Razne stvari. Iz doinačlh krajev, Mladeniški shod. V nedeljo, 21. t. m. je prvi spodnještajerski mladeniški shod na Ptujski gori. Snidejo se mladeniči s Ptujskega polja, Dravinjske doline, iz južnih Slovenskih in Haloških goric. »Štajerc« je ves besen zaradi tega shoda in v posebnem članku kliče tudi nemškutarske fante na ta shod. Mogoče je torej, da pridejo na shod tudi kaki nemirneži in bodo hoteli izzivati! Slovenski mladeniči, pokažite v takem slučaju svojo oliko in se ne zmenite za izzivanja. Nasprotniki bi potem v svoji znani nepoštenosti zvrnili vso krivdo na vas ter omadeževali pred svetom prvi shod slovenskih mladeničev. Za vse slučaje ohranite torej mirno kri! Mi gremo naprej, mi mladi. Na svidenje! Poročil se je v ponedeljek g. Konrad Elsbacher, trgovee v Laškem trgu z gdč. Aneto Kukec iz 2aica. Mariborske novice. V nedeljo, dne 14. t. m .popoldne je zabodel 21 letni zidarski pomočnik Alojzij Rotman iz Partinja delavca Jožefa Potočnik, katerega so prepeljali smrtnonevarno ranjenega v bolnišnico. — Mestni svet }e pri zadnji seji sklenil, da ne smejo mesarji, ki imajo svoje prodajalnice na gla\rnem trgu, me3a brez njihovega dovolienja dražje prodajati. Tudi so sklenili, da morajo mesarji pri svojih Sotorih nabiti cenik, po katerem prodajajo meso. — Cesar je podaril tukaiSnji prostovoljni požarni brambi 500 K. — Pri veliki narodni veselici 7. t. m. se je zgubil naočnik, katerega naj pošten najdec odda pri hišniku. — Po mestu se klati neki Maks Lipič, kateri izvablja ljudem denar na različne načine. Posrečilo se mu je že pri več osebah. Porotne obravnave v Mariborn. Dne 10. junija. Janez Slaček, obtožen zaradi posilstva. Med obravnavo že je odstopil državni pravdmk od obtožbe in Slaček-a so takojizpustili iz zapora. — Zavoljo uboja je bilobsojen v petek, dne 12. t. m. Franc Urh izSelnice ob Dravi na tri leta težke ječe. — Istega dne je bil obtožen 301etni, pri Sv. Barbari v Halozah rojeni Alfred Mozes zavoljo kride, ki jo je sam zaknvil. Porotniki so ga pa 13. t. m. oprostili. — Zavoljo požiga sta bila obtožena gostilničar Aleksander Šenk in Ana Jelovšek od Sv. Lovrenca pri Mariboru. Pri porotni obravnavi dne 13. jun. sta bila oba oprošCena. — V soboto 13. jun. je stal pred porotnim sodiščem 39 letni vi ničar Janez Makoter iz Vogričevc, ker je zadal viničarju Filipiču z nožem take rane, da je kmalu umrl. Hotel se je nad njim maSčevati, ker ga je Filipič oklofutal. Obsojen ie bil na pet let zapora, poostrenega z mesečnim postom. — Dne 15., 16. in 17. junija se je vrSila obravnava proti Jožefu Šalamun, posestnikovem sinu v Vutomarcih, h kateri je bilo povabljenih 70 prič. Salamun je bil obdolžen, da je pred desetimi leti umoril domačo 161etno deklo Marijo Košiše, s katero je imel ljubavno razmerie, ter jo vrgel v bližnjo mlako. Porotniki so ga spoznali krivim uboja in je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Ustmeni zrelostni izpiti na tukajsnjem c. kr. učiteljišču se prično prihodnji ponedeljek dne 22. junija Iz pošte. Služba poštnega odpravitelja je razpisana v St. Juriju ob Taboru in St. Juriju v Slov. gor. — Med poStama Rečica na Paki in Gornjimgradom je vozila dozdaj dvakrat na dan pošta, ki je peljala čez Sv. Frančišek v Sav. doliai. Od 16. t. m. pa je vpeljana med tema poštama trikratna poStna zveza. Nov poStni voz bo peljal čez Sv. Martin na Dreti, stari pa po navadni poti. Iz šole. Glavni učitelj na c. kr. učiteljiSču v Mariboru, dr. Jos. Murauer, je imenovan glavnim učiteljem na moškem učiteljišču v Gradcu. Za slovensko mladino. Vedno marljivi mladinski pisatelj g. Anton K o s i, učitelj v Središču, je izdal ravnokar XI. zvezek »Zabavne knjižnice« za slovensko mladino. Tudi ta zvezek se odlikuje po srečno izbranem raznolikem gradivu, ki ne bo zanimalo samo otrok, ampak tudi odraslo priprosto ljudstvo. Zabavna knjižnica se je mladini že zelo omilila in ni ga skoraj kraja na Siovenskem, kjer bi je mladi ljudje ne poznali. Cena zvezku je 30 v. Toplo priporocamo nakupovanje teh zvezkov. Nezvest nčenec. V pondeljek je izginil iz Manbora 17 letni pekovski učenec Feliks Kovad, doma v Kostrivnici pri Ptuju. Učil se je pri tukajšnjem pekovskem mojstru Vogrinecu, kateremu je ukradel edno obleko, nove čevlje, 1 klobuk, tri zlate prstane in 20 kron denarja. Oblekel je ukradeno obleko ter ušel. Roparski morilec Weidinger. Weidinger se je proti smrtni obsodbi pred mariborskim porotnim sodiščem pritožil na najvišji sodni dvor, ki pa je njegovo pritožbo zavrgel. Veliki tatvini so prišli na sled v mariborskem vojaškem oskrbovališču. Vkradenih je bilo mnogo rjuh, koc, in vojaSke obleke Trgovko s sadjem Ano Knapič in razprodajalca klobasc Jožefa Menhart, katera sta vkradene stvari prodajala, so že zaprli. Vojaki, ki so te stvari kradli, so že na dopustu. Vojaški begnnec. Iz mariborskega vojaškega zapora je uSel narednik 47. pešpolka Karol Cvetko. Bil je zaprt, ker je že v jesen lanskega leta pobegnil od vojakov. Velika sknpščina družbe sv. Cirila in Metoda bode letos v četrtek, dne 6. avgusta v Litiji ob Šmartnem na Kranjskem. Odlikovanje. Topliško podjetje Radenci je debilo vsled izvrstnosti in zdravilne moči svoje vode dovoljenje, da nosi naslov »papeSki dvorni zalagatelj« ter je prejelo papeževo kolajno in njegovo priznanje. Bistrica pri Lembahu V torek, dne 16. t. tn. so naSli pri kopanju blizu parnega mlina tvrdke F. Scherbaum okostnjak. Sodnija, kateri se je o tem naznanilo, je odposlala takoj komisijo, da slvar preiSče. Priplavljeno truplo. Pri Spuhlji je naSel dne 9. t. m. ribič Korošec v Dravi priplavljeno truplo 19 letnega uradnika Ulriha Zellweger. Prišel je iz Dunaja na obisk v Kamnico pri Mariboru. Šel se je v Dravo kopat ter našel v njenih valovih prezgodnjo smrt. Krapje na Murskem poljn. Odkar je ob Veliki noči skopnel sneg, pri nas ni dež namočil zemlje, le od časa do časa so poškropile male rosice. Sedaj je na Telovo popoldne zopet malo podežilo, tudi sledeči petek nekoliko, a zvečer v petek se je vlila ploba v toliki množini, da voda ni utegaila sproti odtekati ter \e zaostajala po dvonščih in sploh po zemlji. Stročjaves pri Ljutomeru. Tukajsnji kmet VrSič je imel sina-jedinca v kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Učenec je oni dan po nesreči padel baje v neko mlako in utonil. Umrla je v Studenicah pri Poljčanah v torek, 9. t. m. tržanka UrSula Zupančič, po dom. Flegarica, h kateri je mnogo ljudi prihajalo po domača zdravila in katera je prav zavoljo tega veliko imela opraviti pri scdišču. Ptnjske novice. Tukajšnji rezbar Ign. Horvat je prestopil v nemški tabor, dasi je rojen od slovenskih stariSev v Bukovcib, župnija Sv. Marko. V črno knjigo slovenskega naroda žnjim! — NamestniSki koncipist pri okrajnem glavarstvu ptujskem, Oskar baron Warnsberg, je imenovan provizoričnim okraj. komisarjem. — Na otoku za vežbanje pijonirjev je neki paglavec tam shranjene vrvi prerezal. Škode je okoli 200 K. — Dne 8. t. m. je zadel čoln, na katerem so prepeljali pijonirji orodje na otok, tako tnočno ob mostni steber, da se je takoj potopil. Na čolnu je bilo 9 mož Razun pijonirja Husnjak so se vsi rešili. Eden je tudi težko poškodovan na glavi. Potopljeni čoln je bil vreden 1600 K. — Pasji kontumac se odpravi dne 17. t. m. — V petek zjutraj so našli pomočnika Mikulčič nezavestnega v njegovi postelji. Zavrl je preslabo plin, ki \e izpuhtel ter ga omamil. Prepeljali so ga v tukajSno bolnico, kjer je že okreval. Hndonrje. Od Sv. Urbana pri Ptuju se nam poroča, da je viadala tam dne 13. t. m. huda oevihta in ploha, ki je povzročila mnogo škode, posebno v vinogradih m na travnikih, ki so zelo oblateni. Eako je tata vjel? Trgovec Janez Zagoršek v Dornovi je opazil, da ga opetovano nekdo okrade. Pripravil si je miznico, kjer je imei denarje, tako, da je vedno pozvonilo, ako se je kdo dotaknil ključavnice. In res je s tem vjel uzmoviča, kateri že sedi. Plemstvo in nemčnrji. Nemškutarska požarna bramba na Spod. Polskavi je imenovala groia Attems v Celju častnim članom vsled velikih zasiug, katere si je pridobil za to društvo, ki nastopa vedno v prvih vrstah nemškutarskih druStev. Shod štajjerskih agrarcev. Dne 5. julija se bo vršil v Gradcu shod štajerskih agrarcev. Izmed Slovencev sta podpisana gg. poslanca Fr. R o b i č in Ivan H o č e v a r. Samoumevno je, da nismo proti shodu, toda ako bi naj bili Slovenci na shodu le za okrasek, je boljše, da izostanejo. Sicer pa še bomo govorili o tem. Usnjarija. V večjem mestu Spod. Štajerja ie poslopje, urejeno za usnjarijo, kjer se je že nad 40 let izdelovalo usnje, na prodaj. Potrebni kapital okrog 25.000 gld. Natančneja pojasnila daje »Slov. obrtno društvo v Celju.« Treščilo je dne 11. t. mes. okoli dveh popoldne v vinogradniško hiSo Franea Rudl v Velkem Okiču pn Leskovcu ter je ogenj vpepeltl hiSo s prizidano stiskalnico in vso premi<5nino, ki je bila v poslopju. Poslopje je bilo zavarovano. — V Petrovčah je treščilo dae 13. t. mes. popoldne v gospodarsko poslopje Jožefa Rotter. Strela sicer poslopja ni vnela, pač pa močno poškodovala ter ubila eno kravo. Komaj so se Ijudie oddahnili nekoliko od strahu, že je treSčilo drugokrat in sicer v kolarnico ne da bi jo vnelo. .Nesreda. V premogovniku g. Lappa pri Velenju so se vneli 2. t. m. plini. Pri tem so bili nevarno opečeni premogarji Janez Zaloker, Janez Dreo in Jožef Klep. Klep je umrl vsted dobljenih ran 9. t. m. in je bil pokopan v Grižah. — V Ružah ie povozil v nedeljo, dne 14. t. m. hlapec Jurij Korenjak 701etno Marijo Merdonik iz Lovnika, katera }e vsled dobljenih ran drugi dan v mariborski bolniSnici umrla. Korenjak se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Celjske novice. »Celjski Sokol« prireja pridno izlete v okolico. Tako je priredil minulo nedelio izlet v Trnovlje, kateri se je kljub slabemu vremenu siiajno obnesel. Prihodnjo nedeljo, dne 21 t. m. namerava izleteti v Bukovžlak. Tam se bo vrSila veselica na vrtu g. Štefana Koželja. — »D e 1 a v. podporno druStvo« pnredi v nedeljo, dne 5. julija t. I. izlet v Šmartno v Rožni dolini. Tam bo priredilo veliko ljudsko veselico s pomočjo ondotnega bralnega druStva. SkoQa-vas pri Celju. Za župana je bil izvoljen vrl narodnjak Jožef Jošt. Tudi občinski svetovalci so sami zanesljivi Slovenei. Iz tega se vidi, da so nemški časopisi grdo lagali, ko so pisali o neki nemški zmagi v naši vasi. Seveda, da bi to laž preklicali, toiiko resnicoljubnosti nirnajo ti listi več. Uvažanje svinj na Hrvatsko iz občine okolica Celje in obmejnega ptujskega okraja je vsled svinjske kuge prepovedano. Pasji kontnmac. V Vitanju so vjeli steklega psa, ki je prišel iz Maribora, zato se je zapovedal pasji kontumac v občiDah Verhole, GruSovje, Tepina, Gornie Laže, Plankenstein, Sv. Duh, Žiče, Konjice, Zreče, Stranice, Ljubnica in Vitanje. Zviti tat. V hiSo posestnika Franoa Zevnik v Cojnu pri Brežicab je prišel dae 8. jun. neki mož, ki se je predstavil bratu posestnika, ki je bil sam doma, kot okrajni živinozdravnik. Rekel mu }e, da mu dolguje brat 400 K. Fant je pustil tujca samega pri hiši ter Sel klicat gospodarja, ki je delal v vinogradu. Ko sta se oba čez nekoliio časa vrnila, nista več našla »gospoda okrajnega živinozdravn.ka« pač pa sta našla, da je izginila srebrna žepna ura ter 596 K denarja. Orožniki pridno iščejo lopova, vendar se iiro to dosedaj še ni posrečilo. Iz Brežic se nam poroča: Dne 8. jun. zvečer je priSel k trgovcu Jožefu Mijon pri tukajšnjem kolodvoru mlad mož, ki se je imenoval Jožef Šari ter je rekel, da je doma v Cerklah na Kranjskem. Mož se je smilil trgovcu ter mu je pustil prenočiti v stranski sobiei. Zjutraj okoli tretje ure se je splazil tujec v sobo Mijona t<?r mu ukradel srebmo žepno uro in okoli 80 kron denarja. Pri tem se je trgovec zbudil ter zasiedoval bežečega tatu. katerega je vjel ter izročil sodniji. V noči na 13. t. m. pa je Šarf pobegnil iz zapora. V Cerklah je Sarf uepoznan Poslužil se je toraj izmišljenega imena. Iz Lnč pri jLjubnem. Poročila se je dne 8. t. m. hčerka Roza čislanega posestnika Krivca, po dom, Pečovnika, s posesnikom Aloizijem Pungartnik, po dom. Ogradnikov. Bilo srečno! Letošnji manevri 3. vojn. kora bodo na Koroskem. Končne vaje bodo 4. in 5. sept. med kraji Schwanberg in Dobl. Cerfcvene stvarl Duhovniške vesti. Za župnijo Ljutomer imenovani č. g. nadžupnik in dekan F r a n šalamun se je župniji odpovedal in je torej ta zopet razpisana. V mariborski škoflji je dne 31. julija 1902 veleč. gospod Franc Toplak postal bi•sernomažnik, za letos dne 30. julija bo, če Bog da, sestdesetletnico duhovnistva obhajal veleč. g GaSpar Zabukošek, župnik vZičah. ZlatomaSniki so p. n. gg.: Lorenčič, Stranjšak, Bosina, Kopriva, Košar, Vouk, Simonič, Sovie, Selič, Herg. Sinko; tem se letos pridružijo p. n. gg.: F r a s, H a j S e k, Kragl, Mraz, Sibal. Dal Bog! Od Sv. Petra na Bačah. Deveti junij bil je za lepe Buče prazaik veselja in prisrčne zahvale; obhajala se je namreč obletnica posvecevanja krasnih, veličastnih, blagoglasnih novih zvonov. Že na predvečer naznanjalo je ta za bučko župnijo zares prazničen bodoči dan gromovito streljanje, slovesno zvonenje, miloglasno petje, ter razsvetljenje visokega zvonika in prijaznega hribčeka med cerkvijo in Solo, ki sta bila nakitena z drevesci, venci in zastavami. Svečanost devetega junija pak se je pričela z daritvijo sv. maSe. In pri teh daritvah nove zaveze, koje so na ta dan služili v tej sv. hiSi božji veleč. gospodje župniki iz Prevorja, Podsrede, Bučki in PilStanjski, smo se zahvaljevali najprej Bogu za dar novih zvonov in pa, da je s svojo vsemogočno roko pri toliko nevarnem delu obvaroval delavce vsake nesreče; s hvaležnim srcem spominjali smo se v svojih molitvah našega premil. gospoda knezoškofa Mihaela, ki so nam lani dne 9. junija z veliko slovesnostjo posvetili in krstili nove zvonove; molili smo tudi za vse žive in nirtve blagodušne dobrotnike, ki so radovoljno pripomogli k tako veličastnemu zvonjenju. Bog povrni prav bogato vsem dobrotnikoin in vsakemu posebej! Naj vsem Bučki zvonovi prav dolgo pojo srečo, mir, zdravje in veselje! Društrena poročlla. nZgodovinsko društvo" se obrača na vse domoljube z naslednjo prošnjo: 1. Komur je le mogoče, naj pristopi kot redni ud (100 K za vselej ali 5 K na leto) ali vsaj kot podporni ud (s kakršnokoli manjšo svoto). Le če dobi druStvo potrebnih sredstev, bo moglo vspesno delovati v prospeh naše domačije. 2. Naj se društvu pošiljajo za knjižnico knjige, zlasti zgodovinske, bodisi novejSe ali pa starejše. Tu in tam se se najdejo prav stare knjige, ki se večkrat zavržejo ali pa jih molji izjejo. PoSljite iih drustvu. 3 Kdor lma star denar aii druge starinske reči, naj jih pošlje za društven muzej. 4. Ce se v zemlji ali v starih poslopjih najdejo kake starinske re6i, poročajte o tem in, če mogoče, pošljite jih za druStven tnuzej. 5. Denar se naj poSilja društvenemu blagajniku, g dr. Rad -sl. Pipušu, advokatu v Mariboru. Knjige iti starine se naj pošiijajo prof. Aug. Stegenšeku, druStvenemu knjužoičariu; dopisi pa prof. Fr. Kovačiču, društvenemu tajniku (oba v Mariboru). Iz drugih krajer. Sv. Oče Leon XIII. Minolo soboto popoldne se je raznesla po Avstro-Ogriki vest, da je umrl sv. Oče. Posebno brzojavke iz židovske Ogrske so strastno poročaie o gotovi smrti sv. Oceta. Seveda je vest popolnoma izmišljena ter je le porod strastnega sovraštva, s kateritn preganjaio židovsko-liberalni politiki papeža. Z veseljem poročamo, da je sv. Oče čisto zdrav in da 2 dni ni bil zdravnik pri njemu. Saj čuda bi ne bilo, ko bi 941etni starček končno le onemogel. A božja pre vidnost čudezno čuje nad dragim živlienjeta starčka papeža-jubilarja in iznova osramoti vse zavistne in sovražne želje nasprotnikov. Bog daj sv. Očetu doživeti Se mnogo nad 100 let! Poskušen uapad na nasega cesarja. Veliko zanimanja je povsod zbudila v petek, dne 12. t. m vest, da je neki človek s palieo napal cesarjev voz, ko se je vladar peljal po Mariahiift;rstrasse v Schonbrunn. Že iz vedenje napadalčevega pa je bilo spoznati. da se gre tu edmo za čin blaznega človeka. Napadalec je 271etni Jakob Reich, sam se nazivlja »Jakob, sin božji«, ki je bil že dalje Casa v neki noriSnici. Sedaj je brez vsakega posla. Reich je že 9. t. mes. poslal zborniSkemu predsedstvu proSnjo, naj se mu izroči potni list za Kino. Seveda tega ni dobil, vsled česar je ta dne 12. t. mes. s priporočenim pismom zahteval rešitev proSnje in prosil avdijence pri predsedniku Vettru. Opoldne ie res prišel v njegovo pisarno in grof Vetter je takoj spoznal, s kom ima opraviti. Popoldne ob 5. uri se je peljal cesar v spremstvu pribočnika majoria Driancourt iz dvorne palače v Schonbrunn Na vogalu Andreasgasse je planil Reich proti vozu ter zamahnil nanj s palico. Voznik je opazil njegov naklep ter ga večkrat udaril z bi6em, nakar ga je prijela straža in odvedla na policijo. Napadalec je že prej nekoč lazil okolu dvorne palače. Prijeti so ga pomagali tudi mimo gredoči, ki so ga vrgli na tla in dobro obdelavali. Reich pravi, da se mu ne more nič zgoditi, ker je »sin božji«. Bivši češki deželni poslanec Ivan Radimsky, kateri je večkrat prebival tudi med štajerskimi Slovenci, je dne 17. junija umrl. Blag mu spomin! Na Ogrskem je dalo ministrstvo Szell ostavko in se je sestava novega ministrstva poverila grofu Tisza. 20000 kron najdnine za vojaka. — Z Dunaja poročajo, da je našel neki vojak 24. pešpolka, ko je šel v vojaSnico, na cesti poštni zavitek, zapečatan in pvit. Pobral ga je ter nadaljeval svojo pot. Kar prileti za njim oni poštni uslužbenec, ki \e zgubil na potu z voza omenjeni zavitek ter zahteva, da naj mu ga vojak vrne. Ali ta se je odloCno branil, čeS, da mora to oddati predstojnikom v vojaSniei. Tam so zavitek odprli ter našli v njem 200.000 K. Vojak je zahteval 10 °/0 najdnine, ali poStni erar se }e branil plačati, fieS, da je naSel zavitek poštni sluga. Sodnijske mstance pa so bile tega mnenja, da pritiče vojaku najdnine 20.000 K, katere mu je morala sedaj poSta tudi izplačati in plačati je morala tožbenih troškov 2400 K. Kako se ozdravijo pijanci. V nekem franco&kem mestu je iznašel tamoSnji kaznilnični ravnatelj izvrstno sredstvo, kako se odvadi pijance pijančevanja. Ko mu namreč priženejo pijanca, hrani ga 14 dni s samimi takitni jedili, ki so kuhana namesto na vodi v vinu. Sprva se pijanec seveda veseli, toda čez 4 ali 5 dai že zahteva vode, čez 8 dai že z dvignjenimi rokami prosi za kapljico vode, katere pa ne dobi. Čez 14 dni se mu vino tako gnjusi, da je ves srečen, če dobi vode in slovesno obljubi, v svojem življenju se ne več vina dotakniti. Sredstvo zoper raka so iznašli baje pred kratkim slučajno v Avstraliji. V mestu Makay, kjer se prideluje prekomorskega sladkorja v yeliki množini, je neki neraški delavee, ki je bolehal na raku, neprevidoma pogoltnil nekaj sladkorjevega sirupa; ta zmes iz kalija, natrona, klora, barita in drugih solnih tvarin ima jako zopern okus, vsled česar človeku ne more služiti v hrano. Povžiti sirup pa je kmalu pokazal svoj poseben učinek; dotičai bolaik, ki je imel raka v vratu, se je čutil kmalu boljšega. Nadaljni poskusi od strani zdravnikov so pokazali isto ugodnost. Prihodnjost bode pokazala, če ie na tem kai resnice. Predsednik Roosevelt o jezuitih. Dne 29. aprila letos se je mudil predsednik severo-ameriških zveznih držav Roosevelt na vseučilišču v St. Louisu, ki je vodijo očetje jezuiti. Na kardinala Gibbonsa in redovnike je imel predsedoik naslednji zanimivi nagovor: »Izredno me veseli, da morem biti gost prve, najvažnejše in najstarejSe univerze, ki leži zabodno od reke Mississipi v ozemliu države Louisiana. VaSe delovanje mi je popolno znano, ker sem sam imel priliko prepričati se o novem napredku v zahodnih državah unije, ki sta ga dosegli ne samo pri našem narodu, marreč tudi pri Indianih. In ravno radi tega me posebno veseli, da se nahajam v prostorih te velike visoke Sole. Vam tu izrazim svoj pozdrav in se udeležim današnje slavnosti, ki je edina te vrsle. Eminenca, častiti očetje, gospoda moja! Dolžan sem vam zahvalo za pozdravne besede in izjavljam s tem, da hočem trdno vstrajati pri določbi naše ustave, ki predpisuje, da se mora enako postopati z vsemi državljani, brez razlike oblike, v kateri molijo vsemogočnega Boga. In zagotovljen sem, da vaSe zadovoljstvo ne bo toliko, da ste me imeli tukaj, kakoršno je moje, da sem mogel bivati v vaši sredi! — Pripomnimo, da je te besede govoril Roonevelt in ne morda kak zastopnik vlade v katoliški Avstriji. Nov šport amerikanskih dam. V nekem hotelu v New Yorku sta priredili dve gledahSki igralki dirko po stopnjicah. Darilo je bilo prosta vožnja v Evropo. Prva igralka je pretekla 19 nadstropij v 6 minutah, se nekoliko odpočila in prešla zadnja štiri nadstropja v 4 minutah. Prišedši na vrh je bila vsa onemogla. Njena prijateljica ji je sledila s tako vstrajDostjo, da je ravnateljstvo hotela tudi tej dobrodušno odkazalo prosti vožnji listek. Tri dni se je neprenehoma smejal. Nekega Krechmer-ja z Monroeville napadla je huda muka, da se je tri dni neprenehoma smejal, ne da bi mogel s smehom prenehati. Pričel se }e smejati v največiem razburjenju, ko mu je hiša gorela. Včasih ga je smeh tako zmu'.''il, da je posfal popolnoma slab in brez v-ake rnoči. Zlravnikom je bilo neint žao mu ka; pjmoči. Še !e tretji dan, pre^lal mu je smeh sam oi sebe. Polom na Francoskem. Dogodki, ki se gode na Francoskeni, napovedujejo žalostnu b .docnost. Franeosko Ijudstvo dobro ve, da so bili vedno le oSfcodovani žepi davkoplačevalcev, kadarkuli so se pokazali kaki prutivertki ali protikatoliški naskoki. Zato ni čuda, da napo!nuje francosko ijudstvo tudi delovanje sedanje vlade s skrbjo m zato skuša svoj trdo prihranjen denar spraviti na varno: vzdiguje ga iz državnih denarnih zavodov in ga naklada v ln' zeinskih zavodsh Svicarskih aii belgijskih. Edmund Dollfuss, bcgati finančnik, je szrazil svoje mnenje tako : »Gospod Cornbes preganja na jedni strani kongregaciie iž d^žele, na drugi strani pa domači kapital. Francozi ne le v rcestu, arupak tudi na deželi nirnajo zaupanja do vlade, ki je sposobna za taka zločinska dela, zato nalagajo svoj denar v tujih blagajnah. To so stonle kongregacijo že pred meseci in zato ni čuda, da padajo fiancoski vredno-toi papirji in stopajo ob jednem itaiijanski, špan^ko-brazilski in argentinski.« — Polom na Francoskem se začenja znatno širiti. Od 1. do 10. maja je bila v državnih blagajnah naloženo 2,717 779 frankov in vzdigneno pa 10231.096 frenkov in v pretečenih me-;ecih je bilo sp:oh vzdignenega denarjaza 41,900.116 fraakov več, kot naioženega. Treba je dodati, da se nezaupanje do vladnih denarnih zavo dov Siri pred vsem med preprostim narcdom m zato je te^u večji strah pred kataslr b, ako b > nezaupanje še bolj naraščalo. Pomembna potovanja. Laški kraij bode poloval na Franccsko in Angleško. Preds>ednik Francoske republike potuja na LaSko. Govori se, da se osnu;e zyeza mtd Italijo, Francosko in Angleško, ki bode naperjena proti Avstriji in Nemčiji. Kak<«r na Balkanu, tako tudi tu podpihuje Rusija. Nemžki cesar pride obiskat našega cesarja. Ruski car potuje v Rim. Nasledek slabe postrežbe. Brazilski miliionar, baron Ferean je bil skopuh v malenkostih, dočim je v velikih stvareh kar sipal denar. Njegova skopuška navada je bila tudi, da ni nikoh dajal natakarjem napitoine, vsled česar so ga natakarji povaod pisano gledali. Ko je neko jutro zajuterkoval v hotelu Meaux v Rio Janeiro, disala mu je pečenka ter si jo je naročil še enkrat. Natakar pa se je odrezal: »Pri nas ni navada, da bi se ista jed dvakrat prinaSala.« »Tako?« je rekel milijonar ter odSel. Čez par minut je zopet vstopii, poklical natakaria ter mu rekei: >Ravnokar sem kupil ta hotel. Ker sem se prepnčal, da strežete malomarno gostom. vas takoj odpustim; poberite se!« Potera je poklical drugega natakarja: »Prinesite mi še enkrat pef-enko!« Vročina na zgornjem Laškem. Vročina na zgornjem Laškem je bila spomladi letos jako rarz^a in raokra, k?.r je na polje zelo slabo upiivalo. Sedaj je pa postalo neznosno vrcče. V Milanu je 31 stopiaj vrocine. Kopališča so se morala prej otvoriti, kakor je bilo običajno druga leta. Ta hndodelec je moj oče I Na Dunaju se je vr&l 1. 1787. ta-le ganljivi prizor. Ko so prisiljenci neke kaznilnice pometali ulice in čistili hodnike, prihitel je med nje krasno vzrašSen mladenič, rodbinskim imenom Kroppenberger. Mladenič je enemu izmed njih spoštljivo poljubil roko. To je opazil državni svetuik baron Kressel. Poklical je mladega inoža k sebi in ga vprašal, kaj vendar misii, da se podaja med take ničvredneže in da je poljubil enemu celo roko. »Ta hudodelec je moj oCe!« odlocno odgovori mladenič. — Ta otroSka ljubezen je barona ganila. Ob prvetn sestanku s cesarjem mu je o tetn pripovedoval ter mladega Kroppenbergerja priporočil njega posebni milosti. — Mati je mati; akopratn v cuni&h — in bori oče ne neha to biti, akopiam se mu diči sin knežjim naslovom.