NOVICE
OSREDNJA I KNJIŽNICA ' V CE LJU £
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE -	0
IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE Leto y
APRIL 1977
St. 4
VSA DRUŽBA SLAVI
Vsa naša družba v teh dneh slavi obletnice zgodovinsko pomembnih dogodkov. Nedvoumno je, da se vsi ti jubileji — 40. letnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, njegov 85. rojstni dan in 40-letnica ustanovnega kongresa KP Slovenije na Čebinah — tako življenjsko kot delovno povezujejo s širokimi in poglobljenimi družbenimi prizadevanji današnjega časa: z uresničevanjem zakona o združenem delu ter pripravami na kongrese družbenopolitičnih organizacij.
PODELJENA PRIZNANJA OE
Občinska konferenca SZDL Mozirje je na seji 12. aprila 1911 potrdila predlog žirije za podeljevanje Priznanj OF.
Priznanje in srebrni znak OF bodo v letošnjem letu prejeli:
1.	VLADO MIKLAVC, za delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih;
2.	RUDI KOZOVINC, za delo v družbenopolitičnih organizacijah in šolstvu;
3.	JOŽEFA PETEK, za razvoj in utrjevanje samoupravnih odnosov v kmetijstvu;
4.	JOŽE POZNIČ, za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah;
5.	OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ČAJETINA, za negovanje tradicij NOB in utrjevanje bratstva in enotnosti;
6.	GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE, za društveno aktivnost in razvoj gasilsjva v kraju.
Priznanja so podelili na slavnostni seji občinske konference ZKS Mozirje, ki so jo sklicali v počastitev praznovanja 40-letnice ustanovnega kongresa KPS in prihoda tovariša Tita na čelo KPJ.
Za Zvezo komunistov so ti dnevi še zlasti pomembni in slavnostni. Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije 17. in 18. aprila 1937 na Čebinah je bil prelomni korak v programskih, organizacijskih in akcijskih prizadevanjih partije na poti za uveljavitev njene vodilne vloge v celotnem družbenopolitičnem razvoju v Sloveniji, ki se je zlasti od sredine tridesetih let nenehno krepila in postala že od začetka revolucionarnega narodnoosvobodilnega boja nesporno priznana od velike večine slovenskega naroda. Zato ta kongres ni bil le prekretnica v razvoju slovenskega delavskega gibanja in njegove avantgarde, marveč tudi prekretnica v zgodovini slovenskega naroda sploh. Na tem kongresu se je partija na Slovenskem po 17 letih hudih bojev, uspehov in porazov, začetnih otroških bolezni in omahovanj, pa tudi odločnih revolucionarnih odločitev ter idejnih in političnih vzponov izoblikovala kot nacionalna stranka. S tem je pokazala, da prevzema tako revolucionarno razredno odgovornost pred delavskim razredom za svojo politiko v boju za zgodovinske interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi kakor tudi odgovornost svojemu narodu za politiko njegovih resničnih nacionalnih interesov. Ustanovitev KPS kot sestavnega dela KPJ pa je slovenskim komunistom odprla nove možnosti za še večji idejni in akcijski prispevek k skupnim naporom KPJ za uresničitev velikih ciljev, ki si jih je izoblikovala po prihodu Josipa Broza Tita na mesto njenega generalnega sekretarja in ki jih je do danes tvorno uresničevala.
Tudi v naši občini smo se v slavje tvorno vključili. Čestitke tovarišu Titu za rojstni dan smo poslali z občinsko in zvezno štafeto mladosti, ki je na našem področju gostovala
17.	aprila. Sicer pa bodo z najlepšimi željami predsedniku Titu prežete številne prireditve v maju — mesecu mladosti, ki bodo svoj vrhunec dobile 25. maja. Čeprav vse prireditve v obeh mesecih, tudi prej in pozneje, nosijo obeležje zgodovinskih jubilejev, je komite OK ZKS Mozirje pripravil svoj program. Slavnostna seja občinske konference ZKS je bila 26. aprila v Mozirju.
Na njej so podelili knjižna darila komunistom s tridesetletnim stažem, svečano sprejeli nove člane v ZK in podelili priznanja in srebrni znak OF ter priznanja ZSS. Akademija s kulturnim programom in govorom, združena s proslavo ob dnevu OF in
1.	maja je bila dva dni prej v Mozirju. Občinska konfrenca ZSMS je razpisala nagradno tekmovanje spisov in. kviz znanja na to temo, mladi pa bodo skupno s teritorialci pripravili obsežno akcijo kurjenja kresov. Konec maja in v začetku junija bodo v prostorih osnovne šole na Ljubnem odprli razstavo o delavskem gibanju in KP Slovenije.
j j	Skupščina	j
!j	občine	!|
;!	in družbeno-	j!
j;	politične	j;
j j	organizacije	|j
!j	čestitajo	5
j!	vsem občanom	j
ob PRAZNIKU
DELA
ZNANJE JE MOČ
Smo v času pospešenega razvoja znanja in tehnike. Poudariti velja, da nekatere discipline v znanosti tako hitro napredujejo, da se obseg dosežkov v petih do sedmih letih podvoji. Zatorej postaja že problem slediti novim znanstvenim izsledkom. Dejstvo tudi je, da je dinamika novih dognanj na področju raziskovalnega dela v zadnjih letih presegla vsa pričakovanja statistikov. Na področju kemije evidentirajo vsakih 2,5 minut novo izvirno informacijo, na področju biomedicine vsake tri minute. Takemu izbruhu znanstvenih informacij je možno slediti le s pomočjo učinkovitega in-formacijsko-dokumentacijskega sistema (INDOK službe). Poglaviten pri prenašanju znanstvenih informacij je čas kot tretja dimenzija. Kolikor hitreje se znanstvena informacija uveljavi v praksi, toliko učinkovitejša in gospodarnejša je. Naj tu omenim, da so pri nas še zmeraj primeri vnašanja že zastarelih tehnologij v gospodarstvo. Seveda to le tam, kjer načrtovalci prepočasi sledijo novostim tehnoloških dognanj. Taki nevede povzročajo gospodarsko škodo in so ovira na poti k hitrejšemu in bolj konkurenčnemu tempu gospodarskega življenja. To dejstvo pa nam dokazuje, da je prvenstvenega pomena investiranje v izobraževanje sposobnejših strokovnih kadrov in šele nato v gospodarske objekte. Uporabljeno znanje se hitreje in mnogote-reje obrestuje in amortizira kot pa investicije v druge in neprimerne tehnologije. Tu že zadevamo ob problem izobraževanja, ki bi moralo zajeti vse delavce, od neposrednih do vodilnih. Tako predviden izobraževalni proces je v današnji praksi večinoma omejen le na določene profile delavcev, zlasti pri pridobivanju kvalifikacij, pri delavcih s srednjo in fakultetno izobrazbo pa se šolanje ponavadi konča ob zaključku šolanja. Potem so ti glede nadaljnjega izobraževanja prepuščeni sami sebi. Le redko so vključeni v proces načrtovanega in stalnega dopolnilnega izobraževanja. Mislim, da je današnja kadrovska politika še v marsikateri delovni organizaciji v smeri izobraževanja preveč okorna, brez posebnega in nujnega poudarka na izobraževanju slehernega delavca. Ponovno naj poudarim, da se znanje ne konča v šoli, ampak ga je potrebno nenehno dopolnjevati, sicer se še naprej uveljavlja rutinerstvo, slepo zaupanje v lastne izkušnje in občutke ter pomanjkljiv strokovni stik s kolegi.
In kaj so vzroki, da se izobraževanje ob delu le počasi in s težavo uveljavlja? Sodim, da je med vzroki tudi nezainteresiranost in okorela miselnost tistih, ki bi kot prvi morali spregovoriti o tem vprašanju. Poleg tega se izobraževalni centri premalo povezujejo s prakso, ki nazaduje. Vzrok sta tudi pomanjklji-
va stimulacija in zanimanje za kadre, ki se samoiniciativno izobražujejo. Ti pomisleki nam narekujejo še posebno pomembnost dopolnilnega izobraževanja delavcev na odgovornih in vodilnih položajih. Ti naj bi stalno sledili novostim na področju ekonomike, vodenja podjetij, organizacije dela, psihologije in fiziologije dela. Dejstvo je, da brez poznavanja teh področij znanja ni uspešnega vodenja in poslovanja delovnih organizacij.
Danes toliko poudarjamo združevanje dela in sredstev. To nam še posebej nalaga zakon o združenem delu. Prav to velja tudi za znanje, ki bi se moralo združevati v obliki timskega dela.
Znanje ni več samo privilegij nekaterih, ampak nujnost slehernega delavca ne glede na to, kje dela in kaj dela. V ta oreh se bo morala kadrovska politika delovnih organizacij v bodoče bolj zagristi.
Franček Polanc
Obrambne priprave
Pol leta je preteklo odkar je bil sprejet zakon o ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti, ki je družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter krajevnim skupnostim naložil dokajšnje obveznosti na področju obrambnih priprav v občini, kraju ali v delovni organizaciji. Delo je steklo takoj po sprejetju zakona. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, sveti krajevnih skupnosti in družbenopolitične organizacije so se skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo in štabom teritorijalne obrambe takoj lotili oblikovanja in ustanavljanja ustreznih odborov na področju občine. Pri tem delu je bila vsem v pomoč zveza rezervnih vojaških starešin, ki je v vseh krajevnih skupnostih pripravila predavanje za svoje člane in je nanje povabila tudi predstavnike vseh tistih struktur, ki so v krajevni skupnosti zadolžene za obrambne priprave.
Skupščina občine Mozirje je v petek 15. aprila izvolila nov izvršni svet v naslednjem sestavu:
I.	Predsednik izvršnega sveta:
Anton VRHOVNIK, rojen 1945, diplomiran ekonomist, računovodja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, član ZK.
II.	Člani izvršnega sveta:
1.	Hinko ČOP, podpredsednik IS SO Mozirje, rojen 1926, višji upravni delavec, dosedanji vršilec dolžnosti predsednika IS in načelnik oddelka za gospodarstvo in finance SO Mozirje, član ZK;
2.	Alfred BOŽIC, član IS, rojen 1939, magister ekonomije, direktor DO »ELKROJ« Mozirje, član ZK;
3.	Marjan DOBROVC, član IS, rojen 1941, ing. lesarstva, vodja skupnih služb GLIN-a Nazarje, član ZK;
Delo pri oblikovanju in ustanavljanju odborov je torej steklo. Pred ustanovljenimi odbori stojijo velike naloge. Treba je izdelati programe, izvajalce teh konkretno zadolžiti in organizirati izobraževanje nerazporejenega prebivalstva. Dela je veliko, toda elan, s katerim so se dela vsi lotili je porok, da bodo vse načrtovano do kraja tudi uresničili. Po razpravi na svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je moč soditi, da bodo prvi rezultati in uspehi vidni že v najkrajšem času. Naloga vseh članov sveta tudi je, da po svojih najboljših močeh pomagajo povsod, kjer je to potrebno in tako skupaj pripomorejo k uresničitivi pomembnega cilja — pripraviti na obrambo slehernega občana, krajevno skupnost, delovno organizacijo in občino kot celoto ter tako okrepiti našo ožjo in širšo samoupravno socialistično skupnost.	Franc Omladič
4.	Ivan KOS, član IS, rojen 1939, gradbeni tehnik, zaposlen v GORENJU Velenje, član ZK;
5.	Desa KOZIC, član IS, rojena 1925, dipl. ing. gozdarstva, zaposlena GLIN Nazarje, član ZK;
6.	Franc MIKLAVC, član IS, rojen 1937, ing. lesarstva, predsednik sveta SOZD »STIK« Mozirje, član ZK;
7.	Alojz PLAZNIK, član IS, rojen 1941, dipl. ing. agronomije, direktor ZKZ Mozirje, član ZK;
8.	Franc ŠIRKO, član IS, rojen 1938, doktor, zaposlen v Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje, ambulanta Nazarje;
9.	Toni VENEK, član IS, rojen 1943, predmetni učitelj, ravnatelj OŠ Mozirje, član ZK;
10.	Rudi ZAGER, član IS, rojen 1930, višji upravni delavec, občinski sodnik za prekrške, član ZK.
Poročilo
o samoprispevku
Na podlagi 8. člena odloka o uvedbi Krajevnega samoprispevka na območju občine Mozirje za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo (Uradni list SRS št. 14-391/3) je odbor za izgradnjo šol SO Mozirje na svoji seji dne 31. 3. 1977 sprejel SKLEP
o zaključnem računu o sredstvih po odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo za leto 1976
Sprejme se zaključni račun za zbrana in porabljena sredstva iz virov po odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo in iz drugih virov v letu 1976, ki izkazuje:
DOHODKI:
1.	Saldo iz leta 1975
2.	4 % prispevek od kmetijstva
3.	3 % prispevek od obrti
din
5,581.465,50
274.436,20
733.267,35
4.	1,8 % in 1,5 % prispevka
od OD in pokojnin 3,797.884,90
5.	prispevek delovnih
organizacij	593.884,20
6.	obresti od danega
posojila	41.643,00
7.	prispevek iz BOD po
redni stopnji	2,000.000,35
8.	ostali dohodki	9.296,15
Skupaj dohodki	13,031.877,65
IZDATKI:
din
1.	Študije, skice, projekti, lok. dokumenti
2.	avans na gradbeno pogodbo
3.	odkup zemljišč in objektov
4.	Prispevek in elektrovod
5.	nadzor — avans na pogodbo
6.	oprema
7.	Bančni in manipulativni stroški Skupaj izdatki Saldo 31. 12. 1976
42.481,25
9,058.953,75
13.772,60
176.228.00
170.000,00
602.784.00
4.420,00
10,068.639,60
2,963.238,05
Višek dohodkov nad izdatki se usmeri in uporabi za nadaljnjo izvajanje sprejetega in veljavnega programa za izgradnjo osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju Mozirje, ki je bil sprejet ob uvedbi krajevnega samoprispevka z referendumom.
Poročilo s tabelaričnimi pregledi o dohodkih in izdatkih bo objavljeno v prihodnji številki.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Savinjskih novicah.
Skupščina občine Mozirje Odbor za izgradnjo šol
Za stanovanja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo
NATEČAJ
za pridobitev družbenih najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Upravičenci do stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so:
—	družine in občani z nižjimi dohodki,
—	mlade družine,
—	upokojenci in ostareli občani.
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži utemeljeno prošnjo opremljeno z ustreznimi kodazi in upoštevajoč svoj status na strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer:
—	zaposleni prosilci prek OZD, kjer so zaposleni,
—	upokojeni občani prek društva upokojencev,
—	delovni invalidi 1. kategorije in 100 % vojaški mirovni invalidi s pravico dodatka in za pomoč in postrežbo prek skupnosti socialnega skrbstva,
—	delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih prek občinske organizacije sindikata,
—	upravičenci do stalne družbene pomoči prek krajevne skupnosti ali občinske skupščine.
K vlogi za pridobitev stanovanja morajo posamezne kategorije prosilcev priložiti naslednja potrdila;
a)	Družine in občani z nižjimi dohodki:	' - '
—	potrdilo o stalnem bivališču prosilca in članov gospodinjstva na območju občine Mozirje — časovno označen od kdaj ima bivanje na območju občine Mozirje,
—	potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
—	potrdilo o višini letnih dohodkov prosilca in njegovih družinskih članov v letu 1976, ki ga izda delovna organizacija (3. člen zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj), ter pismeno izjavo prosilca o drugih morebitnih dohodkih izven delovnega razmerja, kot tudi potrdilo o premoženjskem stanju,
—kdor je dobil izplačano boleznino predloži potrdilo regionalne zdravstvene skupnosti.
b)	Mlade družine:
—	potrdilo o stalnem, bivališču,
—	potrdilo o številu družinskih članov,
—	fotokopijo izpiska iz poročne matične knjige,
—	varčevalno pogodbo, sklenjeno s poslovno banko za nakup stanovanja ali za graditev stanovanjske hiše,
—	jamstveno pogodbo OZD o rešitvi stanovanjskega problema v roku 5 let (prosilcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih te pogodbe ni potrebno priložiti),
—	potrdilo o premoženjskem stanju.
c)	Upokojenci in ostareli občani:
—	potrdilo o stalnem bivališču,
—	potrdilo o številu članov v skupnem gospodinjstvu,
—	potrdilo o višini dohodka članov družine za leto 1976,
—	potrdilo o premoženjskem stanju.
Vloge za natečaj sprejemajo strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje do
15.	5. 1977.
Vloge se pošiljajo po pošti ali vročajo osebno vsak dan razen ob sobotah od 6 do 14 ure.
O rezultatih natečaja bodo vsi prosilci pismeno obveščeni.
Strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje obveščajo prosilce, ki so pred objavo tega natečaja poslali prošnje za pridobitev stanovanja neposredno na naslov samoupravne stanovanjske skupnosti ali strokovnih služb, da morajo v odprtem natečajnem roku poslati še vsa zahtevana dokazila na podlagi določil tega natečaja.
Vloge prispele po 15. 5. 1977 ne bodo upoštevane.
Prosilci, ki so bili uvrščeni na prednostno listo v letu 1976 obveščamo, da jim ni treba poslati nove vloge za stanovanje, do 15. 5. 1977 pa naj pošljejo strokovnim službam samoupravne stanovanjske skupnosti naslednjo dokumentacijo:
—	izjavo prosilca, da do objave tega natečaja ni rešil svojega stanovanjskega vprašanja,
—	potrdilo o višini dohodka prosilca in drugih članov gospodinjstva v letu 1976,
—	izjavo o morebitnih spremembah članov družinskega gospodinjstva prosilca.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje
Mali oglasi
Popravilo in previjanje elektromotorjev opravlja ELEKTROSIGNAL CELJE, Vodnikova ulica 6.
Prodam osebni avto DIPLOMAT — E, 2800 cm3, letnik 1972, odlično ohranjen. Informacije dobite po telefonu na številko 063-830-006.
Strelovode montira in obnavlja ELEKTROSIGNAL CELJE.
Ugodno prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in 7 arov obdelovalne zemlje v Primožu 23 pri Ljubnem (na Rasuljah). Karel Ermenc, Potok 22, 63331 Nazarje.
E39 NOVICE 3
April 1977
KRMLJENJE KRAV
'Na predavanjih o krmljenju krav, ki ga je organizirala Zadruga Mozirje v sedežih obratov Mozirje, Rečica, Ljubno, Luče ter Gornji Grad, smo se dogovorili, da bomo poisku-sili vsak zase sestaviti krmni obrok.
Upam, da smo si od predavanja nekaj zapomnili — sicer pa že imamo pred sabo knjižico dr. Verbiča »Krmljenje krav«, pa je prečitajmo. Mislim, da ko jo boste prečitali do kraja, vam bo vse, kar ste slišali na predavanju, že bolj jasno.
Mi bomo računali obrok za kravo težko 550 kg ter za 4 % tolšče v mleku. Ko bomo znali vse to poiskati v knjižici za ta primer, bomo znali računati tudi za težje ali lažje živali. Normative dnevne porabe hranilnih snovi za vzdrževalno krmo bomo našli v knjižici na strani 98.
naš primer: 550 kg krava rabi (prebavljive belj.) (škrob, enota) PB/g	ŠE/g
300	3000
za kg mleka s 4 % tolšče rabimo 60 g/PB in 275g/ŠE (glej spodaj str.
V našem primeru krmnega obroka, ki ga bomo računali, imamo na razpolago seno v omejeni količini. Krmimo ga lahko le 8 kg po kravi preko cele zime — 150 dni; če prekoračimo to količino, nam ga bo zmanjkalo.
Spoštovani rejci, dajmo se še mi dogovoriti in izmerimo našo krmo v hlevu in seniku, ter jo skubiciraj-mo, ter ta m3 sena pomnožimo z 60 kg, če je to na klasičen način sušena krma ter tako zmetana na senik. Če pa je krma nametana na do-suševalno napravo, in to v plasti 2—3 m, lahko računate, da jo je v m3 80 kg, če pa je plast še debelejša (5—6 m), je možno, da spodnji sloj tehta tudi 120—150 kg.
Kdor me je poslušal, ter je pomnožil in precenil, koliko krme ima na razpolago, lahko sedaj skupaj z nami izračuna, za koliko časa bo imel to krmo, ali koliko živali lahko na dan pokrmi.
Recimo npr.:
Imamo 20.000 kg krme, ki jo bomo krmili od 1. februarja—30. maja, to je 150 dni. Ker pa imamo v hlevu 15 kom. odraslih živali, moramo izračunati, koliko lahko pokr-mimo na dan, da bo krma na razpolago do konca maja.
(Krmna dokrmljevanja ali paše so zajete že v tej količini)
Sedaj ugotovimo, koliko odraslih živali imamo v hlevu. Ocenimo težo posameznih živali (krave, telice, teleta, pitanci) in končno skupno te-
žo!
npr. 6.250 kg : 550 = 15 kom. GVŽ (pomni glav velike živine; ta termin si zapomnimo!).
S 550 smo delili zato, ker računamo, da tehta 1 GVŽ toliko!
Poskusimo sedaj izračunati, koliko bomo lahko dnevno pokrmili sena po GVŽ.
20.000	kg : 150 dni = 133 kg na dan
133 kg : 15 GVŽ = 8,8 kg
Ker smo že v začetku rekli, da
bomo dnevno krmili po odrasli živali 8 kg, se te količine, ki smo jo izračunali, tudi držimo. Torej bomo za jutranji obrok natehtali 60 kg sena. To količino tehtajmo toliko časa, dokler se ne bomo ob priliki kontrole ocene več motili. Silažo bomo odtehtali s samokolnico ali košaro, tako bomo lako pravilno odmerjali obrok.
Upam, da še vemo, da smo se na predavanju dogovorili, kakšno je pravilno doziranje krme in kako_ bomo to krmo tehtali. Mi smo dali za naš poizkus analizirati vrednost krme in nam je analiza pokazala naslednje:
SS (suha snov) 85 %
PB (prebavlj. belj.) 64 gramov ŠV (škrob, vrednost) 639 gramov — glej str. 107 (prva vrsta — seno pred cvetenjem)
0,85 X 8 = 6,80 kg SS 6,80
64 X 8 = 512 gram PB 512
369 X 8 = 2.952 gram ŠV
Če smo čitali našo knjižico ter pregledali tabele na strani 98, smo ugotovili, da rabimo v senu za vzdrževanje naše krave 300 g PB ter
3.000	g ŠV, zato bomo morali naši živini nuditi še silažo. Mi imamo na razpolago toliko travne silaže, da jo lahko krmimo dnevno odrasli živali ali GVŽ po 25 kg.
Kako bomo izračunali, koliko imamo silaže?
Silos smo zgradili po šabloni ali takšnega, kakršnega ima sosed.
Recimo, da je premer silosa (od enega do drugega roba znotraj) 3 metre, bomo rekli, da je polovica od 3 m 1,5 metra.
1.5	X 1,5 = 2,25 X 3,14 75
2,25 X 3,14 675 225 900 7,0650
3,14 (je pi ali za nas konstantno število)
Če je naš silos visok 8 metrov, potem to število pomnožimo
7.06	X 8 56,48 m3
Če imamo v silosu koruzno ali travno silažo, računamo, da je v enem m3 prostora za 500—700 kg silaže. Teža je odvisna od % sušine in silirane mase.
Ta ocena je približna ali orientacijska, odvisna pa je tudi od tega, ali je silaža tlačena ali ne, ali je rezana; če je, ali je rezana na kratko ali dolgo itd.
Torej smo sedaj izračunali tudi, koliko imamo na razpolago doma silaže. Vidite, sedaj bo pa lahko!
MOLZNIC
25 kg travne silaže vsebuje (termine in kratice SS, PB, ŠV že poznamo). Glej str. 104!
V 1 kg travne silaže imamo SS 30, PB 27, ŠV 160.
0,30X25
60
150
7,50
SS = 7,50 kg
160 X 25 320 800 4000
ŠV = 4000 g
27X25
54
135
675
PB = 675 gramov
Sedaj pa seštejmo, koliko smo dobili hranil iz sena in silaže skupaj!
	SS	PB	ŠV
seno	6,8	512	2952
silaža	7,5	675	4000
za vzdrževanje	14,3	1187	6952
živali		300 887	3000 3952
če se spomnimo tabel iz strani 98 lahko sedaj takoj izračunamo, koliko mleka bomo dobili od krave, ki smo ji nudili 8 kg sena ter 25 kg silaže (kakovost krme nujno vrednotiti individualno)
PB —887: 60 = 14,6 litra 287 470
SV —3952:275 = 14,31 1202 1020 20
Kot vidite, nam naša krma omogoča, da bomo od krave namolzli 14 litrov mleka, če pa imamo v hlevu živali, ki nam trenutno molzejo ali lahko molzejo več, jim bomo nudili za vsaka 2 litra mleka 1 kg krmila - K,.
Verjetno ste ugotovili, da je suši-na (SS) malo v primanjkljaju, a to samo za žival, ki molze po 14 litrov, vse ostale živali, ki bodo dobile ^krmila, bodo že tudi s sušino zadoščene.
Spoštovni rejci, upam da si boste s tem primerom lahko izračunali potrebe hranil za vaše živali v hlevu in da boste tedensko kontrolirali, če pokladate krnila, katere lahko povečate zaradi večje količine mleka in katere lahko zmanjšate. Spomladi pred pričetkom paše bomo poizkusili izračunati obrok z travo, senom ter morda še dodatek pesnih rezancev.
Mirko Pristovšek
Imeli smo derbi
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
vpisuje za izobraževalno obdobje 1977/78 v naslednje šole:
1.	ekonomska srednja šola
—	3. in 4. letnik — 1. letnik informativni vpis,
2.	poklicna administrativna šola — 2. letnik — 1. letnik informativni vpis,
3.	upravno-administrativna šola — 3. letnik — informativni vpis,
4.	poklicna kovinarska šola
—	3. letnik,
5.	tehniška šola za lesarstvo
—	1. letnik — informativni vpis,
6.	poklicna gostinska šola
—	2. letnik,
7.	trgovska poslovodska šola — 1. letnik — informativni vpis,
8.	srednja komercialna šola
—	1. letnik — informativni vpis,
9.	šola za poklicne voznike motornih vozil,
10.	šola za kmetovalce — 1. letnik — informativni vpis,
11.	osnovna šola za odrasle
—	6., 7. in 8. razred — informativni vpis.
Informativno vpisujemo do 30. junija 1977 v tiste šole, ki jih bomo v jeseni organizirali, če bo dovolj kandidatov.
Informacije dobite na delavski univerzi v Mozirju (telefon 830-962).
Derbi je derbi in eni in drugi Gor-njesavinjčani — Mozirjani in Lju-benci in ostali tako ali drugače opredeljeni — so ga tako tudi vze-
li.	Pri vsem kar se je pred derbijem dogajalo in obetalo so nekateri ostali celo ravnodušni. Blagor jim! Še dobro — ali pa tudi ne — da trenutno energetska kriza ni posebej izrazita, sicer bi se najbolj razgreti navijači z zastavami v nedeljo dopold-
Navijanje, zastave, živci — presneti nogomet
ne peš potepali po dolini. Tekmo bi lahko v tem primeru celo zamudili, vprašanje pa je kaj in kdo bi jim nadomestil hupe, da bi tudi tako spravili ob živce še del sicer ravnodušnih in nič krivih občanov.
Za to, da ob vseh mogočih in nemogočih stavah ni nihče obogatel in nihče obubožal so poskrbeli nogometaši obeh ekip, hote in nehote. Ljubenci očitno nehote, ker se prejetega gola sploh niso veselili in Mozirjani kot kaže hote, ker so se ob prav tem zadetku veselili, kot bi ga zares želeli doseči. Volk je torej sit in koza cela, v globoko žalost zobozdravstva, ki je zato ostalo brez dodatnega dela in zaslužka, pa so ostali celi tudi zobje. Če zaslužka tukaj ni bilo, pa se domači blagajnik verjetno ne more pritoževati. Kakor so se prenapeti navijači tresli po vsem telesu, so se blagajniku tresle roke, zato ker je dobro zaslužil in zato, ker bi lahko še več, če bi pravočasno pričel pobirati vstopnino. Zaslužile so kot vedno tudi gostilne, v katerih so oboji navijači utapljali neodločen rezultat in nedoločeno razpoloženje zaradi njega.
(Hvala nogometašem. Zaradi vsega in predvsem zaradi premirja na terenu v obliki 1:1, pa naj so ga dosegli hote ali nehote. Čudovito bi bilo, če bi to kakorkoli storil tudi del navijačev. Ne le ljubenskih, sicer obsojenih za vse kar je v navijanju slabega, tudi domačih, ki so jim bili tokrat in že prej, najmanj enakovredni, čeprav tega še danes nočejo vedeti. Že kar nerazumljivih in ljudi nedostojnih neslanosti je bilo tokrat preveč, nikomur in najmanj nogometu v korist.)
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE
»BLAŽA ARNIČA«
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	učitelja podaljšanega bivanja za višje oddelke,
2.	učitelja podaljšanega bivanja za nižje oddelke.
Pogoji:
Pod točko 1. in 2. končano učiteljišče ali višja šola pedagoške smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Osnovna šola »Blaža Arniča«, Luče 77.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Tale strel je domačinom vzel sapo, a so jo do konca tekme le dobili nazaj
mmmmi «
srečanja
mladih
HO-RUK MLADI
Mladi na Rečici ob Savinji so z novim vodstvom v veliki meri »obnovili« tudi svoje delo. V sodelovanju z ostalimi krajevnimi dejavniki so znatno obogatili in razširili svo-
Brigadirke in brigadirji so se razšli s svojim HO-RUK in si zaželeli srečno in nasvidenje na podobnih akcijah v Nazar jih, v Robanovem kotu in še kje.
Zagnanost pri delu in njegovi rezultati so porok, da bodo delovne akcije
uspele tudi drugod
jo dejavnost in tako vse bolj postajajo neločljiv del vsakdanjega utripa, dela in življenja v svojem kraju in krajevni skupnosti.
Med lepimi dokazi za to je nedavna mladinska delovna akcija, ki šo jo v sodelovanju s krajani in komisijo za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS, izvedli na gradbišču ceste med Rečico in Žekovcem v' naselju Dol Suha. Pri delu je sodelovala mladinska brigada, zaradi različnih vzrokov pa jo je, poleg domačih mladincev, sestavljalo največ mladih iz Nazarij. Brigada je štela 57 mladink in mladincev, ki so urejali bankine in jarke. Brez odmorov so skupno delali osem ur, hvaležni domačini pa so jim s kosilom postregli na svojih domovih.
Mladi so opravili veliko dela, po akciji pa so se zbrali ob tabornem ognju na brigadirskem srečanju, ki so ga obogatiti s kulturnim programom in plesom. Mladim se je za pomoč zahvalil ing. Anton Venek. V svojem nagovoru je omenil pomen takšnih akcij, zlasti V tem času in letos, ko naša družba slavi toliko zgodovinsko pomembnih jubilejev.
Tudi najmlajši so pomagali
Taborniki so tekmovali v orientaciji
Konec marca so gornjesavinjski taborniki na Rečici ob Savinji pripravili tekmovanje v orientaciji. Pomerili so se v ravnanju s kompasom, v reševanju taborniških nalog in v signalizaciji. Sodelovale so ekipe iz Luč, Ljubnega, Gornjega grada, Gorenja MGA Nazarje in iz Mozirja. Skupno se je tekmovanja udeležilo 75 članov taborniške organizacije. Vse ekipe so se dobro odrezale in tako dokazale, da so sposobne za reševanje nalog v vseljudskem odporu. Obe prvi mesti sta zasedli ekipi iz Mozirja.
Letos so naši taborniki še posebno aktivni. Sodelujejo v republiškem programu celotnega dela za značko ŽIVKA LOVŠETA. To je naziv najboljše enote v Sloveniji. Dela je mnogo. V aprilu so sodelovali na srečanju na Prežihovini, 22. aprila, za dan tabornikov, so pripravili raznovrstne akcije, pripravljajo tudi dvodnevni pohod s sto udeleženci ob praznovanju dneva OF in 1. maja, 60 članov se bo udeležilo »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane«, v mesecu avgustu pa bo 120 članov taborilo v Splitu. Poleg tega so enote tabornikov aktivne tudi na raznih športnih tekmovanjih in na TRIM akcijah.
POSTANI TUDI TI CLAN TABORNIŠKE ORGANIZACIJE!
Ivo Novak
Kaj veš o prometu
Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri izvršnem svetu SO Mozirje je tudi letos organizirala občinsko pionirsko tekmovanje z naslovom »Kaj veš o prometu«. Tekmovanje je bilo v Gornjem gradu. Iz vsake osnovne šole sta tekmovali dve ekipi, rezultati pa so bili naslednji:
Mlajši pionirji — ekipno: 1. OŠ Mozirje, 2. OŠ Ljubno in 3. OŠ Luče; posamezno:	1. Stanko Irnar
(Ljubno), 2. Sašo Radotič (Mozirje),
3.	Marjan Janko (Mozirje). Starejši pionirji — ekipno: 1. OŠ Luče, 2. OŠ Mozirje, 3. OŠ Gornji grad, 4. OŠ Ljubno; posamezno: 1. Jože Funtek (Luče), 2. Darko Kovšak (Gornji grad), 3. Jože Veninšek (Mozirje).
" Tekmovalci so se pomerili v izpolnjevanju testnih pol, v spretnostni vožnji na poligonu in v cestni ocenjevalni vožnji. Za izvedbo tekmovanja so poskrbeli komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenje šoferjev in avtomehanikov ter osnovne šole Mozirje, Luče in Gornji grad.
Zgodovina planinstva
(Nadaljevanje iz 3. številke)
Posebna skrb je veljala cestam, najbolj pereče pa je bilo vprašanje ceste ob Savinji. Tu je do 90. let vodila pot le do Luč. Sele leta 1894 so začeli graditi cesto proti Solčavi, zaradi slabe kvalitete del pa jo je leta 1896 povodenj uničila. Sele leta 1904 so jo dokončno zgradili. Ni pa bilo ceste v Logarsko dolino. Popolnoma zgrajena je bila šele leta 1925.
Vojna vihra je pustila sledove tudi pri planinskem delu in ga močno zavrla. Nekaj koč je bilo izropanih ali požganih. Obnovljena je bila le Kocbekova. Sicer pa je doba manjših koč minila. Podružnica je svoje delo postavila na širšo podlago, ni ji bilo več treba braniti slovenskega značaja naših planin in je lahko delala samo v turističnem smislu.
V Logarski dolini je SP SPD prevzela nemško planinsko postojanko in jo poimenovala po graditelju in oskrbniku Piskernikovo zavetišče, oskrbnik pa je bil dosmrtno Fortunat Herle. Leta 1921 je
V zadnjih šestnajstih letih (od leta 1980) je bilo organiziranih 105 izletov. Povprečna udeležba na izletih je od 38 do 42, dostikrat pa tudi nad 100. Redno je bila povečna udeležba ob obiskih slovenskih koč v zamejstvu. Tem kočam je društvo vedno podarilo tudi lepo in uokvirjeno sliko iz Gornje Savinjske doline s posvetilom in podpisi vseh udeležencev. U-deleženci teh izletov imajo do 30-odstotni popust pri prevoznih stroških.
Enkrat letno društvo organizira predavanje z interesantno planinsko oziroma alpinistično tematiko (do zdaj 15 let nazaj), poleg tega pa je bilo predvajanih še 10 domačih in tujih filmov podobne vsebine. Stroške za oboje krije društvena blagajna. Dejaven je odsek Gorske straže, ki združuje 56 prizadevnih članov. Do zdaj so bili organizirani štirje tečaji, stroške je krilo društvo, pri zadnjem, leta 1975, pa Temeljna telesnokulturna
Otvoritev prve Mozirske koče leta 1896
podružnica kupila od Plesnika dele treh sosednjih parcel in pravico, da lahko u-porablja slap Palenk za napravo bazena in pridobivanje elektrike. Obisk Pisker-nikovega zavetišča je bil izredno velik; leta 1923 nad 1000 in je bilo treba misliti na novo stavbo. Vodstvo je prevzel sodni svetnik Fran Tiller in 1925. leta so jo slovesno otvorili pod nazivom Tillerjeva koča.
Sedež podružnice je bil od leta 1912 v Gornjem gradu, kjer je prebival načelnik Kocbek. Že v letu 1909 se je v Celju u-stanovil poseben odsek z nalogo, da skrbi za Celjsko hribovje, skrb za Mrzlico je kasneje prevzela trboveljska in skrb za Lisco posavska podružnica. Leta 1925 se je sedež SP SPD prenesel v Celje.
Okupator je uničil planinstvo, ko je bilo v največjem razcvetu, premoženje zasegel, postojanke zažgal. Po osvoboditvi se je delo nadaljevalo. Vse razdejanje ni povzročilo malodušja med planinskimi delavci, nasprotno, delovni polet je zavzel tak obseg, kot ga ne pomnimo. 1948 je bilo v Mozirju ustanovljeno Planinsko društvo, ki goji in nadaljuje tradicije SP SPD; moralo pa se je delno odtrgati iz svoje nekdanje superromantike in idile ter upoštevati nova, sodobna dejstva in življenjske navade. Opravljenega pa je bilo veliko: Planinsko društvo Mozirje skrbi danes za 14 planinskih poti na področju Mozirske planine. Markacijski odsek sestavljajo štirje člani, ki skrbe ne le za markacije, temveč tudi za čiščenje poti. Opuščena je bila v tem času le pot Paška vas—Mozirska koča na Gol-teh. Opravljeno je bilo nad 150 pregledov, popravil, napisnih tabel ipd.
skupnost. Kot zanimivost velja omeniti nasaditev 15 šopov planike v letu 1972 in 25 šopov v letu 1973 na Golteh, ki se lepo razvijajo in redno cvetijo.
Društvo je trikrat sodelovalo pri hortikulturnih prireditvah in v tem okviru organiziralo razstave planinske in alpinistične opreme, slikovnega materiala, tudi o izletih in dejavnostih PD in SP SPD. Leta 1973 je društvo ob 80-letnici obstoja razvilo svoj izredno lep prapor pod bo-trinstvom Občinskega sindikalnega sveta. Nanj je pripetih 11 trakov, 180 zlatih in 77 srebrnih žebljev. Tudi sicer je bila proslava izredno bogata in nadvse svečana. V zadnjih 15 letih se je društvo vsako leto udeleževalo Titove štafete in preneslo palico na relaciji Okrešelj—Logarska dolina—Mozirje, skraja pa Mozirska koča—Smrekovec—Koča na Loki. Kljub že tradicionalno slabemu vremenu se štafete udeleži od 5 dö 10 članov. Ob 75-letnici društva je bilo ob poti do Mozirske koče postavljenih 6 klopi, od katerih je verjetno najbolj znana Klemenako-va pod Kopo.
V letih 1971—1972 ter 1975—1976 je bila organizirana planinska šola, ki se je je udeležilo 38 in 46 učencev, tudi iz drugih društev. Pouk je potekal po predpisanem urniku, organizirana pa sta bila tudi po dva izleta s praktično preizkušnjo znanja iz vseh predavanih tem.
Društvo danes šteje okrog 320 članov in še po 100 mladincev ter pionirjev, na šoli v Letušu obstaja posebna pionirska skupina, ki šteje 16 članov. Tak porast članstva je opazen po sicer začetnem stagniranju od leta 1950—1960, ko je število članstva naraščalo od 35 oziroma 80 z vštetimi pionirji na današnje zavidljivo število ne le vpisanih, ampak tudi prizadevnih in delovnih članov.
Za svoje delo je Planinsko društvo Mozirje in njegovi člani prejelo naslednja priznanja: 3 pismena priznanja Planinske zveze Slovenije, častno društveno plaketo PZS ob 80. obletnici, pismeno pohvalo ob 80. obletnici PZS, občinsko priznanje OF ob 80. obletnici, 1. srebrni znak Planinske zveze Jugoslavije, 6 srebrnih znakov in pet bronastih znakov PZS, 1 srebrni znak GRS, znak Slovenske tranver-zale, za eno opravljeno 8, dva za dvakrat opravljeno in eden za trikrat opravljeno, Zasavsko planinsko pot je opravilo šest članov, Savinjsko planinsko pot so opravili trije člani, Jugoslovansko transverzalo trije, znaki Pionir-planinec: 4 zlati, 7 srebrnih, 8 bronastih.
Zasluge za uspešno delo pri gojitvi tradicij začetnikov planinstva pri nas pa gredo tudi vsem dosedanjim nasledni-
Irnm Tfrann	• Volffoenk Pajk,
"■'* Martin,
Mozirski planinci pri slovenski planinski koči na Bleščeči planini
BO NOVICE 7
April 1977
DEŽURNI ŽIVINOZDRAVNIK
1.	5. dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
2.	5. dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
3.	5. dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
8.	5. dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025.
15.	5. mag. vet. HERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
22.	5. mag. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
29.	5. dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
Občudujem
Spomladi in poleti je narava najlepša. Bujno rastlinstvo se prične prebujati ali živeti novo življenje. Zimski lenuhi prično skakati s svojimi praznimi želodčki sem ter tja.
Kadar le morem preživim veliko časa ob naši gredici. Tam so nasajene iazne vrste rož. Med okrasno travo so se nastanile mravlje. Te majcene živalce mi zelo ugajajo. Ponavadi sedem na ploščice ob gredici. Iz hiše prinesem nekaj sladkorja in ga vržem mravljam. Hlastno ga poberejo in hitro spravijo v svojo shrambo. Nato se odpravim k vrtnim marjetkam. V lahni sapici jutranjega vetra se pozibavajo sem ter tja. Čebele letajo z ene cvetoče bilke na drugo. Včasih jim malo ponagajam, nato pa hitro zbežim v hišo, da me ne dobijo.
Gredico vzdržujeva z mamo. Vedno jo prosim, da ne bi umorila teh mladih, pridnih, vztrajnih mravljic.
Mimo naše hiše se vije makadamska cesta, zato je živa meja zelo prašna. To kajenje zelo škoduje naravni lepoti. Zato se zelo bojim, da bi naši vrtovi postali domovi za prah.
Mislim, da ima vsak človek svoj kotiček, ki ga ljubi, spoštuje, hodi k njemu v zavetje. Zato vsi želimo, da bi ohranili lepo naravo in preprečili uničevanje prirodne lepote.
Lučka ERMENC, 7. c razred, OŠ Mozirje
Splošno gradbeno podjetje »Gradbenik« Ljubno n. sol. o. Ljubno ob Savinji TOZD Kovinarstvo Ljubno n. sol. o. Ljubno ob Savinji odbor za medsebojna razmerja delavcev na podlagi 16. in 17. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu SGP Gradbenik Ljubno ob Savinji
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta:
1.	2 strojna tehnika za delo v tehnični službi priprave dela
2.	1 oddelkovodja ključavničarske smeri za delo v proizvodnji
3.	1 KV rezalec
4.	1 KV strugar
5.	4 KV ključavničarji
Pogoji:
—	za točko 1. končana strojna tehnična šola po možnosti s prakso,
—	za točko 2. tehnična šola in 3 leta prakse ali delovodska šola in 8 let prakse,
—	za točko 3., 4. in 5. poklicna šola, ali priučitev z večletno prakso.
Kandidatom nudi delovna organizacija solidne osebne dohodke v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Poleg tega delovna organizacija v celoti povrne stroške prevoza na delo.
Za povezavo z Zadrečko dolino je delovna organizacija organizirala lastno avtobusno progo, kar je zelo ugodno za zaposlitev delavcev v domačem kraju s tega področja.
Kandidati združujejo svoje delo za polni delovni čas in po uspešno opravljenem poizkusnem delu za nedoločen čas.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: SGP Gradbenik Ljubno, TOZD Kovinarstvo, Ljubno ob Savinji, odbor za medsebojna razmerja, ali pa naj se osebno zglasijo na upravi TOZD Kovinarstvo Ljubno vsak delovni dan, vključene tudi vse sobote, od 6 do 12 ure.
TEHNIČNI PREGLEDI
TRAKTORJEV
Obveščamo vse lastnike traktorjev in priklopnikov, katerim poteče tehnični pregled v mesecu juniju, da bodo letos tehnični pregledi v mehanični delavnici na Rečici ob Savinji, vsak dan od 7 do 14 ure, po naslednjem razporedu:
1.	6. 1977 za območje ZE Mozirje;
2.	6. 1977 za območje ZE Rečica;
3.	6. 1977 za območje ZE Rečica;
6.	6. 1977 za območje ZE Kokarje;
7.	6. 1977 za območje ZE Šmartno;
8.	6. 1977 za območje ZE Bočna;
9.	6. 1977 za območje ZE Gornji grad;
10. 6. 1977 za območje ZE Nova Štifta;
13.	6. 1977 za območje ZE Radmirje;
14.	6. 1977 za območje ZE Ljubno;
15.	6. 1977 za območje ZE Luče;
16.	6. 1977 za območje ZE Solčava.
Prosimo vse interesente, da se ravnajo točno po gornjem razporedu.
ZKZ Mozirje
KORISTEN PRIKAZ
Dne 28. marca letos je Obrat gozdarske kooperacije Nazarje organiziral zanimivo in koristno demonstracijo na Ljubnem, na kateri je predstavnik švedske firme JONSE-REDS, ing. BUNZ prikazal delovanje lahkega vitla, ki ga poganja običajna motorna žaga JONSEREDS tipa 80,-621 in 801.
Z učinkovitim delom vitle pri izvleku lesa so bili vsi navzoči zelo navdušeni; vsi po vrsti so izjavljali, da kaj takega od tako malega stroja niso pričakovali. v Vsled izrednega zanimanja navzočih so se gozdarji dogovorili s predstavnikom firme, da bodo ponovno organizirali demonstracije. Te bodo tokrat v večjih krajih v Savinjski in šaleški dolini.
Točen datum demonstracij bo pravočasno objavljen.
»Savinjske novice« Izhajajo mesečno — Izdaja SO In delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Janez PLESNIK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje (830-017) — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.