1100	
58.	Desni odcep od magistralne ceste št. 10 Ljubljanska cesta vzhodno od Železniškega prehoda do betonarne Ingrada	300	500
59.	Strmec — Vitanje do občinske meje	—	7020
60.	Ljubljanska cesta—Babno—Medlog do občinske meje	720	2980
. 61.	Teharje—Proseniško do občinske meje	1330	1670
62.	B uko vžlak—Lj ubečna	470	1500
63.	Arclin—Proseniško do občinske meje	1512	3488
	Skupaj	61.266	87.900
2.	člen 11
Z lokalnimi cestami iz 1. člena tega odloka upravlja in gospodari občinska komunalna skupnost.
Občinska komunalna skupnost upravlja in gospodari tudi z javnimi prometnimi površinami v naseljih, ki imajo imena (ulice, ceste, poti, trgi, ploščadi in podobno).
3.	člen 1
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 24-283/69).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-2/81-2
Celje, dne 5. maja 1981.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
862.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 15. aprila 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga razširitve urbanističnega reda Košnica in predloga urbanističnega reda Zagrad
1
Javno se razgrneta predlog razširitve urbanističnega reda Košnica in predlog razširitve urbanističnega reda Zagrad (v nadaljnjem besedilu: predloga UR).
Predloga UR je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu januarju '1981 pod številko projekta 12/80 a Košnica in številko projekta 11/80 a Za-' grad.
2
Predloga UR bosta javno razgrnjena v prostorih občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Pod gradom.*
3
Pripombe k predlogoma UR lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter drur ge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/68-5
Celje, dne 15. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
KAMNIK
864.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju ((Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80), je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 10. marca 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta otoka SM 2 v Stranjah
863.
Po 1. odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na 28. redni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. marca 1981 soglasno sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin z ugotovljenim porastom življenjskih stroškov -
1
Preživnine, določene do vključno 31. decembra 1979 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8 odstotka od 1. marca 1981 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1980 se od 1. marca 1981 dalje povišajo za sorazmeren del navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer
če so določene:
•/.
'o konca januarja 1980	za	29,8
Jo konca februarja 1980	za	27,5
do konca marca 1980	za	25,0
do konca aprila 1980	za	22,5
do konca maja 1980	za	20,0
do konca junija 1980	za	17,5
do konca julija 1980	za	15,0
do konca avgusta 1980	za	12,5
do konca septembra 1980	za	10,0
do konca oktobra 1980	za	7,5
do konca novembra 1980	za	5,(1
do konca decembra 1980	za	2,5
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1981 dalje.
St 554-2/81
Celje, dne 1. aprila 1981.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje
Alojz Pavlič 1. r.
1.	člen
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta otoka SM2 v Stranjah, projekt št. 24/80, ki ga je izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik,
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. člena tega sklepa oo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik — II. nadstropje, Kamnik, Titov trg št. 1 30 dni, računajoč od dneva objave.
3.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za družbenoekonomski razvoj, službi za urbanizem občine Kamnik.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu.
St. 351-181/81
i
Kamnik, dne 29. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov 1. r.
865.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 10. marca 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BP 2 in BM 2 ter dela zazidalnega otoka BP1 v Kamniku
1. člen
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BP2 in BM2 ter dela zazidalnega otoka BP 1 v Kamniku, ki ga je pod. št. 6/80
izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. člena tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Kamnik,
II.	nadstropje, Kamnik, Titov trg 1, 30 dni računajoč od dneva objave.
3.	člen
.Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje ter občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo Komiteju za družbenoekonomski razvoj, službi za urbanizem občine Kamnik.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in v Kamniškem občanu.
St. 351-183/81
Kamnik, dne 29. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov 1. r.
KOČEVJE
866.
Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) je Svet skupnosti za cene za območje občine Kočevje na seji dne 4. maja 1981 sprejel
NAVODILO
o pošiljanju cenikov v potrditev Skupnosti za' cene občine Kočevje
1
Z odredbo o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve v potrditev Skupnosti za cene za območje občine Kočevje, je za določene proizvode in storitve predpisan ukrep nteposredne družbene kontrole cen pošiljanje cenikov v potrditev občinski skupnosti za cene, ki obvezuje temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojne obrtnike (v nadaljevanju: predlagatelji cenikov), da pred spremembo cen predložijo cenike proizvodov in storitev v potrditev Skupnosti za cene za območje občine Kočevje.
2
Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2.	mersko enoto in kvaliteto oziroma normativ,
3.	prodajno ceno proizvoda oz. storitve z opombo o vrsti cene (proizvajalčeva cena, cena 'v prometu na debelo, drobnoprođajna'cena),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže ipd.),
5.	staro prodajno ceno proizvoda oziroma storitve in z njo povezane prodajne pogoje ter odstotek povišanja cene,
6.	datum sprejema cenika s sklepom samoupravnega organa in naziv samoupravnega splošnega akta o oblikovanju cen proizvodov in storitev,
7.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da je predlog za spremembo cen v skladu s sprejetimi merili o politiki cen ter v skladu z dogovori o uporabi meril in kriterijev za oblikovanje cen v okviru dejavnosti.
3
Skupnost za cene občine Kočevje lahko zahteva od predlagateljev cenika še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
Če cenik ne vsebuje podatkov iz 2. točke tega navodila, bo skupnost za cene opozorila predlagatelja cenika, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
Stelo se bo, da cenik ni bil poslan skupnosti za cene, če predlagatelj cenika ne bo ustrezno dopolnil v določenem roku.
4
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/81-3/3
Kočevje-, dne 4. maja 1981.
Predsednica
Sveta skupnosti za cene za območje občine Kočevje
Cirila Žlindra, dipl. iur. 1. r.
867.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) je Svet skupnosti za cene za območje "hčine Kočevje na seji dne 4. maja 1981 sprejel
NAVODILO
o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo samoupravne organizacije in skupnosti pošiljati Skupnosti za cene za območje občine Kočevje obvestila o cenah zaradi spremljanja
1
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki, so dolžni pošiljati Skupnosti za cene za območje občine Kočevje obvestila o cenah zaradi spremljanja za naslednje proizvode in storitve:
			
Panoga	Skupina	Podskupina	Ime in opis dejavnosti
0120	01200	012001 012002	—	proizvodnja kamna —	gramoza in peska
0130	01302	013021	— proizvodnja peciva in pekarskih izdelkov
0501	05010	, 050100	— gradnja, rekonstrukcija, adaptacija in popravila stanovanjskih in drugih stavb
0503	05030	050301 050302	—	instalacijska in zaključna —	dela v gradbeništvu (napeljava in popravila gradbenih instalacij; zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — v celoti)
0605	UDUOU	060502	— prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
0606	06060	060602	—; prevoz potnikov s taksi avtomobili
0801	08011 18012		—	gostinske storitve (nastanitve v celoti) —	gostinske storitve prehrane (v celoti, razen cen abonentske prehrane)
	08019	080190	— druge gostinske storitve
0901		\	— obrtne storitve in poprdvila
	09011 ( 09012	090110 090121 090122 0910123 090124 090129	—	izdelava predmetov iz nekovin —	izdelava in popravilo kovinskih izdelkov —	popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil —	popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike —	izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov —	storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom —	druge storitve kovinskopredelovalne obrti
	09013	090131	—	izdelava in popravilo elektrotehničnih izdelkov —	popravilo in vzdrževanje, gospodinjskih električnih aparatov
		090132	— popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav
%		090133 090139	—	izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov za gospodinjstva ali osebno rabo, ki se opravljajo po posebnem individualnem naročilu —	popravila, in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav (polnjenje akumulatorjev, navijanje motorjev ipd.)
	09014	090140	— izdelava in popravilo lesenih predmetov
	09015	090150	— izdelava in popravilo tekstilnih predmetov
	09016	090160	— izdelava in popravilo predmetov iz -usnja in gume
	09018	090181 090183 090189	—	izdelava predmetov iz plastičnih mas —	izdelava predmetov iz papirja —	izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih pro-
	%		izvodov v obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov
0902	09020	090201 090202 090209	—	osebne storitve in storitve gospodinjstvom —	moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve —	pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil —	druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom (npr. fotografske, čiščenje obutve, pomivanje oken, ipd.)
1103	11030	110301	— storitve tržnice
1109	11090	110903 110909	—	knjigovodske storitve in obdelava podatkov —	razmnoževanje in fotokopiranje
1201	12019	120190	— drugo izobraževanje (razni tečaji, avto šole ipd.)
1203	12036	120364	— predvajanje filmov
1204	12042	120420	— telesna kultura, šport in rekreacij^ (organizacije, v katerih se občani ukvarjajo s tefesnokulturnimi aktivnostmi in športno rekreacijo).
	2		2. mersko enoto in kvaliteto oziroma normativ,
Jbvestilo o cenah mora vsebovati:
1. ime proizvoda ali storitve s kratkim opisom os-	3. prodajno ceno proizvoda ali storitve z opombo ■
novnih tehnično tehnoloških in komercialnih značil- o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na nosti	debelo, drobnoprodajna cena),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave,' obračun embalaže, ipd.),
5.	staro prodajno ceno proizvoda oziroma storitve in z njo povezane prodajne pogoje ter odstotek povišane cene,
6.	datum sprejema sklepa samoupravnega organa o spremembi cen in naziv samoupravnega splošnega akta o oblikovanju cen proizvodov in storitev,
7.	ugotovitev samoupravnega organa, da je sprememba cen v skladu s sprejetimi merili o politiki cen ter v skladu z dogovori o uporabi meril in kriterijev za oblikovanje cen v okviru dejavnosti.
*
3
Obvestilo o cenah se pošlje občinski skupnosti za cene v dveh izvodih, podpisano od pooblaščene osebe, najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma storitve po cenah iz obvestila.
Skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti dodatne podatke in pojasnila, iz katerih bo razvidno, da so pri oblikovanju cen upoštevani predpisani kriteriji in merila.
4
Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene s samoupravnim sporazumom v skladu s 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen, ni potrebno pošiljati obvestil o cenah izaradi spremljanja, razen če gre za cene proizvodov oziroma storitev za končno porabo.
Obvestil o cenah ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene s samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom, katerega udeleženec je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje oziroma občinska skupnost za cene.
5
Navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/81-3/3
Kočevje, dne 4. maja 1981.
Predsednica
Sveta skupnosti za cene za območje občine Kočevje
Cirila Žlindra, dipl. iur. 1. r.
8C8.
Na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi'skupnosti za cene občine Kočevje in v zvezi s 33. in 34. členom zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti nk področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SR3, št. 20/80) je svet skupnosti za cene občine Kočevje na svoji seji dne 4. maja 1981 sprejel
STATUT
skupnosti za cer.c občine Kočevje
1.	SPI,OSNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je bllp 'ustanovljena s samoupravnim sporazumom o us/ane. it.vi skupnosti za cene občine Kočevje z dne 21. aprila 1981.
2.	člen
Ustanovitelji skupnosti so samoupravne organizacije in skupnosti. V upravljanju skupnosti sodelujejo poleg ustanoviteljev skupnosti tudi udeleženci družbenega dogovora o skupnosti za cene občine Kočevje.
3.	člen
Ta statut ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom, predsednikom skupnosti in strokovno službo skupnosti ter določa akte, ki jih sprejema svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
4.	člen
Skupnost je družbena pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80, v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni Ust SRS, št. 20/80 — v nadaljnjem besedilu: republiški. zakon) ter z odlokom o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 4/81).
5.	člen
Skupnost opravlja naloge pod nazivom Skupnost „a cene občine Kočevje. Sedež skupnosti je v Kočevju, Ljubljanska c. 26.
Skupnost ima žig, ki vsebuje ime in sedež skupnosti. Žig skupnosti ze okrogel, premera 5 cm. V zgornjem delu žiga je ime skupnosti, v spodnjem delu žiga pa je naveden njen sedež.
II. NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in.naloge:
—	sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji,
—	predlaga ukrepe za izvajanje politike cen,
—	opravlja z- zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem' in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju,
—	se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašahja na področju cen proizvodov in storitev,
—	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zakon,
—	predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen iz di'ugih ukrepov,
—	opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zakon,
—	spremlja in analizira gibanje cen in izvajanje politike cen,
—	sodeluje z Republiško skupnostjo za cene
7.	člen
V skupnosti samoupravne organizacije in skupnosti iz 2. člena statuta uresničujejo svoje vloge pri urejanju medsebojnih odnosov, usklajevanju svojih interesov in uresničevanju pravic in obveznosti na področju cen iz pristojnosti občine.
III..	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
8.	člen	*
Skupnost je organizirana tako, da zagotavlja stro-Kovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
9.	člen
Skupnost pri opravljanju nalog in opravil sodeluje z občinskimi organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami ter' znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega
Notranja organizacija skupnosti obsega naloge:
—	sveta skupnosti
—	predsednika skupnosti
—	tajnika skupnosti
—	občasnih delovnih teles sveta skupnosti.
Za opravljanje nalog in opravil skupnosti je pooblaščen oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kočevje.
IV.	ORGANA SKUPNOSTI
11.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Svet skupnosti
12.	člen
Svet skupnosti ima 11 članov.
Dva člana sveta skupnosti imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine občine Kočevje izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma organizacij.
Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter obrtnih združenj delegira V svet skupnosti 6 članov.
Občinska konferenca SZDL, občinski svet sindikatov Slovenije in občinska konferenca svetov potrošnikov, delegirajo v svet po enega člana.
13.	člen
Mandatno dobo članov sveta skupnosti, način delegiranja članov v svet skupnosti, kakor tudi način njihovega odpoklica, določijo organi, organizacije oziroma skupnosti, ki so jih imenovali oziroma delegirali.
Članu v svetu skupnosti preneha mandat pred pretekom časa, za katerega je izvoljeni
—	s prenehanjem obstoja udeleženca v delu sveta,
—	z odpovedjo družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma po udeležencu, ki ga je delegiral,
—	z odpoklicem.
14.	člen
Svet skupnosti zlasti:
—	pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi upravnimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom,
—	opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom,
—	obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in medobčinske zbornice ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča,
—	predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje,
—	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom,
—	predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen,
—	oblikuje- stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene,
—	sprejemm statut skupnosti,
—	sprejemm letni delovni program skupnosti,
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti,
—	določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost,
—	določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost,
—	obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev,
—	voli in razrešuje predsednika skupnosti.
—	sprejme poslovnik o svojem delu.
15.	člen
Svet skupnosti sprejema sklepe s svojega delovnega področja na seji:
Svet skupnosti sprejema sklepe praviloma z javnim glasovanjem članov sveta.
16.	člen
Svet skupnosti sprejema poleg statuta naslednje akte:
—	splošne akte (pravilnik, poslovnik, navodila),
—	posamične akte
—	sklepe,
—	priporočila.
S sklepom kot splošnim aktom ureja svet skupnosti posamezna vprašanja tedaj, ko to ni urejeno z , drugim splošnim aktom.
17.	člen
Predsednika sveta skupnosti in njegovega namestnika voli svet skupnosti izmed članov sveta.
Seje sveta skupnosti sklicuje- in vodi predsednik sveta.
Če je predsednik sveta odsoten, vodi sejo namestnik.
Predsednik svela skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov, na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti.
Seja sveta skupnosti je lahko le, če je navzočih več kot polovica članov sveta.
18.	člen
O vprašanjih, ki se nanašajo na nepoMedno kon trolo cen, odloča svet soglasno. Za soglasno odločitev se šteje soglasje vseh članov sveta.
O drugih vprašanjih s svojega delovnega področ ja odloča svet. z večino glasov vseh članov.
Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet skupščine občine in mu pošlie noročilo z mnenii svoiih članov.
I
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet skupščine občine.
19.	člen
>	Svet skupnosti sprejme za svoje delo poslovnik.
S poslovnikom iz prvega odstavka tega člena se natančneje predpiše način dela sveta skupnosti in njegovih delovnih teles, posebno pa pripravljanje sej, potek in način vodenja sej, sklicevanje sej, način sprejemanja sklepov, vođenje in sestavljanje zapisnika, kot tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta.
Predsednik skupnosti
20.	člen
splošnim aktom skupnosti, opozori na to svet skupnosti.
Ce svet skupnosti kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, predsednik -skupnosti v treh dneh od opozorila o tem obvesti izvršni svet skupščine občine.
V.	ORGANIZIRANOST IN DELO STROKOVNE
SLUŽBE
25.	člen
Strokovne, analitične, upravne ,in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen, opravlja za skupnost oddelek za gospodarstvo občinske skupščine'Kočevje.
Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svoje pristojnosti na izvajalca strokovnih nalog.
26.	člen
Skupnost ima tajnika, ki zastopa skupnost v premoženjskih in drugih pravnih razmerjih in je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti.
Tajnik v sodelovanju s predsednikom skupnosti organizira in usklajuje strokovno delo za skupnost in skrbi, da se izvršijo naloge in dela skupnosti.
Tajnika imenuje in razrešuje svet skupnosti
27.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu ter s plačili za storitve, ki jih zahtevajo samoupravne organizacije in skupnosti.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del ter sredstva za izvršitev strokovnih opravil.
28.	člen
Skupnost je dolžna takoj po sprejetju poslati udeležencem družbenega dogovora srednjeročni in letni načrt dohodkov in izdatkov ter finančni načrt in druge akte, ki so pomembni za udeležence družbenega dogovora.
Skupnost je dolžna poslati udeležencem družbenega dogovora o skupnosti za cene skupščine občine tudi vse spremembe in dopolnitve aktov iz prvega odstavka tega člena.
Skupnost je dolžna poslati udeležencem družbenega dogovora letno analizo realizacije načrtov iz prvega odstavka tega člena z ustreznim analitično dokumentacijskim gradivom.
29.	člen
Skupnost je dolžna obveščati udeležence družbenega dogovora o skupnosti tudi o vseh sklepih in drugih aktih svojih organov, ki se nanašajo na zadeve, ki so pomembne za udeležence družbenega dogovora.
VI.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA ' SAMOZAŠČITA
30.	člen
Skupnost sodeluje v pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, opravlja naloge in dela, ki jih poverijo.pristojni organi, v skladu z ustavo SFRJ, zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in drugimi zveznimi zakoni in
Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost in je odgovoern za zakonitost dela skupnosti in za izvajanjev aktov, ki se nanašajo na delovanje sKupnosti. .	/
Predsednik skupnosti sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Mandatna doba predsednika skupnosti je 4 leta.
21.	člen
Predsednika skupnosti voli in razrešuje svet skupnosti v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine in je istočasno predsednik sveta skupnosti za cene.
22.	člen
Predsednik skupnosti je odgovoren za izvajanje aktov sveta skupnosti, za uresničevanje sodelovanja z občinskimi organi, Republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Predsednik skupnosti odgovarja za to, da je delo skupnosti v skladu z interesi združenega dela in s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi.
23.	člen
Predsednik skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge ih dela:
—	predlaga akte, ki jih sprejema svet skupnosti,
—	določa predlog poročila o delu skupnosti,
—	predlaga delovni, program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje,
—	usklajuje delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti,
—	organizira in skrbi za opravljanje analitičnih strokovnih, upravnih in drugih nalog in del na področju cen,
—	daje iniciativo in predloge za izboljšanje poslovanja skupnosti,
—	skrbi za izvrševanje delovnega programa, opravil in nalog skupnosti,
—	odgovoren je za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih je sklenila skupnost, kakor tudi za izvajanje družbenega dogovora d skupnosti za cene skupščine občine,
—	sodelujejo v pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	opravlja naloge in dela, ki so po tem statutu skupnosti in aktih sveta skladno z zakonom v njegovi * pristojnosti.
24.	člen
Če predsednik skupnosti meni, da akt sveta skupnosti ni v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim
predpisi s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
31.	člen
Pri opravljanju zastavljenih nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, sodeluje skupnost z občinskimi organi, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
32.	člen
Svet skupnosti organizira obrambne' priprave in družbeno samozaščito, predpisuje in izvaja potrebna ukrepe na tem področju ter opravlja nadzorstvo nad uporabo teh ukrepov skupnosti.
Predsednik skupnosti je vodja priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skupnosti.
Vodja priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je odgovoren za izvrševanje nalog in del s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti.
VII.	POSLOVNA TAJNOST
33.	člen
Svet skupnosti določi podatke in listine, ki se štejejo za poslovno in drugo tajnost, stopnjo njihove tajnosti, kakor tudi ukrepe in način za njihovo varovanje in shranjevanje.
34.	člen
Poslovno tajnost so dolžni varovati člani sveta, predsednik skupnosti, tajnik skupnosti, člani delovnih teles sveta skupnosti in vsi delavci strokovne službe.
Dolžnost varovanja poslovne in druge tajnosti traja tudi po prenehanju funkcije v organu iz prejšnjega odstavka oziroma tudi po prenehanju delovnega razmerja v strokovnih službah.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti se sprejemajo po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta.
36.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Kočevje in se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica
Sveta skupnosti za cene občine Kočevje
Cirila Žlindra, dipl. iur. 1. r.
LAŠKO
869.
Na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Laško
NAVODILO
o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Laško v potrditev
1
Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge' samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki poslati cenike v potrditev Skupnosti za cene občine Laško in smejo uporabljati cene iz cenika z dnem, ko skupnost za cene cenik potrdi.
2
Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opr som osnovnih tehnično — tehnoloških in komercialnil značilnosti,
2.	mersko enoto,
3.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drobno — prodajna cena ipd.),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun .nbalaže in drugo),
5.	za proizvod oziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno, oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
6.	naziv samoupravnega akta in datum sprejetja akta, na osnovi katerega se oblikuje cene,
7.	datum sklepa o sprejemu cenika na samoupravnem organu,
8.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in da je skladen z dogovori o uporabi meril ter kriteriji, sprejetimi v okviru dejavnosti,
9.	obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembo cene.
Organizacije in skupnosti so dolžne Skupnosti za cene občine Laško predložiti podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in dajati po potrebi pojasnila glede cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
če cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Skupnost za cene občine Laško opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Stelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost ne bo ustrezno dopolnila cenika v določenem roku.
3
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Hstu SRS.
St. 38-10/81
Laško, dne 22. aprila 1981.
Predsednik
sveta Skupnosti za> cene ,	občine Laško
Pavel Ajdnik 1. r.
870.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) predpisuje Skupnost za cene občine Laško
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Laško zaradi spremljanja
1
Temeljne in druge organizacije združenega aei.., samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki morajo Skupnosti za cene občine Laško pošiljati obvestila o cenah, oziroma o vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine zaradi spremljanja:
011113 Proizvodnja kremenovega peska,
,0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska,
013021 Proizvodnja peciva,
050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu, 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki,
060609 Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi,
0801 Gostinstvo,
090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil,
090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike,
090123 Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov, 090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov,
090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav,
090133 Izdelava raznovrstnih električnih izdelkov, 090140 Izdelava in popravilo lesenih predmetov,
09017 Izdelava živilskih proizvodov,
090201 Moške in ženske frizerske storitve,
090202 Pranje, čiščenje perila in oblačil,
100390 Druge komunalne dejavnosti — pokopališča, pogrebna služba in dimnikarske storitve, 110909 Druge neomenjene storitve — razmnoževanje in fotokopiranje,
120190 Drugo izobraževanje — pridobitev posebnega znanja tujih jezikov in vožnje z motornim5 vozili,
120133 Dejavnost delavskih univerz,
120364 Predvajanje filmov,
130212 Dijaški in študentski domovi
2
Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela in zasebnim obrtnikom, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za sampvpravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cepike' Skupnosti za cene občine Laško, v potrditev.
3
Obvestilo o cenah mora vsebovati:
1.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnnloškib in komercialni!" značilnosti.
2.	mersko enoto,
3.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5.	za proizvod oziroma storitev, katerih cena se spreminja, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
6.	naziv samoupravnega akta in datum sprejetja,^ na osnovi katerega se oblikujejo cene,
7.	datum sklepa o potrditvi cenika od strani samoupravnega organa,
8.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in da je skladen z dogovori o uporabi meril ter kriteriji, sprejetimi v okviru dejavnosti,
9.	obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembo cene.
Skupnost za cene občine Laško lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
Obvestilo o cenah se pošlje v' treh izvodih, najpozneje en dan pred začetkom prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestilo
4
Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene .v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala Skupnost, za cene občine Laško, oziroma družbenimi dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Laško ali Skupnost za cene občine Laško.
5
To navodilo začne veljati naslednji dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-11/81'
Laško, dne 22. aprila 1981.
PredsedniK
,	sveta Skupnosti za cene
občine Laško
Pavel Ajdnik 1. r.
LENART
871.
Na podlagi 294. člena' statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 27. marca 1981 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Lenart za leto 1981
1.	člen
S proračunom občine Lenart' za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih, potreb v Občini Lenart.
2.	člen
Proračun občine Lenart za leto 1981 obsega:
—	prihodke v znesku	30,592.5o
od tega:
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	50,086.580
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	' 505.920
Sredstva posebne partije proračun; ae bodo v letu 1981 oblikovala v višini	2,763.699
3.	člen
Od prihodkov proračuna za leto 1981 se izloča v rezervo občine Lenart 1 •/• prihodkov, razen prihodkov razporejenih uporabnikom, ki so po zakonu o sredstvih rezerv dolžni sami obračunavati in izločati
del prihodkov v rezervo.
4.	člei
Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je pooblaščen, da -ugotavlja usklajenost obsega proračunske; porabe z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter 29. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981.
Ce bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka sme izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah.
O sprejetih ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščina
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike skladno z dotokom prihodkov, če ni z odlokom ali z drugim aktom Skupščine občine Lenart ali izvršnega sveta drugače določeno.
Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke ter druge dohodke v višini dopustnih zneskov po osnovah in merilih veljavnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru proračunskih sredstev.
6.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1981 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja skladno s programom dela Skupščine občine Lenart in njenih zborov za leto 1981 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom razporejena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma aktom izvršnega sveta, ki ga je sprejela občinska skupščina.
Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma vodja organizacijske enote kot odredbodajalec, vodja knjigovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da je to možno in potrebno, razen sredstev razporejenih upravnim organom in strokovni službi skupščine ob-čirie in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart in sredstev, razporejenih za dotacije duržbenopolitičnih organizacij.
8.	člen
Prihodki, ki jih upravni organi Skupščine občine Lenart dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
Določilo 1. odstavka tega člena se ustrezno uporabi tudi za prihodke, ki jih s svojo dejavnostjo dosežeta Temeljno sodišče Maribor — enota Lenart in Javno pravobranilstvo Maribor.
9.	člen	t
Prihodki, doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev, so prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Lenart
10.	člen
Sredstva, razporejena za financiranje pravosodjih organov, organa za kaznovanje prekrškov, medobčinskih in drugih služb ter materialnih stroškov Postaje milice Lenart, se v letu 1981 zagotavljajo v skladu z dogovori in sklenjenimi pogodbami.
Sredstva, razporejena za financiranje upravnih organov Skupščine občine Lenart in strokovne službe Skupščine .občine Lenart in Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, pa se v letu 1981 zagotavljajo v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenie ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1148/79) za:
•
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti;
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika;
—	sredstva za materialne stroške;
—	sredstva opreme;
—	sredstva za posebne namene.
11.	člen
Sredstva, razporejena v glavnem namenu 02 — za financiranje ljudske obrambe se nakazujejo na ustrezni račun Skupščine občine Lenart — sredstva za financiranje obrambnih priprav, uporabljajo pa se po sprejetem finančnem načrtu obrambnih priprav.
12.	člen
Sredstva, razporejena v glavnem namenu 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij, se nakazujejo uporabnikom na njihove račune.
13.	člen
Sredstva razporejena v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti, se nakazujejo krajevnim skupnostim v občini Lenart namensko za delovanje delegatskega sistema (osebni dohodki profesionalnih tajnikov in- honorarnih računovodij) v mesečnih zneskih, ki jih določi skupnost krajevnih skupnosti občine Lenart in jih potrdi izvršni svet.
Krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti namensko uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Za druga sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna, so nosilci, sekretar izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov, uporabljajo pa se neposredno iz računa organov družbenopolitične skupnosti oziroma se nakazujejo na tekoči račun uporabnikov za namene, za katere so določena.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih odhodkov na posameznih postavkah in za nepredvidene odhodke.
Izvršni svet je pooblaščen tudi, da odloča o uporabi sredstev rezerv do višine 200.000 din za izdatke
nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, odloča pa lahko tudi o višjem znesku s tem, da uporabo tega zneska da v potrditev zborom skupščine občine na prvi prihodnji seji.
16.	člen
Upravni organ, pristojen za občinski proračun je pristojen, da po potrebi nadzira porabo sredstev pri proračunskih porabnikih v skladu s sprejetim programom dela ter skrbi za to, da se sredstva namensko uporabljajo.
17.	člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1981 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1981, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 400-1/79-34
Lenart, dne 27. marca 1981.
PredsedniK Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1981
Vrsta
prih.
Prihodki
Skupaj
1	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka
2	Prometni davek, davek na premoženje in davek na dohodek od premoženja
3	Takse
4	Prihodki po posebnih predpisih
5	Prihodki organov in drugi prihodki 7 Prihodki od drugih DPS
—	dopolnilna sredstva
—	takse ha promet parklarjev in kopitarjev
st.
glav. nam.
Razpored prihodkov
Skupaj
11,870.000
15,568.000
3.830.000 110.000
1.240.000
18.81)4.500
51,422.500
830.000
04
08
09
10 11 16 17
Dejavnost organov in družbeno-po-litičnih skupnosti
Ljudska obramba in družbena samozaščita
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Kreditna, vezana in izločena sredstva
—	sredstva rezerv
—	sredstva posebnega računa za zdravstveno varstvo živali
Skupaj
31,360.628
3,125^950
2,786.800
3,307.063
3,638:612
88.707
606.930
1,598.160
3,887.895
531.815
489.940
51,422.500
830.000
50,592.500
872.
Po 294. členu statuta -občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) ter 6, in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 3-180/76, 10 381/76, 31 1393/76 in 8-483/78) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1981 spre-;e!a
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
V drugem odstavku 4. člena odloka o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1521/75, 6-279/77, 24-1595/77, 10-700/78, 14-735/79 in 16-1023/80) se spremeni besedilo druge alinee tako, da se glasi:
— vsi drugi (kmetje-delavci in podobno, ki niso kmečko zdravstveno zavarovani) po stopnji 15 odstotkov, v k. o. Andrenci, Smolinci in Zupetinci po stopnji 14 odstotkov.
2.	člen
Osmi člen se spremeni tako, da se glasi:
/
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne
ali druge gospodarske dejavnosti in storitve, plačujejo od osnov, ki presegajo dohodek, kateri se šteje po samoupravnem sporazumu za osebni dohodek, davek po naslednjih stopnjah:		
Osnova		Stopnja V.
	do 30.000	30
od 30.000	do 50.000	35
od 50.000	do 80.000	40
od 80.000	do 130.000	44
od 130.000	do 200.000	47
Od 200.000	do 300.000	51
nad 300.000	3. člen	'5
V prvem odstavku 22. člena se znesek 30 din nadomesti z zneskom 60 din.
4.	člen
V 11. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Davka po odbitku ne plačujejo občani od dohodkov doseženih s storitvami s kmetijsko mehanizacijo pri setvi in spravilu kmetijskih pridelkov v skladu s plani kmetijskih delovnih organizacij.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 422-18/64
Lenart dne 27. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine ' Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
873.
Skupščina občine Lenart je po 294. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) ter 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, številka 33-310/72, 55-491/72,	28-377/73,	36-547/75,	58-793/75,	7-84/77,
61-933/78, 26-434/79, 5-63/80, 63-946/80 in 3-20/81), na sejah zbora združenega dela in zbota krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981, sprejela	n
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prome. ta proizvodov in dd plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 24-1596/77 in 1-99/80) se v tarifni št. 3. spremenita stopnji prometnega davka od vina tako, da se glasita:
1.	od naravnega vina, vinsko sadnih pijač in vina tipa biser	4 din/liter
2.	od penečega vina	8 din/liter
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-6/72
Lenart, dne 27. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine •	Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. L r.
874.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18-818/76) ter 294. člena statuta občine Lenart (Urad-li list SRS, št. 4-258/81), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart
1.	člen
Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 14-737/79 in 13-843/80) se v 2. členu spremeni tako, da se številka »5.475,60« zamenja s številko »6.570,72«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Jradnem listu SRS.
St. 36-3/72
Lenart, dne 27. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
875.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) je Skupščina •občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o lokalnih in nekategoriziranih javnih cestah v občini Lenart
1. člen
Deveti člen odloka o lokalnih in nekategoriziranih javnih cestah v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 44-1019/73, 2-1560/78) se dopolni tako, da se doda na koncu nova alinea, ki glasi:
L-III/16 L-l/12 Za. Sčavnica-Lešane meja občine G-Radgona	1,6
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-2/62-46
Lenart, dne 27. marca 1981.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
876.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77, in 2-43/78) ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 100. seji dne 24. februarja '1981 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lenart
1.	člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja iz 17., 21. ter 1. in 2. odstavka 30. in 31. člena zakona o varstvu pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27., 4. točke 28.,
29.,	30. in 2. točke 35. člena zakona o varstvu žival pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77)
2.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede po- ’ sil j k živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, preglede klavnih kopitarjev, parkljarjev, perutnine in kuncev, za veterinarsko-sanitarne preglede 'živalskih proizvodov in živalskih surovin v predelavi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se na območju občine Lenart plačujejo naslednje pristojbine:
din
I.	Za veterinarsko-sanitarni pregled kamionskih ali vagonskih pošiljk pri naklada-
nju, prekladanju in razkladanju živih živali:
—	kamion do 2 toni	260
—	kamion do 10 ton	350
—	za kosovne pošiljke živih živali kopitarjev, goved in jelenjadi od komada	100
za žrebeta, teleta, prašiče, drobnico, pse, mačke in ostalo živo divjad ter druge živali od komada	40
za perutnino, golobe in druge ptiče, kunce in druge male živali za kamion, kombi ali vagon	175
za vsako vozilo z enodnevnimi piščanci	260
za kamionske ali vagonske pošiljke	čebel 260
za manjše pošiljke čebel za vsakih 10 "nnjev	100
za pošiljke rib, divjačine, žab, polžev do t tone	175
za kamion, kombi ali vagon do 10	ton	350
za vsako nadaljpjo tono	35
za kosovne nosiljke perutnine, golobov, ptičev, koncev drugih malih živali po komadu oziroma kg	30
II. Za pošiljke živil, proizvodov, surovin živalskega izvora in živalskih odpadkov:
din
—	za	avto ali kamion do 2 toni	175
—	za	avto, kamion do 10 ton	350
—	za	vsako nadaljnjo tono	35
—	za mleko po 1 ali kg	0,05
—	za kosovne pošiljke živil, surovin, proizvodov in živalskih odpadkov po pošiljki 100
—	za mast, zaseko, maslo, sire, med,
vosek, jajca in ostalo po kg	1
Til. Veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk kopitarjev in parkljarjev, ki se ženejo izven obipočja občine — po živali	90
—	za premeščanje živali na območju občine iz objekta v objekt, na območju paše ali sejmišča — razstave
za kamionsko pošiljko	200
za posamezno govedo ali kopitarje	50
za prašiča, teleta, drobnico po kom.	20
IV.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pri jakladanju, prekladanju ali razkladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živil živalskega izvora, živalskih proizvodov, surovin, odpadkov, valilnih jajc, iker, semena za umetno osemenjevanje in krmil:
za	pošiljke	do 1 tone	500
za	pošiljke	nad 1 tom	1000
za	kosovne	pošiljke	200
V.	Veterinarsko-sanitarni pregled mesa, jajc, mleka, rib, divjačine in njihovih izdelkov, rakov, školjk, žab, polžev, želv in iker namenjenih za hrano ljudi:
— v gostinskih obratih, prodajalnah živil živalskega izvora, v obratih družbene prehrane, skladiščih, pakirnicah, v obratih kmečkega turizma, pri zasebnikih in na prireditvah se za veterinarsko-sanitarne preglede živali Za zakol, divjačine, rib in drugih živil živalskega izvora določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za opravljen
pregled	300
— na tržnicah in razstaviščih se zaračuna za veterinarsko-sanitarni pregled:
za živo perutnino do 50 kom	60
za živo perutnino nad 50 kom. do 2 toni 300 za nadzor transportov živali in živil, ki so pripravljene na tržnico z veterinarskim potrdilom za kamion do 2 toni	300
za pregled mesa perutnine in kuncev po kg 6 za ribe in drugo po kg	5
za mlečne izdelke po kg	2
za jajca po kom	0,10
v
Obračun za opravljanje stalnega veteri-narsko-sanitarnega nadzora na tržnici se poračuna po pogodbi upoštevajoč čas za opravljanje nadzora in 25 odstotkov od vrednosti porabljenega časa ali pogodbe.
Vi. Za opravljanje veterinarsko-sanitar-nega nadzora in pregleda živali na živinskih sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah za vsako začeto uro porabljenega časa	300
3.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet s svežim mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za vsakoletno podaljšanje dovoljenja se določi letna pristojbina po vzorcu 250 din.
Pristojbine zbere od kooperantov odkupovalec mleka in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna občine Lenart do 1. avgusta v tekočem letu.
Lastnik molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, ga pa sam oddaja za javno potrošnjo, mora poleg pristojbine iz prvega odstavka tega člena plačati še enkrat letni pregled krav molznic na tuberkulozo, stroške odvzema vzorca krvi ter preiskavo vzorca za izključitev bolezni — bruceloza, kar znaša po kravi molznici 250 din.
Pristojbina in nastali stroški preiskav iz 3. odstavka tega člena se zaračunajo lastniku krav molznic po opravljenih preiskavah.
4.	člen
Sestavni del pristojbin za preglede po 2. členu, točke V. in VI. te odredbe je tudi pristojbina za ve-terinarskb-sanitarne preglede pri razkladanju in nakladanju živali, živalskih proizvodov in surovin.
5.	člen
Kadar doseže obračun pristojbin kosovnih pošiljk pri istem transportnem sredstvu višino pristojbine za vagon, kamion, se obračuna pristojbina za kamionske ali vagonske pošiljke.
6.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili, ki so bile pred tem pregledane po pristojnem veterinarju se pristojbina za pošiljko ne zaračunava.
7.	člen

Pristojbino plača naročnik usluge oziroma organizacija, ki se bavi s prometom, proizvodnjo, predelavo ali skladiščenjem živali, živil, surovin in odpadkov živalskega izvora takoj po opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali se zaračunava mesečno po obračunu ali po pogodbi. Pristojbine navedene v 2. členu te odredbe se lahko plačujejo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela pri kateri se opravljajo vete-rinarsko-sanitarni pregledi in izvršni svet skupščine občine. Nalog za izdelavo predloga pogodbe izda izvršni svet skupščine občine organizaciji, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede in ki izdaja dovoljenja.
8.	člen
Opravljanje pregledov, ki so taksativno našteti v 2. členu je treba prijaviti veterinarskemu inšpektorju oziroma pooblaščeni veterinarski organižaciji najpozneje 12 ur pred zaprošenim pregledom.
V primeru, če pošiljka oziroma predmet pregleda ni pripravljen za veterinarsko-sanitarni pregled, kot je bilo zaprošeno oziroma dogovorjeno se poleg pristojbine zaračuna zamudnina za vsako začeto uro čakanja 300 din.
Naročnik veterinarsko-sanitarnega pregleda lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarskega inšpektorata oziroma pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je bilo spre-
jeto obvestilo pravočasno in delavec brez opravičila oziroma dogovora ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za veterinarsko-sanitarni pregled, ki se mora opraviti izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 odstotkov.
9.	člen
Sredstva in pristojbine se zbirajo na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Lenart in se razen sredstev zbranih po 3. in 6. členu te odredbe koristijo:
15 odstotkov se odvede na račun za zdravstveno varstvo živali proračuna republike,
10 odstotkov ostane na računu za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Lenart, kot tekoča rezerva,
75 odstotkov služi za pokritje izdatkov oziroma stroškov, ki nastajajo. z veterinarsko-sanitarnimi pregledi.
Posebne materialne stroške — to so prevoz za opravljanje pregledov in drugih stroškov — stroške posebnih preiskav ali plačilo izvedencev si obračuna veterinarska organizacija, ki je opravila pregled neposredno pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled zahteval.
Veterinarska organizacija si v zvezi z načinom. in višino zaračunavanja potnih stroškov pridobi predhodno mnenje Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe vrši medobčinski organ veterinarske inšpekcije.
XI. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-.sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 20-1355(78).
12. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-35/63-61
Lenart, dne 24. februarja 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
877.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33-1621/80), in 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na seji, dne 26. marca 1981 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Lenart
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S to odredbo se določa izvajanje veterinarsko-sanitarnih ukrepov, pravice in dolžnosti občine, delovnih organizacij, Veterinarskega zavoda Maribor, Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, obratnih veterinarskih ambulant ter občanov na območju občine Lenart, da se preprečijo ali ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne in para-zitarne bolezni.
2.	člen
Veterinarske organizacije, ki sp po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni morajo v letu 1981 izvesti ukrepe za ugotavljanje, odkrivanje, preprečevanje in zatiranje določenih kužnih in parazitarnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe predpisane po tej odredbi.
3.	člen
Veterinarski zavod je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti medobčinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
4.	člen
Odrejena preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene, kar mora izvajalec cepljenja imeti potrjeno z laboratorijskimi izvidi.
5.	člen
Veterinarski zavod, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o dnevu cepljenja ali preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva, o rezultatu cepljenja in preiskave ter izvajati kontrolo, če so bile vse živali cepljene.
Veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini vseh psov starih več kot štiri mesece se mora opraviti do 30. aprila 1981. 'Mladi psi, ki med letom dopolnijo starost štiri mesece se morajo cepiti takoj zatem, ko so dopolnili starost štiri mesece.
Proti steklini je na okuženem območju obvezno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
7.	člen
. Proti atipični kokošji kugi se mora cepiti kokoši, brojlerje in purane v perutninskih obratih organizacij združenega dela, v obratih kooperacije z organizacijami združenega dela in v obratih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost ter v naseljih, kjer so perutninarski obrati organizacij združenega dela, ali večje reje individualnih proizvajalcev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Maribor.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine in ki po 14. tednu starosti niso dobivali nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitro krvne aglutinacije v proizvodnji valilnih jajc opravi z registrirano AE vakcino Veterinarski zavod Maribor.
9.	člen
Proti prašičji kugi mora Veterinarski zavod Maribor preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev.
Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, dobljenih iz obratov družbene prehrane ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
10.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Maribor z AOC vakcino.
11.	člen
V letu 1981 mora Veterinarski zavod Maribor opraviti tuberkulinizacijo goved v najmanj 40 odstotkih vseh gospodarstev, ki ima goveda.
Najprej je treba turberkulinizirati goveda v naseljih, kjpr so bila s peto splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda, in pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin.
Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela, bike v prirodnem pripustu in goveda v dvorcih, kjer se nahajajo ti biki
12.	člen
Na tuberkulinizacijo je treba enkrat letno pre gledati:
—	krave individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo mleko za javno potrošnjo z mlečno prstanastim preizkusom vzorcev mleka vzetih na zbiralnicah mleka;
—	osnovne goveje črede last organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi;
—	plemenske živali v osnovnih čredah v praši-čerejskih obratih organizacij združenega dela, s serološko preiskavo krvi.
Odvzem krvi opravi Veterinarski zavod Maribor. Serološko preiskavo opravi Obdravski zavod za živinorejo in veterinarstvo Ptuj.
13.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu na območju ončine Lenart je treba preiskati enkrat letno na me-hurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Maribor.
14.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje v občini. Vzorce krvi odvzema Veterinarski zavod Maribor na zbirnih mestih.
15.	člen
čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenskih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varoatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani ali Obdravski zavod za živinorejo in veterinarstvo Ptuj.
_ Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti veterinarski zavod Maribor.
Vzorce čebel in drobirja je treba dostaviti v
preiskavo pooblaščenim veterinarskim organizacijam do 31. marca vsako leto.
16.	člen
Na spomladansko viremijo, entrodermatitis in vnetje ribjega mehhrja pri krapih je treba do 15. maja preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati, do konca leta 1981.
Vzorce rib vzame Veterinarski zavod Maribor.
i
17.	člen
Veterinarski zavod Maribor mora ob izvajanju cepljenja psov proti steklini na območju občine Lenart, dajati psom tudi zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehurjavost.
Lastnike psov je veterinar ob dajanju zdravila dolžan opozoriti, da je treba iztrebke zdravljenih psov najmanj 4 dni po zdravljenju zakopavati.
Veterinarski zavod Maribor, ki opravlja zdravljenje mehurjavosti mora z izobraževanjem živinorejcev in priučenih mesarjev zagotoviti, da bodo organi zaklanih. prašičev, goved in ovac z mehurji prekuhani ali drugače neškodljivo uničeni.
18.	člen
Veterinarski zavod Maribor mora najmanj enkrat letno poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart o opravljenih delih oziroma podvzetih ukrepih.
19.	člen
Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-9/78-4	«
Lenart,' dne 26. marca 1981.
I	PredsedniK
Izvršnega sveta
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
878.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/811 ter 32. in 34. člena zakona o pravicah in dolžnostih . organov, družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80)
je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1981 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Skupnosti za cene občine Lenart
Daje se soglasje k statutu Skupnosti za cene občine Lenart, ki je bil sprejet na seji sveta Skupnosti za cene občine Lenart dne 2. marca 1981.
St. 02-1/81-4
Lenart, dne 27. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
879.
Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole fcen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80) in v zvezi s četrtim odstavkbm 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, Št. 1-1/80, 38-618/80), sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Lenart, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor, Občinski svet. Zveze sindikatov Lenart, Občinska konferenca SZDL Lenart. in Občinska konferenca svetov potrošnikov Lenart (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o skupnosti za cene občine Lenart
1.	člen
o tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev skupnosti za cene občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotavljala pogoje, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in organih ter organizacijah in skupnostih ter organizirani potrošniki določajo politiko cen in sprejemajo ukrepe za njeno uresničevanje, sooblikujejo cene in opravljajo kontrolo cen.
Izhajajoč iz delovanja ekonomskih zakonitosti in pogojev sociahstične blagovne menjave bo skupnost delovala tako, da bo zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
—	usklajevanje razmerij na področju cen z namenom zagotavljanja stabilnih tržnih odnosov,
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso-občino, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko,
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interčsov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, pomembnih za vso občino,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen in drugih vprašanj z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen,
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določevanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
'Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
—	pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje, analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah ali skupinah dejavnosti, analizira tendence cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerje cen ter obvešča udeležence o pojavih in ugotovitvah glede družbenoekonomskih odnosov na področju trga in cen ter v okviru svojih pristojnosti s svojimi ukrepi vpliva na pozitiven razvoj družbenoekonomskih odnosov na, tem področju,
—	daje strokovno pomoč1 temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, o cenah proizvodov in storitev pomembnih za vso občino,
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analizo in podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela posameznih panog in grupacij, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen loločenih z zakonom in o tem obvešča zainteresirane rganizacije združenega dela in druge samoupravne jrganizacije in skupnosti ter družbenopolitično skupnost,
—	pri izvajanju kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način, določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen,
— Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	za Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravlja analizo gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastopila in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen,
—	na zahtevo drugih udeležencev opravlja zdnje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
I ■ •
4.	člen
Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih halog in opravi! sodeluje z občinskimi organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organi-
zacijami ter znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim izkazuje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnosti zlasti sodelujejo z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo- v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajdnju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	čler
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
—	podajanjem svojih mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti,
—	z rddnim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso občino.
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da bedo v programu dela skupnosti v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih mora skupnoft opraviti za vsakdga od udeležencev.
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti.
Način dela 'in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutgm skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti.
8.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skubnosti.
9.	člen
Svet skupnosti ima 11 članov.
2	člana sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine občine Lenart izmed Svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov.
Medobčinska gospodarska zbotnica za Podravje iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in SIS materialne proizvodnje iz območja občine Lenart delegira v svet skupnosti 5 članov.
Občinska konferenca SZDL Lenart, občinski svet ZSS Lenart, občinska konferenca svetov potrošnikov Lenart in občinska skupnost socialnega varstva Lenart delegirajo v svet po enega člana.
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno dobo svojih članov oziroma svojega člana sveta skupnosti.
11.	.člen
Udeleženci 'soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
12.	člen
, Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti, uresničujejo spremljanje poročil o delu skupnosti, proučevanje problemov o delu skupnosti ter na način določen s statutom skupnosti.
13.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu občine Lenart v obsegu določenem s programom dela skupnosti in s plačili za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s svojim statutom.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del.
14.	člen
Strokovna in administrativna dela za skupnost opravlja služba občinskega komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje občine Lenart.
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor najpozneje v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
16.	člen.
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku petnajstih dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
17.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/81-8
Lenart, dne 29. decembra 1980.
Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Lenart, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor. Občinski svet ZSS Lenart, Občinska konferenca SZDL Lenart, Občinska konferenca svetov potrošnikov Lenart.
880.
\
Na podlagi 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), 59. in' 60. člen zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli ceri (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618/80), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80) in 10. člena odloka o pravicah in dolžnostih organov občine Lenart na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Lenart (Uradni list SRS, št. 1-81/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Lenart
ODREDBO
0	pošiljanju cenikov za posamezne proizvode
in storitve Skupnosti za cene občine Lenart v potrditev
I
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžni pošiljati Skupnosti za cene občine Lenart v potrditev cenike oz. cene naslednjih proizvodov in storitev:
f iz panoge:
01	Industrija
—	01302 — osnovne in specialne vrste ktuha.
05 Gradbeništvo
—	050100 — stanovanjska gradnja.
10 Stanovanjsko-komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora
—	1002 Stanovanjske dejavnosti (stanarine in najemnine),
—	1003 komunalne dejavnosti (voda, kanalščina, smeti, pokopališke, dimnikarske storitve).
II
Samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki iz prejšnje točke pošljejo cenike Skupnosti za cene občine Lenart preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oz. preden pove-čajp cene proizvodov in storitev.
Za organizacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti.
III
Skupnost za cene občine Lenart izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev.
IV
Ta odredba začne veljati nasieunji aan po oojavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/81-7
. Lenart, dne 26. .marca 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenan.
Eđo Zorko, dipl. oec. 1. r.
881.
Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618/80) izdaja Skupnost za cene občine Lenart
NAVODILO
o pošiljanje cenikov Skupnosti za cene občine Lenart v potrditev
1
Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki pred začetkom uporabe cen oziroma povišanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Skupnosti za cene občine Lenart.
2
Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2.	mersko enoto,
3.	prodajno ceno proizvoda oziroma storilce, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska cena, drobnopro-dajna cena ipd.),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5.	prejšnjo ceno proizvoda oz, storitve, oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje, in odstotek povišanja cene,
6.	naziv samoupravnega akta in datum sprejet-
ja, na osnovi katerega se oblikujejo cene proizvodov in storitev,	t
Skupnost za cene občine Lenart lahko zahteva od samoupravnih organizacij in1 skupnosti ter. samostojnih obrtnikov še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618 80 —v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov Za posamezne proizvode in storitve iz skupnih proizvodov in storitev, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
Če cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka' te točke, bo Skupnost za cene občine Lenart opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost ali sa-oosioinega obrtnika, da. dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena .Zveznega zakona. Stelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost ali samostojni .obrtnik cenika ne bo ustrezno dopolnil v določenem roku.
3
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/81-3
Lenart, dne 2. marca 1981.
Predsednica
’eta Skupnosti za cene občine Lenart Lojzka Zemljič 1. r.
882.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618/80) predpisuje Skupnost za cene občine Lenart
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Lenart zaradi spremljanja
1
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti uv nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije iit skupnosti) ter samostojni obrtniki morajo Skupnosti za cene občine Lenart pošiljati obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov oziroma storitev iz pristojnosti občine Lenart zaradi spremljanja:
Iz področja proizvodnje:
^	— proizvodnja kremenovega peska,
—	proizvodnja in obdelava kamna,
—	proizvodnja gramoza in peska,
—	proizvodnja pekovskega peciva.
Iz področja gradbeništva:
—	napeljave in popravila gradbenih inštalacij: notranje vodovodne, kanalizacijske in električne, instalacije za parno gretje ipd.,
—	zaključna ali obrtna dela v gradbeništvu: fasa-darska, teracerska, soboslikarska, črkopleskarska, par-ketarska, sadrarska, štukaterska in izolatorska dela, oblaganje podov, stopnišč z linolejem, gumijem in drugim materialom, steklarska, keramičarska, stavbno ključavničarska in kleparska dela ter druga dela stavbne obrti ter zaključna dela v gradbeništvu.
Iz področja prometa in zvez:
—	prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki,
—	prevoz potnikov s taksi avtomobili.
Iz področja trgovine:
—	blagovni promet s proizvodi, katerih proizvajalčeve cene so v pristojnosti občine.
Iz področja gostinstva in turizma:
—	vse vrste gostinskih storitev s področja nastanitve, prehrane, nastanitvenih storitev ter drugih gostinskih storitev.
Iz področja obrtnih in osebnih storitev:
—	izdelava predmetov iz nekovin,
—	popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil,
—	popravilo in vzdrževanje izdelkov _ precizne mehanike,
—	izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov,
—	storitve kovinske predelovalne obrti gospodinjstvom,
—-1 druge storitve kovinsko predelovalne obrti,
—	popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov,
—	popravilo in vzdrževanje radijskih in televizijskih aparatov in naprav,
—	izdelava in popravilo lesenih predmetov,
—■ izdelava in popravilo tekstilnih predmetov,
—	izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume,
—	izdelava živilskih proizvodov; vse vrste slaščičarskih izdelkov,'
—	izdelava predmetov iz plastičnih mas,
—	izdelava predmetov iz papirja,
—	izdelava in popravilo neomejenih, raznovrstnih proizvodov,
—	moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve,	t
'	— pranje, čiščenje in barvanje perila -in oblačil,
—	storitve fotografov, pranje, zaščita in podmaz avtomobilov.
Opomba: razen popravil in vzdrževanja kovinskih in elektrotehničnih izdelkov, ki jih proizvajalci s sredstvi v družbeni lastnini opravljajo v lastnih servisnih organizacijah.
Za področja stanovanjsko-komunalne dejavnosti:
—	čiščenje javnih površin v naselju,
—	proizvodnja in distribucija toplote.
Iz področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev;	’	‘
—■ javna skladišča s tržnico,
—	druge neomenjene storitve: razrpnoževanje, izdelava fotografskih in drugih kopij.
Iz področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij :
—	drugo izobraževanje (tečaji tujih jezikov, strojepisja, vožnja z motornimi vozili itd.).
Iz področja zdravstva in socialnega varstva:
—	dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok (jasli, vrtci),
—	socialno varstvo telesno in duševno defektnih odraslih oseb.
2	-
Ne glede na prejšnje točke tega navodila organizacijam združenega dela in samostojnim obrtnikom, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in 38-618/80 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojne obrtnike, ki so dolžni pošiljati cenike Skupnosti za cene občine Lenart v potrditev.
3
Obvestilo ^ i—r-'-a •'sebp-’ati:'	■ X
1.	ime proizvoda oziroma storitve, s kratkim opisom osnovnih tehnično tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2.	mersko enoto,
3.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena),
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5.	prejšnjo ceno proizvoda oziroma storitve, oblikovano v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje ter odstotek povišanja cen,
6.	naziv samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se oblikujejo cene.
Skupnost za cene občine Lenart lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ter samostojnih obrtnikov dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov oziroma storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zveznega zakona.
Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih, ki ju podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali samostojni obrtnik najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila.
4
Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim. ter samostojnim obrtnikom, ki v skladu s...13. in ,14. členom zveznega zakona oblikujejo cene s samoupravnim sporazumom, ni treba pošiljati Skupnosti za cene občine Lenart obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen če gre za cene proizvodov oziroma storitev za končno porabo.
5
Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter samostojnim obrtnikom, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala Skupnost za cene občine Lenart oziroma družbeni dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Lenart ali Skupnosti za cene občine Lenart.
6
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-6/81-4
Lenart, dne 2. marca 1981.
Predsednica
sveta Skupnosti za cene občine Lenart
Lojzka Zemljič 1. r.
883.
Na podlagi 294. in 295. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18-175/74, 10-338/76), 20, člena samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Lenart (Uradni list SRS, š! 7-393/81) je Skupščina občine Lenart na seli zbr-
združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1981 sprejela
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za oddajanje stanovanj za katere je stanodajalec Skupščina občine Lenart
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
k- tem pravilnikom se določajo načini, pogoji in merila za oddajanje stanovanj, za katere je stanodajalec Skupščina občine Lenart.
2.	člen
Stanovanja, za katera je stanodajalec skupščina občine, oddaja stanovanjska komisija občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska komisija), ki jo sestavljajo delegati samoupravnih organov upravičencev do dodelitve stanovanja iz 3. člena tega pravilnika.
Stanovanjska komisija ima 7 članov.
V	stanovanjsko komisijo izvolijo po enega dele^ gata:
— Skupščina občine Lenart,
— Izvršni svet Skupščine občine Lenart,
—	družbenopolitične organizacije občine Lenart,
—	delovne skupnosti upravnih organov, strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta ter drugih organov skupščine občine,
—	delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij občine Lenart,
—	delovna skupnost Postaje milice Lenart,
—	delovna skupnost Temeljnega sodišča Maribor enota Lenart.
Predsednika stanovanjske komisije imenuje Izvršni svet Skupščine občine Lenapt izmed članov komisije.
Stanovanjska komisija dodeli stanovanje najugodnejšemu pričakovalcu po določilih tega pravilnika.
3.	člen	<
Stanovanjsko pravico za stanovanje, za katero je stanodajalec Skupščina občine Lenart pridobijo funkcionarji skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, delavci delovnih skupnosti upravnih organov, organa za kaznovanje prekrškov, štaba teritorialne obrambe, strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine in uprave inšpekcijskega nadzorstva Maribor, ki delajo v enoti Lenart, delavci delovnih skupnosti družbenopolitičnih organizacij, delavci Postaje milice Lenart in delavci Temeljnega sodišča Maribor' enota Lenart, ki k prošnji za stanovanje predložijo namensko varčevalno pogodbo za rešitev stanovanjskega vprašanja (pričakovalci).
4.	člen
Prednost pri pridobivanju stanovanjske, pravice imajo pričakovalci, ki so bili izvoljeni ali imenovani ter so prevzeli dela in naloge kot poklicno dolžnost in delavci z ustrezno izobrazbo, ki jih je uspelo pridobiti po drugem neuspelem razpisu.
5.	člen
V	primeru, ko je zakonec ali član družinske skupnosti zaposlen v delovni skupnosti ali temeljni organizaciji združenega dela, oziroma organizaciji združenega dela, ki ni upravičenec po tem pravilniku, še sta-
novanjska komisija dogovori s pristojnimi samoupravnimi organi, kako bo skupno s pričakovalcema razrešeno njuno stanovanjsko vprašanje in o načinu finančne udeležbe.
6.	člen
' Pričakovalec lahko, glede na število družinskih članov, praviloma pridobi stanovanjsko pravico za naslednje stanovanje:
—	ena oseba — garsonjera (samsko stanovanje),
—	dve osebi — enosobno stanovanje ali garsonjera (samsko stanovanje),
—	tri osebe — eno in pol ali dvosobno stanovanje,
—	štiri ali več oseb tri ali več sobno stanovanje.
7.	člen
Izjemoma se lahko dodeli pričakovalcu večje stanovanje, kot je določeno V. 6. člehu tega pravilnika:
—	na podlagi utemeljenega predloga pričakoValca, če gre za pričakovano povečanje njegove družine, v primeru trajne bolezni in invalidnosti v družini ali zaradi zahtevnega strokovnega dela,
—	če pričakovalec plača 100 Vo finančno udeležbo med pripadajočim in željenim stanovanjem.
8.	člen
Pričakovalec je pri vsaki dodelitvi novega stanovanja, ali več vrednega (prenovljenega) ali večjega stanovanja oziroma stanovanja z višjim stanovanjskim standardom, za katerega je stanodajalec skupščina občine, vezan na finančno soudeležbo (v nadaljnjem besedilu: udeležba) v obliki posojila.
Udeležbo plača pričakovalec pred dodelitvijo stanovanja.
9.	člen
Osnova za izračun udeležbe pričakovalcev stanovanje je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Udeležba pričakovalcev računana od nabavne vrednosti oz. valorizirane knjižne vrednosti stanovanja znaša, če skupni dohodek na člana pričakovalčevega gospodinjstva doseže:
—	51—60°/o poprečnega dohodka zaposlenega —
3	»/o udeležba,
—	61—70 »/o poprečnega dohodka zaposlenega —
4	o/o udeležba,
—	71—90% poprečnega dohodka zaposlenega —
5	% udeležba,
—	91—100% poprečnega dohodka zaposlenega —
6	% udeležba,
—	101—110% poprečnega dohodka zaposlenega —
7	o/o udeležba,
—	lil—120% poprečnega dohodka zaposlenega — 9% udeležba,
—	121—140% poprečnega dohodka zaposlenega —
11 % udeležba,
—	141—160 % poprečnega dohodka zaposlenega — 14 % udeležba,
—	nad 161% poprečnega dohodka zaposlenega — 17 % udeležba.
V primeru, da skupni dohodek n® člana pričakovalčevega gospodinjstva ne presega 50% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v nreteklem letu, še stanovanje dodeli brez udeležbe.
10.	člen
- Pričakovalcu vplačajo udeležbo za dobo .10 let. Udeležba se obrestuje 3 % letno.
Udeležba se vrne pričakovalcem v enkratnem znesku z obrestmi, v 15 dneh po izteku roka. Kolikor udeležba ni vrnjena v roku se obračunajo obresti za vezane hranilne vloge.
Udeležba je dohodek sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo pri Skupščini občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Stanovanjska komisija uporablja sredstva sklada za pridobitev novih stanovanj za združevanje sredstev z drugimi upravičenci in s stanovanjsko skupnostjo Lenart.
11.	člen
Osnovo za izračun dohodka na družinskega člana predstavljajo mesečni osebni dohodki in vsi drugi dohodki, ki so bili evidentirani v preteklem letu.
12.	člen
Za člana gospodinjstva se štejejo imetniki stanovanjske pravice in člani družinskega gospodinjstva, ki skupaj z imetnikom stalno stanujejo.
Za člane družinskega gospodinjstva se štejejo: zakonec, član družinske skupnosti, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice po zakonu dolžan vzdrževati in stanujejo skupaj z njim. Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi osebo, ki živi z imetnikorr stanovanjske pravice v tesni ekonomski skupnosti naj’ manj dve leti.
13.	člen
Pričakovalci, ki jim bo dodeljeno stanovanje, zs katerega je stanodajalec skupščina občine, ki so bil izvoljeni ali imenovani ali opravljajo dela in nalog« za katere je težko najti ustrezne strokovne delavce (4. člen) ali mlade družine, ki na osnovi dogovor j enil: kriterijev ne bodo mogle plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, ali so se jim bistveno poslabšale materialne oz. socialne razmere, lahko plačajo manjkajoči del udeležbe tudi po vselitvi v stanovanje, najpozneje pa v roku 3 let po vselitvi, če se pri dodelitvi izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju in dajo pismeno izjavo o dovolitvi administrativne prepovedi za manjkajoči del udeležbe.
V primeru iz prejšnjega odstavka se rok za vrnitev udeležbe računa od dneva pMčila celotnega zneska udeležbe.
14.	člen
Pri zamenjavi stanovanja v družbeni lastnini za novo ali več vredno ali večje stanovanje oziroma stanovanje z višjim stanovanjskim standardom je potrebno plačati razliko finančne udeležbe med starim in novim stanovanjem.
15.	člen
Za udeležbo sklene stanovanjska komisija pogodbo, s katero se določijo pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz posojilnega razmerja. Predvsem je s pogodbo treba določiti rok za vračilo udeležbe in letno obrestno mero.
II. OSNOVE IN MERILA ZA DODELITEV STANOVANJ
16.	člen
Osnove In merila za odločanje o dodelitvi stanovanj so:
1.	stanovanjske razmere pričakovalca,
2.	socialno stanje pričakovalca in njegove družine,
3.	delovna doba pričakovalca,
4.	zdravstveno stanje pričakovalca in njegove družine,
5.	doba čakanja na stanovanje,
6.	oddaljenost bivališča pričakovalca od delovnega mesta,
7.	kadrovske potrebe.
17. člen
Za merila iz 16. člena se določi naslednje število
točk.
/
1.	Stanovanjske razmere
A.	Imetnik stanovanjske pravice:
a)	stanovanjske.razmere:	točk
—	zelo vlažno stanovanje	6
—	delno vlažno stanovanje	4
—	stanovanje brez vodovoda	3
—	manjkajoča pritiklina	3
—	manjkajoča pritiklina kopalnice	2
—	manjkajoča pritiklina WC in souporaba
WC	2
—	podstrešno stanovanje	2
—	slaba izolacija	2
b)	velikost stanovanja na osebo
—	na osebo do 4 m2	.	6
—	na osebo od 4—5 m2	4
—	na osebo od 6—7 m2	2
—	na osebo od 8—10 m'	1
c)	sostanovalec:	9
B.	Ni imetnik stanovanjske pravice
—	brez stanovanja	40
—	podnajemnik	14
—	kletno, vlažno in neprimerno stanovanje,
ki se po zakonu ne šteje kot stanovanje	12
2.	Socialno stanje a) število družinskih članov
1	član	i
2	člana	2
3	člani	4
4	člani	g
5	ali več članov	16
b) skupni dohodek na družinskega člana
—	do 30 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 15
—	od 31 do 40% poprečnega osebnega do-
hodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu	10
—	od 41 do 50% poprečnega osebnega do-
hodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu	5
3.	Kadrovske potrebe
Za opravljanje del in nalog, za katere je nujno potrebno zagotoviti ustrezne kadre, se doda pričako-valcu naslednje število točk:
*
—	kadri	s	srednjo	strokovno	izobrazbo	20
—	kadri	z	višjo	strokovno	izobrazbo	30
—	kaclri z visoko strokovno izobrazbo, voljeni
ter Imenovani	40
4.	Doba čakanja na stanovanje!	St-
to6k
po vložitvi	prošnje do	1 leta	1
po vložitvi	prošnje do 2	leti	2
po vložitvi	prošnje do 3	let	4
po vložitvi	prošnje nad	5 let	16
5.	Delovna doba pri stanodajalcu
—	za vsako neprekinjeno polno leto delovne
dobe do 5 let po	1
—	za vsako neprekinjeno polno leto delovne
dobe od 5 do 10 let po	1,5
—	za vsako neprekinjeno polno leto delovne
dobe nad 10 let po	2
6.	Skupna delovna doba
—	za vsako priznano pokojninsko leto delovne dobe	0,5
7.	Zdravstveno stanje
—	poklicna bolezen, izvirajoča pretežno iz
dela pri stanodajalcu	5
—	delovni invalidi, priznana invalidnost II.
in III. kategorije prosilca	4
—	kronična ali težja bolezen družinskega
člana	3
8.	Šolska izobrazba
—	do 8 let	osnovne šole, NK	in	PK	1
—	končana	poklicna šola	3
—	končana	srednja šola	4
—	končana	višja šola	7
—	končana	visoka šola	9
—	končana	magistatura ali	doktorat	10
9.	Udeležba NOV
—	od	leta	1941	10
—	od	leta	1942	8
—	od	leta	1943	6
—	od	leta	1944	4
—	od	leta	1945	2
10.	Oddaljenost bivališča pričakovalca
—	od 10—15 km	1
—	od 16—20 km	• 2
—	nad 20 km	3
ITT. PREDNOSTNA LISTA PRlCAKOVALCEV STANOVANJ
18.	člen
Stanovanjska komisija sestavi v začetku leta (I. trimesečje) prednostno listo pričakovalcev stanovanj, za katere je stanodajalec skupščina občine, na podlagi točkovanja in prednostnih list pričakovalcev stanovanj upravičencev (3. člen).
Opravljeno točkovanje pri opravičencih se vskladi z določili tega pravilnika.
Stanovanjska komisija dopolnjuje prednostno listo med letom, glede na določila 4. člena tega pravilnika.
V predpost.no listo se vključijo samo tisti pričakovala stanovanj, ki izpolnjujejo pogoje po določilih tega pravilnika.	*
19.	člen
Stanovanjska komisija objavi predlog prednostne liste po vsaki spremembi na razglasnih deskah upravičencev in z obvestilom vsem upravičencem in pri-čakovalcem.
Upravičenci in pričakovalci imajo pravico dati na predlog prednostne liste pripombe in predloge v roku 5 dni od dneva objave oziroma prejema predloga.
20.	člen
Po preučitvi pripomb in predlogov sprejme stanovanjska komisija prednostno listo.
Prednostno listo z navedbo upoštevanja pripomb in predlogov objavi stanovanjska komisija na razglasnih deskah in z obvestilom vsem upravičencem in priča-kovalcem ter mora biti vsem delavcem dostopna pri upravičencu in stanovanjski komisiji.
Upravičenci imajo na razvrstitev v prednostni listi pravico do pritožbe na Izvršni svet Skupščine občine Lenart v roku 5 dni od dneva objave oziroma prejema prednostne liste.
Odločitev Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart je dokončna.
IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA
21.	člen
Stanovanjska komisija najmanj 15 dni pred možno vselitvijo objavi razpis prostih stanovanj.
, Razpis mora vsebovati:
—	število stanovanj,
—	velikost stanovanj,
—	rok do katerega je potrebno pri stanovanjski komisiji vložiti prošnjo za dodelitev stanovanja.
Razpis traja najmanj 10 dni.
Razpis se objavi tako, da se dostavi vsem upra-. vičencem. Upravičenci so dolžni zagotoviti, da so o razpisu obveščeni vsi zaposleni pri upravičencu.
22.	člen
Ob upoštevanju prednostne liste in prejetih prošenj pričakovalcev izda stanovanjska komisija sklep iz katerega mora biti razvidno, koliko točk je zbral posamezni pričakovalec in komu bo dodeljeno stanovanje.
Sklep se dostavi vsem pričakovalcem, ki so vložili prošnje za dodelitev razpisanih stanovanj.
Zoper sklep je dovoljena pritožba na Izvršni svet Skupščine občine Lenart, ki jo je vložil v 5. dneh po prejemu sklepa. '
23.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lenart mora v roku 30 dni po prejemu pritožbe odločiti o pritožbi.
Odločitev Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart je dokončna.
24.	člen
Po pravnomočnosti sklepa o uspehu razpisa sklene stanovanjska komisija pogodbo po 15. členu tega pravilnika in po sklenitvi pogodbe izda odločbo o dodelitvi stanovanja.
Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja je dopustna pritožba na Izvršni svet Skupščine občine Lenart, ki jo je vložiti v 5. dneh od prejema odločbe.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Stanovanjska komisija lahko odda prosto stanovanje, če ni pričakovalcev upravičencev, po naslednjem
vrstnem redu, po predhodno sklenjenem dogovoru s pristojnimi samoupravnimi organi, delavcem, ki so na prednostnih listah pričakovakev stanovanj:
—	delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti,
—	temeljnih organizacij združenega dela, oziroma organizacij združenega dela, prosvetnih, kulturnih, zdravstvenih, veterinarskih, telesnokultumih in vzgojno varstvenih dejavnosti,
------temeljnim organizacijam združenega dela, oziroma organizacijam združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	temeljnim organizacijam združenega dela, oziroma organizacijam združenega dela, ki so po srednjeročnem planu občine nosilci razvoja posameznih dejavnosti v občini,
—	ostalim temeljnim organizacijam združenega dela in organizacijam združenega dela,
—	in če teh ni ali ne sklenejo predhodnega dogovora, pričakovalcem po prednostni listi pri stanovanjski skupnosti Lenart.
Za dodelitev stanovanja po prejšnjem odstavku se uporabljajo določila tega pravilnika.
Dogovor iz prvega odstavka tega člena mora predvsem vsebovati določila o izpraznitvi, oz. nadomestilu za dodeljeno stanovanje način obračuna finančne razlike, podatke o kvaliteti stanovanja, roki in varstvo za izpolnitev obveznosti.
Dogovor iz prejšnjega odstavka se predloži v predhodno soglasje Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart.
'•	26. člen
Imetnik stanovanjske pravice je dolžan uporabljati dodeljeno stanovanje v skladu z veljavnimi predpisi in s stanovanjsko pogodbo.
27.	člen
Nosilec stanovanjske pravice za stanovanje, za katero je stanodajalec skupščina občine, ne more brez soglasja stanovanjske komisije opraviti zamenjavo tega -tanovanja z drugim stanovanjem.
28.	člen
Za postopek po tem pravilniku se smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
\	29. člen
Vse strokovne ip administrativno tehnične zadeve za stanovanjsko komisijo opravlja' upravni organ občine Lenart, pristojen za stanovanjske zadeve.
Stanovanjska komisija uporablja pečat upravnega organa občine Lenart, pristojnega za stanovanjske zadeve.
30. člen
Seznam stanovanj za katera je stanodajalec Skup- . ščina občine Lenart, je priloga tega pravilnika.
31. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-7/80-9
Lenart, dne 27. marca 1981.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr., 1. r.
Pregled stanovanj “	raznnla»a sicimšči-
na občine Lenart:
Trg osvoboditve 14, št. stan. 1, 6; Trg osvoboditve 16, št. stan. 3; Kraigherjeva c. 5, št. stan. 1, 2, 3, 8; Kraigherjeva c. 7, št. stan. 5, 7; Kraigherjeva c. 9, št. stan. 6; Radgonska c. 27, št. stan. 5; Radgonska c. 29, št. stan. 4, 6; Radgonska c. 31, št. stan. 2, 6; Jurevska c. 9, št. stan. 1, 2, 3, 4; -Cmureška c. 1, št. stan. III/ll; in Jurovski dol 2, št. stan. 1.
884.
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 21. člena statuta Skupnosti socialnega skrbstva občine Lenart je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Lenart na. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sprejela
PRAVILNIK
o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Lenart
1.	UVODNE DOLOČBE T. člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti socialnega skrbstva občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pbmoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa statut občinske skupnosti in ta, pravilnik.
S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splbšnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Lenart, pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi.
Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po-tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti.
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
II,	POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI
2. člen
Pravico do družbene materialne 'pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki. imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoji po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Občani iz prejšnjega Odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano snosobni za pridobitno delo in so
emotno ogroženi.
V	izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Lenart, če pridejo na območju te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna.
Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna.
8. člen
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti.
Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način, kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/1980).
V	primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje le z izvidom zdrav-nika-posameznika.
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo.
Za nesposobno pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Ce otroka, nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu.
4.,	člen
Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se štej? občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, .ki bi ga bile po zakonski pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svojo obveznost do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri.
Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbeno materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
5.	člen
če ima za pridobitno delo nesposoben .občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljavljati teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavljanju njegovih pravic.
Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum,' da bo v primeru, če bo uspešno uve-
ljavil svoje pravice do dohodkov Iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zheske pomoči.
Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da, občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom.
6.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali he dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za .preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti.	.	,	‘
Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem , predhodno obvestil' občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči.
7.	člen
če občan iz. 6. člena, ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah odloči, pristojni organ občinske skupnosti o pravicah do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin oziroma ukrepa v skladu s 55. ali 56. 'členom tega pravilnika.
8.	člen
Občani ki so sposobni za pridobitno delo so samo izjemoma ; upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah zlasti:
•— če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje šile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov;
—	če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljni pogoji za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka;
—	če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni;
.— V drugih nujnih primerih.
Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih začasna.
9.	člen
Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po pravilniku, se pa na podlagi drugih doka-
zov ugotovi, da ne živi v slabših gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna.
10.	člen
Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik.
Sprememba dejstev .in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca ko je sprememba nastala, razen v primeru plačila ali doplačila oskrbe v zavodih, ko se sprememba upošteva od naslednjega dne po nastanku.
Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči oziroma zavod v skladu z določbo 52. člena tega pravilnika.
Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti najmanj enkrat letno-, če je potrebno pa tudi večkrat ponovno preiskusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadalnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči).
III.	OBLIKE MATERIALNIH POMOGI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOČI
11.	člen
Oblike družbene materialne pomoči v Socialnem skrbstvu so:
1.	denarne pomoči:
—	stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje
—	denarne pomoči družini,
—	začasna denarna pomoč,
—	enkratna denarna pomoč,
2.	doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih,
3.	dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini, oziroma ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu,
4.	doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini,
5.	plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu,
6.	plačilo rejnine in plačiio oziroma doplačilo k stroškom za.vodske oskrbe Za mladoletne občane.
12.	člen
Skupščina skupnosti s sklepom določi:
1.	višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
2.	višino dodatka Za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplhčilo k stroškom oskrbe v socialnem zavodu,
3.	naj.višjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini.
A. Denarna pomoč
Splošne določbe
13.	člen
Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki.
14.	člen
Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov za prehrano ali- prenočišče, za nabavo živil, ipd.), ne izhaja kaj drugega.
15.	člen
Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v primeru za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako določi _pri-stojni organ (svet po lastni presoji).
Denarno pomoč se lahko nakazuje oziroma nakaže tudi na naslov- tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primeru, ko se ugotovi ali utemeljno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči.
Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oziroma na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo.
16.	člen
Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica.
V primeru smrti upravičenca morebitni 'že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v nip--.ro zapuščino.
Stalna denarna pomoč ,
17.	člen
Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več pdtrebna.
Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas.
18.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi.
Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam.
Če občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki. tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku,
«
/
se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodali denarna pomoč družini v skladu z določbami 27. do 29. člena tega pravilnika.
19.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli, podlagi dolžne in sposobne preživljati, in ki živi sam, je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena).
Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam, temveč v skupnem gospodinjstvu s.svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 15 odstotkov nižja denarna pomoč kot če bi živel sam.
20.	člen
V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pi-avilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
21.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico- do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje.
Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi samj, oziroma poprečni znesek dohodka ha člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavljajo edini vir sredstev za preživljanje.
Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebujejo dietično prehrano, ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke.
22.	člen
Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati.
23.	člen
Dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodke iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega ob-
čana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči.
V dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in priznavalnina borcev $fOV in drugih vojn.
24.	člen	*
Če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še
katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če v dohodku ni zajet samo takšen katastrski dohodek, se, le-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga-uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka).
Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin , lesa.
25.	člen
V, primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega .dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, -ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanslri dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oziroma na zemljišču mogoče ustvariti.
Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oziroma pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti-, je treba zlasti upoštevati:
—	bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva,
—	večje število. otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva,
—	posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča.
Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne “problematike' in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči.
26.	člen
Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje, in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika.
Denarna pomoč družini
27.	člen
Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika), in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini.
Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkov-
nega cenzusi) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika.
Kot člani družine po tem členu se poleg 'staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki.
28.	člen
Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku.
Ce pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi' zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba.
29,	člen
Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, iti jo za otroke plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu,. ipd.) ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu-s 23. do 25. členom tega pravilnika.'
Če je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej in se to navede v posebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči družini, ozironv’, se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli n nadno.
Začasna denarna pomoč
30,	'člen
’ Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena .tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna.
Začasna denarna. pomoč se dodeli tudi družinam za plačilo ali doplačilo prehrane otrok v podaljšanem bivanju v šoli, če dohodek družine ne presega cenzusa iz 2. odstavka 27. člena tega pravilnika.
Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za. obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev.
Čas (obdobje qd — do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.
31.	člen
Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje.
Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika.
32.	člen
Začasne denarne pomoči se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačilo oziroma doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč.
Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oziroma o drugi obliki pomoči, o katerih se vodi postopek.
Enkratna denarna pomoč
33.	člen
Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri -dterih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom.
Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine.
34.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko šo podane okoliščine iz prvega odstavka
32.	člena tega pravilnika, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč.
Denarna pomoč pa tem členu praviloma ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje.
35.	člen
Kolikor občinska skupnost sociamega sKrosiva razpolaga s sredstvi namenjenimi za dodelitev enkratne denarne pomoči »zimske pomoči*, ki je namenjena za nabavo kurjave, se prizna občanom — prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje.
Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za nabavo kurjave.
Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščin? (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, ipd.).
36.	člen
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen, če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje nje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci) seveda, če razpolaga s sredstvi v te namene.
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oziroma rejnika.
Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive V rodni družini.
Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok šolar živi.
B. Plačevanje stroškov oskrbe odraslih občanov ■	v socialnih zavodih
37.	člen
Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v na-vedni • obliki oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pravico do materialne, pomoči v obliki plačila celotnih oskrb.nih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 21. člena in jim 85 odstotkov lastnih dohodkov ne zadošča za plačilo oskrbnine v socialnem zavodu.
Občani iz . prejšnjega odstavka imajo pravico., do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu .z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan' prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; k razliki je treba prišteti še pripadajoči znesek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino) po 4. členu tega pravilnika, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov.
38.	člen
Materialna pomoč v obliki delnega ali, celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 37. členu tega pravilnika.
Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbe stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi. .
39.	člen
Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otrpci oziroma starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občane iz 37. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na pbdlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali kakega drugega posamičnega akta, se ‘določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost, v . skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne <pomoči. Kriterije določi skupščina občinske skupnosti.
Preživninski zavezanci .iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj • mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen če ni izrecno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu.
Ce zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tdga člena, oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom snreMih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno ukrepa občinska Skupnost tako, kot je to določeno v 54. ali 55. členu tega pravilnika.
C.	Dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina)
40.	člen
Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih Stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina).
Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo 4. odstavka 37. člena tega pravilnika.
Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega .organa (sveta) izrecno drugače določeno.
Č. Oskrba odraslih občanov v drugi družini
41.	člen
Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz karkšnihkoli razlogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovati sami, in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 37. člena tega pravilnika.
42.	člen
Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejema občana v svojo oskrbo.
S pogodbo se določijo zlasti pravice In dolžnosti oskrbovalca, pravice oskrbovanca, obveznosti In pravice občinske skupnosti, zlasti obveznosti in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe.
Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno, stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške, itd.	’ -
43.	člen
Ce s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu Iz
43. člena tega parvilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki (neposredno na svoje ime) kolikor ni izrecno drugače odločeno C tret ji odstavek 15. člena).
44.	člen
Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana-oskrbovanca v drugi družini, ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe
1.	in 3. odstavka 39. člena tega pravilnika.
D.	Plačevanje postrežbe in pomoči oziroma celotne oskrbe na domu upravičenca
45.	člen
Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri.
46.	člen
V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določba 43. člena ter določbe 39. in 44. člena.
E.	Plačevanje rejnine in zavodske oskrbe za mladoletne občane
47.	člen
Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa, oddani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače.
Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov iz premoženja otroka.
Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavod, v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje.
Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za otroka, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti.
Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti.
Če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi In družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena.
48.	člen
Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije.
Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti:
—	starost rejenca,
—	zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obsega potrebne pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca,
—	življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čim bolj vsestranski razvoj rejenca,
—	stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici čziroma rejniku,
—	časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini vse dneve v letu brez prekinitve; po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto, po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic, itd.).
49.	člen
Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oziroma rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 25. v mesecu za tekoči mesec.
Oskrbnina za mladoletne oebe v zavodu se nakazujejo zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej.
Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. od-tavka 48. člena tega pravilnika.
50.	člen
Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 48. člena tega pravilnika.
Če sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 48. člena tega pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno, svet za varstvo otrok in družine odloči ali naj OSSS ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju osebe iz prvega odstavka 48. člena zavezane druge osebe (ne starši).
Svet za varstvo otrok in družine občinske skupnosti socialnega skrbstva sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje osebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
IV.	OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI
PREJEMNIKOV DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI
51.	člen
Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti vsako spre-
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
membo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbene materialne pomoči.
Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči.
52.	člen
Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (npr. pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma, ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja brez družbene materialne pomoči.
O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči.
53.	člen
V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izlačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnike materialne pomoči (133. člen ZZDR).
54.	člen
Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoč bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane 'pomoči (128. člen zakona o dedovanju).
Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene.
V.	KONČNA DOLOČBA
55.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Lenart
Franc Oletič, inž. 1. r.
LJUBLJANA CENTER 885.
Na podlagi 4. in 13. člena zakona o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 62/77) in 4. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva v občini Ljubljana Center sprejemamo na zborih delavcev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom urejamo podpisniki
—	temeljna načela združevanja sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu tega samoupravnega sporazuma: sklad)
—	način ugotavljanja potreb za združevanje sredstev rezerv v sklad,
—	stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv v sklad,
—	način in pogoje za uporabo združenih sredstev rezerv sklada,
—	način in roke za pripravo in sprejemanje finančnega načrta sklada,
—	pogoje, način in roke za vračilo združenih sredstev rezerv sklada,
—	pogoje za umik združenih sredstev rezerv iz sklada,
—	način izdajanja certifikatov o združenih denarnih sredstvih rezerv sklada.
2.	člen
3.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljevanju besedila: temeljne organizacije) združujejo sredstva rezerv v sklad z namenom, da zagotove organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo, oziroma zaidejo v izjemne gospodarske težave, finančno pomoč.
Takšno finančno pomoč je mogoče zagotoviti temeljnim organizacijam, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela in v družbenem interesu.
4.	člen
V skladu združena sredstva rezerv se ne obrestujejo.
5.	člen
Razlika med prihodki od uporabe združenih sredstev rezerv in odhodki sklada, se vsako leto po sprejetju zaključnega računa sklada razdeli temeljnim organizacijam sorazmerno višini sredstev, ki jih združujejo.
6.	člen
Združena sredstva rezerv sklada se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam z obveznostjo vračanja.
III.	NAČIN UGOTAVLJANJA POTREB ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV
7.	člen
Potrebe po višini združevanja sredstev rezerv v sklad se ugotavljajo oziroma ocenjujejo na podlagi podatkov o izgubah v temeljnih organizacijah v občini Ljubljana Center po zaključnih računih in periodičnih obračunih ter potreb za njihovo saniranje.
Podpisnice tega sporazuma so temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Ljubljana Center.
II. TEMELJNA NAČELA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD
IV.	STOPNJE ZA OBRAČUN OBVEZNOSTI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD
8.	člen
V sklad združujejo delavci v temeljnih organizacijah sredstva v višini 2<)/o od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade temeljnih organizacij v zaključnem računu.
9.	člen
Zneske izračunane iz 8. člena tega sporazuma podpisniki zmanjšajo za del sredstev, ki so jih namenili v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij združenega dela v okviru delovnih organizacij oz. sestavljenih organizacij združenega dela, katerih so člani.
Znesek sredstev, ki jih posamezni podpisnik združuje v sklad skupnih rezerv, ne sme biti večji od dela sredstev rezerv, ki presega znesek poprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v temeljni organizaciji, obračunanega za prejšnje leto na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom in ne večji od 50°/o celotnega zneska sredstev rezerv po zaključnem računu za prejšnje leto.
10.	člen
Če sklad ugotovi, da združena sredstva rezerv ne zadoščajo za namene, določene s finančnim načrtom sklada, lahko sprejme sklep o najetju kratkoročnega kredita pri temeljni banki ali pri drugi finančni organizaciji.
Kratkoročni kredit' iz prejšnejga odstavka mora sklad vrniti najpozneje v letu dni od najetja kredita na podlagi ukrepov, določenih v prvem naslednjem finančnem načrtu sklada.
V.	NAČIN IN POGOJI ZA UPORABO ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV SKLADA
11.	člen
Združena sredstva rezerv sklada se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam v obliki dolgoročnih, premostitvenih in kratkoročnih kreditov za naslednje namene:
1.	Za izplačila z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov pri podpisnikih, pri katerih je uveden sanacijski postopek oz. pri katerih je sprejet program ukrepov za odpravo vzrokov izgub po periodičnem obračunu in sicer pod pogoji in na način, ki jih določa zakon;
2.	Za pokrivanje nekritih izgub podpisnikov, kjer je uveden sanacijski postopek;
3.	Za kritje izdatkov prekvalifikacije delavcev, kadar v skladu s sanacijskim programom preneha potreba po delu določenega števila delavcev, oz. kadar je potrebna njihova prerazporeditev v drugo temeljno organizacijo;
4.	Za izplačilo akontacij osebnih dohodkov, če izkaže podpisnik tako stopnjo nelikvidnosti, ki bo ogrožala njihovo izplačilo.
Del združenih sredstev rezerv, ki je v finančnem načrtu sklada predviden za izplačilo z zakonom 'zajamčenih osebnih dohodkov in za izplačilo akontacij osebnih dohodkov, ne sme biti manjši od zneska porabljenih sredstev za te namene v prejšnjem letu.
12.	člen
Združena sredstva v ta sklad se ne smejo uporabljati za investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe ter za naložbe v obratna sredstva.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko združena sredstva tega sklada izjemoma uporabljajo tudi za investicije v osnovna sredstva, če se s takimi vlaganji odpravljajo vzroki izgub v skladu s sprejetim sanacijskim programom.
Sanacijski krediti iz prejšnjega odstavka se dovoljujejo pod naslednjimi pogoji:
—	da so izvršni svet skupščine občine, območna gospodarska zbornica in temeljna banka preverili realnost ukrepov v sanacijskih programih, ki zagotavljajo uspešnost poslovanja po izvedeni sanaciji;
—	da so prevzemniki sanacije in upravljalci v temeljnih bankah združenih sredstev združili pretežni del sredstev za izvedbo investicijske izgradnje, predlagane s sanacijskim programom;
—	da temeljne banke, katerih članice so temeljne organizacije — prevzemniki sanacije, izdajo garancijo za zavarovanje plačil sanacijskega kredita, najetega pri skladu.
13.	člen
Kreditne pogoje za uporabo združenih sredstev rezerv sklada določi s posebnim sklepom skupščina
sklada.
14.	člen
Če se ugotovi, da temeljna organizacija, ki je najela kredit iz združenih sredstev rezerv sklada, ne more poravnati svojih obveznosti v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja, skupščina sklada predlaga delavcem v temeljnih organizacijah, da sprejmejo sklep o uporabi teh sredstev brez obveznosti vračanja.
15.	člen
Neizterljive terjatve sklada iz 14. člena tega sporazuma se odpisujejo v breme sredstev sklada v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja podpisnika, ki mu je bila odobrena uporaba združenih sredstev iz sklada v obliki sanacijskega kredita in ga v celoti ali deloma ne more odplačati.
Za zneske odpisanih terjatev iz prejšnjega odstavka se zmanjšajo obveznosti sklada za vračilo združenih' sredstev v sorazmerju z višino združenih sredstev.
VI.	NAČIN IN ROKI ZA PRIPRAVO IN SPREJEMANJE FINANČNEGA NAČRTA SKLADA
■ 16. člen
Finančni načrt sklada sprejme skupščina sklada po enofaznem postopku.
Predlog finančnega načrta mora predložiti izvršni odbor sklada temeljnim organizacijam — podpisnikom najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto. Skupščina sklada mora sprejeti finančni načrt za tekoče leto najkasneje do 5. februarja tekočega leta.
-—.	17. člen
Finančni načrt obsega:
—	obseg združenih sredstev rezerv sklada za posamezne namene iz 11. in 12. člena tega samoupravnega sporazuma,
—	priliv združenih sredstev rezerv sklada iz naložb v prejšnjih letih,
—	pričakovana vplačila sredstev rezerv v sklad v tekočem letu,
—	pogoje in merila za odobravanje sanacijskih kreditov za posamezne namene iz 11. 12.. člena tega samoupravnega sporazuma,
—	način vračanja sredstev, ki se združuje v sklad v tekočem letu.
VII.	POGOJI, NAČIN IN ROKI ZA VRAČILO
V SKLADU ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV
18.	člen
Sredstva rezerv se združujejo v sklad za dobo petih let.
Temeljnim organizacijam se vračajo v skladu združena sredstva rezerv v enkratnem znesku po preteku 5 let in sicer po 1. juniju ne glede na datum vplačila v toku koledarskega leta pred petimi leti.
19.	člen
Za vplačana sredstva izda sklad temeljnim organizacijam certifikat o združenih denarnih sredstvih rezerv;
VIII.	POGOJI ZA UMIK ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV IZ SKLADA
20.	člen
Temeljna organizacija lahko umakne sredstva, ki jih združuje v sklad pred končnim potekom petih let po drugem odstavku 18. čiena sporazuma, če lastna sredstva rezerv oziroma na podlagi samoupravnega sporazuma o osnovah plana ali na podlagi drugega samoupravnega sporazuma, sklenjenega z delavci drugih temeljnih organizacij, združena sredstva v sklad skupne rezerve delovne organizacije oz. sestavljene organi-zacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, ne zadostuje za pokrivanje;
L nekrite izgube iz poslovanja,
2.	stroškov prekvalifikacije in zaposlovanje delavcev, kadar v temeljni organizaciji preneha potreba po delu določenega števila delavcev,
3.	škod, ki nastanejo zaradi elementarnih nesreč in
4.	obveznosti temeljne organizacije iz poroštva ali druge oblike garancije.
Umik je možen v manjkajočem delu, vendar največ do zneska, ki je združen v sklad.
21.	člen
Temeljna organizacija v primeru iz 20. člena samoupravnega sporazuma predloži skladu predlog za vrnitev združenih sredstev rezerv z vsemi potrebnimi dokazili in certifikatom.
IX.	NAČIN IZDAJANJA CERTIFIKATOV ZA ZDRUŽENA SREDSTVA REZERV V SKLAD
22.	člen
Certifikat je vrednostni papir in glasi na ime.
23.	člen
Certifikat izda sklad temeljnim organizacijam za vsa sredstva rezerv, združena v sklad v enem koledarskem letu, po stanju na dan 31. decembra.
X.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupščina sklada.
25.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo delavci v vsaj dveh tretjinah temeljnih oziroma drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Ljubljana Center in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
28. člen
Skupščina sklada ugotovi sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center
27. člen
Spremembe in dopolnitve-tega samoupravnega sporazuma se lahko uveljavijo za tekoče leto, v katerem so bile sprejete po enakem postopku, kot je bil sprejet ta samoupravni sporazum.
Skupščina sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center je dne 23. 4. 1981 ugotovila, da so samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občino Ljubljana Center sprejeli delavci v več kot dveh tretjinah temeljnih oziroma drugih delovnih organizacij v občini Ljubljana Center s področja gospodarstva in da je s tem izpolnjen pogoj za njegovo uveljavitev skladno z določbo 4. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79). Po določbi 25. člena tega samoupravnega sporazuma se samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center objavi v Uradnem listu SRS.
St. 112/81-06
Ljubljana, dne 23. aprila 1981.
Predsednik skupščine
Ljubo Bobbera 1. r.
886.
Na podlagi 23. in 25. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) je skupščina sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center sprpjr’n
STATUT
sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Sklad je ustanovljen na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center in prevzame pravice in obveznosti — dosedanjega sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center.
2.	člen
Ime sklada je Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sklad je pravna oseba in ima svoj sedež v Ljubljani, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.
3.	člen
Sklad ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima naslednje besedilo: Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center.
4.	člen,
Temeljna nalpga sklada je, da s solidarno združenimi sredstvi rezerv temeljnih organizacij združenega dela daje v sanacijskem postopku v obliki kredita finančno pomoč temeljnim organizacijam združenega dela, kadar le-te v zaključnem računu izkažejo nekrito izgubo oziroma izgubo v obračunu med letom, nadalje za kritje izdatkov za prekvalifikacijo delavcev in kolikor razpoložljiva likvidna sredstva dopuščajo, tudi za izjilačilo osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah.
5.	člen
Temeljna organizacija, ki je združila sredstva v sklad, lahko ta sredstva umakne pod pogoji iz 20. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad.
Vplačnik uveljavlja svojo pravico do umika sredstev s pismenim zahtevkom, kateremu priloži dokazila o upravičenosti zahtevka ter zaključni račun.
V primeru, če na računu sklada ni zahtevanega in upravičenega zneska, ki ga želi vplačnik umakniti, najame sklad kratkoročni kredit pri temeljni banki ali pri drugi finančni organizaciji skladno z določili 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center.
II. UPRAVLJANJE Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI
REZERV
6.	člen
Združena sredstva upravljajo delavci v temeljnih organizacijah po svojih delegatih, ki jih delegirajo v skupščino sklada po postopku in na način, ki sta določena s tem statutom.
Organi sklada
7.	člen
j Organi sklada so:
—	skupščina sklada in
—	izvršni odbor sklada.
Skupščina sklada
8.	člen
Skupščina sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center se oblikuje po delegatskem načelu in ima 42 delegatskih mest. V skupščino delegirajo delegate konference delegacij organizacij združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu delegati), v enakem številu in na enak način kot delegirajo delegate v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana .Center.
9.	člen
Delegati v skupščino sklada se volijo za štiri leta. Mandat delegatom se prične in konča istočasno z mandatom za delegata za zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center.
Za delegata v skupščino sklada ne more biti izvoljen delavec, ki po zakonu oz. samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije ne more biti izvoljen v delavski svet temeline organizacije oz. druge organizacije združenega dela.
10.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov so, da se udeležujejo sej skupščine sklada, odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu skupščine, predlagajo, da se obravnavajo posamezne zadeve, ter da volijo in so voljeni v organe sklada.
H. člen
Skupščina sklada na svojem zasedanju delegira delegata, ki zastopa skupščino sklada v skupščini sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije.
12.	člen
Skupščina sklada zaseda po potrebi, najmanj pa dvakrat letno zaradi sprejetja finančnega načrta sklada in ob potrjevanju zaključnega računa sklada.
Skupščino sklada sklicuje predsednik skupščine sklada. Predsednik je dolžan sklicati skupščino sklada, če to zahteva najmanj tretjina članov skupščine ali izvršni odbor oz. njegov predsednik.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati skupščino sklada najkasneje v tredesetih dneh od dneva, ko je zahtevek prejel.
Če predsednik ne skliče skupščine sklada v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, jo skliče predsednik izvršnega odbora.
V odsotnosti predsednika skupščine sklada izvaja njegove pravice in dolžnosti namestnik predsednika skupščine sklada.
13.	člen
Vabilo in gradivo za sejo skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center morajo prejeti delegacije za skupščino najkasneje 14 dni, v nujnih primerih pa najkasneje 7 dni pred sejo.
Razlogi za tak sklic morajo biti posebej obrazloženi
14.	člen
Skupščina sklada je sklepčna, če je navzočih večina delegatov skupščine.
Skupščina sklada sklepa z večino glasov delegatov.
Če se seje skupščine sklada ne udeleži toliko članov, da bi bila sklepčna po prvem odstavku tega člena, se seja skupščine odloži in se ponovno skliče najkasneje v roku 30 dni od dneva odložitve.
15.	člen
Skupščini sklada predseduje in vodi njeno .delo predsednik skupščine sklada. Poleg predsednika skupščine sklada izvoli skupščina za vsako mandatno obdobje posebej na prvem zasedanju tudi namestnika predsednika skupščine sklada.
16.	člen
O poteku zasedanja skupščine se vodi zapisnik.
Zapisnik podpišeta predsednik skupščine sklada in zapisnikar, overita pa ga dva delegata, ki ju kot overitelja izvoli skupščina izmed navzočih delegatov.
17.	člen
Delo skupščine sklada je javno.
18.	člen
Skupščina ima naslednje pristojnosti:
—	sklepa o sprejetju, spremembi in dopolnitvi statuta sklada;
—	ugotavlja sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela;
—	sprejema finančni načrt sklada;
—	sprejema poročilo o uporabi sredstev sklada;
—	sprejema zaključni račun sklada;
—	določa pogoje kreditiranja;
—	določa elemente za pripravo sanacijskega programa;
—	določa merila za odobravanje sanacijskih kreditov;
—	sprejema sklepe o uporabi združenih sredstev rezerv za investicije v osnovna sredstva:
—	ugotavlja veljavnost sklepa o odpisu neizterljivih terjatev sklada;
—	imenuje izvršni odbor in člane drugih organov sklada:
—	odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora sklada.

Izvršni odbor
19.	člen
Izvršni odbor sklada ima predsednika, podpredsednika in sedem članov, ki jih imenuje skupščina sklada.
20.	člen
Mandat predsednika, podpredsednika in članov izvršnega odbora sklada traja štiri leta.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega odbora lahko odpokliče skupščina sklada tudi pred pretekom njiho\|ega mandata, če ne izvršujejo svojih pravic in dolžnosti, ki so določene v samoupravnem sporazumu in 'tem statutu.
Predsedniku, podpredsedniku in članom izvršnega odbora sklada preneha mandat tudi v primeru, če dajo ostavko. Namesto predsednika, podpredsednika in članov izvršnega odbora sklada, ki jim je prenehal mandat, imenuje skupščina sklada nove. Mandat na novo izvoljenega predsednika, podpredsednika oziroma člana izvršnega odbora sklada traja do preteka mandata predsednika, podpredsednika oziroma članov izvršnega odbora sklada, namesto katerih so bili izvoljeni.
21.	člen
Izvršni odbor sklada opravlja zlasti naslednje naloge:
—	izvaja sklepe skupščine sklada;
—	obravnava zahtevke in sklepa o zahtevkih za odobritev sanacijskih kreditov za namene določene z
12.	členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center;
—	spremlja izvajanje sanacijskih programov, ki so bili financirani iz sredstev sklada;
—	predlaga skupščini finančni načrt sklada;
—	predlaga skupščini sklada zaključni načun sklada za preteklo leto in poročilo o poslovanju sklada in daje skupščini predlog za delitev sredstev, doseženih s poslovanjem sklada v preteklem letu;
—	proučuje poročila, priporočila in predloge Služ-
be družbenega knjigovodstva in odloča o ukrepih za odstranitev nepravilnosti pri delu in poslovanju sklada;	*	•
—	imenuje in razrešuje tajnika sklada;
—	odloča o nosilcu opravljanja finančno operativnih in drugih opravil za sklad;
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojen po tem statutu ali po posebnem pooblastilu skupščine sklada.’
22.	člen
Izvršni odbor sprejema svoje odločitve na sejah v obliki sklepov.
Seje izvršnega odbora sklada so po potrebi, najmanj pa štirikrat letno po periodičnih oziroma zaključnem računu.
Sejo sklicuje in vodi predsednik izvršnega odbora sklada.
Če je predsednik izvršnega odbora sklada zadržan, ga nadomešča z vsemi pravicami in dolžnostmi podpredsednik izvršpega odbora sklada.
23.	člen
Predsednik jc dolžan sklicati sejo izvršnega odbora sklada, kadar to zahteva najmanj tretjina članov izvršnega odbora.
Če predsednik ne skliče seje izvršnega odbora po prejšnjem odstavku v- osmih dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, skliče sejo podpredsednik oziroma predlagatelji — člani izvršnega odbora sklada.
24.	člen
Seja izvršnega odbora sklada je sklepčna, če je na njej navzočih najmanj polovica vseh članov izvršnega odbora sklada.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala najmanj polovica vseh članov izvršnega odbora sklada.
25.	člen
Seje izvršnega odbora se sklicujejo pismeno.
Z vabilom za sejo se pošlje vsakemu članu izvršnega odbora tudi dnevni red seje z ustreznim gradivom, ki se nanaša na posamezne točke dnevnega reda
26.	člen
O seji izvršnega odbora sklada se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
Zapisnik vodi tajnik sklada.
Vsak član izvršnega odbora lahko zahteva, da se v zapisnik vpiše tudi njegovo mnenje in predlog, ki ni bil sprejet.
27.	člen
Predsednik izvršnega odbora sklada ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	organizira in vodi poslovanje sklada v skladu z odločitvami, sklepi in smernicami skupščine in izvršnega odbora sklada ter v skladu s tem statutom in veljavnimi predpisi;
—	predstavlja, zastopa in podpisuje sklad v premoženjskih in drugih razmerjih;
—	izvaja sklepe skupščine in izvršnega odbora sklada;
—	zadrži izvršitve sklepov izvršnega odbora, če meni, da sklep nasprotuje družbenim planom, poslovni politiki sklada in splošnim pogojem za dajanje kreditov iz sredstev sklada;
—	v primerih iz predhodne alinee mora brez odlašanja sklicati skupščino sklada, da odloči o spornem sklepu izvršnega odbora.
28.	člen
Predsednik izvršnega odbora sklada lahko pooblasti druge fizične osebe, da v določenih zadevah zastopajo sklad.
29.	člen
Predsednik izvršnega odbora sklada lahko pooblasti člane izvršnega odbora ali tajnika sklada, da podpisujejo za sklad v premoženjskih in drugih razmerjih. Z odločbo o pooblastilu za podpisovanje določi, za katere posle lahko pooblaščena oseba podpisuje za sklad in način podpisovanja.
Opravljanje administrativnih in strokovnih del ter nalog za sklad
\	30. člen
Strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela za potrebe sklada opravlja ustrezni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Center ter specializirana organizacija združenega dela.
31. člen *
Tajnik sklada ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	pripravlja in skrbi za pripravo gradiv za seje izvršnega odbora in skupščine sklada,
—	skrbi za usklajenost dela služb organizacije, ki opravlja dela za sklad po posebni pogodbi, s sklepi, stališči, potrebami in nalogami sklada,
—	skrbi za polno informiranost organov sklada o zadevah v zvezi s skladom,
—	predstavlja in zastopa sklad v mejah pooblastil.
—	daje organizacijam, ki se obračajo na sklad, zaprošene informacije ter posreduje stališča in sklepe skupščine in< izvršnega odbora sklada,
—	opravlja druga opravila, ki mu jih poverijo skupščina, izvršni odbor ter predsednik skupščine oziroma izvršnega odbora,
—	vodi in usklajuje delo v delovni skupnosti,
—	je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta,
—	sodeluje pri- delu organov sklada.
Tajnik je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru in skupščini sklada.
Sredstva za delo sklada
32.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva v okviru sredstev, ki jih združujejo v sklad, zagotavljajo potrebna sredstva za zagotovitev materialne osnove za delo sklada in sredstva za zagotovitev opravljanja administrativnih in strokovnih del ter nalog za sklad.
Sredstva, ki so potrebna za delo sklada, se določijo s finančnim načrtom sklada.
III.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
33.	člen
Sklad sodeluje v pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tako, da opravlja ustrezne priprave, izpolnjuje obveznosti in dolžnosti, ki jih določa zakon, drugi predpisi in ustrezni načrti družbenopolitične skupnosti.
Pri opravljanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje sklad z občinskimi organi, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organi v občini.
IV.	SODELOVANJE SKLADA
34.	člen
Sklad sodeluje in usklajuje svojo dejavnost s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z organi družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Z dnsm, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center z dne 3. 6. 1976.
36.	člen
Sklad, ustanovljen na podlagi zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) prevzema v skladu z določbo dragega odstavka 28. člena zakona vsa sredstva, pravice in obveznosti dosedanjega sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center.
37.	člen
St. 113/81-06
Ljubljana, dne 23. aprila 1981.
Predsednik skupščine sklada skupnih rezerv občine
Ljubo Bobbera 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 887.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. aprila 1981 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova Jelša
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova Jelša.
2.	člen
Meja območja soseske iz prejšnjega člena potega po sledečih parcelah v k. o. Trnovsko predmestje:
izhodišče je v severovzhodnem vogalu parcele št. 895/1 ob potoku Mali graben, od tu poteka po severovzhodni parcelni meji, parcel št. 895/1, 896/34 do levega brega Ljubljanice in hkrati do meje katastrske občine Trnovsko predmestje.
Od tu se obrne proti jugu in poteka po levem bregu Ljubljanice po katastrski meji med k. o. Trnovsko predmestje in k. o. Karlovško predmestje, parcela št. 668/2 in 668/1 k. o. Karlovško predmestje do jugovzhodnega vogala parcele št. 984/2 k. o. Trnovsko predmestje. Od te točke se obrne proti jugozahodu in poteka po južnih parcelnih mejah parcel št. 984/2 in 982/2. Tu se meja obrne v pravem kotu proti severozahodu in poteka po zapadnih parcelnih mejah parcel št. 982/2, 982/8, 982/6, 932/5, 982/3, 982/4, 982/1, seka obstoječo pot na Rakovo Jelšo (parcelna št. 1706/2) nadaljuje po severozahodni parcelni meji št. 890/1 do severovzhodnega vogala parcele št. 888/1 k. o. Trnovsko predmestje. Od tu se obrne v pravem kotu proti vzhodu, do jugovzhodnega vogala parcele št. 890/5. Tu se zopet obrne proti severu, poteka po vzhodni parcelni meji parcele, št. 890/1, nadaljuje po južni parcelni meji parcela št. 890/4 do svojega jugovzhodnega vogala. Tu se zopet obrne proti severu in poteka po vzhodni parcelni meji iste parcele, seka Cesto dveh cesarjev (pare. št. 1699) in nadaljuje v isti smeri do desnega brega potoka Mali graben (pare. št. 1707/14).
Od tu se obrne v smeri severovzhod in poteka po desnem bregu potoka Mali graben (parcel, št. 1707/141 vse do izhodiščne točke.
Statut
sklada.
Statut
začne veljati, ko ga sprejme skupščina 38. člen
se objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih, ki se nahajajo znotraj vpisanim mej, vse ležeče v k. o. Trnovsko predmestje:
Vl.it.	St. pare.	Kultura	v m*	Dosedanji lastnik
1980	895/1	travnik	11.849
66	896/34	travnik	11.781
3342	896/22	hiša	111
		dvorišče	500
		travnik	56
3744	896/60	hiša	95
		dvorišče	152
3743	896/59	hiša	95
		dvorišče	125
3743	896/21	travnik	83
3141	896/23	travnik	920
3799	896/3	travnik	849
		hiša	108
		hiša	121
		hiša	30
		gospodarsko	
		poslopje	44
3443	896/2	travnik	396
		hiša	114
3443	896/62	travnik	366
565	389	stavbišče	
3441	896/72	garaža	22
3441	896/65	travnik	300
3441	896/16	travnik	343
		hiša	86
3685	837	hiša	90
686	i 896/63	hiša	91
686	896/62	travnik	388
		pot'	V	46
		'hiša	30
3978	896/56	travnik	418
		pot	46
3978	896/61	hiša	92
3142	896/4	travnik	987
3145	896/24	travnik	994
3144	896/25	travnik	503
3143	^	896/26	travnik	506
3140	896/27	travnik	996
1452	896/5	travnik	12.449
174	896/6	njiva	19.738
3442	896/10	travnik	501
3442	939	hiša	76
3482	896/35	vrt	156
3482	1699	hiša	75
		dvorišče	176
3973	896/57	hiša	87
		travnik	121
		dvorišče	238
3300	896/69	travnik	394
		hiša	95
1996	896 8	njiva	7.922
Peršin Miha, Ljubljana, Borsetova 6 Jerina Ivan, Ljubljana, Karunova 16 Perko Frančiška, Zagradec, Reberca
Košak Vera in Feliks, Ljubljana, Pot* na Rakovo Jelšo 3
Maček Alojz, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/a
Maček Alojz, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/a Habinc Martin in Tomislava, Ljubljana, Ob železnici 4 Tratar Vinko in Pavla, Ljubljana, Poljanska 5 Tratar Vinko in Pavla, Ljubljana, Poljanska 5 Tratar Vinko iri Pavla, Ljubljana, Poljanska 5 Tratar Vinko in Pavla, Ljubljana, Poljanska 5
Tratar Vinko in Pavla, Ljubljana, Poljanska 5 Hojak Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo Hojak Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo Hojak Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo Žabkar Marija, Videm, Krško, C. Krških žrtev 6 in Wagner Pavla, Ljubljana, Trnovska 8 Hojak Karel,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	3/a
Hojak Karel,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	3/a
Hojak Karel,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	3/a
Hojak Karel,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	3/a
Hojak Karel,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	3/a
Begič Selim, Ljubljana, Vodnikova 69 Rozman Marjan, Ljubljana, Kersnikova 21 Zupan Marta, Ljubljana
Knap	Milan	in	Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo
Jelšo n. h.
Knap	Milan	in	Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo
Jelšo n. h.
Knap	Milan	in	Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo
Jelšo n. h.
Knap	Milan	in	Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo
Jelšo n. h.
Zupančič Jože in Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo m h.
Zupančič Jože in Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo n. h.
Zupančič Jože in Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo n. h.
Hauck Sonja, Ljubljana, Tržaška 75 Kordiš Alojz, Ribnica, Stolp II Fajdiga Miro, Grosuplje 172 Matičič Franc, Postojna, Nolaričeva 12 Tepina Peter, Ljubljana, Slomškova 17 Kramar Ivan, Hrastje 1
Klemenc Viktor, Ljubljana, Vel. Čolnarska 16 Jančar Alojz, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/b Jančar Alojz, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/b Hočevar Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo' 3/b Hočevar Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/b Hočevar Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo'3/b Zagorc	Tomo	in	Neži,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo
Jelšo 3/10
Zagorc	Tomo	in	Neži,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo
Jelšo 3/10
Zagorc	Tomo	in	Neži,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo
Jelšo 3/10
Jakša Alojzija, Iška vas 82	^
Jakša Alojzija, Iška vas 82 Verbič Jože, Ljubljana, Karunova 3
VI. št.	St. pare;	Kultura	Površina v m*	Dosedanji lastnik
3448	896/71	garaža	17	Zufič Anton in Bole Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/c in 3/e
3448	896/11	dvorišče	127	Zufič Anton in Bole Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/e in 3/e
348	896/70	garaža	17	Zufič Anton in Bole Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/c in 3/e
		dvorišče	58	Zufič Anton in Bole Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/c in 3/e
3448	940	hiša	99	Zufič Anton in Bole Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/c in 3/e
		dvorišče	152	Zufič Anton in Bole Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/c in 3/e
3448	1729	hiša	75	Zufič Anton in Bole Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/c in 3/e
3579	896/41	hiša	112	Jakša Alojzija, Iška vas 82
		dvorišče	234	Jakša Alojzija, Iška vas 82
3579	896/76	zgradba	50	Jakša Alojzija, Iška vas 82
		dvorišče	104	Jakša Alojzija, Iška vas 82
3740	896/42	hiša	84	Cimerman Stanko, Ljubljana, Kvedrova
		travnik	416	
3668	896/53	hiša	48	Popovič Danica in Veljko, Ljubljana, Pot na Rakovo
		dvorišče	173	Jelšo 3/c
3668	896/43	travnik	297	Popovič Danica in Veljko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/c
3147	896/28	travnik	946	Bobek Milan, Ljubljana, Dolenjska cesta 19
3148	896/31	travnik	952	Novak Marjah, Ljubljana, Prešernova 1
3083	898/29	travnik	715	. Kušar Anton, Ljubljana, Tržaška 75
3083	896/33	travnik	716	Kušar Anton, Ljubljana, Tržaška 75
3343	896/30	travnik	1.472	Hočevar Nežka, Ljubljana, Tržaška 75
3451.	896/36	dvorišče	375	Debeljak Janko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/d
3451	896/74	zgradba	3	Debeljak Janko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/d
3451	1146	hiša	62	Debeljak Janko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/d
3444	896/12	dvorišče	267	Potočnik Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73 in Henigman Ana, Ribnica, Dolenja vas 51
3444	941	hiša	107	Potočnik Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73 in Henigman Ana, Ribnica, Dolenja vas 51
3444	896/37	hiša in garaža	116	Potočnik Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73 in Henigman Ana, Ribnica, Dolenja vas 51
		dvorišče	344	Potočnik Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73 in Henigman Ana, Ribnica, Dolenja vas 51
3444	886/75	garaža in hiš2	94	Potočnik Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73 in
		dvorišče	58	Henigman Ana, Ribnica, Dolenja vas 51
3671	896/44	travnik	243	/ Šemrl Jožefa, Ljubljana, Podmilščakova 19
3671	1747	hiša	r 75	Šemrl Jožefa, Ljubljana, Podmilščakova 19
		dvorišče	200	
3571	896/13	hiša	100	Jerič Milena in nedl. Helena, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3
		dvorišče	336	Jerič Milena in nedl. Helena, Ljubljana, Pot na Ra-
				kovo Jelšo 3
3571	942	hiša	62	Jerič Milena in nedl. Helena, Ljubljana, Pot na Ra-
				kovo Jelšo 3
		hiša	62	Pinosa Alfonz, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/f
3013	896/38	travnik	436	Pinosa Alfonz, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/f
3669	896/45	dvorišče	389	Sokčevič Branko, Ljubljana, Ptujska 30
3013	942	hiša	81	Sokčevič Branko, Ljubljana, Ptujska 30
		garaža	33	Sokčevič Branko, Ljubljana, Ptujska 30
3670	896/46	hiša	175	Juričak Mato, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/A
		dvorišče	86	
2508	896/32	travnik	953	Čuden Anica, Domžale, Kamniška 13
1584	895/2	njiva	370	Barllč Marija, Bojan in Pavle, vsi Ljubljana, Vo-
žarskl pot 5,
Mormolja Marija, Črnuče, Selo 45
travnik
3.309
VI. st.	St. pare.	Kultura	Površina v m’	Dosedanji lastnik
2922	895/5	njiva	365	Anžur Leopold, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3
		travnik	1.053	
		hiša	125	
2921	895/4	vrt	318	Mikec Ivanka, Antonija, Ivica in Zvonko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3 in Ravš Majda, Maribor, Taborska 7
2921	353	hiša	411	Mikec Ivanka, Antonija, Ivica in Zvonko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3 in Ravš Majda, Maribor, Taborska 7
1485	896/1	travnik	995	Gerden Matilda, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 125
1485	896/81	travnik	338	Gerden Matilda, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 125
1485	896/86	travnik	357	Gerden Matilda, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 125
1485	896/87	travnik	113	Gerden Matilda, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 125
3368	896/51	hiša	85	Udvanc Rudi, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3
		travnik	119	
3599	896/52	hiša	148	Lekše Branko in Alojzija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3
		travnik	575	
3599	896/55	travnik	60	Lekše Branko in Alojzija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3
3599	896/82	travnik	39	Lekše Branko in Alojzija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3	/
3553	896/83	pot	44	Slapničar Milan in Marija, Ljubljana, Ulica Martina Krpana 35
3364	896/20	travnik gospodarsko	1.402	Mazi Jože, Ljubljana, Mirje 2
		poslopje	102	Mazi Jože, Ljubljana, Mirje 2
3364	1086	hiša	121	Mazi Jože, Ljubljana, Mirje 2
3387	896.85	hiša	85	Šporar Matija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 1/B
		dvorišče	324	Šporar Matija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 1/B
		garaža	21	Šporar Matija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 1/B
1543	895/3	hiša	184	Kržič Julij in Jože, Ljubljana, Krakovski nasip 18
		dvorišče	365	
3118	896/17	travnik	217	Antončič Silvo, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo l/a
3113	1141	hiša	72	Antončič Silvo, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo l/a
		garaža	21	Antončič Silvo, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo l/a
		dvorišče	90	Antončič Silvo, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo l/a
3112	896/14	hiša in garaža	111	Cimerman Jožica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 1
		dvorišče	289	
3070	896/15	hiša in garaža	123	Strelec Marko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 5
		dvorišče	277	
3158	896/18	travnik	873	Golias Hinko in Kavčič Elizabeta, Ljubljana, Groharjeva 6
3553	896/53	travnik	377	Slapničar Milan in Marija, Ljubljana, Ulica Martina Krpana 35
		hiša	119	Slapničar Milan in Marija, Ljubljana, Ulica Martina Krpana 35
3535	896/54	travnik	320	Piber Vinko, Loški Potok, Hrib 97
		hiša	66	Piber Vinko, Loški potok, Hrib 97
		garaža	26	Piber Vinko, Loški potok, Hrib 97
3356	896/48	travnik	233	Gradišar Alojz, Ljubljana, Stefanova 17
		hiša	142	
3388	896/50	dvorišče	382	Trebušak Marija in Vlasta, Ljubljana, Opekarska 38
		hiša	103	
		garaža	50	
3363	396/84	hiša	82	Zekič Jože in Vera, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo l/c
		garaža	36	
		dvorišče	221	
3914	894/90	travnik	2.737	Kregar Ivan, Ljubljana, Savlje 56
VI. 8t.	St. pare.	Kultura	Površin* v m*	Dosedanji lastnik
479	894/1	travnik	4.475	Velkavrh Marija, Ljubljana, Saveljska 1
479	894/36	travnik	289	Velkavrh Marija, Ljubljana, Saveljska 1
479	303	hiša	140	Velkavrh Marija, Ljubljana, Saveljska 1
479	89/2	zgradba	93	Velkavrh Marija, Ljubljana, Saveljska 1
2206	894/31	vrt	204	Velkavrh Marija, Ljubljana, Saveljska 1
2206	894/37	vrt	315	Velkavrh Marija, Ljubljana, Saveljska 1
2206	559	hiša z gospodarskim posl	88	Velkavrh Marija, Ljubljana, Saveljska 1
		dvorišče	141	
3864	897/1	njiva	5.200	Papler Marjan, Ljubljana, Mivka 4
2053	897/2	travni!	11.652	Papler Marjan in Marjeta, Ljubljana, Mivka 4
483	302	hiša	218	Udovič Marija in Jančar Francka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9
483	898/1	travnik	8.327	Udovič Marija in Jančar Francka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9
		njiva	1.364	
3981	898/5	travnik	577	Mižlgoj Mirko in Frančiška, Ljubljana, Levstikova 3
3583	898/15	travnik	530	Zupan Branko, Ljubljana, Jurčkova pot 2
3584	898/14	travnik	412	Zupan Izidor in Vida, Ljubljana, Jurčkova pot 2
3585	898/13	travnik	553	Novak Ivan in Brigita, Ljubljana, Campova 6
		hiša	125	Novak Ivan in Brigita, Ljubljana, Campova 6
		garaža	28	Novak Ivan in Brigita, Ljubljana, Campova 6
3585	898/12	travnik	584	Novak Ivan in Brigita, Ljubljana, Campova 6
3622	898/11	travnik	435	Bertoncelj Dunja, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/c
		hiša	120	Bertoncelj Dunja, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/c
		garaža	28	Bertoncelj Dunja, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/c
3605	898/10	travnik	581	Potokar Franc, Ljubljana, Janševa 9
3603	898/9	travnik	580	Potokar Franc, Ljubljana, Janševa 9
3604	898/8	travnik	579	Potokar Zofija, Ljubljana, Janševa 9
3589	898/7	travnik	578	Gelb Marčeta in Božo, Krško, Slavke Rožančeve 11
3658	898/6	travnik	577	Bučar Andrej, Krško, Cesta 4. julija 5
3645	898/4	travnik	577	Mižigoj Aleš, Ljubljana, Staretova 21
3426	898/3	travnik	602	Kačar Drago in Silva, Ljubljana, Jelovškova 26
3381	899/19	travnik	716	Trontelj Jože, Ljubljana, Dolenjska cesta 105
		garaža	36	Trontelj Jože, Ljubljana, Dolenjska cesta 105
3321	899/21	travnik	580	Gostič Ostoj, Ljubljana, Zaloška 33
		hiša	80	Mikšič Slobodan, Ljubljana, Goce Delčeva 13
		hiša	M	
3854	899/25	travnik	677	Vehovar Mlha-Jure, Ljubljana, Gerbičeva
3308	899/29	travnik	194	Popovič Branko, Ljubljana, Jana Husa 3
3308	1768	hiša	23	Popovič Branko, Ljubljana, Jana Husa 3
3956	899/24	travnik	228	Ribičič Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo DC/24
3956	1764	hiša	57	V .
3956	1765	garaža	21	
2207	894/28	travnik	622	Grdadolnik Alojz, Ig, Iška vas 9
2209	894/30	pot	124	Krištofeljc Marjana, Ljubljana, Cesta na Loko 19 Ivančič Ivanka, Ljubljana, Dolomitskega 32 Brolih Janez, Ljubljana, Karučkova 17
2213	894/34	vrt	426	Krašnja Albina in Jože, Ljubljana, Pot na RaKOvo Jelšo 14
2213	561	hiša	•1	Skušek Albina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 60
		dvorišče	112	Skušek Albina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 60
2213	894/41	travnik	532	Skušek Albina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 60
2213	894/27	vrt	526	Skušek Albina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 60
2208	560	hiša	88	Brlečič Rudi in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 12
		dvorišče	289	Brlečič Rudi in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 12
2208	894/29	vrt	313	Brlečič Rudi in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 12
2505	894/40	travnik	639	
350	899/1	travnik	1.000	Verbič Elizabeta, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1
/
VI. St.	St. paro.	Kultura	FovrSlna v m*
350	899/3	travnik	1.000
350	899/5	travnik	1.000
350	899/7	travnik	1.000
350	899/9	travnik	1.000
350	899/11	travnik	1.000
350	899/13	travnik	878
350	899/16	travnik	878
3853	899/17	travnik	866
3132	899/4	hiša	96
		garaža	18
		dvorišče	379
3131	899/2	travnik	753
		hiša	104
3131	899/30	hiša	143
3380	899/26	hiša	92
		dvorišče	400
3127	899/6	travnik	608
3127	1110	hiša	64
3374	1111	hiša	61
		dvorišče	247
8545	899/28	hiša	76
		hiša	76
		dvorišče	200
3155	899/£	travnik	436
3155	1711	hiša	75
		dvorišče	110
3167	899/lt	travnik	822
		hiša	103
		garaža	26
3707	964	hiša	99
3621	899/27	travnik	889
3821	1135	hiša	75
3852	899/14	travnik	819
3344	899/18	hiša	93
		travnik	486
		hiša	93
		hiša	8o
		hiša	41
3851	899/16	travnik	817
3328	899/20	hiša	97
		travnik	333
3434	899/22	hiša	125
		dvorišče	275
3303	899/23	hiša	93
		travnik	390
Ž566	894/42	tršvnik	709
2177	894/26	travnik	1.523
3025	894/43	vrt	556
2188	894/69	vrt	556
3024	894/25	vrt	581
3024	960	gospodarsko	
		poslopje	23
3891	959	hiša	168
Dosedanji lastnik
Vehovar Marija, Ljubljana, Strosmajerjeva 20
Zajec Ivanka, Ljubljana, Staničeva 25
Grilc Ernestina, Ljubljana, Pot k ribniku 7
Hribar Vanda, Ljubljana, Topniška 60
Turk Borut, Ljubljana, Vidovdanska 3
Turk Josip, Ljubljana, Trubarjeva 61
Merlak Polona, Ljubljana, Pot k ribniku 7
Grilc Janez, Ljubljana, Pot k ribniku 7
Kraljič Franc in Pavla, Ljubljana, Pot na Rakovo
Jelšo 9/4
Počkaj Sonja, Ljubljana, Vinčarjeva 7 Počkaj Sonja, Ljubljana, Vinčarjeva 7 Počkaj Sonja, Ljubljana, Vinčarjeva 7 Kraljič Zvonko in Lucija, Ljubljana, Čopova 11
Sačarič Vinko in Marija, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 151
Sačarič Vinko in Marija, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 151
Košenina Vinko in Frančiška, Ljubljana, Študentsko naselje B/3
Šterk Aleksander in Peter, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/7 A
Klančar Jernej in Frančiška, Ljubljana, Rimska 25/a Klančar Jernej in Frančiška, Ljubljana, Rimska 25/a
Kežman Andrej in Ana, Ljubljana, Pot. na Rakovo Jelšo 9/10
Kranjc Mirko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/12 Bis Jošip in Amalija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/12
Požeg Miha, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/27 Požeg Miha, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/27 Verbič Marjeta, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 Radujevčanovič Ljubinka, Vladovič Dušanka, obe Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/18
Zajec Jernej, Ljubljana, Staničeva 25 Sčopulovič Najdan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/20
Popovič Drago, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/22
Gogola Roger, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 9/23
Škerjanc Anton, Ljubljana, Zbašnikova 4 Škerjanc Anton, Ljubljana, Zbašnikova 4 Vene Rozalija, Ljubljana, Trnovska 29 Pavšič Simona in Barbka, Ljubljana, Trnovska 29 Martinčič Berta, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 18 Martinčič Berta, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 18
Martinčič Berta in Vasiljevič Nuša, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 18
VI. št.	St, pare.	Kultura	Površina v m1
		dvorišče	337
3345	901	travnik	13.624
		st. zgradba	113
		3 gosp, posl.	277
3345	902	travnik	3.783
2356	, 894/44	travnik	910
2356	894/32	njiva	1.811
		hiša	140
3135	894/72	vrt	408
3135	1717	hiša	72
K		dvorišče 3	284
2914	903/9	travnik	258
2914	904/4	hiša	101
		garaža	42
		dvorišče	326
2915	903/8	travnik	258
2915	904/12	hiša	116
		vrt	353
3302	903/7	travnik	981
2292	903/5	travnik	992
2447	903/4	hiša	88
		dvorišče	225
		travnik	329
2447	904/5	hiša	71
		garaža	34
		dvorišče	322
		njiva	389
3499	903/10	hiša	88
		garaža	31
		dvorišče	126
3498	903 11	dvorišče	184
		hiša	89
*		garaža	17
2598	903/3	travnik	>90
2598	861	hiša	80
3581	904/14	travnik	142
3581	954	hiša	41
3300	903/1	travnik	524
2529	903/3	travnik	952
		zgradba	26
2507	894/79	hiša in	
		drvarnica	147
		dvorišče	214
2507	894/45	vrt	502
3152	894/78	njiva	784
		hiša	101
		garaža	35
2173	894/24	njiva	777
		hiša	97
		garaža	42
3134	894/70	vrt	336
3134	1719	hiša	72
		dvorišče	397
2132	894/71	vrt	407
2132	1715	hiša	78
		dvorišče	295
Dosedanji lastnik
Martinčič Berta in Vasiljevič Nuša, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 18
Breskvar Valentin, Ljubljana, Svabičeva 3
Breskvar Valentin, Ljubljana, Svabičeva 3 Škrjanc	Marija,	Ljubljana,	Karadšičevac	4
Skrjanc	Marija,	Ljubljana,	Karadšičevac	4
Škrjanc	Marija,	Ljubljana,	Karadšičevac	4
Žižek Jože in Jelka, Ljubljana, Fabjanova 13 Žižek Jože in Jelka, Ljubljana, Fabjanova 13
Gruden'Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13 Gruden Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13
Košak Vinko, Ljubljana, Cesta v Mestni log 1 Košak Vinko, Ljubljana, Cesta v Mestni log 1
Barle Metka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13 Hrastar Ivan, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 34 Dermastja	Ivan,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	13/c
Dermastja	Ivan,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	13/c
Dermastja	Ivan,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	13/c
Dermastja. Ivan,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	13/c
Perko Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/d
Kolenc Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/i
Muhič Ignac in Janez, Ljubljana, Križevniška 5 Muhič Ignac in Janez, Ljubljana, Križevniška 5 Jakončič Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13 Jakončič Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13 Križnič Olga, Nova Gorica, Ročinj 117 Jeraj Stanislav in Jelka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/k
Brandstater Alojz in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 20/4
Brandstater Alojz in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 20/4
Podobnik Vojko in Terezija, Ljubljana, Strosmajer-jeva 6/a
Podobnik Vojko. in Terezija, Ljubljana, Strosmajer-jeva 6/a
Podobnik Vojko in Terezija, Ljubljana, Strosmajer-jeva 6/a
Mavec Jože in Amalija, Glagovi 23 Mavec Jože in Amalija, Glagovi 23 Mavec Jože in Amalija, Glagovi 23 Mesarič Martin in Alojzija, Ljubljana, Cesta dveh' cesarjev 182
Mesarič Martin in Alojzija, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 182
Raščan Jože in Katarina, Ljubljana, Cesta na Loko 4 Raščan Jože in Katarina, Ljubljana, Cesta na Loko 4
VI. št.	St. pare.	Kultura	Površina v m*	Dosedanji lastnik	*
2508	894/46	vrt	377	Prša Jože in Ana, Ljubljana, Cesta na Loko
2508	1716	hiša	72	Prša Jože in Ana, Ljubljana, Cesta na Loko
		garaža	30	
		dvorišče	296	
3136	894/73	vrt	372	Balažič Matija in Marija, Ljubljana, Cesta na Loko 4
3136	1718	hiša	72	Balažič Matija in Marija, Ljubljana, Cesta na Loko 4
		dvorišče	310	
2117	894/22	travnik	1.512	Kofovšek Janez, Ljubljana, Kladezna 2
2117	894/47	travnik	707	Kofovšek Janez, Ljubljana, Kladezna 2
2509	894/48	travnik	706	Korenčan Karel, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 30
2126	894/21	stavbišče s hišo	57	Skok Lucijan in Alojzija, Ljubljana, Privoz 5/a
		gosp. posl.	25	
		vrt	1.429	
3928	894/33	vrt	786	Fistonič Milan, Zg. Ul. Prolet. brigad 43
2142	894/20	vrt	716	Fistonič Zlata, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
2142	894/92	vrt -	681	Fistonič Zlata, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
2142	894/49	vrt	1.043	Fistonič Zlata, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
2142	894/94	vrt	1.020	Fistonič Zlata, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
2142	562/2	hiša	36	Fistonič Zlata, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
		dvorišče	32	Fistonič Zlata, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
2142	894/91	.vrt	441	Fistonič Zlata, Zg. UT. Prolet. brig. 43
3780	894/87	vrt	* 372	Posel Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 32
3780	562/1	hiša	66	Posel Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 32
		dvorišče	133	
3929	894/93	vrt	680	Fistonič Igor, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
3927	894/19	vrt	685	Fistonič Ljubomir, Zg. Ul. Prolet. brig. 43
2115	894/50	travnik	705	Pleterski Angela, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 38
2115	894/18	vrt	1.442	Pleterski Angela, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 38
2115	563	hiša	60	Pleterski Angela, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 38
2127	894/51	travnik	880	Kovač Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 40
2127	894/17	vrt	1.353	Kovač Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 40
2127	564	hiša	89	Kovač Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 40
2114	894/52	travnik	704	Alič Cvetka, Ljubljana, Kavčičeva 34
2114	894/16	vrt	1.418	Alič Cvetka, Ljubljana, Kavčičeva 34
2114	566	hiša	73	Alič Cvetka, Ljubljana, Kavčičeva 34
2113	894/53	travnik	703	Rozman Ana, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 44
2113	894/15	vrt	1.420	Rozman Ana, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 44
2113	567	hiša	71	Rozman Ana, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 44
2112	894/54	travnik	703	Valentinčič Antonija, Marija in Draga, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 4
2112	894/14	vrt	1.315	Valentinčič Antonija, Marija in Draga, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 4
2112	568	hiša	46	Valentinčič Antonija, Marija in Draga, Ljubljana,
			• %	Pot na Rakovo Jelšo 4
2111	894 55	travnik	703	Kurent Jakob, Ljubljana, Jelovškova 3
2111	894/13	vrt	1.403	Kurent Jakob, Ljubljana, Jelovškova 3
		hiša	81	
2110	894/56	travnik	1.581	Breskvar Franc, Maribor, Hrastovec,
		'		Glavan Marija in Okorn Miro, oba iz Ljubljane, Krakovska 25 Vrebac Mihaela, Dubrovnik
2110	894/12	travnik	1.192	Breskvar Franc, Maribor, Hrastovec,
		hiša	104	Glavan Marija in Okorn Miro, oba iz Ljubljane, Kra-
		gosp. posl.	54	kovska 25 Vrebac Mihaela, Dubrovnik
2550	'894/84	dvorišče	676	Jančar Albin, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 52
2550	1101	garaža	59	Jančar Albin, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 52
2550	894/11	vrt	708	Jančar Albin, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 52
2550	1100	drvarnica	66	Jančar Albin, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 52
2550	1098	hiša	142	Jančar Albin, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 52
2550	1099	delavnica	34	Jančar Albin, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 52
2109	984/57	travnik	701	Zapužek Karolina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 54
2109	894/10	vrt	1.410	Zapužek Karolina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 54
2109	569	hiša	64	Zapužek Karolina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 54
VI. št.	St. pare.	Kultura	Površina v m*
2108	■ 894/58	travnik	701
2108	894/9	vrt	790
2108	894/35	vrt	337
2108	570	hiša z gosp.	
		poslopjem	134
		dvorišče	209
2107	894/59	travnik	701
2107	894/85	vrt	418
2107	894/8	vrt	575
2107	571	hiša	54
		dvorišče	75
2107	1776	hiša	73
		garaža	21
		dvorišče	251
2106	894/60	travnik	700
2106	894/7	hiša	73
		gosp. posl.	68
		njiva	1.324
2105	894/83	pot	340
3174	894/88	hiša	97
3174		dvorišče	235
3174	894/61	vrt	214
3177	894/82	vrt	382
3177	1095	hiša	72
2176	894/81	vrt	382
3176	1094	hiša	72
2175	894/80	vrt	358
3175	1093	hiša	96
3173	894/6	dvorišče	132
		vrt	148
3173	1088	hiša	74
2511	894/62	travnik	699
2377	894/39	vrt	316
2377	620	hiša	84
2103	894/89	hiša	81
		dvorišče	398
2103	894/5	vrt	578
2565	894/63	vrt	652
2565	838	hiša	54
		drvarnica	10
		dvorišče	117
2104	621	hiša	63
2104	894/4	vrt	646
2399	894/38	vrt |	215
2399	864	hiša	79
		dvorišče	194
2512	894/64	njiva	696
		hiša	55
2702	894/3	njiva	594
3850	894/68	njiva	1.079
Dosedanji lastnik
Japelj Miro, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 56 Japelj Miro, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 56 Japelj Miro, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 56
Japelj Miro, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 56
Dolinar Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	58
Dolinar Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	58
Dolinar Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	58
Dolinar Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	58
Dolinar Marija,	Ljubljana,	Pot	na	Rakovo	Jelšo	58
Skušek Jože, Ljubljana, Mala čolnarska Skušek Jože, Ljubljana, Mala čolnarska
Makar Stjepan, Ljubljana, Opekarska 53 Kostanjevec Stefan, Ljubljana, Puglje 7 Ivanek Franc, Ljubljana, Janežičeva 23,
Bunič Marjan, Ljubljana, Ptujska. 23 Sipek Andrfej, Ljubljana, Smrekarjeva 3 Kostanjevec Stefan, Ljubljana, Puglje Kostanjevec Stefan, Ljubljana, Puglje
Sipek Andrej, Ljubljana, Smrekarjeva 37 Sipek Andrej, Ljubljana, Smrekarjeva 37 Bunič Marjan, Ljubljana, Ptujska 23 Bunič Marjan, Ljubljana, Ptujska 23 Ivanek Franc, Ljubljana, Janežičeva 23 Ivanek Franc, Ljubljana, Janežičeva 23 Makar Stjepan, Ljubljana, Opekarska 53
Makar Stjepan, Ljubljana, Opekarska 53 Jagodic Jože in Roza, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 64
Jagodic Jože in Roza, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 64
Jagodic Jože in Roza, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 64
Omahn Ana, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 64
Omahn Ana, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 64
Pleško Arni, Avstralija
Prisotek Magdalena, Avstralija
Pleško Jožefa, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 56
Pleško Arni, Avstralija
Prisotek Magdalena, Avstralija
Pleško Jožefa, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 63
Pleško Julij, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 66
Pleško Julij, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 66
Karer Jožefa, Jožica, Metka in Anton, Ljubljana, Pot
na Rakovo Jelšo 66/a
Karer Jožefa, Jožica, Metka in Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 66/a
Karer Jožefa, Jožica, Metka in Anton, Ljubljana, Pot
na Rakovo Jelšo 66/a
Mihelčič Ivan, Ljubljana, Prvomajska 1
Bizovičar Borut, Ljubljana, Zarnikova
Bizovičar Milan, Kolezijska
Visočnik Nuša, Kolezijska 1, oba Ljubljana
Bizovičar Borut, Ljubljana, Zarnikova
Zakrajšek Jože, Ljubljana, Pot na Rakpvo Jelšo 63 a
$fc 16 — 21. V. 1681
URADNI UST SRS
Stran 1291
VI. st.	St. pare.	Kultura	POvrSlna v m'
2308	904/3	vrt	240
2308	638	hiša	130
		šupa	473
327	905/1	travnik	1.079
3340	903/6	travnik	493
2897	904/13	njiva	320
2897	873	hiša	88
3271	904/11	garaža	27
		njiva	354
321	872	hiša	88
2556	904/2	hiša	73
		dvorišče	500
		dvorišče	83
		vrt	1.161
3500	903/12	pot	113
3311	904/7	hiša	152
		travnik	445
2599	904/8	hiša	45
		dvorišče	383
		pot	47
		vrt	518
3863	904/15	hišf	26
		vrt	393
2720	904/9	vrt	318
2720		drvarnica	7
2720	859	hiša	31
27Ž0	1206	i hiša	90
		dvorišče	133
2720	859	hiša	. 31
2573	904/1	hiša	22
		dvorišče	336
3955	904/16	travnik	243
2660	905/3	hiša	254
		dvorišče dvorišče,	500
		vrt	293
		vrt	967
2876	905/4	travnik	388
		hiša	80
		garaža	81
2665	905/5	hiša	125
		dvorišče	220
		vrt	1.216
2875	905/6	njiva	102
3616	905/18	hiša	88
		dvorišče	327
3089	905/7	njiva	486
3089	905/19	hiša	121
		drvarnica	27
		dvorišče	372
3090	905/8	hiša	52
		travnik	470
3091	905/9	hiša	116
3092	905/10	travnik .	680
3092	950	hiša	54
3092	951	drvarnica	23
3093	905/11	travnik	363
3093	905/12 '	hiša	122
Dosedanji lastnik
Barle Metka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 1 Fon Štefanija, Podbukovje 15 Fon Štefanija, Podbukovje 15
Cimerman Janez, Studenec 4
Kastelic Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/b Kastelic Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/b Kastelic Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/b Novak Vinko in Marija, Hinje, Višeje 1
Novak Vinko in Marija, Hinje, Višeje 1
Hrastar Milka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/a
Kolenc Janez in Perko Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/a
Turk Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13f Hren Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/c
Karažija Edo, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/i
Penič Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo
Penič Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo Penič Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo
Penič Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo Batelino Vlasta, Ljubljana, Zaloška 51 Dobrota Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13, vsak do 1/2
Zargi Marija, Cengele Franc, Ljubljana, Svetosav-ska 14
Prelovšek Franc in Marjan,
Kav Nada, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/a
Novak Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/b
Sovine Adolf in Fani, Markoč Breda, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/b
Sovine Frančiška, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/b Markoč Breda, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/b
Keržič Janez, Ljubljana, Pot ha Rakovo Jelšo 15/c Keržič Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/c
Kovšca Jožefa, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/d
Peklaj Angela, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/g Kralj Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/b Kralj Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/b Kralj Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13/b Jančar Jakob, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/i Jančar Jakob, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/i
VI. št.	St. pare.	Kultura	Površina v m'
		garaža	21
		dvorišče	501
3094	905/13	hiša	44
		travnik	357
3095	905/14	travnik	374
3095	905/15	hiša	226
2612	905/2	hiša	81
		travnik	515
2612	905/16	travnik	470
3724	871	hiša	80
3425	905/17	hiša	88
		dvorišče	440
2487	906/2	hiša	64
		dvorišče	200
		travnik	541
		garaža	12
2487	906/S	travnik	172
		gosp. posl.	40
2496	906/5	travnik	538
		hiša	92
2496	906/1	travnik	7.677
		hiša	81
		hiša	164
		hiša	83
		hiša	88
		hiša	88
		hiša	50
		hiša	98
		hiša	121
		hiša	241
2496	906/4	travnik	369
		hiša	62
2496	912	travnik	3.974
2496	906/6	pot	377
2874	907/2	travnik	429
2874	815	hiša i	89
2874	907/7	garaže	46
		travnik	451
8165	907/3	travnik	530
3165	1700	hiša	76
3062	907/1	travnik	5.760
		hiša	41
		hiša	86
		hiša	93
		garaža	' 36
		hiša	06
		hiša	39
		hiša	135
		hiša	88
		hiša	88
		hiša	106
		hiša	91
		hiša	81
		hiša	97
		hiša	45
		garaža	49
		hiša	91
		hiša	90
3338	907/4	njiva	314
Dosedanji lastnik
Colarič Peter, Ljubljana, Pot na Rakavo Jelšo 15/J
Colarič Jože, Ljubljana, Usnjarska 2 Colarič Jože, Ljubljana, Usnjarska 2 Kastelic Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/b
Kastelic Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15/b
Šlogar Ivan in Katarina, Velika gora 48
Pevec Ciril, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 440
Šket Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 15 Krištof Jožica, Ljubljana, Oražnova 8
Krištof Jožica, Ljubljana, Oražnova 8 Drešar Franc, Ljubljana, Savlje 25 Drešar Franc, Ljubljana, Savlje 25
Drešar France, Ljubljana Savlje 25
Drešar France, Ljubljana Savlje 25 Drešar France, Ljubljana Savlje 25 Petkovšek Antonija, Majda in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17
Petkovšek Antonija, Majda in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17
Petkovšek Antonija, Majda in Anica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17
Vizjak Frančiška, Ljubljana, Žabjek 11 Vizjak Frančiška, Ljubljana, Žabjek 11 Dovič Ivan, Ljubljana, Vilharjeva 43
\
Zupančič Franc in Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo
Jelšo 178
vi. st.	St. pare.	Kultura	Površina v m'
3338	1207	hiša	74
		dvorišče	216
3326	907/5	travnik	501
332S	907/6	travnik	500
3960	908/2	travnik	160
494	908/1	travnik	593
494	908/3	hiša	57
494		travnik	103
494	908/5	travnik	104
494	908/9	pot	552
494	908/8	travnik	172
494	908/11	travnik	167
494	908/13	travnik	146
494	908/7	travnik	145
494	908/14	travnik	146
494	908/15	travnik	146
494	908/16	travnik	146
494	908/17	travnik	146
494	908/18	travnik	147
494	908/19	pot	772
2057	909/3	hiša	190
		travnik	238
3959	908/4	travnik	176
3985	908/10	travnik	195
3960	909/2	hiša /	99
		travnik	326
3985	909/9	travnik	447
2057	909/5	hiša	102
2057		travnik	170
2057	909/8	travnik	449
2057	909/1	travnik	965
2057	909/10	travnik	384
2057	909/11	travnik	336
2057	909/12	travnik	339
2057	909/13	travnik	341 ,
2057	909/14	travnik	341
2057	909/15	travnik	343
2057	909/16	travnik	343
2057	909/17	travnik	344
2057	909/7	travnik	387
3400	910	hiša	67
		travnik	990
3401	911/1	hiša	69
		travnik	274
3942	909/4	hiša	152
		travnik	294
3402	911/2	hiša	68
		travnik	633
3613	911/16	hiša	71
		travnik	370
3945	909/6	hiša	106
		travnik	169
3403	911/3	hiša	76
		travnik	282
3404	911/4	hiša	79
		travnik	554
3405	911/5	hiša	58
Dosedanji lastnik
Zupančič Franc in Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 178
Perme Ludvik, Ljubljana, Staretova 28
Perme Ludvik, Ljubljana, Staretova 28
Bijelič Marko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/1
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine ■
Urbanc Janez, Ljubljana, Pot na Fužine
Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3
Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3
Fonovič Andjelo, Ljubljana, Sarhova 34
Mikloška Ivan in Barbara, Ljubljana, Pot na Rakovo
Jelšo 17/9
Bijelič Marko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/1 Bijelič Marko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/1 Mikloška Ivan in Barbara, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/9
Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Kurent Franc, Ljubljana, Jelovškova 3 Nose Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19 Nose Pepca, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Brinovec Janez in Vida, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Fonovič Andjelo, Ljubljana, Sarhova, 36
Oražem Marjan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Weiss Frančiška, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19/d
Bakula Obrad, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/b
Šinkovec Ivan in Frančiška, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Mir Ivan in Katarina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Padar Janez in Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
VI.	St. St. pare.	Kultura	vm*	Dosedanji lastnik
		travnik	654
3406	911/6	hiša	74
		travnik	746
3407	911/7	biša	72
		travnik	508
3408	911/8	hiša i	78 i
		travnik	34
3408	911/19	hiša .	28
		travnik	262
8409	911/9	vrt	144
		hiša	105
		garaža	40
		dvorišče	370
3410	911/10	hiša	51
		travnik	529
3411	911/11	hiša	68
		travnik	841
3412	911/12	travnik	501
3413	911/13	hiša	52
		travnik	554
499	911/14	hiša	«2
		travnik	948
501	913	travnik	3311
		del hiše	14
		del hiše	18
		del hiše	12
502	914	travnik	6059
		hiša	116
		del hiše	88
		hite	91
		Mi«	m
		garaža	18
		del hiše	139
		del hiše	80
2334	915/1	travnik	2432
		stavbišč«	73
		dvorišče	476
2334	915/2	stavblšče	318
		dvorišče	240
		vrt	626
2343	916	travnik	3962
3415	917/2	hiša	35
		travnik	7(55
8830	917/4	hiša	69
			M sam*	38
		dvorišče	495
3512	917/3	travnik	95
		dvorišče	312
		hiša	75
		garaža	22
8515	917/5	travnik	453
		hiša	n 87
Maver Aloj*, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Jambrek Marko in Bariča, Ljubljana, Pot na Rakovo
Jelšo 19
Sobak Jože in Nežka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Sobak Joše in Nežka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Lukovič Veljko in Danica, Ljubljana, Pot na Rakovo
Jelšo 19/4
Kulaš Franc in Marica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Kulaš Franc in Marica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Kulaš Martin in Marija, Ljubljana, Pot na Rakova Jelšo 19
Perko Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19 Odobašič Husein in Vida, Ljubljana-Polje št. 387
Kovačič Jakob in Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
Jagodic Franc in Elizabeta, Ljubljana, Karunova I
Kušar Jožef, Ljubljana, Kolodvorska VI
Zamada Marko, Izola, Ul. Oktobrske revolucije 18/a
Zamada Marko, Izola, Ul. Oktobrske revolucije 18/a
Zamada Vojko, Izola, Dantejeva 2
Zamada Branko, Ljubljana, Kamnogoriška 41/c
Zamada Marjeta, Ljubljana, Cesta 24. junija 84
Zamada Matija, Ljubljana, Skopska 2
Matelič Uroš, Ljubljana, Tržaška 121
Lipovšek Sonja, Ljubljana, Cesta na Loko 36
Breskvar Josipina, Ljubljana, Cesta v Mestni log 1 Rozman Avguštin, Ljubljana, Krakovska 13
Kolenc Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 42/a
Slavinec Anton, Ljubljana, Jamova 68 Slavinec Lojzka, Ljubljana, Karlovška 1
Krivec Slavko, Ljubljana, Cesta v Mestni log 31
vi. št.	* St. pare.	Kultura	Površina v m'	Dosedanji lastnik
3513	917/6	travnik	496	Pucelj Janez in Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39
		hiša	98	
3516	917/7	travnik	431	Volh Rajmut, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 3/a
		hiša	109	
3518	917/8	hiša	84	Furjan Marjan in Marija, Ljubljana, Eipprova
		travnik	401	
3547	917/0	hiša	165	Sneuberger Matija in Venčeslav, Ljubljana, Trnovska 4
	/ 'te'	• ■	travnik	327	Sačer Franjo in Marija, Ljubljana, Pot ha Rakovo Jelšo 42/b
3549	917/10	travnik	349	Maver Jože, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19
		hiša	90	
3594	917/11	travnik	429	Jevtič Radovan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 38
		hiša	72	
3590	917/12	hiša	147	Simčič Jovo in Andjelija, Čeglaj Ivan in Katica, Ljubljana, Tomačevo 13/a
		hiša	103	
		dvorišče	462	
3592	917/1	travnik	783	Bros Marija in Simendič Peter, Ljubljana, Cesta dveh cestarjev 393
		hiša	100	/
		garaža	40	
		hiša	100	
		garaža	56	
3286	918/2	travnik	473	Kozjak Mihael, Ljubljana, Cesta na Loko
3286	1120	hiša	37	Kozjak Mihael, Ljubljana, Cesta na Loko
3287	918/3	i travnik	309	Jankovič Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/a
		hiša	76	
		garaža	23	
3288	918/4	travnik	322	Crnugelj Martin, Gabrovec 26
		hiša	86	
3289	918/5	travnik	314	Gradinjan Stevo, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/c
		hiša	94	
3290	918/6	travnik	360	Premužič Vlado, Ljubljana, Pot'na Rakovo Jelšo 39/a
3290	1119	hiša	133	Premužič Vlado, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/a
3291	918/7	travnik	276	Turnšek Blaž, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo n. h.
		hiša	103	
3291	1125	hiša	46	Turnšek Blaž, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo n. h.
3350	918/8	travnik	357	Rozman Alojz in Vera, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/f
3350	1104	hiša	68	Rozman Alojz in Vera, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/f
3349	918/9	travnik	325	Recek Anica, Alojz in Milan ter Silvo, Ljubljana, Poljanska 30
		hiša	100	
3346	918/10	travnik	338	Babič Matilda in Stane, Ljubljana, Drenikova 32
		hiša	87	
3566	918/11	travnik	482	Sakanovič Marija, Ljubljana, Dolenjska 19
		hiša	113	
3360	918/12	travnik	351	Černe Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/j
		hiša	60	
3360	1108	gradbišče	99	Černe Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/j
3378	918/13	travnik	344	Nikič Fani, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/k
		hiša	98	
3379	918/14	travnik	302	Furdi Ivo, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 39/1
		hiša	104	
		garaža	36	Pecanin Emil, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo
1505	918/1	travnik	1781	
		hiša	118	
		hiša	65	
/
St. pare.	Kultura	Po^1,na	DosedanjitastiUK
507	919/1	travnik	1176
507	919/3	travnik	1176
507	919/4	travnik	1842
507	§19/5	travnik	1176
1454	919/2	travnik	5622
	.■% .i:		
586	920/1	travnik	6973
18	920/2	travnik	7133
3648	920/4	travnik	683
3648	1097	hiša	82
104	920/17	dvorišče	296 111
104	920/16	hiša	
104	920/3	hiša	111
104	* 920/18	pot	847
3385	920/14	hiša	77
3385	920/15	hiša	75
3385	920/5	travnik	823
3543	920/6	dvorišče	200
		travnik,	198
		hiša	103
3555	920.7	dvorišče	200
		travnik	197
		hiša	113
3556	920/8	travnik	193
		hiša	110
		dvorišče	200
3557	920/9	travnik	187
		hiša	108
		dvorišče	200
3558	920/10	travnik	378
		, hiša	, 108
3770	920/11	travnik	345
		hiša	104
V -■		garaža	19
3770	920/12	hiša	124
		dvorišče	322
3770	920/13	hiša	71
!	■ M ■'	, ■	dvorišče	541
509	921/3	travnik	309
509	921/4	travnik	401
509	921/5	travnik	327
509	921/1	travnik •	2667
506	922/1	travnik	3990
506	921/2	hiša	100
		garaža	53
		travnik	3289
		hiša 3	162
1348	922/2	travnik	3504
511	923/1	travnik	4688
Pavlič Angela, Ljubljana, Tržaška 89 Rotar Mara, Ljubljana, Kozarje 135 Uderman Antonija, Ljubljana, Na jami 5 Rotar Marija, Ljubljana, Tržaška 135 Rotar Marija, Ljubljana, Tržaška 135 Rotar Marija, Ljubljana, Tržaška 135 Rotar Marija, Ljubljana, Tržaška 135 Smrajc-Antonija, Ljubljana, Ljubljanska 2 ' Javh Slavka, Ljubljana, Hubadova 19
Škof Janez in Marija, Ljubljana, Karunova 12 in Škof nedl. Janez
Jerina Anton, Ljubljana, Kladezna 10 Vidmar Milka in Darja, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 237
Vidmar Milka in Darja', Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 237
Jerina Ivan, Ljubljana, Karunova 16
Jerina Ivan, Ljubljana, Karunova 16
Jerina Ivan, Ljubljana, Karunova 16
Jerina Ivan, Ljubljana, Karunova 16
Željko Stanko in Slavko, Ljubljana, Pot na Rakovo
Jelšo 41/b
Željko Stanko in Slavko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 41jb
Željko Stanko in Slavko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 41/b
Jambrošič Tomo in Francka, Ljubljana, Cesta v Gorice 1
Petkovič Slavko in Klara, Ljubljana, ‘Cesta v Gorice 1
Oštarjaš Ivan in Lucija, Ljubljana, Viška 49/b
Oštarjaš Stjepan, Ljubljana, Vodnikova
Juričinec Jože, Ljubljana, Zbašnikova 2
Medič Hamdija in Raguš Vinko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 41/h
Medič Hamdija in Raguš Vinko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 41/h
Medič Hamdija in Raguš Vinko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 41/h
Janež Ljudmila, Ljubljana, Smartinska cesta 203 Janež Ljudmila, Ljubljana, Smartinska cesta 203 Janež Ljudmila, Ljubljana, Smartinska cesta 203 Janež Ljudmila, Ljubljana, Smartinska cesta 203 Kristl Gabrijela, Ljubljana, Trnovski pristan 28 Kristl Gabrijela, Ljubljana, Trnovski pristan 28 Kristl 'Gabrijela, Ljubljana, Trnovski pristan 28 Kristl Gabrijela, Ljubljana, Trnovski pristan 28 Kristl Gabrijela, Ljubljana, Trnovski pristan 28 Ambrož Alojzija. Ljubljana, Mivka 23 Smrekar Ljudmila, Stanislav in Nevenka, Ljubljana, Opekarska 41 in Smole Tatjana, Ljubljana, Mivka 8
VI. it.	St. pare.	Kultura	Površina v m'
		garaža	17
		hiša	112
		hiša	115
		hiša	93
		hiša	100
		hiša	30
		gosp. p.	43
		hiša	139
2468	923/2	travnik	4462
		hiša	21
		hiša	69
		hiša	68
		' hiša	110
		hiša	61
		gosp. p.	163
		garaža	7
2294	926/1	dvorišče	390
	' • *	hiša	82
2294	926/4	njiva	333
2340	927	travnik	1304
70	924/2	vrt	569
70	924/2	gosp. p.	43
3011	924/3	gosp. p.	56
		vrt	450
		hiša	71
		garaža	18
3294	924/4	vrt	323
		hiša	67
		garaža	21
3010	924/1	vrt	749
		hiša	94
		gosp. p.	108
2295	926/2	vrt	1023
		hiša	147
		garaža	46
		gosp. p.	102
2296	928	travnik	1266
3938	930/1	travnik	665
3938	930/2	travnik	377
3940	930/4	travnik	464
3940	930/5	travnik	557
3939	930/6	travnik	557
2882	930/7	travnik	225
2882	930/8	pot	180
		travnik	198
3659	933/3	travnik	320
		hiša	80
36	933 2	travnik	1340
26	936	travnik	1309
2212	937	travnik	3286
		hiša	84
Dosedanji lastnik
Huč Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 43
Nusdorfer Edvard in Leopoldina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 43
Nusdorfer Edvard in Leopoldina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 43
Nusdorfer Edvard in Leopoldina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 43
Manfreda Valentin, Ljubljana, Ulica Maj k« Jugovi* čeve 9
Manfreda Valentin, Ljubljana, Ulica Hajke Jugovi* čeve 9
Hrastar Albin in Josipina, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 34
Parkelj Franc, Ljubljana, Jarška cesta, blok XI
Parkelj Janez, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelio 41/«
Gurjakovič Miroljub in Jožica, Ljubljana, Pot n« Rakovo Jelšo 71
Lundič Nada, Ljubljana, Janežičeva
Kokelj Antonija, Ljubljana, Mokrška 8
Hočevar Janez, Celje, Kosovelova 15
Rabzelj Franc in Ljubica, Ljubljana, Povžetova 104/d
Rabzelj Franc in Ljubica, Ljubljana, Povšetova 104/d
Tabakovič Juso in Tehvida, Ljubljana, Stožice 23
Tabakovič Juso in Tehvida, Ljubljana, Stožice 23
Šenk Boris in Andreja, Ljubljana, Tugomerjeva 16
Rabzelj Franc in Ljubica, Ljubljana, Povšetova 104/d
Šenk Boris in Andreja, Ljubljana, Tugomerjeva 16
Tabakovič Juso in Tehvida, Ljubljana, Stožice 23
Hočevar Bojan, Ljubljana, Ogrinčeva 2
Hočevar Bojan, Ljubljana, Ogrinčeva 2
Hočevar Bojan, Ljubljana, Ogrinčeva 2
Mejač Jože, Ljubljana, Ambrožev trg 1
Bizovičar Borut, Milan, Ljubljana, Kolezijska 16 in Visočnik Nuša, Ljubljana, Kolezijska 16 Tome Ivana, Ljubljana, Kolezijska 10 Kopač Zinka, Ljubljana, Bizovik 22/a
VI. Št.	St. pare.	Kultura	Površina v ms
		hiša	82
		hiša	134
		hiša	34
		hiša	89
		hiša	85
		hiša	99
528	940	travnik	1267
2681	942	travnik	4829
2246	982/8	travnik	150
2246	1215	hiša	50
1386	982/2	travnik	164
2160	982/1	njiva	750
2160	813	hiša in	
		drvarnica	173
		dvorišče	302
2161	982/4	njiva	952
		hiša	37
2386	982/9	travnik	203
2162	982/5	travnik	304
2163	982/6	travnik	714
2163	1216	hiša	
		gosp. p.	101
3767	980/6	travnik	860
3767	1212	hiša	139
3766	980/4	travnik	876
		hiša	122
		garaža	
3884	980/3	travnik	906
3884	1214	hiša	92
3765	980/2	njiva	533
3765	980/2	hiša	
		gosp. p.	110
	•* •	dvorišče	355
685	980/1	travnik	998
685	980/5	hiša	110
		travnik	889
825	979/2	travnik	3225
3187	979/1	travnik	5356
		gosp. p.	46
3681	1096	hiša	129
3187	971	travnik	2268
2946	976/1	hiša	94
		dvorišče	403
2946	976/2	delavnica	76
		lopa	46
		garaža	29
		dvorišče	548
	976/3	garaža	26
		dvorišče	45
	976/4	garaža	14
		hiša	45
		dvorišče	64
	976/5	hiša	117
		dvorišče	344
Dosedanji lastnik
Kimovec Justina, nedL Justina, Janez, Lj. Trnovski
Remžgar Josipina, Ljubljana, Zeljarska
Bartol Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 81
Bartol Marija, Ljubljana, Pot n? Rakovo Jelšo 81
Studen Stane, Ljubljana, Obirje 33/a
Cvirn Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 77
Cvirn Antonija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 77
Geiser Josip, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 79
Jamnik Franc, Ljubljana, Obirje 9 Razdevšek Amalija, Milka, Justina, Danica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 83 Novak Stanko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 85
Novak Stanko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 85 Žabkar Jože in Ivan, Ljubljana, dolinska steza 4 Žabkar Jože in Ivan, Ljubljana, Dolinska steza 4 Mihoci Franc in Jelka, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 77
Novak Miroslav in Jožefa, Ljubljana, Cesta na Loko 5 Novak Miroslav in Jožefa, Ljubljana, Cesta na Loko 5 Vovk Lado in Danica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 83
Vovk Lado in Danica, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 83
Podboršek Julijana, Ivan, Martin in Frančiška, Ljubljana, Kovačev
Podboršek Julijana, Ivan, Martin in Frančiška, Ljubljana, Kovačev
Bizovičar Borut, Ljubljana, Zarnikova 7
Visočnik Nuša in Bizovičar Milan, Ljubljana, Ko-
lezijska 16
Hočevar Franja in Rupnik Vilija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 75/a
Hočevar Franja, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 75/a Golob Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 75 Golob Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 75
VI. št.	St. pare.	Kultura	Površina v m!	Dosedanji lastnik
v	976/6	travnik	334	
		pot	121	
2649	975/2	hiša	77	Habjan Draga, Ljubljana, Ižanska cesta 116
		vrt	540	
3889	975/1	hiša	108	Habjan Drago, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73
		vrt	724	
3890	975/3	hiša	86	Kocjan Tončka, Ljubljana, Na jami 1
		travnik	592	
2878	975/4	gosp. p.	51	Habjan Drago in Karolina, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73
		travnik	211	
2588	973/5	njiva	428	Hojak Ivan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73/a
2588	973/1	dvorišče	407	Hojak Ivah, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73/a
•	v		hiša	133	
		njiva	99	
3320	1756	hiša	103	Hočevar Štefanija in nedl. Metod, Ljubljana, Pot na
		dvorišče	452	Rakovo Jelšo 73/b
3320	973/2	njiva	144	Hočevar Štefanija in nedl. Metod, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73/b
3184	1755	dvorišče	548	Furdi Stefan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73/c
		hiša	118	Furdi Štefan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73/c
3184	973/3	travnik	218	
3185	973/4	hiša	86	Kodba Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73/d
		travnik	765	
		gosp. p.	33	
1609	970	travnik	555	Faganelja Grozdana, Ljubljana, Ulica Stare pravde 3
1609	969	travnik	585	Faganelja Grozdana, Ljubljana, Ulica Stare pravde 3
1959	964	travnik	6811	Faganelja Grozdana, Ljubljana, Ulica Stare pravde 3
553	963/1	hiša	173	Zlobko Marjan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/a
		travnik	820	Zlobko Marjan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/a
553	963/4	travnik	666	Zlobko Marjan, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 17/a
		hiša	82 492	
553	962	travnik		
3511	963/3	travnik .	579	Dubrovnik Franc in Tončka, Ljubljana, Pot na Ra-
		hiša	109	kovo Jelšo 71/d
3617	963/2	hiša	109	Slak Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 71
		travnik	471	
552	961	travnik	68	Golob Martina, Črnomelj, Ulica 2. oktobra 2 Sare Janez, Ljubljana, Kolezijska 6
				Orel Ana, Ljubljana, Črnuče 130
41	960	njiva	570	Breskvar Valentin, Ljubljana, Švabičeva 3
1547	959	travnik	553	Pavlin Pavla, Ljubljana, Jeranova 4
2881	958	travnik	1168	Javornik Helena, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 70
		njiva	1076	
		hiša	92	
3609	957/2	hiša	90	Štebih Franc in Zdenka, Ljubljana, Fabijanijeva 45
		travnik	558	
3643	957/3	hiša	106	Lisac Ivan in Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jel-
		travnik	488	šo 70/2
2642	957/4	travnik	594	Bačič Gabrijel, Ljubljana, Turnograjska 4
545	957/5	hiša	81	Vintar Franc, Ljubljana, Sp. Rudnik 11/29
		travnik	326	Vintar Franc, Ljubljana, Sp. Rudnik 11/29
545	957/1	hiša	88	Vintar Franc, Ljubljana, Sp. Rudnik 11/29
		travnik	2596	
3808	957/6	hiša	104	Colarič Ivan, Ljubljana, Ob Mejašu
		travnik	1037	
		gosp. p.	95	
533	945	travnik	1255	Vrbinc Franc, Ljubljana, Litijska 16
3815	957/7	travnik	600	Colarič Ivan, Ljubljana, Ob Mejašu
544	955	travnik	1810	Vintar Franc, Ljubljana, Sp. Rudnik c. 11/55
3818	957/8	travnik	646	Vintar Ivanka, Ljubljana, Sp. Rudnik c. 11/55
3581	954	hiša	41	Jakončič Marija, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 13
1970	952/2	travnik	2337	Tome Ivana, Ljubljana, Kolezijska 10
					
VI. št.	St. pare.	Kultura	Površina v m*	Dosedanji lastnik	
2913	952/1	travnik	2336	Zupančič Riko, Ljubljana, Bavdkova 1
		hiša	146	in Zupančič Antonija, Ljubljana, Mislejeva 3
2913	951	gosp. p.	32	Zupančič Riko, Ljubljana, Bavdkova 1
		travnik	959	in Zupančič Antonija, Ljubljana, Mislejeva 3
2877	949	travnik	,467	Tome Franc, Ljubljana, Mirje 2
		njiva	509	
2877	948	travnik	468	Tome Franc, Ljubljana, Mirje 2
		hiša	170	
		njiva	596	
1339	947	travnik	1122	Nered Ivana, Ljubljana, Celovška 161
1339	946	travnik	1139 '	Nered Ivana, Ljubljana, Celovška 161
		travnik	2313	Nered Ivana, Ljubljana, Celovška 161
1339	944/2	travnik	* 649	Nered Ivana, Ljubljana, Celovška 161
51	943	nepl.	592	Pavlin Pavla, Ljubljana, Jeranova 4
		travnik	2428	
531	944/1	travnik	748	Sitar Ivan, Savlje 14
		njiva	.	749	
577	983	travnik	3164	Jamnik Franc, Ljubljana, Obrije 9
599	984/1	travnik	10982	Jamnik Franc, Ljubljana, Obrije 9
1342	984/2	travnik	19824	• Studen Stane, Ljubljana, Obrije 33/a.
		4. člen		Prejšnji lastniki zemljišč lahko uporabljajo
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz
3.	člena tega odloka.
Predmetna zemljišča postanejo družbena lastnina, na kateri je imetnik pravice uporabe občine Ljubljana
družbljena zemljišča na način, s katerim se ne menja oblika in svojstvo zemljišč, vse do dneva dokler pristojni organ ne izda odločbe, s katero določi, da mora prejšnji lastnik zemljišče izročiti občini Ljubljana Vič-Rudnik.
Vič-Rudnik.
5.	člen
Za kmete, ki so vključeni v usmerjeno kmetijsko proizvodnjo lahko izda pristojni upravni organ odločbo po 7. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) šele po zagotovitvi nadomestnih kmetijskih površin v skladu s 34. in 50. členoma zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80).	'
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/80
Ljubljana, dne 22. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
f
SEVNICA
888.
Na podlagi 10., 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 26/67, 27/72 In 8/78) ter odloka o urbanističnem programu občine Sevnica je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji seji dne 28. aprila 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Drožanjske ulice
in zazidalnega načrta Florjanske ulice
1
Javno se razgrne zazidalna načrta, ki ju je izdelal projektivni biro »Region« iz Brežic Drožanjska ulica pod št. 1018/U 80 in Florjanska ulica pod št. 1026/U 81.
2
Osnutka bosta javno razgrnjena od dneva objave v Uradnem listu SRS do vključno 30 dni po objavi in sicer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od
8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 16. ure v prostorih Skupščine občine Sevnica.
3
Rok za pripombe je 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 351-3/81-3
Sevnica, dne 29. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Franc Ogorevc 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 889.
Po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 87. redni seji, jine 14. aprila 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka programskega dela - zazidalnega načrta.za naselje Zg. Polskava
1
Osnutek programskega dela zazidalnega načrta za naselje Zg. Polskava, ki ga je izdelal Stanbiro — biro za urbanizem in geodetske storitve pod št. 44-ZN/ 80, z dne 27. februarja 1981, se v skladu z določilom prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
2
Območje, ki ga zajema zazidalni načrt zajema naselje Zg. Polskava z ožjo okolico, oziroma področje, ki je določeno z odlokom o urbanističnem programu občine Slovenska Bistrica kot naselje Zg. Polskava.
3
Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave.
Osnutek bo razgrnjen v prostorih občinskega sekretariata za urbanizem, gradbeništvo in komunalo Skupščine občine Slovenska Bistrica in v prostorih krajevne skupnosti Zg. Polskava.
4
Navedeni osnutek si lahko v času javne razgrnitve v uradnih urah ogledajo zainteresirane skupnosti, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti ter občani in dajo nanj predloge in pripombe.
St. 1/3-350-6/80
Slovenska Bistrica, dne 14. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. I. j
890.
Skupščina krajevne skupnosti Zg. Ložnica je na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 8. čl. zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) in 57. člena statuta krajevne skupnosti Zg. Ložnica na seji dne 27. aprila 1981 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Zg. Ložnica
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje nalog srednjeročnega programa krajevne skupnosti za obdobje od 1. 4. 1982 do 31. 3. 1987.
2.	člen
Referendum se razpisuje za celotno območje krajevne skupnosti Zgornja Ložnica.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 7. junija 1981 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti.
4.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot soprispevek za:	.
— modernizacijo krajevnih cest,
,	— za ostale komunalne ureditve, ki 'izhajajo iz
samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Zg. Ložnica.
5.	člen
Skupna predračunska vrednost programov, za katere se bodo kot prispevek namenila sredstva, zbrana s samoprispevkom, znaša po cenah leta 1980 5,928.000 din. Od tega bi naj bilo združeno s samoprispevkom 4,348.000 din.
6.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od
1.	4. 1982 do 31. 3. 1987.
Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Zg. Ložnica v višini 2 odstotka od naslednjih osnov:
—	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oziroma nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prejemniki pokojnin ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov;
—	občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove.
Samoprispevek v višini 8 odstotkov plačujejo občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
8.	člen
Samoprispevka ne plačujejo:
—	občani, katerih osebpi dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu,
—	občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 5000 din.
9- člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 4. členu tega sklepa. Zbirala se bodo na zbirnem računu, samoprispevka KS Zg. Ložnica št. 51810-842-048-822134.
10.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu izplačevalec.
Od ostalih dohodkov, navedenih v 6. členu tega sklepa, samoprispevek odmerja in izterjuje uprava za družbene prihodke občine Slovenska Bistrica.
11.	člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
12.	člen
Skupščina in svet krajevne skuposti sta odgovorna za izvajanje sprejetega programa referenduma.
13.	člen
Pravico glasovanja za referendum imajo vsi občani krajevne skupnosti Zg. Ložnica, ki so vpisani v splošnem glasovalnem imeniku in občani, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo volilne pravice za volitve v skupščini družbenopolitičnih skupnosti in so dopolnili. 15 let.
14.	člen
Za postopek izvedbe referenduma in glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino DPS.
Referendum vodi, ugotovi in pripravi poročilo o izidu referenduma volilna komisija krajevne skupnosti. Izid se objavi v Uradnem listu SRS.
15.	člen
Glasovanje na glasovalnih mestih vodijo odbori, ki jih imenuje volilna komisija KS.
16.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Zgornja Ložnica glasovnica
za referendum dne 7. junija 1981 o uvedbi samoprispevka za celotno območje KS Zg. Ložnica, v denarju, za sofinanciranje:
—	modernizacije krajevnih cest,
—	za ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Zg. Ložnica za dobo petih let od 1. aprila 1982 do 3L marca 1987.
glasujem
za	Prot,
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«,, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »proti« pa obkroži, če se z uvedbo ne strinja^
17.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Zg. Ložnica.
18.	člen
Skupščina krajevne skupnosti sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
19.	člen
Ta sklep pačne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Zg. Ložnica, dne 27. aprila 1981.
Predsednik sveta KS. Predsednik skupščine KS Zg. Ložnica	Zg. Ložnica
Jakob Tomažič 1. r.	Ivan Ozimic 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
891.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) na seji dne 29. aprila 1981 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za zatiranje varrooze pri čebelah v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
Za varroOzo okuženo območje se v občini Šentjur pri Celju proglašajo naslednji zaselki: Vrbno, Podgrad,
Hruševec, Šentjur, Krajnčiča, Podgorje, Šibenik, Rifnik, Bezovje, Nova vas, Botričnica in Kameno.
2.	člen
Na okuženem območju z varroozo se prepove prestavljanje čebeljih družin (vsak promet) in izdajanje zdravstvenih spričeval za čebelje družine in matice. Na območju, okuženem z varroozo, je treba preiskati
vse čebelje družine.
3.	člen
Okužene čebelje družine za varroozo je treba takoj zdraviti.
4.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
5.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. št. 322-21/81-2
Šentjur pri Celju, dne 29. aprila 1981.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 892.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) tet 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. marca 1981 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri
Jelšah
1: člen
Š tem odlokom se določa poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine,'poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1981.
2.	člen
Poprečna grgdbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znaša 8500 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev, znašajo 15 “/o od poprečne gradbene ene in od tega za:
—	stroške individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 55 °/n,
—	stroške za kolektivne komunalne naprave za m* koristne stan vanjske površine 45 %>.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,6 °/o od povprečne gradbene cene, določene v prvem odstavku prejšnjega člena.
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 17/77).
VRHNIKA
893.
Na podlagi 1./člena zakona o obdavčitvi proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 3/81) ter 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina, občine Vrhnika na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28..aprila 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Vrhni-
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/81-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29, aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
ka (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 17/75, 5/76, 19/76 ter 22/77) se v tarifni številki 2 tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve:
—	vi. točki prve alinee znesek »2« nadomesti z zneskom »4« din,
—	vi. točki druge alinee znesek »4« nadomesti z zneskom »8« din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. -
St. 4/1-010-018/77
Vrhnika, dne 29. aprila 1981.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
894.
Na podlagi 59. člena in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in 9. in 13. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 8/81), je izvršni svet na svoji seji, dne 28. aprila 1981 sprejel	.
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Vrhnika v potrditev
1. člen
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine Vrhnika so dolžne pošiljati Skupnosti za cene občine Vrhnika v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev:
Panoga	Skupina	Podskupina	Ime in opis dejavnosti
0130	01302	013021	Proizvodnja kruha in peciva
•		090171	osnovni in specialni kruh
0606	06060	060601	Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu — za prevoz potnikov v mestu
		060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili
1003	10031	100310	Proizvodnja in distribucija vode
	10032	100320	Prečiščevanje in odvajanje odplak — odvajanje odplak in atmosferske vode	*
	10033	100330	Proizvodnja, prenos in distribucija plina
	10034	100340	Proizvodnja in distribucija toplote
	10035	100352	Vzdrževanje snage v, mestih in naseljih Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov
1103	11030	110301	Javna skladišča in tržnice — storitve tržnic na de-
	*•		belo in na drobno
1302	13021	13021!	Storitve in dejavnosti zavodov za dnevno bivanje otrok
		130231	Socialno varstvo normalnih odraslih oseb
1001	10010	100101	Urejanje naselja in prostora Urejanje stavbnega zemljišča
		100102	■ Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti
		100103	Urejanje in vzdrževanje pakrov, zelenic in rekreacijskih površin
1002	10020	100200	Stanovanjska dejavnost
2. člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena ■pošiljajo cenike Skupnosti za cene občine Vrhnika preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo ceno proizvodov in storitev.
Za organizacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti.
3.	člen
Organizacije združenega dela ne pošiljajo cenikov za proizvode in storitve iz 1. člena te odredbe, če zanje oblikujejo cene na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o cenah, katerih udeleženec je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, oziroma Skupnost za cene občine Vrhnika.
4.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/5-010-01/81
Vrhnika, dne 28. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Franc Krašovec 1. r.
POPRAVEN	'
V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U I 102/79-19 in U I 103/79-15 z dne 2. 4. 1981, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 13 z dne 30. 4. 1981 so bile ugotovljene tiskovne napake, tako da se
v 2. vrsti točke 2) obrazložitve odločbe namesto ...delu je treba prispevek delavca... pravilno glasi ... delu je prispevek delavca...;
— v 7, vrsti 4. odstavka točke 2) obrazložitve odločbe namesto... delavski svet oziroma njegova komisi j a... pravilno glasi... delavski svet oziroma njegove komisije ...
Uredništvo
POPRAVEK
V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U I 26/81-7 z dne 9. 4. 1981, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 13 z dne 30. 4. 1981 je bila v tretji vrsti prvega odstavka pod 1) obrazložitve odločbe izpuščena beseda »in, zakonitosti«, tako da se pravilno glasi: ... začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku...
Uredništvo
POPRAVEK
\
V dogovoru o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik in v sklepu o višini denarnih pomoči in dohodkovnih
pogojih v letu 1981 skupščin občinskih SOV občin Ljubljane in skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane, objavljenih v Uradnem listu SRS, št. 13-760/81 in št. 13-761/81 z dne 30. IV. 1981, se zadnji podpisnik pravilno glasi: predsednik skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane Božo Alič 1. r.
Uredništvo
POPRAVEK
\ V prečiščenem besedilu odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10-518/81) se 3. točka prvega odstavka 47. člena pravilno glasi:
»3. če na določenih javnih prometnih površinah opravlja promet z vozili v nasprotju s 7., 8. ali 9. členom tega odloka,«.
Celje, dne 4. maja 1981.
Sekretar
Skupščine občine Celje
Vlado Ramor 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok NS-3 Nevlje - Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-772/81 z dne 30. 4.. 1981, se v naslovu sklepa popravi napaka, tako da se pravilno glasi:
»Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za severni del zazidalnega otoka NS-3 Vrhpolj e-Nevlj e«.
1. člen sklepa se pravilno glasi:
»Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za severni del zazidalnega otoka NS-3 Vrhpolje-Nevlje, ki ga je pod št. 39/81 izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik.«
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembah , in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11-662/81 z dne 14. 4. 1981) se v četrti vrsti pri naštevanju številk uradnih listov za 31/76 pravilno glasi 8/78 in ne 7/78.
Načelnica davčne uprave Skupščine občine Litija Štefka Juhant 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija, objavljeni v Uradnem listu'SRS, št 14-836/81 z dne 8, V. 1981. se v
7.	členil številka žiro računa pravilno glasi: »50150-840-022-3182«. ,
Uredništvo
POPRAVEK	f,
V odloku o spremembi odloka o davkih občanov, objavljenem v Uradnem, listu SRS, št. 13-786/81 z dne ^30. ,4. 1981 se v uvodnem delu črta beseda »januarja« in vnese beseda »aprila«.
Sekretar
Skupščine občine Sevnica
Jože Jeke 1. r.
POPRAVEK
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-796/81 z dne 30. IV. 1981 se:
v točki b) 10. člena doda besedilo »možnost priključitve na plinovod«;
16.	člen se pravilno glasi:
»Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 5. člena tega odloka ob7 činski upravni organ pristojen za komunalne zadeve.«
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
838. Dogovor socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih odnosih sistema vzgoje in izobraževanja	1283
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
839. Odlok o prepovedi klanja telet	1201
840- Sklep o vplačilu dela sredstev Solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije	1207
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI „
841.	Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega
prispevka solidarnosti v mesecih juniju, juliju in avgustu 1981	1208
842.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981	1208
843.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejav-
nosti	1208
844.	Pravilnik o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb,
ki so pod	zdravstvenim	nadzorstvom	1209
843. Pravilnik o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanpvanj in stanovanjskih hiš v družbeni	lastnini	1211
846.	Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR	Sloveniji	1212
Stran
847.	Metodologija In podatki za izavajanje aneksa k *—' družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog	1222
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBClNI
848.	Dogovor o skupnih tem ijih planov udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981—1985
849.	Sklep o spremembi sklepa o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana
850.	Sklep o spremembi sklepa o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana
851.	Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1981
852.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene občine Brežice v potrditev
853.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest v naselju Bukošek (Brežice)
854.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu z dne 15. 3. 1981 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za asfaltiranje krajevnih cest v naselju Bukošek (Brežice)
855.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje)
856.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav (Celje)
S-
857.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanja rudnin in drugega materiala v občini Celje
858.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta Medlog (Celje)
859.	Odlok o zagotovitvi sredstev za stanovanja delavcev Postaje milice v Celju v letih 1981—1985
860.	odlok o zagotovitvi sredstev za vrnitev posojila Skupnosti izgradnje objektov posebnega pomena v 'Celju 1244
861.	Odlok o lokalnih cestah v občini Celjo	1244
862.	Sklep o javni razgrnitvi predloga razširitve urbanističnega reda Košnica in predloga urbanističnega’ reda Zagrad (Celje)
863.	Sklep o uskladitvi preživnin z ugotovljenim porastom življenjskih stroškov (Celje)
864.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta otoka SM2 v Stranjah (Kamnik)
865.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BP 2 MB 2 ter dela zazidalnega otoka BP1 v Kamniku
866.	Navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev Skupnosti za cene občine Kočevje
867.	Navodilo o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo samoupravne organizacije in skupnosti pošiljati Skupnosti za cene za območje občine Kočevje obvestila o cenah zaradi spremljanja (Kočevje)
868.	Statut Skupnosti za cene občine Kočevje
869.	Navodilo o pošiljanju Skupnosti za cene občine Laško v potrditev
870.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Laško zaradi spremljanja
871.	Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1981
872.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1227
1236
1237
1237
1239
124i>.
1241
1241
1243
1243
1243
1244
1247
124$
1246
1248
1249
1251
1254
1255
1255
Stran
873.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini	Lenart	12S8
874.	Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti
posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart	1358
87s. Odlok o dopolnitvi odloka o lokalnih in nekategoriziranih javnih	cestah	v občini Lenart	1258
876.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sa-nitarne preglede in dovoljenja v občini Lenart ' 1259
877.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Lenart	1260
878.	Sklep o soglasju k statutu Skupnosti za cene občine
Lenart	1262
879.	Družbeni dogovor o Skupnosti za cene občine Lenart	1262
880.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz-
vode in storitve Skupnosti za cene občine Lenart v potrditev	1264
881.	Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene
občine Lenart v potrditev	1265
882.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za
cene občine Lenart zaradi	spremljanja	1265
883i Pravilnik o pogojih in merilih za oddajanje stanovanj za katere je stanodajalec Skupščina občine Lenart	1266
884.	Pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v soci-* alnem skrbstvu v občini Lenart	1270
885.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center 1277
886.	Statut sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center 1279
887.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za sta-
novanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova Jelša (Ljubljana Vič-Rud-nik)	1282
888.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Dro-
žanjske ulice in zazidalnega načrta Florjanske ulice (Sevnica)	1300
889.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka programskega de-
la zazidalnega načrta za naselje Zg. Polskava (Slovenska Bistrica)	<	1300
Stran
890.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev-
ka v krajevni skupnosti Zg. Ložnica (Slovenska Bistrica)	1301
891.	Odredba o ukrepih za zatiranje varrooze pri čebe- *'
lah v občini Šentjur pri Celju	1302
892.	Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
v občini Šmarje	pri	Jelšah	1302
893.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Vrhnika)	1303
894.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Vrhnika
v potrditev	1303
—	Popravek odločbe o razveljavitvi nekaterih določb
samoupravnih splošnih aktov TOZD Ledava v delovni organizaciji Lesna industrija Platana, Murska Sobota	1304
—	Popravek odločbe o razveljavitvi nekaterih določb
pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v	delovni	organizaciji Indos, Ljubljana 1304
—	Popravek dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic in denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in sklepa o višini denarnih pomoči in do-
hodkovnih pogojih v letu 1981	1304
—	Popravek odloka o ureditvi 'cestnega prometa v naseljih v občini Celje	1304
—	Popravek sklepa o javni razgrnitvi osnutka dopol-
nitve zazidalnega načrta za zazidalni otok NS-3 Nevlje—Kamnik	1304
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija)	1304
—	Popravek odredbe o pristojbinah za veterinarsko-
sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija	1304
—	Popravek odloka o spremembi odloka o davkih občanov (Sevnica)	1136
—	Popravek odloka o nadomestilu za uuorabo stavbnega zemljišča (Šmarje pri Jelšah)	1136
*
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, val v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dnj do izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva ?7a, poštni preda! S79/VII — Telefon direktor uredništvo, uprave in knjigovodstvo 20 701, prodaja. prekUci in naročnine 2S 570 — Žiro račun 30100-603-40323 — Oproščeno prometneee davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št 421-1/73