glasilo delavcev tos ame Izhaja od meseca oktobra 1965 (List, ki ga člani kolektiva dobijo rez plačno, izhaja enkrat mesečno [Leto izhajanja: XV 3t. 11 november 1979 Tričetrtle tni rezultati TOZD Saniteta Proizvodnja Izpolnjevano e letnega plana seje v minulem četntletju poslabšalo za Tj % tako, da ugotavljamo skupni zaostanek za planom v višini 2 %. z-a slabo doseganje letnega piana po vrednosti izdelkov je glavni vzrok bistveno nižja proizvodnja v oddelku m likalnice v obdobju julij , september. V oddelku sanitetne Konfekcije je proizvonja na višini Uosezeni v prvem poLoldju, medtem Ko povečanje proizvodnje v tret-jem četrtletju beležimo v oddelku otroške konfekcije, kjer je že presežen delež letnega plana, v oddel-ku avtomat, likalnice, kjer smo za , > /o izboljšali rezultate prvega polletja, v belilnici, kjer smo na eni strani bistveno izboljšali plan be-}jen|ja tkanin, na drugi strani pa ofllezimo padec proizvodnje beljenja vlaken. V oddelku pripravljal-mce je letni plan škrobljenja osnov Presežen za 3,4 %, kar se ujema s Povečano proizvodnjo v avtomatski cKalnici. VlaknovinSki oddelek kovinsko presega delež letnega pla- Tlel. Y preteklem obdobju je bil plan Proizvodnje slabo dosežen pri sde-dečih grupah izdelkov: tkani ovoji, konfekcionirana gaza, ^ grupa ostalo ter pri grupi vložki, plenice za enkratno uporabo ter babi palčke. Pri grupi tkani ovoji so slabši rezultati doseženi zaradi zmanjša-ne proizvodnje tkanih ovojev in povečanja krep ovojev. Nižja proiz-vodnija tkanih ovojev je zabeležena nradi manjiših potreb tržišča, kar je odražalo v operativnih pla-r> k ^ lern obdobju nismo rešili problema kvalitete dobavljene pre-Je predvsem stanične Mm 60/1. Grupa konfekcionirana gaza je P°d letnim planom predvsem zara- di nižje proizvodnje nesteriine gaze širine 80 cm, katere v tem obdobju nismo natkali v zadostnih količinah zaradi potreb po drugih (tkaninah in zaradi manjših dobav teh tkanin iz TT Senožeče. Pod planom smo tudi pri večjem delu kompres za domače tržišče zaradi znatno večjega izvoza le teh na zahodno tržišče. Pri grupi ostalo smo pod planom zaradi manjše proizvodnje ovojev prve pomoči določenih dimenzij, ekstra apotek in predvsem nižje proizvodnje staniičevine. V prvih dveh primerih gre za manjše potrebe tržišča, medtem ko je pri Staničevim obstajal problem z nabavo ustreznih količin in istočasno problem s predelavo novih kvalitet staničevine. V konfekciji II. so sorazmerno dobri rezultati posledica vključitve standardnega zavitka v redno proizvodnjo. V mikalmici je slabo doseganje letnega plana pri izdelavi vložkov in plenic. Vzroki so predvsem v: — slabši in nestalni kvaliteti reprodukcijskih materialov; — delni ustavitvi proizvodnje mol-ny plenic v poletnih mesecih zaradi slabe prodaje; — sorazmerno slabem izkoriščanju obstoječih strojnih kapacitet in slabem (izkoristku delovnega časa; (nadaljevanje na 2. strani) ITMA ’79 Hannover Na podlagi sklepa gospodarskega odbora, si je enajst sodelavcev ogledalo mednarodni sejem tekstilnih strojev — ITMA 79 v Hannovru, ki je trajal od 8. 10. 1979 do 11. 10. 1979. Razstavo tekstilnih Strojev prirejajo vsaka štiri leta. Zanimivost te razstave je v tem, da je bogato prikazana vsa oprema, ki služi tekstilni dejavnosti, prikazane so tudi novosti, ki jih posamezne firme ponavadi prikažejo javnosti ravno na razstavah ITMA. Organizaciji razstave so prireditelji dali veMko poudarka, saj je bilo že od vstopa v razstavni prostor do dobivanja informacij o posameznih razstavljalcih poenostavljeno tako, da je bil čas za ogled lahko racionalno izkoriščen. Pri ogledu razstave smo se bolj omejili na prikazano opremo, ki služi za tehnološke postopke kakršne imamo v Tosami. Novo za področje tkanja čolničniih statev skoraj ni več. Proizvajalci so z uvoza pokazali različne izvedbe brezčolničnih statev s kovinskimi podajalci, ki pa so še vedno precej glasne (Sulzer, Picanol, Giinne, Somet, Vamatex) na zračni in vodni curek (Elitex, (nadaljevani]e s 1. strani) TRICETRTLETNI REZULTATI TOZD SANITETA — občasno pomanjkanje delavcev zaradi viisolke odsotnosti; Navedene slabosti veljajo pravzaprav za vso itemeljmo organizacijo in tu ležijo tudi možnosti za povečanje proizvodnje v bližnji prihodnosti. Posebno pa moramo poudariti da smo ;kljnb opisanim težavam dosegli izreden uspeh, saj smo v tem času proizvedli ikar za 20% več kolt v enakem obdobju preteklega leta. Nasičenost trga in vse večji izvoz pa nam narekujeta, da Skrbi za povečanje proizvodnje pridružimo tudi Skrb za izboljšanje kvalitete naših izdelkov. Povprečno preseganje norm po oddelkih je v območju od 12,7 do 19,1 %, kar kaže na ugodnejša razmerja kot v prejšnjem letu. V tem času smo že delno zmanjšali velika odstopanja v preseganju norm za posamezne artikle pri katerih so se izvršile ddločene tehnološke spre-memlbe. Z omenjenim delom bo še treba nadaljevati. Ugodna gibanja se nadaljujejo tudi na področju produlktivnositi, saj se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega lata povečala za 13.4 %. Povečanje produiktdvinosti opažamo v vseh oddelkih, Zlasti pa tam, kjer so bile instalirane nove kapacitete. Prizadevati si moramo še za nadaljnji porast produktivnosti, ker bomo le talko še naprej uspešni kot smo sedaij. Zaradi pomanjkanja investicijskih in deviznih sredstev, moramo naša prizadevanja usmeriti v izboljšanje organizacije dela in realizacije koristnih idej in predlogov, ki jih dajejo člani kolektiva. Nabava Tudi v tem obdobju je bilo precej težav pri nabavi reprodukcijskega materiala. Največ itežav smo imeli pri preskrbi preje, ker je Predilnica Litija dobavljala manjše količine preje kot je bilo dogovorjeno. Razliko smo nabavili pri drugih dobaviteljih, vendar je bila preja večinoma manj kvalitetna. Težave so bile tudi pri nabavi stani-čevine, kartonske embalaže in pri materialu za vzdrževanje. Da bi preprečili podobne težave, moramo vzpostaviti tesnejše povezave z našimi dobavitelji, saj se proces združevanja dela in .sredstev kljub težavam uveljavlja in moramo zato paziti, da se iz tega procesa sami ne izločimo ter ostanemo brez surovin. Uvoz V obravnavanem obdobju smo uvozili za 1.938.083 dolarjev reprodukcijskega materiala, kar je za 26.5 % manj kot smo planirali in za 28,4 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Ker nam letošnji sistemi komaj omogočajo normalno preskrbo z reprodukcijskimi materiali, čeprav izvažamo po planu, moramo v bodoče intenzivno pristopiti k izdelavi programov, ki naj začrtaljo našo pot k zmanjšanju uvoza. Posebno pozornost moramo posvetiti uvozu celuloze in programom za nadomestitev le-le v naših izdelkih s sekundarnimi surovinami, kajti povsod že uvajajo namesto celuloze lesovino in odpadke. Poiskati moramo tudi možnosti oskrbe na domačem tržišču tudi za druge materiale. Rešitve moramo iskati predvsem v sodelovanju z drugimi OZD in znanstvenimi instituti. Prodaja Plan prodaje ni bil dosežen (96,5 %), vendar smo z rezultati lahko zadovoljni, saj smo prodali po vrednosti za 34,4 % več kot v Istem obdobju preteklega leta. V item obdobju opažamo, da nam je primanjkovalo nekaterih izdelkov za široko potrošnjo (cik- cak, Tosama in jasmin vata, vložkov pni-ma in komfort ter v zadnjem času Vir vložkov). Nasprotno kot pri prodaji izdelkov za širdko potrošnjo pa pri prodaji sanitetnih izdelkov ne dosegamo v celoti planiranih količin, čeprav z njimi kontinuirano seznanjamo končne potrošnike. Na nedoseganje planskih ciljev na področju sanitetnih izdelkov je vplivalo več vzrokov: — pomanjkanje finančnih sredstev pri končnih potrošnikih; — izguba makedonskega tržišča — nova konkurenca Alkaloid; — preorientacija nekaterih kupcev, ker j,ih v preteklih letih nismo zadovoljivo oskrbovali; — ustavitev dobav itortoic CZ im ovojev 'tip I. fiirmi Vatrosprem; V zvezi s prodajo na domačem tržišču moramo še pripomniti da bomo morali najti pravo razmerje med izvozom in prodajo domačim kupcem, da ne (bi prihajalo do nadaljnjih preusmeritev kupcev h konkurenčnim firmam. Izvoz Zaradi potrebe po večjem izvozu in povečanih naporov, smo uspeli v zadnjem itromesečju bistveno spremeniti neugodne polletne rezultate. Zato ob koncu septembra ugotavljamo, da smo plan izvoza izvršili in pri tem izvožili za 41,6 % več izdelkov kot v istem obdobju preteklega leta. S povečanim izvozom smo dosegli pokrivanje izvoza z uvozom 50 %, kar pa nam še ne zagotavlja nemoteno oskrbo z reprodukcijskimi materiali. Zato maramo povečanju izvoza nameniti vso pozornost in sčasoma doseči uravnoteženo zunanjetrgovinsko bilanco. Prve izkušnje s prodajo na tujih tržiščih kažejo, da moramo splošni nivo kvalitete naših izdel- kov izboljšati, hkrati pa poskrbeti za to, da bo naša tehnologija na enakem nivoju kot v tujini, kajti_ le tako se bomo mogli vključevati v mednarodno delitev dela. Navedeno se kaže v dejstvu, da v tujini dobro prodajamo gazo in izdelke iz gaze, ne moremo pa prodajati drugih izdelkov, ker niso na ravni kvalitete, ki se proizvaja v drugih deželah (Vir 55, vata), ali pa uporabljamo predrage surovine (.molny plenice). Za povečanje naše konkurenčne sposobnosti moramo slediti tudi tokovom varčevanja z energijo in uporabe sekundarnih 'surovin, ker so v zahodnih deželah že močno razviti in povzročajo rvse večjo cenenost izdelkov. Finančni rezultati Podatki nam kažejo, da je uspešnost gospodarjenja v letošnjem letu zelo dobra, saj so nekateri pomembni dosežki za več kot polovico višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Ugodne rezultate dosegamo zaradi 20 % večje proizvodnje, ki je rezultat novih investicij lin večjega prizadevanja, vsled 10 % Višjih proda jnih cen in zaradi večje produktivnosti za 13 %. Vsi ti faktorji in zmeren porast cen reprodukcijskega imateriala so povzročili, da je dohodek vtišjd za 63 %, čisti dohodek za 80 %, sredstva za poslovni sklad pa kar osem-ikrat večja kot v enakem obdobju lanskega leta. 'Dobri finančni rezultati pa nas ne smejo navesti na to, da hi po; zabili na težave, ki so prisotne ali pa jih pričakujemo pri našem poslovanju. Opozoriti moramo predvsem na izpad dohodka, ki bo nastal vsled povečanega izvoza, ker na tujem trgu dosegamo nižje cene-od domačih. Kritično je stanje tudi na področju preskrbljenosti s finančnimi sredstvi, saj si moramo izposojati devizna sredstva v višini 60 milijonov din. Frav talko moramo vedeti, da velik del dohodka iz poslovnega Sklada posojamo ali združujemo, za prvih devet mesecev 13,7 milijonov, itaiko da nam za lastrti razvoj ostane le dobra polovica sredstev. Zaposleni in osebni dohodki V obravnavanem obdobju je bilo 6 % več zaposlenih kot v preteklem letu. Večja zaposlenost izhaja predvsem že iz visokega zaposlovanja v preteklem letu. Izraba delovnega časa 77 % od možnega števila dni — je za 1 o/0 slabša kot v enakem obdobju preteklega Jeta lin izvira predvsem iz večjega bolniškega dopusta. Najvišja bolniška odsotnost je bila dosežena v konfekciji I., kjer je znašala 12,2 %, sledijo pa .tkalnica ovo-zev 11,5 o/o, pripravljalnica 10,7 % in mikalnica 10 o/0. V tem obdobju smo pristopili k hitrejšemu reševanju zadev s področja varstva pri delu. V ita namen (nadaljevanje na 3. strani) ^nadaljevanje iz 2. strani) smo namestili pooblaščeno osebo iz varstva pri delu, organizirani zdiraiv-mske, preglede in dopolnjevali obstoječo tehnologijo talko, da odgovarja predpisom. Spričo poprejšnije-ga zaostarika na tem področju vseh Pom anj/kij iv os ti še nismo odstraniti. zato moramo z .delom na tem področju pospešeno nadaljevati. ,, Td?^lEre6ni neto osebni dohodek TOZD SANITETA je znašal ivmi-obdobju 5.815 din, kar je za di !yeč kiot v enakem obdobju 0ta 1978, ,ko je znašal 4.820 din. Ker osebni dohodki zaostajajo za rastjo ilivtljenskih stroškov, je bi o predlagano, da se tv skladu s P avthnkom izdela poračun v višini .. o m povečajo vrednosti katcao-riJ za 5 o/0. 7ni^'^>rava 111 a zborih pa je poka-n. a’la Predlog vodstvenih in orga-v. DpO ni dobil ustrezne podpo-V.M la. da. se je hkrati v neformal-n skupinah oblikoval nov predlog za poračun v višini 45 %, ki je bil nato tudi z večino glasov predlagan in nato sprejet na delavskih svetih. Večji procent izplačila osebnih dohodkov pomeni za TOZD SANITETO precejšnje težave zaradi slabše Likvidnosti in ocenjuje se, da bo potrebno dodatna sredstva za izplačilo poračuna preskrbeti tako, da se bo najel premostitveni kredit. Zaradi tega je bil predlog vodstvenih organov in nato DPO vseJkakor utemeljen in v skladu z danimi možnostmi. S politično oceno razprav na zborih še ne razpolagamo, vendar pa je verjetno točna ugotovitev, da posamezriim elanom ikoldktiva ni potrebno »ilegalno« delo med ljudmi, saj svoje interese lahko legalno uveljavljajo preko delegatov in da bi se lahko tudi o višjem predlogu poračuna pogovorili pred zbori na ustreznih organih in preverili upravičenbst predloga. Janez Leskovec, dipl. oec. TMA’79 Hannover (nadaljevanje s 1. strani) Nisson). Hitrosti strojev so do 600 votikov na minuto. u MVa,la’ križno prevjjalni stroji, kr oblimi skroji so novejše izvedbe, . 08,1 . so predvsem izvedbe vemo, kjer precej izkoriščajo vi-nrevzretensko predenje. ctni-3* * sk'cP Je imol Hergeth: o-r,c?~1 Pa posamezne izvedbe predil-™h strojev (Plattit, Rieter, Marzoli, ^hafhorst, Zinser, Bcfama). Po-_ ojenja za predelavo odpadkov • Slabših vrst surovin ni bilo. mOvijali so tudi proizvajalci tkalnih oblog, valjev, transport-mh vozičkov, dvigal. Izdelovalci strojev za ovoje Mu-Frioka (Švica) so imeli na ,nmi nov tip stroja za 2 traka NF za velake hi trositi. ‘Vajvečje presenečenje na sejmu k Prikazala firma Bentley Weaving Road> Laughboraugh-Leice-^ershtre s tkalskim strojem Orbit Stroj England prednjači po ka-Paciitati in svojevrstnem načinu kanja pred vsemi ostalimi zastopanimi na sejmu. Hitrost do 1800 vtikov na mimu-l? ena glava (x 2) ^irma tkanine 1 m in 1,5 m oarvma lestvica do 18 marb po vot-k'u m ponovitev 18 vtikov z dvema glavama 10 KVH, teža 8128 kgs z eno glavo 7 KVH, teža 5588 kgs S strojem je možno delati tudi zelo lahke tkanine, tkanine za obloge in druge vrste platna do 6 metrov na minulto. ga se naše podjetje trenutno zanima. Piccanol — Presaident PMM ima v svojem programu težke stroje in to vse čolnične. Bolj podrobno smo si ogledali tip strojev PGW 2R 200 cm (79) z lisitovko, ki bi prišel v poštev za izdelavo tetra blaga. Ima pa še vedno premočne udarce in ustvarja prevelik ropot. VVELCOME SHIMORENJAKU Mi taka — Tdkyo, Japan, je razstavljala moderne tkalske stroje. Napredek pri večini tkalskih strojev je bil v neomejanii dolžini blaga, oziroma premera blagovnega valja. Zaradi odmaknjenosti blagovnega valja od stroja (za posluževale«) je dana možnost večjega mavitka. Prav tako je trdoto valja možno poljubno regulirati. Ta način omogoča večje izkoriščanja tkalskih strojev in vseh strojev pri nadaljnji predelavi. Seveda je potrebno precej večji prostor za namestitev tkalskega stroja. Firma Placencia — Barcelona je razstavljala stroj z direktnim tkanjem iz cevčnice. Stroj z valovitim zevom je imela samo še firma Nuovo Pignone Šmit TPC 1330, max. 330 cm širine, katera je imela tudi stroje s podajalci. Barco — Electronic n. v. Textile Department Th Sevensland 106 Bol-gium. Novi Micro — kontrolor za niti — to je tako imenovani »mini -contrOllor«, ki se enostavno montira na vsak tkalski stroj za pretrge votka. Lahko opravlja dve funkciji Investa — Praha Gzechoslovakia — je imela razstavljene samo statve za težje tkanine, na vseh je bil rezan rob. Poleg strojev je bil razstavljen tudi kompresor. Predstavnik firme Milan Voda, nam je dejal, da nam ne more ničesar ponuditi v zvezi z odstranjevanjem prahu in pomankljivem delovanju foto celic na pretrg votka. Centralno napravo za vsesava-nje prahu sd je pri drugi firmi ogledal direktor TOZD, M bi prišla v poštev za tkalnico. Omenjena firma je imela razstavljene tudi previjalne stroje, vendar ne za mehko navijanje, za katere- diirektno in programirano, kar bi lahko preizkusili na naših strojih INVESTA. Miiller AG — Schvveiz — Na ozkih strojih so pri izdelavi gumijastih trakov že uporabili pozitivne regulatorje in to samo za gumo. Prednje strani so brez polic, kar o-mogoča večjo vidljivost napak — kvalitete. Opremljeni so z oboje-siranskimi iglami, ki so nekoliko drugačne izvedbe od naših. Stroji z oznako NF so ozki in tkejo lahko 6 trakov ter imajo dodatno nit za krajec. (najdalj evainlje k 3. atiranii) Ncer stroji so opremi j oni s kartami ter imajo en trak in možnost tkanja do 365 mm v grebenu. NE z enim čolničkom do širine 600 mm in dvema čolničkoma do širine 270 v. CN 2 1 čol. do širine 105 mm v grebenu 2 2 čol. do širine 65 mm v grebenu 2 3 čol. do širine 35 mm v grebenu Razstavljali so dvofunturne raš-ple — pletilne stroje z oznako RA 6/810 in RA 6/1020 tor stroje z dvo-rednimi čolnički (4: to je 2 spodaj, 2 zgoraj), kjer režejo vmesne niti in tako nastanejo žametni trakovi. Bonas — Pallion Industrial Bsta-te, Suderdand England. Predstavmlk nas bo v kratkem obiskal. Imajo različne tipe trakotkal-sfcih strojev od 6 — 8 trakov. Za nas je bil zanimiv z enim širokim trakom (za kaliko ovoje) in opremljen z dvema iglama. V sklopu te firme je bila tudi MAGEBA, ki je imela stroje za obdelavo, parjenje. Schmidt — Hans Schmidt D — 8263 VValdbraiiburg West — Ger-many je razstavljal najrazličnejše instrumente za določevanje napetosti niti. Priporočljivi aparati za tkalnice in pripravljalnico. F. CALEMARD — Saint Etienne — France Enostavnost snovanja ozkih tra-fcov. Schlafhorst — D — Monchen-gladbaoh je razstavljal previjalne stroje različnih vrst. Popolnoma avtomatizirane, z avtomatičnim dovajanjem, privezovanjem, snemanjem, opremljene z indikatorskim diagramom s katerim se določi delo stroja. Snovalne stroje z različnimi tipi cevčnic od obojestranskih do nadstropnih, vse v smislu večje produktivnosti. Hacoba — Bunde srepuMik De-utschland. Agleško snovalne stroje — posebnost vrtljiva ceVčnica s katero lahko na enostaven način zamenjamo navitlke. Pri snovalniih strojih so bistvenega pomena cevčmdce. Jawatex — Rorsohach, Schwitz, stroji za navijanje tkanin z enostavnim določanjem trdote (valjčni pogon). Alea — Cinisello — Balsamo, o-snovni valji vseh vrst Alucdlor — Germany, osnovni valji vseh vrst Washi Beam — Japan, osnovni valji vseh vrst z razpredelnico za vrsto preje Engel — Heizschneide — Gera-te ond Maschinen Gmbh, Wiesba-den — stroj za varjenje s polyami-dnim trakom, razstavljen aparat je imel širok pas, ozek bi bil prime-ren za ovoje Virel-ten namesto šiva. Menschner — Viersen — Kamp-vveg — pregledovanje mize, moderno opremljene z avtomatičnimi zapisovanji napak, po dolžini. Ročni stroj za označevanje napak z večbarvnimi sukanci (Maritfbc 5). Stroj za kaširanje (prirojen za tapete) na paro ali elektriko (Ka-sohier und Beschichtung — maschinen 3). Uporaben za naš kaširani organtin, priredijo ga za določen namen. Uster — privezovalni stroji Gankiinger — Munisigen (Wurtt. Transportna sredstva — vozički za dovoz in odvoz valjev — vse na hidravliko. Carl Sehmale — je prikazal istočasno šivanje tkanine na obeh straneh. Za ta namen je imel vgrajena dva šivalna stroja — leva in desna izvedba Union Special — dvojna veriga. Pri šivanju plenic že dalj časa iščemo levo in desno izvedbo šivalnih strojev, ker bi na ta način skrajšali in spremenili postopek izdelave plenic. Šivalne stroje sta razstavljali tudi Texitima in RimOldi, vendar nimajo leve izvedbe šivalnih glavi Rimoldi ima stroj, - ki podviha in obsije, .kar bi prišlo v poštev pri izdelavi plenic. Predstavnik Pfaff-a nas je seznanil z možnostjo ogleda palklinnih strojev v podjetju, kjer stroje izdelujejo, po možnosti pa tudi v sorodnem podjetju, kjer pakirajo sanitetne izdelke na njihovih strojih. V slučaju nakupa prilagodijo stroj našim artiklom in pri pakiranju ni odpadkov folije. Izdelali so tudi avtomat za izdelavo mask iz netkanega blaga. Poslal nam bo vse potrebne podatke o avtomatu, ■ki pa ni razstavljen na sejmu. Cena avtomata je 50.000 DM. Španlsiko podjetje Te-pa iz Barcelone je razstavljalo zanimiv strojček za tiskanje manjših površin (Sličice, embleme ali napise). Možnost tiskanja v otroški konfekciji na netJkano blago (Slinčki za enkratno uporabo ali za potrebe bolnic, označevanje). Cena 9.300 $. Od razstavljenih elektro hidravličnih štanc za našo proizvodnjo ni bilo posebnosti, le bolj avtomatizirano upravljanje s strojem. Palami storji, ki so bili razstavljeni na sejmu za naše namene brez rekonstrukcij ne pridejo v poštev. Horauf-ov stroj za pakiranje je zanimiv zaradi zlaganja, ki poteka na stroju, vendar ima možnost Zlaganja samo v eni dimenziji. Preizkus pakiranja naših artiklov ni dal pozitivnih rezultatov. Beok-ovi pakimi stroji so bili prikazani namensko za pakiranje manij šib in večjih predmetov, Okroglih ali oglatih oblik. Slaba stran teh palkirnih strojev je velik odpadek folije. Pakirne avtomate je razstavljalo tudi podjetje DBM- Textilmaschi-nen. Stroji so specilano izdelani za pakiranje nogavic, pakira se z delnim zlaganjem, Vlaganjem v kartončke in izdelavo vrečke. Ti stroji za sedaj niso za nas primerni. FaMrni stroj od istega podjetju, ki je namenjen za pakiranje spodnjega perila, puloverjev in podobno bi za pakiranje nekaterih naših artiklov bil zanimiv, vendar izdeluje samo dve velikosti. Stroj pakira brez odpadkov folije. Cena stroja cca 60.000 DM. Za krojenje — rezanje tkanin smo opazili izvedbo Škarij, ki bi bile primerne za ročno krojenje tetra. Razstavlja firma Miiholos iz Zahodne Nemčije. Predstavnik je Teking — Invest za Jugoslavijo in [priporočamo nakup vsaj enih Škarij, da preizkusimo njihovo kvaliteto. Električne ročne škarje so prikazali tudi Joseph Paulu« iz Francije. Sika rje so podobne izvedbe kot jih že imamo. Naziv Škarij je Sagi. Ro-buso iz Salingena izdeluje ročne škarje, katere bi lahko preizkusili v naiši proizvodnji, škarje so enostavne izvedbe, z ostrim rezilom, brez priključkov in so namenjene za rezanje vseh vrst tekstilnih tkanin in folije. Cena za 1 kom je 10 DM. Firma Menschner je prikazala med ostalim tudi aparate za ročno šivanje tkanin, kar bi bilo pramen no pri predelavi gaze v sanitetni konfekciji in sicer pri strojih, kjer se gaza večkrat vpeljuje. S t roj csi Stanejo od 1200 — 1560 DM, odvisno od namembnosti. Ista firma je prikazala tud merilne stroje (navijanje na role, zlaganje tkanin), ki imajo lahko tudi dodatno aparat za dvojenje blaga. Stroji imajo veliko preciznost pri merjenju in bi izvedba polagalnega merilnega stroja, ki ima možnost merjenja do 150 cm primerna za potrebe otro-ške, konfekcije. V Slučaju, da bi pričeli z izdelavo rjuh iz netkanega blaga, bi bilo dodati napravo za dvojenje tkanin. Stroji za rolahje so izdelani tako, da se role lahko navijejo bolj ali manj trdo — po želji in zahtevnosti tkanine. Predstavnik za Jugoslavijo je Tehnoser-vis v Ljubljani. Podjetje Suroy iz Francije je prikazalo vse vrste vozičkov in zabojev s kolesi in brez. Transportne vozičke in lestve je prikazalo podjetje Zarges iz Nemčije. Iz prospektov je razvidna namenska uporaba in ostali tehnični podatki. WBC podjetje iz Nemčije je prikazalo plastično embalažo namenjeno za tekstilna podjetja. Več vrst vlažiIcev stoječih ali visečih je prikazalo podjetje Hig-romatik iz Nemčije. Uporabni so za vlaženje gaze pri previjanju gaze ali vlaženju prostora (viseči). F. Calemard iz Francije proizvaja stroj za rezanje in rolanje tkanin stroj reže vse tekstilije s toplim in hladnim rezanjem. (nadaljevanje iz 4. strani) Poslovanje v tretjem tromesečju TOZD Filtri V obdobju I do IX. 1979, je bila aosezena proizvodnja v primerjavi z deležem letnega plana 1004 %» Kar pomeni zaostanek in zmanjse-vanje proizvodnje in prodaje. Zmanjševanje proizvodnje v ju-ki naj bi bilo kratkotrajno, do ureditve izvoznih plačil, se je zavleklo v avgust. Talko velikega izpada proizvodnih Kapacitet pa ni bilo moč več nadomestiti tudi v ostalem delu planskega obdobja. Na zaostajanje in zmanjševanje Piana je vplivala neurejena oziroma neobdelana izvozna problematfi-. a (vezava samo na enega kupca), .a velika odvisnost proizvodnje od stvarjenlih deviznih sredstev pase Prenaša v zadnje četrtletje. Izvoz se je v primerjavi s pol-'jetjem dvignili za 8,3% na 59,4 % arD J.e zaostajanje za planom. Primerjava lanske in letošnje re-t ‘zaR]e kaže na enako višino za n-, p.^bje. Na nižje cene cigaret-,, , litrov in povišanje uvoznih iz-lovnih materialov pa je indeks Primerjave še nižji. produktivnost, menjava z istim , lubjem lani je narasla za 2,6% n;Sae na korigirano število zaposlenih ?,a 'e ^ za 2,2 % višja. V vsem P anskem obdobju so zaposleni o-inlvv?1 za TOZD Saniteto Skoraj •W0 ur, oziroma je delalo pov- prečno vsak dan za Saniteto 8 zaposlenih. Z vidika socialne varnosti zaposlenih je to neugodno. Smatram, da je za kritje obdobij, ko proizvo- dnja pade, nujno najti delavne faze in proizvodnjo, ki bodo TOZD prihodkovno povezala. Na proizvodnost v TOZD pa vpliva tudi proizvodnost v DSSS, ki ni merjena, ni ovrednotena, financiranje DSSS je proračunsko, to pa ima tudi posredno negativen vpliv na proizvodnost v čisti proizvodnji. V obravnavanem obdobju so se zaloge zmanjšale na normalen obseg, njihova višina je endka povprečni prodaji. Odstotek neopravljenih delovnih dni v primerjavi z letom 1978, se je zmanjšal za 34 %, temu je vzrok manjše število porodnih dni dopusta. Bolniška odsotnost pa je v primerjavi z lanskim letom narasla za 1,6% in znaša že 9,2 %, kar je tudi za starostni sestav zaposlenih v TOZD-u previsoko. Tudi primerjava z ostalo tekstilno industrijo v SRS nas postavlja previsoko. Investicij v obravnavanem obdobju ni bilo. Sredstev, odobrenih TOZD-u Saniteti za nakup linije JOA, pa nismo uspeli, da bi vložili v duhu zaikona, ker službe niso pripravile konstrukcije sovlaganja. V TOZD-u Filtri lahko ugotavljamo, da smo v primerjavi s podobnimi delovnimi organizacijami u-spešni, lahko pa kritično ugotavljamo, da rešitve problemov organiziranosti, razvoja in plasiranje tega razvoja na tržišču predolgo rešujemo. Franc Cerar, ing. S sej skupščin - SIS TEMELJNA delegacija zbora ZDRUŽENEGA dela J; ®ala8a sprejem Samoupravni Porazoma o oblikovanju in pos pnem prehodu na ekonomske s arine v občini Domžale. Obrav :-n ternelj.ne cilje in naloge udi n: ncf,v . sporazuma, izračun, no n'!.?.u?elUev 'n porabo stanarine P oblem subvencionirania /J m ^ u u stanarino opredel) urh , družbeno priznano cene porabo stanovanja, ki jo dolo si prizadeti dejavniki. 12u/^ ,'cta 1979 dalje je predvid , /n letna rast cen stanovanj.: tfvih ina Ekonomske stanarine bo «tal postopno do leta 1985 z i Komerno letno rastjo 24 %. Do I . ia se bodo stanarine povečale na 5? 1 m2> t-i- od 8.°6 na 36,33 din za 1 mJ. ^KOMUNALNO PODJETJE DOM-dpTLfc' je podalo poročilo o svojem „ lu; Področje dela enote javna sna-ea se je teritorialno razširilo, ven- dar so še vedno prisotni nekateri problemi: prepočasno nabavljanje posod za smeti, v KS Mengeš še ni urejeno plačevanje, ker KS sama vrši inkaso, veliko delovnih organizacij še ni nabavilo kontejnerjev, nekatere pa sploh nasprotujejo pogodbi o rednem odvozu smeti Centralna čistilna naprava je začela poskusno obratovati, letos pa naj bi postala TOZD Komunalnega podjetja Domžale. Pospešiti bo treba priklapljanje delovnih organizacij na napravo, Pri enoti vodovod so imeli veliko okvar zaradi starosti in iztro-šenosti. Izpopolnili pa so podzemni kataster, v izdelavi sta dva projekta — vodovod Kolovec in vodovod Črni graben, planirana je sanacija vodovoda Moravče in adaptacija sistema Gradišče, potrebno pa je tudi več manjših popravil. Enota za vzdrževanje cest se pripravlja na zimske razmere. Sprejeta je SPREMEMBA URBANISTIČNEGA NAČRTA Domžale — Mengeš. Ukine se priključek Tkalske ulice na Viru na magistralno cesto 1/10 Ljubljana — Celje. Z namenom IZBOLJŠANJA PRESKRBE v občini Domžale, je oddelek za gospodarstvo in finance s tržno inšpekcijo in predstavniki Napredka Domžale izdelal bilanco potrošnje v občini Domžale. Poglejmo nekaj osnovnih problemov. Do pomanjkanja mesa prihaja zaradi nesorazmernih cen pr. odkupu v primerjavi s sosednjim republikami. V občini Domžale ri izrazitega nihanja pri preskrbi z::.-radi dobrega zaledja, ki juh tem : pa potrošnja mesa skokovito nar: šča (močno priseljevanje v občin , način prehrane). V letošnjem let je bilo dvakrat izvršeno povečanj :■ (nadaljevanje s 5. strani) drobnaprodajnih cen mesa, slkupno za 16,3%. V drugi polovici leta je prišlo do pomanjkanja alpskega mleka, vin z geografskim poreklom, kave in kvasa. Vzroki so predvsem pri proizvajalcih, ki navajajo kot vzrok pomanjkanje osnovnih surovin in neurejen način oblikovanja cen. Do pomanjkanja gradbenega materiala in gospodinjskih aparatov prihaja zaradi maksimiranja cen v SFRJ in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kooperantov proizvodnih organizacij. Zelo slaba je tudi preskrba s trdimi gorivi, vzroki pa so v izpadih proizvodnje v rudnikih in v višji prodajni ceni za termoelektrarne od prodajne cene za široko potrošnjo. Taiko vzroke motenj preskrbe tržišča ni iskati le na strani trgovskih organizacij, ampak tudi v sami proizvodnji. V te namene je IS sprejel več sklepov, med njimi tudi: formiranje nove TOZD Napredka za prodajo na debelo; podvzamajo naj se vsi možni ukrepi za izboljšanje preskrbe z gorivi; sprejem omejitvenih ukrepov pri prodaji kuriva fizičnim osebam; reši naj se ureditev skupne klavnice s Kamnikom; DO Napredek naj se še naprej aktivno angažira pri dogovarjanju in sporazumevanju za ustvarjanje dohodkovnih odnosov na relaciji proizvodnja — trgovina — potrošnja. Predlaga se tudi prejem naslednjih ODLOKOV za občino Domžale: — odlok o poslovnem času gostinskih Obratov na Območju občine Domžale — odlok o sprejemanju gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih in kmečkih gospodinj stvih — odlok o ustanovitvi uprave za inšpekcijske službe občin Domžale in Kamnik. Skupščina občine Domžale je dala soglasje k ustanovitvi DISLOCI- RANEGA ODDELKA Centra srednjih šol Domžale za izobraževanje poklicev: šivalec usnjene galanterije, krojilec usnjene galanterije in rokavic, dodelovalec usnjene galanterije in rokavic — -v sklopu Delavske univerze Lendava v Lendavi. SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Za srednjeročno obdobje 1981-1985 je predvideno, da bo znašala: — povprečna realna letna stopnja rasti družbenega proizvoda združenega del a 5 % — povprečna stopnja rasti produktivnosti v združenem delu 2,5% — povprečna stopnja rasti zaposlovanja v združenem delu 2,4 % — stopnja rasti realnih OD na zaposlenega 1,9 % — Stopnja rasti življenjskega standarda 4,2 %. Upoštevaje te proporce je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja opredelila Okvire razvoja, cilje in naloge. Eden od ciljev družbenoekonomskega razvoja skupnosti je poglabljanje delegatskega sistema. Nadalje je treba še naprej zagotavljati delovnim ljudem in občanom ter upokojencem pravico, da bodo odločali o vseh pravicah in obveznostih. Upoštevati je treba tudi gibanje števila uživalcev pokojnin in njihov gmotni položaj, kar pomeni, da je predviden porast upokojencev in da bo potrebna uskladitev pokojnin in družbenoekonomski položaj upokojencev z ekonomskimi gibanji. Z namenom varstva naših ljudi v tujini se predvideva sklenitev nekaterih novih konvencij, poleg tega pa se predvideva še intenzivnejše povezovanje z dejavniki, ki skrbijo za varstvo naših ljudi v tujini. Potrebno bo zajeziti močne pritiske na betnificiranje delavne dobe, saj so v velikem številu posledica pomanjkanja Ukrepov za varstvo pri delu. O združevanju sredstev za uresničitev programa skupnosti se bo- do OZD odločale na podlagi temeljnih ciljev in razvojnih usmeritev Skupnosti ter v Skladu z dogovorjeno politiko na področju skupine porabe. Denarne dajatve kot najpomembnejša skupina dohodkov Skupnosti bodo naraščale po povprečni stopnji 5,2 % letno (od 1981 — 1985). OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST V šolskem letu 1978/79 so bile izvedene vse priprave na referendum za 3. samoprispevek, ki je zelo uspel. Pri izvajanju integracijskih procesov na šolah je pomembna združitev sedanjih srednjih šol v enovito vzgojnoizobraževalno OZD. Sprejete so bile smernice o razvoju usmerjenega izobraževanja s konkretnimi usmeritvami. Posebno skrb je 01S posvetila problematiki prehrane in prevoza šolarjev. Stekle bodo tudi priprave za u-vedbo celodnevne šole v Krašnji in Moravčah. Kako pa poteka izvajanje programa obnove in graditve šol? OŠ Vencelj Perko raste po vseh predvidevanjih brez zastojev. Narejen je načrt obnove šole Dragomelj, v izdelavi pa so že projekti za obnovo podružničnih šol, ki so kasneje na vrsti. Kot prva naslednja novogradnja bo OŠ Olge Avbelj (sedaj šola s prilagojenim programom na Homcu), saj je že pripravljen predlog lokacije ob Savski cesti v Domžalah. SKIS je že pričela z odkupi zemljišč za šolo v Trzinu. Na osnovi referenduma za 3. samoprispevek se je doslej zbralo 12.156.000 din sredstev. V šolskem letu 1978/79 je delovalo v občini Domžale 8 popolnih in 8 podružničnih šol s skupaj 5412 učenci, Oš s priiagojeneim učnim programom na Homcu pa je obiskovalo 225 učencev. piS se je že zgodaj vključila v oblikovanje prostorskega plana za območje občine Domžale. Že februarja 1978 je predlagala Biroju 71 naj preuči možnosti za šolske rezervate, med njimi tudi za že omenjenega ob Savski cesti. OIS je naročila makrolokacijo za OŠ Olge Avbelj s predlogom, da se na tem območju zagotovijo še zemljišča za bodoči vrtec, novo osnovno šolo KS Simon Jenko in nove prostore usmerjenega izobraževanja. Marjana Gostinčar (nadaljevanje na 7. strani) Delo samoupravnih organov OZD (nadaljevanje iz 6. strani) S SEJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELOVNE ORGANIZACIJE IN TOZD FILTRI GOSPODARSKI ODBOR Službena potovanja Gospodarski odbor je odobril riTD36^0 Potovanj6 v ZDA k firmi LURT G. JOA. Namen potovanja .]e kvalitetni in kvaotitetrti prevzem 'Stroja za izdelavo hlačnih plenic. Potovanja se bodo udeležili tov. Prane Peterim, Viljem Dolenc, Du-San Dolgan in Vinko Svetlin. Potrjeno je bilo službeno potovanje v Nemčijo, udeležila pa sta se ga tov. Babnik Janez, vodja ko-meroialnega sektorja in tov. Rozman Janez, rvodja izvozmo-uvozne službe. Namen potovanja je bila Prodaja naših izdelkov na tujem trgu za prihodnje leto. ODBOR za SPLOŠNE ZADEVE Počitniška dejavnost Naša delovna organizacij a se po-^ojc glede števila zaposlenih, počitniške kapacitete pa ostajajo iste, zato bj jih bilo nujno potrebno razširiti, predvsem tiste ob morju, icer. je p0 .jjj^ največje povpraševanje. V zvezi s tem je OSZ isprejel nekaj sklepov, ki naj bi pripomog-u k povečanju kapacitet: t- Za dan 29. 9. 1979 naj se ugotovi kolikšen je bil osebni doho-uek in se ga nameni za počdtni-sko dejavnost. v planu za prihodnje leto naj se upošteva ena delovna sobota, ki bi bila najkasneje do meseca tnaroa, sredstva pa bi se ravno tako namenila za počitniško de-javnost. ■ Samoupravni organi naj sklepajo o najvišji možni vsoti izplačevanja regresa za leto 1980, ki jih dovoljujejo samoupravni spora-zumi. od te vsote pa bi 20 o/o na-4 2/cmli počitniški dejavnosti, primemo naj se poveča sklad skupne porabe, namensko tudi s sredstvi za počitniško dejavnost. • Strokovne službe naj pripravijo Pravilnik o koriščenju počitniških kapacitet. V zvezi s počitniško dejavnostjo se v avtokampu Funtana v Vrsarju rupijo 3 parcele, obenem pa se v gospodarskem načrtu za leto 1980 Planira nakup 4 avtokamp prikolic z opremo. štipendiranje Na OSZ sta prispeli dve prošnji j? štipendiranje in sicer za srednjo ekonomsko šolo in za ekonomsko ralculteto. Za šolsko leto 1979/80 ni naša delovna organizacija razpisala nobene štipendije, ker pa nimamo nobenega štipendista na višji ako-nomslki šoli, se podeli štipendija na omenjeni šoli tov. Vrenjak Brigiti. Tov. Narobe Vera je OSZ prosila za odobritev enoizmenskega dela zaradi šolanja na Ekonomski srednji šoli. S povrnitvijo stroškov šolanja omenjeni itovarišici, se istočasno omogoči tudi enoizmensko delo. Kulturna dejavnost Tov. Potočnik Avgustu se za vodenje okteta TOSAMA dodeli iz sklada skupne porabe 8.000.— din. KOMISIJA ZA NAGRAJEVANJE Komisija za nagrajevanje je sklepala o pritožbah na sklep Skupnega delavskega sveta o sprejemu Poslovnika o izračunavanju OD za leto 1979. DISCIPLINSKA KOMISIJA Disciplinska komisija je v mesecu oktobru obravnavala več kršitev delovnih dolžnosti in sicer neupravičen izostanek z dela, neupoštevanje danih navodil za delo, malomarno poslovanje v skladišču, nepravilen odnos do delovnih sredstev in netovariško obnašanje do sodelavcev. TOZD FILTRI DELAVSKI SVET Nakup osnovnih sredstev Zaradi neprimemih delovnih pogojev (prepiha) je delavski svet sklenil, da se odobri nakup nihajnih vrat. Sprejem samoupravnih sporazumov Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje dn obnavljanje komunalnih Objektov in naprav skupne rabe na območju občine Domžale. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec. Sprejmejo se spremembe samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec. Inovacijska dejavnost Soavtorji pri spremembi zavornega sistema na Haunijih (Jamšek Franc, Kosirnik Franc, Kočar Peter, Tomažič Stane), si razdelijo nagrado v skupnem znesku 1.770.— din. Kadrovske zadeve Tov. Gregorič Bojanu se z dnem 17. 10. 1979 prekine delavno razmerje v TOZD Filtri in se ga pre-mesiti na delovno me sto transportnega delavca v TOZD Saniteta in sicer v sanitetno konfekcijo. Ostali sklepi Sprejme se periodični obračun celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ter potrdi izplačilo 5% mesečno za poračun OD 9-me-secnega poslovanja v letu 1979. Za izgradnjo ceste Gorjuša — Trojica prispeva TOZD Filtri 20.000.— din. Potrjene so nove cene za filter kvalitete PARTNER 100 x 7,9. Nova cena je 50,00 din za 1.000 kom. Sonja Graiš SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V TOZD SANITETA IN DSSS V MESECU OKTOBRU Oba delavska sveta sta na svojih sejah sprejela Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe na območju občine Domžale. Za podpisnika samoupravnega sporazuma se predlaga glavnega direktorja tov. Slavka Bajca. Omenjeni samoupravni sporazum zajema redno vzdrževanje cest IV. reda in nekategoriziranih cest, javno razsvetljavo, vzdrževanje zelenih površin in parkovnih površin, čiščenje ulic, pločnikov, jarkov in podobno ter vzdrževanje odlagališč. Sprejela sta itudd spremembe Samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979. Za podpisnika omenjenega samoupravnega sporazuma se pooblasti tov. Slavka Bajca. V skladu s sprejetim programom dela in rokovnikom za pripravo planskih dokumentov zasred- (nadaljevanje iz 7. stranli) njeročno obdobje 1981-1985, so v ekonomsiko ipladsikem sektorju pripravili predloga ismenmic za izdelavo plana dn elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov za obdobje 1981-1985. Ta dva planska dokumenta se bosta isprejamala na zborih delovnih ljudi. Oba delavska sveta sta razpravljala o gospodarjenju v prvih 9. mesecih in potrditvi periodičnega obračuna, celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ter sprejela naslednje sklepe: Ugotovi se periodični obračun temeljne organizacije Sanitete in DSSS za obdobje januar- september z naslednjo vsebino: — Bilanca uspeha od 1. 1. do 30. 9. 1979 — posebni podatki ik Bilanci uspeha za isto obdobje — Predpisane dodatne priloge — Poslovno poročilo — Posebna podatki za združena sredstva skupne porabe. Za obdobje januarnseptember se v temeljni organizaciji Saniteta in DSSS izvede poračun osebnih dohodkov v višini 5 % na mesec z dnem, ko bodo likvidna sredstva, poračun pa se izvede najkasneje do 29. novembra 1979. Delaviski svet tozd Saniteta je obravnaval vlogo krajevne skupnosti Dob o finančni pomoči pri izgradnji ceste Gorjulša-Trajica. Za sofinanciranje te ceste-spomenika naj bi delovna organizacija Tosa-ma prispevala 150.000.— din in si- cer s prispevkom tozd Saniteta 130.000.— din in tozda Filtri 20.000,-din. Delavski svet DSSS je s sklepom razporedil nekatere sodelavce v ekonomsko-planskem sektorju in fi-nančno-računovodskem sektorju na druga dela in naloge in jih k temu primemo ocenil. S. M. Upokojitev Spet se je upokojila ena naših res dolgoletnih sodelavk, tovarišica Minka VIDERGAR, ki je v Tosamd delala 35 let. Minka je bolj redkobesedna in tiha, toda malo se je vseeno razgovorila. »Kmalu sem začela delati pri Kocjančiču, že 1943. leta in tam delala pri mikalnikih do 2. 4. 1944, ko ,sem morala iti na delo v Avstrijo, kjer sem bila do konca oktobra 1944. leta. Kocijančič, lastnik tovarne, je sicer takrat napisal prošnjo in jo posredoval v Kamnik, da bi lahko ostale v domovini, toda brez uspeha. Doma so lahko ostala le kmečka dekleta zaradi dela na kmetiji. V tovarni smo sprva delali deljeno, tako, da smo opoldne hodili domov na kosilo, meni ga je mlajša sestra velikokrat prinesla kar v tovarno. Delovni čas je trajal od 7. — 12. in od 13. — 17. ure. Kmalu pa smo začeli delati v dveh oziroma v treh izmenah, kar mi ni bilo težko, saj smo bili vajeni le skrommoti in dela. Tako rada sem delala pri mikalnikih, da mi je bilo najhuje, ko sem morala po porodu do enega leta otrokove starosti delati v konfekciji, kjer je bilo le dvoizmensko delo. Zelo rada sem hodila v službo, skrbela me je edinole pot in ravno tam me je počakala nesreča. Težko sem si predstavljala, da bom morala iti v pokoj. Po tej nesreči, ko sem bila osem mesecev v bolniški, pa sem se že kar odtujila tovarni in mi je bilo laže ostati doma.« Pri razgovoru se nama je pridružila njena 83-letna itašča, za katero pravi Minka, da je bolj urna ■kot ona sama. Ko Minka zaradi zlomljene roke ni mogla gibati, delo na njivi ni prav nič zastalo prav po taščini zaslugi, ki je še vedno zdrava, živahna in delovna. Minka varuje tudi petletno vnukinjo Anito, ki zelo rada poseda pred televizorjem in gleda otroške oddaje, še raje pa oddaje o živalih. »Pogrešala bom delo v tovarni, čeprav sedaj ni več tako kot nekdaj, ko smo bile s sodelavkami bolj složne. Saj smo se lepo razumele, tudi sedaj, posebno s starejšimi. Nekaj pa je od teh že šlo v pokoj in nas je bilo čedalje manj, mladi pa so bolj zase. V novi mikalnici je bilo seveda naj lepše na začetku, ko je bilo veliko prostora, sedaj pa je že vse utesnjeno, polno strojev in prahu. Meni na vso srečo te klimatske naprave niso škodovale in upam, da ne bo kasnejših posledic.« Minki želimo še mnogo zdravih let in zadovoljstva med svojimi. M. srečanje organizatorjev obveščanja H. SREČANJE ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA, NOVINARJEV IN UREDNIKOV V ZDRUŽENEM DELU V naši samoupravni družbi je v,?eskozi poudarjen pomen mad- j ojmega obveščanja. Zaradi izme- javc izkušenj in dogovorov o tem, ako bi izboljšali sistem obvešoa-bilo 2. in 3. novembra v Ra-'vS*1. srečanje organizatorjev ob-seanja, noVinarjav in uredmi/kov v združenem delu. • graditvi sistema družbenega t^^ormilranja je prvi spregavoriil CK ^°ljbič, izvršni sekretar /RS za propagandno in infor-treh n° dejavnost. Poudaril je po-eno p,0 aktivnejšem sodelovanju .-icc osnovnimi organizacijami dru-m®11.0 Poetičnih organ^aaij, kar po-:nf™’ oa nastaja problem pretoka znotraj sistema (hori-»,_?!. ™ pretolk). Prav tako ni zado-,vcbLV vertikalni pretok t. j. med steni'111™* orSaniiza-oijami in občin- ^Qv- Ivo Zorčič, predsednik dru-_ a novinarjev je zlasti opozoril rif.; P0™011 informacij, kot vplivni „iiJa)VIU,k . sprominjanja družbeno-onomskih odnosov. Poudaril je, v SP dandanes informacije dobre obsežnosti, kvantiteti, premalo pa je zaemlkrat posveče-kakovosti, kvaliteti. Ni nujno, breS° °o,se™e informacije tudi do- nloy- Boštjan Pirc je podal nekaj ni o VetQv, kako izboljšati obvešča-n,j, ] v združenem delu. K sodelova-nL: *. naJ .bi informatorji za začetek ia dimveč sodelavcev (akcd- ' tisoč delavcev poročevalcev), ril 1 ° r ^fadimir Jerman je pouda-Tn c "^Pbv informacije na odločanje. , orniacija naj služi namenu, da (>r, "a, n.ieni podlagi delavec lahko stavo,3 ' Potrebna pa je tudi vzpo-komunlikacdjiSkega toka P oblem povratne informacije). Ur._0 svbji knjigi »Temelji samo-P avnega sistema informiranja« vc/-onl tov. Lenailt Šetinc. Raz-samoupiravn]ih odnosov nujno titeva podružbljanje informacij, vd,Ur se danes posveča premalo Podružbljanje bomo _pod naslednjimi pogoji: .oro samoupravno organizira- __1 os titucianalizaoij a spoznanje pomembnosti področ- ._Ja (pišemo Stvari take kot so) os t rezen status delavcev infor-matorjev (odgovorni naj bodo sartiupravnim organom, ne pa _ bierarthiji organov) Področje nalj se normativno ure-_ 'dt (pravilniki) Povezovanje z zunanjimi dejav-otte, saj OZD ni zaključena ce-°ta, povezuje naj se is sredino, v kateri je, z INDOK centri, DPO, DPS ipd. — podružblja naj se tudi odloča-.nje. Na koncu je tov. Franc Križaj poudaril, naj bodo informacije razumljive. Preobsežne informacije presegajo sprejemno sposobnost, zato delujejo v prazno. Preveč je tudi stvari, o katerih obveščamo, zato naj hi upoštevali pravilo racionalnosti (katere informacije so potrebne, aktualne). Informacija naj bo prilagojena nivoju bralca, ne sastavljalca, saj večkrat deluje odtujeno, vzvišeno. Pravilna informacija je taka, ki jo bralec prebere, razume in tudi primemo uporabi. V drugem delu srečanja smo u-deleženci izmenjali svoje izkušnje in nakazali probleme, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Na koncu pa smo sprejeli nekaj sklepov o tem, kako naj v bodoče delamo in čemu naj posvečamo več pozornosti kot do zdaj. Marjana Gostinčar Razmišljanje - Zgodovina se nenehno razvija in nas uči, da nobena Stvar ni stalna, vse na svetu se spreminja. Tako smo iz praskupnosti prišM do socializma, vendar to nikakor ni končna faza. Socializem naj bi bil le prehod med kapitalizmom in komunizmom. Za ta prehod pa je potrebno mnogo sprememb — napredka industrije, ter tudi drugih področilj človekovega udejstvovanja. Glavni pogdj za začetek in razvoj komunizma pa je sprememba samega človekovega mišljenja. Še vse preveč smo podvrženi tako imenovanemu »mezdnemu« pogledu na svet. Visako stvar najprej pogledamo Skozi denar, šele na drugem mestu je družbena korist. Res je, da se talka sprememba ne da izvršiti čez noč. To traja rodove, ampak vsak posameznik hi lahko pri sebi pospešil ta razvoj. Ljudje moramo spremeniti svoj način mišljenja, občutiti moramo pripadnost skupnosti, družbi in tu se pokaže samozavedanje. Marsikdaj smo na sestankih, ko se odločamo, vedno ZA, brž, ko pa smo dovolj daleč od neljubih ušes, kritiziramo. Kje je tu samozavedanje?! Sami se kompromitiramo, ker smo slabiči, a si tega ne upamo priznati. Še vedno ponekod vlada mišljenje, da delavec ni enakopraven samoupravljalec. Vendar, če imamo toliko poguma, da kritiziramo o napakah, nikoli pa ne pomislimo: »Mar nismo tudi sami krivi za neuspehe, ki se pojavljajo v naši delovni organizaciji?« Že dlje časa nas opozarjajo na probleme, ki jih imamo pri uvozu naših repromaterialov in surovin, ki jih ogromno uporabljamo v naši proizvodnji. Zato bi se morali tolikanj bolj poglobiti v izvoz, ker več bomo izvozili, več bo sredstev za uvoz. To mi le naloga strokovnih služb, temveč slehernega od nas. Na svetovnem trgu se pojavlja mo- samoupravljavke čna konkurenca in posel dobi tisti, ki ima boljšo kvaliteto in nižje cene. To je pa naše kritično in zelo boleče mesto. Pa poglejmo primer: v zapakiranih balah netkanega blaga so kupei našli delce žiletik, koluti so bili umazani; pri izvozu vložkov pa smo dobili relklamaoijo zaradi umazanije in podobno. To sita samo dva primera, lahko pa da jih je tudi več, ki niso tako očitni. Kje je tu naša zavest, bi se lahko vprašali. Tako nam gre za nohte pri izvozu izdelkov, pa po malomarnosti izgubljamo dragocene kupčije in z njim devizna sredstva. Zdaj boste gotovo rekli, zakaj imamo pa kontrolno službo. Vendar pomislite, koliko je izdelkov, ki se sleherni dan izdelajo v naši delovni organizaciji im kam bi prišli, če bi vsakega posebej pregledovali. Za to bi bilo potrebno mnogo več strokovnega kadra. Moramo si zaupati, da se vsak po svojih močeh trudi, da je izdelek čim bolj .kvalitetno izdelan. Alii nas res toliko stane, da popravimo ovoj, ki je postrani navit? NE! Vendar gre za število, več narediš, bolj si plačan. Pa smo zopet pri denarju, vendar se ta zgodba konča v mejah naše »plače«. Kako bo z denar jem za delovno organizacijo kot celoto, pa nam največkrat niti ni mar. Tako vsaj piričajo naša dejanja. Upam, da nam ne bo potrebno čakati še rodove dolgo, da bomo prišli do spoznanja, da smo vsi posamezniki pomembni členi v veliki delovni organizaciji in da lahko vsalk veliko pripomore k uspešnosti in to predvsem s kvaliteto. Vendar ne smemo pozabiti, da nam je to najbolj potrebno sedaj, ko se trudimo za večji izvoz, ne pa potem, ko bo morda že prepozno. S. Graiš Kje ste, mladinci ? V naši delovni organizaciji je že dlje časa organizirana mladinska organizacija, ,ki pa ima svoje dobre in slabe čase kot pač vsaka družbe-noipollMona organizacija. Posebno letošnje leto slišimo veliko pohval glede aktivnosti mladine. Žal pa imam sama nemalo-kdaj skrito slabo vest. Res je, da se trudimo, da bi naša osnovna organizacija delovala čim boljše, res pa je tudi, da je pri tristo in še več mladih v Tosami le okoli trideset aktivnih. Nekaj jih sploh mi včlanjeno v mladinsko organizacijo. Izgovarjajo se na razne načine: imajo premalo časa, nekatere mladinke so že ma-mlice in imajo na skrbi družino. Vendar če realno pogledamo na primer termin sestankov, vedno so med delovnim časom, tako da preje trpi redno delo kot pa zasebno življenje. Morda jih moti članarina — 10.— din na mesec, ne bi verjela! Toliko raznih področij je v našem delovanju, da bi sleherni lahko našel področje, ki ga zanima. Nikakor ni mogoče, da so med nami mladi, ki se ne zanimajo za tekoče dogodke pri nas in v svetu, za poslovanje v delovni organizaciji in še mnogo drugega. Pa čeprav! Kaj pa izleti, srečanja ali delovne akcije. Tudi tukaj ni zadovoljive udeležbe. Letos je OO ZSMS Tosama organizirala vse tri naštete primere zabavno — delovnega programa aktivnosti. Pa zopet nič! Vedno se srečavamo eni in isti, večino mladih med nami pa sploh ne poznamo. Ne vam torej kaj je pravi vzrok neaktivnosti nekaterih med nami. Mogoče boste^ vedeili vi sami, mladinci, ki ste že člani naše osnovne organizacije, ali pa se za to šele odločate. Iskreno upam, da se bomo vsi pričeli bolj aktivno vključevati v delo, vsaj pri izletih naj bi se pokazala množičnost, če nas že drugo ne zanima. S. Graiš Za vse enako 1. NOVEMBER Vsako leto na ta dan se spominjamo naših umrlih. Grobovi so zasuti s cvetjem in dogorevajočimi svečami, medtem ko čez vse lato samevajo z nekaj bornimi cvetlicami in plevelom. Seveda se najde tudi izjema, da so urejeni vse leto, večinoma pa ob tem dnevu svojci umrlih zavestno ali samo iz navade tekmujejo za čim lepše urejeno zadnje počivališče. Na tone cvetja znosimo nanje vsako leto, ne pomislimo pa, da bi bilo mnogo lepše, če bi vsaj enkrat na mesec počastili njihov _ spomin z bolj skromnejšimi svečkami. Takšno izkazovanje bogastva in prestiža kot ga lahko vidimo -sedaj, gotovo tudi tistim, ki naj bi jim bilo to namenjeno, ne bi bilo pogodu. Vsako leto beremo o teh problemih v dnevnem časopisju, vendar se ne spremenimo niti za malenkost. Če se -sprehodimo po pokopališču, lahko vidimo razne nagrobnike: iz črnega, belega marmorja in otšalih materialov, ki se in bolj se kaže potreba po mrliških vežicah, ne le v mestu, tudi po vaseh. Te težave rešujejo po navadi s krajevnimi samoprispevki, pa bi bilo mnogo lažje, če bi jih uredili na ta način, samoprispevke pa -porabili za druge namene. Z veseljem bi morali pozdraviti odloke nekaterih občin, ki urejajo pokopališča po načelu »za vse enako«. Grobovi so vedno lepo urejeni, majhni, lični nagrobniki pa kažejo ne le na skromnost, temveč itudi na dober okus. Seveda se dobro zavedam, da jo človeka zelo težko spremeniti, prav tukaj se nazorno pokaže, kako se Oklepamo starih preživelih navad, vendar vseeno upam, da bomo vtsi spoznali, da umrli zaslužijo spomin v normalnih mejah skozi vse leto, ne le na 1. november. S. Graiš bohotijo in zavzemajo nujno potreben -prostor, za prehod med njimi. In če potem istočasno pogledamo okolico teh velikanov, marsikaj opazimo: neurejeno odlagališče odpadnega cvetja, podrto ograjo, da o mrliških vežicah niti ne govorimo, ker jih večinoma sploh ni. Denar, ki ga vsako leto zapravimo za izkazovanje svojega standarda na ta način, naj bi raje porabili za skupno rabo. Vedno bolj ZAMUDNIKI Tokrat je zamudnikov manj, -saj je v enem mesecu zamudilo na delo 21 delavcev, med -njimi je bil najbolj »vztrajen« MODLIC ZLATO, ki je zamudil 3 krat, in sicer: 11. 10 17. 10. 19. 10. Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od ,2- 11. DO 11. 12. 1979 TOZD SANITETA — Otroška konfekcija • H. Grošelj Duša 5. 12. Ivanetič Ajda, 2. 12. Jerefiiina Marija, 27. • Križnar Ivanka, 23. 11. Lulkanc fončika, 13 u Amuš Betka> 3> 12 Stupica Mija, 14. 11. Štrukelj Bori, H. Pesitottnik Dorca, 28. 11. Rih-fnr Siljva, Sanitetna konfekcija ? }2- ^erar Marija, 20. 11. Erminio °ži, 24. 11. Gostič Angolca, 19. 11. rogorič Elizabeta, 15. 11. Krveder 9. 12. Kolbl Marta, 20. 11. ^ederer Betka, 28. 11. Podbevšak ™1C1, 28. H. Sušnik Cilka, 19. 11. Snm Ani, 15. 11. Zabret Silva, 24. • Pančur Majda, likalnica 12. Cerar Fami, 5. 12. Cerar Mar-tina, 24. 11. Cajhen Marija, 3. 12. Gatar Joži, 25. 11. Hribar Kati, 16. 11. Lončar Frančka, 27. 11. Osovnik Marija, 13. 1,1. Rode Zinka, 6. 12. Urbanija Manija, 24. 11. Vrhovnik Gizela, 17. 11. Vrečar Mira, 22. H. Baria Branka, Tkalnica ovojev 1L Andrejka Andrej, 10. 12. Maj-dič Pavla, 11. 12. Mliklavčič Fani, Avtomatska tkalnica 1,1. Vehovec Andrej, H. 12. Šin-kovec Marija, 12. 11. Gostič Martina, 29. H. Grad Frančka, 11. 12. ©Višek Slavka, 25. 11. Smolnikar Štefka, Rrpravljalnica 11- Osolin Franc, 22. 11. Ferlič dka, 9. i2. Koprivnikar Rozika, 9. 12- Kokalj Cilka, Belilnica 29. 12. Kokalj Franc, 13. 11. Kosmač Pavle, 8. 12. Pislkar Niko, 10. 12. Urankar Franc, 28. 11. Urbanija Franc, Vlaknovinski oddelek 3. 12. Gomik Franc, 7. 12. Cerar Franc, Vodstvo sanitete 29. 11. Leskovec Janez, oec., 18. 11. Anzi Friderik, 26. 11. Hrovat Marija, TOZD FILTRI 20. 11. Pavlič Andrej, 6. 12. Grošelj Mafjda, 25. 11. Jančar Betka, 16. 11. Kramar Joži, 25. 11. Pevc Jana, 5. 12. Sušnik Minka, 29. 11. Sankovič Stanka, 15. 11. Vrbančič Majda, DSSS — Pomožni obrati 15. 11. Grilj Franc, 12. 11. Kerč Miha, 10. 12. Koželj Štefan, 4. 12. Kerč Jože, 1. 12. Nemec Aleksander, 14. 11. Rode Janez, 15. 11. Breznik Tomaž, Uprava 9. 12. Breznik Helena, dipl. ing., 11. 12. Bunič Kristina, 9. 12. Deisinger Štefka, 30. 11. Kavka Mira, 9. 12. Mežnar Silva, 30. H. Novak Kristina, 26. H. Pogačar Nuša, 18. 11. PreloVšek Marija 16. 11. Rožič Franc, dipl. ing., 7. 12. Krasnik Marija, 23. H. Medved Marija, Komerciala 26. H. Burja Julka, 17. 11. Capuder Albert, 2. 12. Debevc Marjan, 7. 12. Jeretina Franc, 9. 12. Strehar Zvonka, 22. 11. Burja Vinko PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO: Burja Branika — mikalnica Vrečar Vera — otr. konfekcija Prelovšek Marija — mikalnica Repac Marjana — SKS II Belcijan Bernardka — FRS Kovič Matlija — SKS Horvat Marija — otr. konfekcija Novak Miran — KS — skladišče isurovin ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: ŠtiOter Franc — upokojen Flis Ana — inv. upokojena Limovšek Milena — sporazumno Vidergar Marija — upokojena POROČILI SO SE: -• o _ Lipovšek Marinka — REPNIK Vehovec Marija — VOZEL Kerč Marta — ZUPANC Rode Pavla — KOKALJ RODILI SO SE: Lončar Francki in Viktorju — hči Uranlkar Justini — sin Andrejka Marinki — hči Ceglar Milanu — sin Povirk Vidi — hči Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Amuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc. Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško 12 St 11 — n°veinber 1979 NAGRADNA KRIŽANKA PRETEP 7I0CIAM \twi. 2g. HovBMerg. 18 Čm iHtet. Counr 0 F JUSTICE, TONA JUNAU TV- NAOOL 'POTI IH OLGA MESTO i-ADO VATAČNIlV iveeui CZ V 1- )HE TOVAC- NA ' g HO O UNO