St. 16.
V Gorici, dne 15. aprila 1892,
IV.
"r
„Nova Soča"
izhaja vRak petek o poldne in veljA s prilogo ..Gospodarski List1' vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom po.šiljana:
Vse leto .... gld. 4‘40,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem iu drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravnižtvn.
.,Gospodarski List'1 izhaja iu se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in uprarništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
"'S'
-4-
r
Oznanila
%
(Izdaja za Gorico.)
in „poslanice“ plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
7	9
'	n	n	n	n	*	n
^	n	n	n	n	3	»
Večkrat —■ po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo s« v pro-dajalnici Gy. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Kokopisi se ne vračajo.
-J.
Interpelacija
dr. A. Gregorčiča in tovarišev v zadnji seji deželnega zbora goričkega dni 12. t. m. v
Spinčičevi zadevi glasi se tako-le ■
Visoka c. kr. vladal
Ko je pred več leti deželni poslanec istrski Vjekoslav Spinčič podpisal interpelacijo, naperjeno proti postopanju nekega političnega uradnika v Istri, hotel je tedanji načelnik politične vlade na Primorskem „iz službenih ozirov" premestiti c. kr. profesorja v Kopru, ob enem c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za tri politične okraje v Istri, Vjekoslava Spinčiča, ki je ena in ista oseba z zgoraj imenovanim deželnim poslancem, na c. kr. izobraževališče za učiteljice v Gorico. Prizadevanje drugih činiteljev napotilo je tedanjega načelnika politične vlade na Primorskem, da ni izvršil svojega sklepa.
Ko je poslanec Spinčič pozneje ponavljal svoj „greh“ proti vladi na Primorskem, premeščen je bil profesor Spinčič iz Kopra v Gorico v trdnem prepričanju nekaternikov, da s tem izgubi tudi volilno pravico in deželno poslanstvo v Istri, kar mu je tedanji deželni glavar istrski pismeno naznanil, zalivalivši se mu prav laskavo za njegovo dotedanje požrtovaluo delovanje v deželnem zboru istrskem. Poslanec Spinčič je pa dokazal, da je častni občan nekaterih mest v Istri, da tedaj vsled premeščenja ni zgubil ne volilne pravice ne deželnega poslanstva v Istri, kar mu je morala deželna vlada potrditi.
Uspeh premeščenju je bil ta, da se je vsa Istra zganila ter da so iz najoddalje-nejšili kotov Istre prihajale častitke in zaupnice možu, ki je dejanski pokazal, da ima srce za svoj narod in za svojo deželo.
Leta 1891. volile so kmečke občine v izhodni Istri profesorja na c. kr. izo-braževališču za učiteljice v Gorici, Vjekoslava Spinčiča, y državni zbor. Državni poslanec Spinčič je nadaljeval to, kar je bil začel v deželnem zboru istrskem: šibal je v interpelacijah politično upravo v svoji ožji domovini, razkrival neznosne razmere, pod katerimi ječi narod slovanski v Istri, ter prosil, naj visoka vlada uvede postavne in človeške razmere tudi v tistem kotiču širne Avstrije, ki se imenuje Istra,
Poslanec Spinčič ni dobil na svoje pritožbe, zahteve in uprašanja nikakega odgovora, pač pa je visoka vlada napravila načrt, po katerem naj se profesor Spinčič odpusti iz državne službe, češ, ker je agitoval pri zadnjih državnozborskih volitvah v Istri in radi besedij, katere je spremljajoč svoje rojake iz Istre k razstavi v Zagreb septembra 1891. kot njihov voditelj govoril pri slavnostnem sprejemu in slavnostnem banketu ter na domu politika Starčeviča.
C. kr. deželnemu šolskemu svetu go-riško - gradiščanskemu je ^pripadla naloga, dati vladnemu načrtu — zahtevi oger-ske vlade, kakor je nekdo rekel, ali uveli ministrov, kakor je drugi trdil — obliko postavnega pošto p an j a. K dotični seji deželnega šolskega sveta dnč 2. dec. 1891. sta bila klicana tudi dva svetovalca c. kr. okrožnega sodišča goriškega. — Jasno je, da vladin namen in predlog, da bi se profesor Spinčič odpustil iz državne službe, se ne d& podpirati s sklicevanjem na njegovo morebitno agitacijo pri volitvah, ker če se je Spi nčič pri agita ciji pregrešil zope r postav o, spada pred sodišče, če pa se ni pregrešil, posl užil se je tiste pravice, ki je v državnih zakonih zagotovljena vsakteremu državljanu. Razvidno je tudi, da sta imela sodnij-ska svetovalca edino le profesorja pred očmi, kakor jima je bilo stavljeno upraša-nje, in da se nista na profesor j a-poslanca čisto nič ozirala.
Odlok deželnega šolskega sveta z dnč
5.	dec. 1891. št. 2354/P. naslanja odpušče-nje profesorja Spinčiča iz državne službe v prvi vrsti na njegove govore v Zagrebu, češ, da v njih je izrazil nazore »proti sedanji državopravni uredbi monar-
hije", kar bi bil službeni prestopek, ki se kaznuje z odpuščenjem iz službe. Človek bi komaj veroval, daje tako nazi-ranje mogoče, ako bi ne videl teh besedij črno na belem. Izraziti svoje mnenje in želje o „sedanji državopravni uredbi monarhije", bodisi v odobrovalnem, bodisi v grajainem zmislu v mejah, določenih po ustavi, na katero prisega vsaka vlada v Avstriji, je ustavna pravica vseh avstrijskih državljanov, tudi uradnikov in piofesorjev. Profesor-poslanec ima pa celo dolžnost politikovati in izražati se, če treba, tudi o »državopravni uredbi monarhije" kot zastopnik naroda, ki ga je volil. To njegovo dolžnost priznava tudi vlada; in da mu je mogoče vršiti jo v zbornici in zunaj nje, dobi odpust za ves čas svojega poslančevanja, zato da bi ne trpelo po njegovem politikovanju njegovo uzgojevalno delo. Prigodilo seje, da je celo profesor-neposlanec dobil odpust v to s vrbo, da je polilikoval, seveda v vladinem zmislu. Uidi se torej, da vlada ne obsoja vsakterega politikovanja profesorjev, ampak le tako, ki ni v njenem zmislu. Toda tako postopanje vlade ni opravičeno, ker politikovanje v postavnih mejah je ustavna pravica državljanov brez razločka, ali poli ti kuj e kdo v vladinem ali proti vladinem zmislu. Ke-dar se v Avstriji ustava v tem zmislu premeni, da državni uradnik nima pravice do lastnega prepričanja ter govora in delovanja po njem, tedaj ne bodo smeli profesorji ne politikovati, ne mandatov sprejemati in sicer ne za vlado in ne proti njej. Do tega pa nismo še prišli !
Po sedanji ustavi in sedanjih postavah ni opravičeno, iskati v Zagrebu in po Istri izgovor, da se poslanec kaznuje za „grehe“, katere je storil na — Dunaju proti vladi kot postavno voljeni zastopnik svojega naroda.
Tržaški oficijozen list skušal je označiti Spinčičevo politiko, katero je v Zagrebu javil, kot nelojalno ali protiavstrij-sko. To more trditi le tisti, komur je naloga zagovarjati vladno postopanje nasproti poslancu Spinčiču, nikakor pa ne tisti, ki sodi Spinčičevo izjavo na podlagi avstrijske ustave. Naj kdo imenuje ono njegovo politikovanje mladeniško, idejalno, nepolitično, neizvršljivo — toda protiavstrij-sko se ne more imenovati, dokler si vlada ne upa pritisniti sličnim ali analognim nazorom in željam glede na Trident, Češko, Galicijo, Dalmacijo na čelo znak nelojalnosti.
Edini uspeh, kateri je vlada dosegla s svojim postopanjem nasproti poslancu Spičiču je ta, da je omajala zaupanje narodov v njeno nepristranost i n posta-voljubnost, ter da je podala radikalizmu na jugu močno podporo.
Ker so taki uspehi za avstrijsko drža vo in za goriško deželo dvomljive vrednosti, uprašajo podpisani:
1. Kaki nagibi vodijo visoko vlado pri tem, da s postopanjem nasproti poslancu Spinčiču vznemirja južne Slovane ter jih podi v naročje radikalizmu?
2. Ali misli visoka vlada popraviti krivico, katero je napravila poslancu Spinčiču s tem, da ga je odslovila iz državne službe, ker je vršil posel narodovega zastopnika ter posluževal se vsem državljanom zagotovljenih ustavnih pravic?
V	Gorici, 12. aprila 1892.
Dr. Anton Gregorčič, dr. Lisjak, dr. Rojic, Jos. Ivančič, Kocijančič.
Deželni /l)or goriški.
(9. seja dne 7. aprila ob 5. pop.)
Predseduje deželni glavar; vlado zastopa vitez Bosizio; poslanec Locatelli ni navzoč. — Prečita in potrdi se zapisnik poprejšnje seje.
Deželni glavar naznani predlog poslanca Mah or čič a zastran stroškov za izgnance. Dalje naznani peticije: kanalski cestni odbor prosi, da bi se cesta Kanal-Avče - Sv. Lucija uvrstila med skladovne
furlanske županije prosijo, da bi deželni zbor podpiral furlansko železnico; „Slovenski Jez" v Brdih prosi, naj bi se odrekla podpora furlanski železnici; „Slovenski Jez" protestuje proti delovanju cestnega odbora korminskega; vodstvo marijanske šole prosi, da bi se dovolila deželna podpora še enemu učencu.
Dr. Aleksij Rojic interpeluje visoko c. kr. vlado v zmislu opetovanih prošenj „Slov. Jeza" zaradi mitnice pri Soškem mostu.
Poslanec Benardelli poroča v imenu pravnega odseka o načrtu postave zastran ptičjega lova. Po tem načrtu zgubi veljavo postava z dne 30. aprila 1870. Nova postava navaja v prvem zaznamku škodljive ptiče, kateri se smejo pobijati in tudi njih gnezda razdirati; v drugem zaznamku so imenovani koristni ptiči, katerim se ne sme nič žalega storiti; tretji zaznamek pa obsega take ptiče, ki so le deloma škodljivi in ki se ne smejo loviti ter pobijati le od 1. februarja do 31. avgusta, ko se množijo.
Novi načrt postave je bil sprejet tudi v tretjem čitanju.
Slede poročila finančnega odseka. Dr. Jos. Tonkli poroča o računskem sklepu deželnega zaloga, ki se potrdi. — Dr. M a u-r o v i č pa poroča o proračunu deželnega zaloga, ki se potrdi tudi v tretjem čitanju. Stroškov bo gld. 219.007, dohodkov pa gld. 86.262; premankljej se pokrije z naslednjimi prikladami: .
1. Priklada po 8% !1& skupno vsoto državnih zemljiščnih davkov;
2. priklada po 12% na skupno vsoto državne najmarine, hišarine, obrtnine in do-hodarme ;
3. priklada po 20% na užitnino vina, mošta in mesa;
4. davščina 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva;
5. davščina 18 kr. od vsakega litra na drobno potočenih opojnih tekočin, navedenih v čl. I- B. II. točka 1. postave 18. maja 1875 (Dež. zak. štv. 84) in 10 krajcarjev od vsakega litra v 2. točki istega postavnega člena navedenih tekočin.
Davščine od piva in opojnih tekočin se ne smejo pobirati ne pri izdelovanju, niti pri vpeljavi.
6. Zastran načina, po katerem se ima tirjati, glede kontrolne oblasti organov, katerim je izročeno pobiranje, in glede kaznovanja prestopkov veljajo enaka pravila, kakor za pobiranje erarske užitniue.
Deželnemu odboru se naroča, naj si prizadeva, — opiraje se na razloge zapo-padene v poročilu in kar jih bo še primerno spoznal dodati, — doseči od pristojnih o-blastev, da se užitnina vina in piva postavite v enakotežje.
Slede poročila peticijskega odseka o prošnjah za podpore. Na poročilo dr. Abrama se odpiše občini Romans dano posojilo; občini Anhovo se odpusti posojilo 2000 gld. z nalogo, da jih porabi za popravo ceste.
—	Cestnemu odboru gradiščanskemu se dovoli 2000 gld. podpore z nalogo, naj od te svote podpira Brurno in Št. Martin; cestni odbor korrninski dobi 1000 gld.; goriški 1600; bol.ški 500; ajdovski 600; sežanski 1000; tolminski 1520, od katerih naj bi pomagal občini Livek; cerkljanski 400 gld.; kanalski 600; stavbeni odsek za braniško cesto dobi 300 gld. — Prošnje občin Zagraj, Bruma, Livek, Šebrelje in Jageršče se odbijejo.
Dr. Ven uti poroča o prošnji podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za podporo. Ker deželni zbor mnogo podpira pridne visokošolce iz naše dežele, zato se ta prošnja zavrne.
Poslanec K ocij a n čič poroča o prošnji rihemberške občiue za uredbo Branice in Vipave. Prošnja se odbije. Enako se odbije prošnja gospodarskega sveta v Ležečah, da bi deželni odbor dovolil primerno podporo za vodnjak in kal.
S tem je bila seja sklenjena.
*
*	*
učiteljskih plač. — Celo naše železniško nprašanje je bilo namenjeno za eno prihodnjih sej. Ker se pa nikakor ni moglo odložiti za prihodnje zborovanje, prišlo je potom nujnosti v razpravo. Obširneje bomo poročali prihodnjič. Za danes naj omenimo sklep, ki je naslednji: Deželni zbor dovoli 50.000 gld. v nakup deluic furlanske železnice, 50.000 gld. v nakup deluic tramvaja na par, ki bi se utegnil graditi iz Gorice v Červinjan, in 100.000 gld. za bodočo vipavsko železnico. Vrhu tega sprejme deželni odbor inicijativo za to železnico in bo vodil početna dela; v ta namen je dovoljenih 5000 gld. iz deželnega zaloga. —
Zadnja seja je bila v torek ob 11. predpoldne. Popoldne je imela biti še ena seja, pa deželni zbor je bil na Najvišje povelje zaključen že dopoldne. S tem je o-stalo nerešenih več važnih točk, ki so imele priti na dnevni red, med temi tudi zboljšanje
„CorrieroYi“ uspehi.
Že velikokrat smo imeli priložnost govoriti o zvijačah in nakanah naših narodnih nasprotnikov, katere pri nas na Goriškem zastopa v javnosti v prvi vrsti goriški „Corriere di Gorizia". Oni dobro ved6, da je v deželi le kakih 70.000 Furlanov in Italijanov s slovenskimi renegati vred nasproti 150.000 Slovencev, vendar ji hote dati na zunaj kolikor mogoče italijansko lice. Naša sodišča v Gorici, zemljiška knjiga, trgovinska in obrtnijska zbornica, municipij, po večini tudi deželni in drugi uradi imajo več opravila s Slovenci nego s Furlani in Italijani, vendar se vedejo takd, kakor da v celi deželi živi le peščica Slovencev, na katere ni vredno ozirati se. Kamor se človek obrne, pridejo mu nasproti kisli obrazi laških uradnikov, ki le za silo lomijo ubogo našo slovenščino. Zaradi tega ne more biti govora o enakopravnosti našega jezika pri omenjenih uradih, kar kažejo tudi napisi nad raznovrstnimi pisar-nicami in tudi od zunaj na poslopjih, kakor smo nedavno govorili v posebnem uvodnem članku. Od takrat se ni še nič spremenilo. Naša sodišča in c. kr. zemljiška knjiga imajo še vedno le laške napise nad vrati; o municipiju in trgovinski zbornici pa niti ne govorimo, ko celo naša c. kr. kmetijska družba nima toliko srčnosti, da bi poleg italijanskega napisa postavila tudi slovenski. Boji se uajbržč „Corriera“ iu par njegovih kričačev. Tak6 se varuje in vzdržuje italijansko lice naše dežele od tistih stranij, kjer v prvi vrsti bi morali odsevati pravi, dejanski narodnostni odno-šaji na Goriškem.
Pa ne le to, tudi greši se mnogo prav od omenjenih stranij v škodo slovenskega imena v deželi goriško-gradiščanski. Slovenska imena, bodisi krajevna ali osebna, se strahovito pačijo, da jih včasih ni mo- t goče spoznati. Ime vsake slovenske vasice mora biti prikrojeno na laško kopito; pogosto se pa rabijo take italijanske oblike, ki nimajo nikake opravičene podlage, n. pr. Cernizza, Ranziano, Auzza, Aidussina, itd. Te dni smo slišali, da je naše mestno-odredjeno okrajno sodišče celo naše V o-gl ar j e že spremenilo v Carbonara. S kako pravico?
Kakor krajevna imena, tak6 in še huje se kvarijo in pačijo priimki. V uradnih pismih pri nas v Gorici niti 1% slovenskih priimkov ni pravilno pisanih; spakedrani priimki romajo takim potom tudi v zemljiške knjige. Res je, da glavno krivdo radi tega nosijo laški zemljemerci, notarji in odvetniki, ki že v ulogah storijo svojo „sveto italijansko dolžnost", da slovenskim imenom dajejo laške oblike.
Pa ne le to! V rokah imamo uradna pisma, ki nam dajejo neovrgljive dokaze, da tista imena, katera v ulogah srečno ohranjujejo svoje slovensko lice, pa naše okrajno sodišče nateguje na laško kopito
—	in tako popačena romajo potem v zemljiško knjigo. Ta pisma pridejo na merodajnem mestu v primerno porabo. Iz tega je lahko spoznati, kako lice kaže c. kr. zemljiška knjiga za čisto slovensko okolico.
Toda našemu „Corrieru“ še ne zadošča tako in enako laščevanje. On gre dalje in hoče polagoma dati celi deželi čisto laško
lice. Nič mu ni namreč bolj zoperno nego če mora govoriti o kakem kraju na Goriškem, ki nosi očitno slovensko im6. Ako hoče, da mu bodo ljubljeni bratci „al di 1& del Judri" verovali o italijanstvu naše dežele, odpraviti mora slovenska krajevna imena iz italijanske govorice. V ta namen je začel nCcrriere“ kovati nova krajevna imena raznoterim slovenskim krajem, n. pr. Podgora - Piedimonte, Kromberg - Mon-corona, Dornberg - Mont e spi 110, Rilien-berg - Montecercliio (to spako je v novejšem času opustil, ker se mu najbrže zdi že prenespametna; zat6 i-abi Raifen-bergo), Triglav - Tricorno, Logatec-Longatico, Staragora - M o n t e v e c, c h i o itd. itd.
Za „Corrierom“ so šli njegovi zagrizeni pristaši, ki so začeli te novotarije spravljati v širšo veljavo; tudi pisma so pošiljali v te nove ,,Corrierove“ kraje.
Na goriški pošti, kjer ne vedo, kje je
11.	pr. Boleč, Kormin ali „Tukaj“, so se takoj našli uradniki, ki so pisma za Piedimonte pošiljali dosledno v Podgoro, dokler se tamošnje vrlo županstvo ni uprlo takemu
—	norčevanju laških prenapetežev. Pritoži-
lo	se je namreč proti „Corrierovi" novotariji pri c. kr. namestništvu, katero je prepovedalo vsakoršno rabo takih in enakih novoskovank.
Mislili smo, da je konec s „Corriero-vimi“ poskusi, da bi svoje novotarije uvčdel v širšo veljavo. Toda zmotili smo se, kajti posrečilo se mu je — na kak način, to je za zdaj še tajnost — pridobiti svoji jezikoslovni krpariji priznanje in uva-ževanjecelo pri — ministerstvu za notranje posle katere vodi zdaj že 13. leto minili rskipredsednik grof Taaffe. Kak6 to? Čujte in strmite!
Te dni so prišli v deželo prvi izvodi krajevnega imenika za pokneženo grofovino goriško-gradisčausko; ta imenik je izdala c. kr osrednja statistična komisija na Dunaju na podlagi ljudskega štetja od 31. decembra 1890. In v tem imeniku stoji poleg Podgore v oklepih (Piedimonte), poleg Staregore (M o n t e v e c c h i 0), poleg Rosental (Val di Rose). — „Corriere“ je vedel take reči povedati že v soboto, predno je znala o tem kaka oblastnija v Gorici, ki bi morala dobiti prve iztise imenovane knjige v roke.
Uprašamo: Kak6 so mogle priti one „Corrierove“ skovanke v krajevni imenik c. kr. osrednje statistične komisije? Podgorsko županstvo, ki je vodilo ljudsko štetje v domači vasi, na popisovalnih polah gotovo ni zapisalo „Corrierovih“ novotarij; nadejamo se, da tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici niso prišle notri. „Corriere“ mora torej imeti kakega dobrega prijatelja tam gori na Dunaju in to prav v notranjem ministerstvu, sicer je nemogoče, da bi se mogle utihotapiti v krajevni imenik, izdelan po e. kr. obla.stniji, take lahonske spake, katerih vsakoršna uradna raba je prepovedana z gori omenjenim namestni-n iški m odlokom. Ta „dobri prijatelj" je moral najbrže „Corrieru“ takoj potem, ko je ušel iz tiskarne prvi iztis, sporočiti o srečnem uspehu svojega dela.
Nadejamo se, da to delo je le pod-takjneno kukavičje jajce; zat6 je zdaj dolžnost c. kr. oblastnij, da strogo preiskujejo, po kaki poti se je to zgodilo. Podgorsko županstvo stori, kolikor se nam je naznanilo, potrebne korake pri notranjem ministerstvu, da bi se odpravila iz krajevnega imenika ona lahonska novotarija, ki stoji v oklepih poleg Podgore; od domače vlade pa pričakujemo, da ostane pri omenjanem odloku in da bo podgorsko županstvo podpirala v tej borbi proti spletkam iz lahonskega taborja. Vrhu tega čujemo, da se tudi od drugih stranij storijo potrebni koraki, da se poizvč, k&ke zveze imajo goriški „Corrierovci“ s c. kr. osrednjo statistično komisijo na Dunaju, in da se taki ali enaki lahonski poskusi enkrat za vselej onemogočijo.
državni in deželni poslanec istrski.
Kdo je ta mož, ni nam treba pripovedovati. Početkom leta 1890., ko seje poslovil od nas Goričanov, posvetili smo mu obširnejši podlistek, v katerem smo skušali podati primero sliko o zaslugah in delovanju tega rnožA, na katerega s ponosom gle-gledajo tlačeni slovanski trpini v Istri. Njegove vrline so našle javno priznanje tudi pri nas na Goriškem s tem, da ga je dornberško-prvaška županija imenovala častil im občanom.
In tega moža, ki je petnajst let uzor-no posloval v državni službi kot profesor in okrajni šolski nadzornik, odpustil je iz službe deželni Šolski svet goriški ? Trstu, V katerem sede med s e d m i 111 i štirje zastopniki naše dežele.
Nočemo razpravljati tega dogodka s svojimi besedami, ker poznamo tiskovne od-nošaje v G urici; omejujemo se zategadel le na naslednje že dovoljene izjave.
Odlok, s katerim je bil izpuščen iz državne službe, glasi se tak6-le;
„Na podlagi ukrepa disciplinarne komisije c. kr. naučnega ministerstva, pomnožene v smislu dvornega dekreta z dne 3. februvarija 1821. zb. prav. zak. št. 1436 z dvema dvornima svetnikoma najvišjega in kasacijskega sodišča, naznanja se Vam po Nj. ekscelence gospoda naučnega ministra ukazu z dne 7. marcija t. 1. št. 462. C. U. M., da se ui uslišal Vaš priziv proti disciplinarni odločbi c. kr. dež. šolskega sveta z dnč 5. decembra 1891 št. 1354, s katero je bilo izrečeno, da Vasje odpustiti iz službe zaradi dvojnega pregreška proti službi, doprinešenega s tem, da je vsebina Vašega pri obisku zagrebške razstave meseca septembra 1891. kot vodja istrskih Hrvatov javno govorjenega govora naperje-jena bila proti sedanji državnopravni uredbi monarhije, in nadalje s tem, da ste se splošnih državnozborskih volitev 1. 1891. oziroma dopolnilne državnozborske volitve meseca oktobra 1. 1891. jako agitatorno udeležili in zaradi tega se je spoznalo v zrni-slu predloga c. kr. dež. šolskega sveta. Omeniti je še, da se na sklicevano imuniteto državnega poslanca ni bilo ozirati, ker po § 16. zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142. glede izjav, storjenih, ne izvršujoč tega poklica, nikakor ni izključena preiskava. Zategadelj odpuščam Vas z današnjim dnem iz službe in zajedno se Vam ustavi koncem tega meseca plača, katero ste dobivali pri c. kr. glavnem davčnem uradu v Gorici. V Trstu, dne 12. marca 1892.
C. kr. namestnik.
Rinaldini.
★
* *
Tržaška „Edinost“ se je obširneje ba-vila s to zadevo v svoji 28. št. od 6. t. m., kjer piše na tretji strani po ostreni članku v „Siidst. Post" med drugim tudi to-le:
Jako jedrnato in osnovano piše o teni slučaju koservativna „Siidsteierische Post," v svoji 27. številki z dne 2. aprila. Naj-prvo naglaša mariborski list pikrimi besedami, kako redek in nenavaden je ta slučaj, tako, daje dolžnost vsem poštenim strankam, baviti se ž njim temeljito. Potem nadaljuje: „A tudi volilci morajo povzdigniti glas svoj, ako nočejo, da izgubi naš državni zastop še ono malo ugleda, kojega ima.
Prof. S p inčič je Hrvat, torej člau naroda, ki je bil vedno in je še zvesto udan hiši Habsburški, ki je v letu 1848 — 1849 izdatno pripomogel, da seje vzdržala ljubljena dinastija naša in kojega rojaki so vsi-kdar, kadar-koli je bila domovina v nevarnosti, radi žrtvovali za njo imetje in kri. Njemu samemu ne more ni najzlobnejši pro-tivnik ničesa očitati v patrijotiškem pogledu. Osobito pa, kar se tiče očitanja nasprotstva proti sedanji državnopravni uredbi države, je tako očitanje uprav v Avstriji do cela neosnovano. Kajti skoro da vse politične stranke so vjedni ali drugi točki nasprotne sedanjemu državnopravnemu redu ter skušajo istega premeniti. Nemški liberalci po-tezujejo se uprav sedaj z vso silo zayto, da se Češka razkroji administrativno. Cehi
—	in ž njimi tudi konservativno plemstvo — se drže stališča češkega državnega prava. Nemški nacijonalci hote izločiti Galicijo iu Dalmacijo iz državnega zbora. Slovenci hrepene po administrativnem združenji vseh pokrajin, kjer prebivajo; Italijani pa, da se loči južni Tirol od severnega, itd. itd. Tu pa naj bi bilo zločinstvo, ako Hrvat izreče željo po uresničenju one državnopravne oblike, ki je izražena v ofieijelnem naslovu vladarja državi in kije slovesno pripoznana — vsaj v teoriji — v pogodbi z leta 1867.? I11 kdo so tožitelji v tem slučaju? N i s 0-1 i to pripadniki o 11 e stranke, ki z vsemi, t a d i naj brutalne j šimi sredstvi dela na to, da bi se deli dežela odtrgali od monarhije ter sklopili z Italijo? Nisoli to oni, državi in dinastiji protivni irredentovci, ki so seveda v tesni zvezi z židovskim velikim kapitalom in liberalno....................
........?“	Konečno izraža mariborski list
še enkrat svoje prepričanje, da je dolžnost vsem patrijotiškim krogom, baviti se temeljito z zadevo Spinčičevo.
*
*	*
Pražki »N&rodni Listy“ so največkrat ter za „Novo Sočo" prvi poročali o tej zadevi. V večernem listu 5. t. ni. objavili so iz peresa svojega dunajskega urednika, državnega poslanca E im a, naslednji dopis:
„Ko smo poročali o zadevi Spinčičevi, čutili smo težo tlaku, ki leži na nezavisnem tisku v Avstriji. Časnikarske razprave o tej reči so namreč nemogoče. Vladna glasi-sila se varajo, ako menijo, da zaduše češke glasove o tej zadevi. Kmalu pride čas, ko se bo sodila na pravem mestu in v pravi obliki. Do one dobe pa moramo molčati z ozirom na višjo moč ter omejiti se edino le na uradno gradivo v tej zadevi.
Priobčili smo odlok go riškega deželnega šolskega sveta, kateri je baron Gauč potrdil. Danes podamo tu glavne misli iz obrambe, s katero se je prof. Spinčič za-govaijal pred naj višjo naučno upravo.
Iz tega uradnega pisma razvidimo, da je bil prof. Spinčič zaradi svojega govora na zagrebški razstavi, v katerem je izrazil željo po združenju posamičnih lirvat-skih dežel pod žezlom habsburškim, poklican že koncem oktobra pret. 1. k šolskemu oddelku tržaškega namestništva. Spinčič je zahteval, naj se preiskava odloži, ker vsled njegove poslanske imunitete deželni šolski svet ne more začeti proti njemu discipli-
narne preiskave brez dovoljenja poslanske zbornice dunajske.
Kakor znano, dolžijo ga, da je v svoji zdravijci mestu Zagrebu izrekel željo, da bi to mesto, ki je duševno središče vseh Hrvatov, postalo središče tudi v gmotnem oziru, in da je svojo napitnico končal z besedami: Živila združena Hrvatska!"
Spinčič ne zanika teh svojih izjav, v katerih pa ne vidi nič takega, kar bi merilo proti državopravnemu stališču Hrvatske ali Istre, kakor se mu očita, še manj pa proti državopravnemu položaju države. Da je Zagreb že zdaj v moralnem oziru središče Hrvatov, je resnica, a želja, da bi postal središče tudi v gmotnem oziru, je bila na gospodarski in gozdarski razstavi več kot naravna in sama po sebi umljiva. Želja pa, da bi se vsi Hrvatje združili pod žezlom habsburškim, ne more se šteti kot pregrešek.
Besede, katere je govoril pri Starče-viču, da je ta prvi dokazal, da Istra spada k Hrvatski, je le zgodovinska resnica, katera mora nasproti trditvam laških pisateljev, da Istra je pokrajina italijanskega kraljestva, z radostjo napolniti srca vsakega A\ strijanca.
„Sama želja po združenju dežel lirvat-skih — pravi v svoji obrambi dalje — brez vsakoršne vspodbude z besedami ali dejanji, da bi se združenje tudi doseglo, ne more dajati povoda kazenskemu postopanju, toliko manj, ker sem dejal: „Moja želja je, da bi se vsi Hrvatje, kakor so nekdaj že bili združeni pod žezlom habsburškim, pod istim žezlom zopet združili." — Iz tega je razvidno, da s svojimi govori nisem storil ni-kakega kaznjivega dejanja in tudi nikakega službenega prsetopka.“
Spinčič je bil odpuščen tudi zaradi tega, ker je pri lanskih državnozborskih volitvah „deloval na to, da bi bili izvoljeni le slovanski volilni možje.“
,,V tem je le toliko resnice — piše Spinčič Gauču — da sem kot istrski Hrvat, kot verni podanik habsburške m o 11 a r h i j e, k o t s i 11 o 11 e g a 11 a r 0-d a, kije vselej verno in uda 11 o stal na strani vladajoče hiše habsburške, deloval na to, da bi bili izvoljeni hrvatski volilni možje proti laškim, hrvatski poslanec proti laškemu. Toda to sme storiti vsled ustave vsak držav-1 j a n. T e m e 1 j n i državni zakoni bi se rušili, ako bi se mi kratila ta pravica. Da bi bil jaz prestopil zakonite meje, tega deželni šol. svet nikjer ne trdi. Kdor se poslužuje ustavnih pravic, ne more grešiti. Posluževali so se teh pravic doslej c. kr. uradniki, c. kr. profesorji in ravnatelji. Po ustavi more biti učitelj pristaš političnih strank ter svoje mnenje o političnih odnošajih prosto izražati.“
Moje delovanje je bilo tako-le: Poučeval sem hrvatske voliice in šel sem jim na loke v brambi proti nepravilnostim samoupravnih uradov; miril in tolažil s e 111 p o s a m i č n i k e in cele množice, ki so bile do skrajnosti raz-
1	j u č e 11 e zaradi takih u e z a k 0-nitostij. Kjer je pa vendarle d o š 1 o k i z g r e d o m, zakrivili so jih omenjeni uradi, kar lahko dokažem.
Obramba poslanca Spinčiča pa končA z besedami: „Za to, ker sem v svojih govorih izrazil željo, da bi se Hrvatje zopet združili pod žezlom habsburškim, pod katerim so nekdaj že bili združeni; za to, ker sem se v zakonitih mejah poslužil ustavnih pravic, po svoji več kot petnajstletni s 1 u ž b i, v kateri sem deloval ne le kot uzgojitelj mladine, kot profesor, marveč tudi kot okrajni šolski nadzornik, ko sem sam opravljal posel, za kateri so bili pred in za menoj t r i j e nadzorniki potrebni, kot člen in predsednikov namestnik v izpraše-valni komisiji za učitelje ljudskih in meščanskih šol, v kateri sem bil kot strokovnjak za učne knjige, v kateri sem sodeloval pri izdelovanju učnih načrtov, iz katere sem bil poklican za sotrudnika dela pokojnega cesarjeviča Rudolfa „Avstr0-0ger-ska v besedi in podobi", po službi, katero sem vršil ne le vsled svoje prisege, marveč tudi v popolno zadovoljnost svojih predstojnikov, ki so mi ponovno izjavljali svojo zadovoljnost — imam biti d i s-c i p 1 i 11 a r n o kaznovan, a to v času, ko daleč od svojega službenega poklica in brez vsakterega upliva na mladino imam vršiti edino le svoje dolžnosti kot državni poslanec in kot narodov zastopnik in ko sem si svest, da te dolžnosti lahko vršim brez škode svojim dolžnostim kot c. kr. profesor. “
Baron Gauč ni uslišal te obrambe. Morebiti bo kako druga instanca drugačnih mislij.
Politični razgled
Notranje dežele.
Češko državno pravo. — F Čem
je bitstvo tega prava, povedal je dr. Julij Gregr o svojem govoru v deželnem zboru kraljevine češke 5. t. m. Govoril je o zgodovinskih pravo-veljavnih listinah, v katerih je:
1. priznana pravica kraljestva češkega kot samostojne suverenne države;
2. določena pravica o nasledstvu v češki kroni, namreč pravica, da po ismrenju naj- I
jasnejše vladarske hiše imd kraljevina češka pravico poklicati na prestol novo dinastijo in voliti si svojega kralja;
3. zagotovljena nerazdelnost, enotnost in skupnost dež d češke krone;
4. določeno ustavno pravo po katerem se davki ne smejo nalagati in pobirati drugače nego z dovoljenjem češkega zbora.
5. izključen vsak tujec od služb v javnih deželnih uradih.
6. določeno, da brez dovoljenja češkega zbora se ne sme dopustiti nikaka sprememba v pravosodstvu na Češkem.
Ni čuda, ako češki narod vstrajno stoji na stališču takega državnega prava, katero zagotavlja toliko pravic prebivalcem straroslavne krone češke.
V	Dalmaciji nastal je med deželnimi poslanci razpor, katerega ne moremo prav umeti	Na dalmatinskih šolah ra-
bijo se knjige, v katerih se dalmatinski Slovani menujejo Ji r v a t s ki m al i srbski m, narodom.“ F dodatku „ali srbskim“ pa je šest poslancev: Biankini, Buzolič, Ljubič, Perič, Pastorovič in Sarič ugledalo prikrivanje in zatajevanje p r a v e g a imena, ki je edino le h r v (c t s k o; zato so hoteli prodreti s predlogom, naj se oni dodatek odstranil iz knjig. Srbski poslanec Pugliesi je podal predlog, naj bi se v šolskih knjigah ne zakrivalo srbsko ime. Ta predlog je bil sprejet. Zaradi tega so imenovani poslanci izstopili iz kluba hrvatskih poslancev. — Pražki „Čas“ je naznanil to vest pod naslovom „Slovanskd ldslcau (Slovanska ljubezen') — in s tem je povedano mnogo. To so pota, ki ne vedejo k uzajemnosti, k skupnosti in bratski ljubezni, marveč k razcepljenosti in bratomornemu sovraštvu.
Galicija je že dolgo vrsto let po-zorišče nesrečnega bratomornega boja. Rusinov je večina v deželi, vendar so bili v vseh zastopstvih potisnem v kot; njih jezik se je preziral v deželnih iti državnih uradih in šolah, kjer je gospodovala poljščina. — F zadnjih dneh so pa došle jako tolažilne vesti iz te dežele, namreč, da rusinski in poljski deželni poslanci so se pomirili med seboj in dogovo-vorili, kako naj bi se polagoma izvedla narodna enakopravnost v deželi. Rusini dobi baje vse ono, po čemer so dolgo hrepeneli. Mi se veselimo teh novic in srčno želimo, da bi 3e čim prej dejanski uresničile, ker s teni bi bilo vsaj na Severju države konec onih bratomornih prepirov, ki Slovanom niso delali časti.
Hrvatsko. — F raznih listih čita-mo, da 24. t. m. se bo vršil na Reki shod „stranke prava“ (Starčevičancev), katerega se udeleže poslanci iz Hrvatske, Dalmacije in Istre, da na tem shodu se sklene izjava o h r v a t s k e m državnem pravu.
— S Spinčičevo zadevo se hrvatski listi še vedno pečajo ter prinašajo zaupnice na svojega prvoboritelja za skupno hrvatsko idejo.
— Poslanec S p in č i č je bil v Zagrebu gost župana dr. A m r u š a. Nekateri listi so raznašali vesti, kakor da je on poslal o Spinčiču v Trst neko poročilo, na podlagi katerega je bil potem odpuščen iz službe; tudi
o	mestnem redarstvu so se raznašale vesti, da je poročalo v Trst proti Spinčiču. V mestnem zboru zagrebškem je bila podana v tem zrni-slu tudi interpelacija, na katero je pa župan dr. Amruš odločno oporekal takim vestem.
Of/ersko. — Znano je, kaki Madjarji dosledno zametajo vse vezi, katere so jih kdaj vezale na našo državno polovico in ki so kazale, da avstro-ogerska monarhija imd enega in istega vladarja. Rogovilili so že proti avstrijski himni, proti skupnosti vojske itd. Njim na ljubo se je mnoge spremenilo; cel6 vojska je dobila naslov „c. in kr.u namesto „c. Icr.u — Pred kratkim so opozicijonalci v ogerskem državnem zboru napadali dvorne u r a d e, ki kažejo doslej še premalo dualizma. In takoj se uresničijo njih želje tudi v tem oziru! „ Deutsche Ztg.u je povedala, da se na cesarjevo povelje preosnujejo po madjarskih željah vsi dvorni uradi: hofmojsterski, maršalski, komor niški in lovski. Civilna kabinetna pisarna bo imela poseben ogerski oddelek. — Madjarjev ni nič več nego Cehov; oboji so istim načinom l. 1526. prišli pod oblast vla-davske hiše habsburške-, enako tudi Hrvatje. Madjarji so se hoteli otresti vlade Habsburgov in so se bojevali proti njim, dočim so na habsburški desnici zvesti ostali Slovani ter Madjarje ukrotili. Zdaj pa sede Madjarji za težko obloženimi mizami, Slovanom je pa dovoljeno, da smejo od daleč gledati, ter sline požirati. O
—	Mirza, Mirzal
Zunanje države.
Balkanske države. — Minister-
slci predsednik Stambulov in knez Ferdinand sta se baje nekaj sprla; zaradi tega je baje Stambulov podal ostavko. Talci poročajo nekateri listi. Dvomimo o resničnosti takih novic, kajti Stambulov prerad sedi na svojem trinož-kem sedežu.
— V Albaniji so vedni nemiri in krvavi poboji med prebivalstvom in turško vojsko. Te dni so se Albanci uprli proti pobiralcem vojnega davka, radi česar je nastal krvav boj s turško vojsko. Bilo je nekoliko mrtvih in ranjenih.
— Milan „ Slavni* je zanikal vest, da je postal ruski državljan. Rusija ni nikdar nič dobrega storila vladartki hiši Obrenovičev in Srbiji, zat6 on ne bo nikdar ruski občan; vrhu tega bi bil a to „velilca nehvaležnost prot i 'ljubi sosed iA v st r ij i“. — Nemški listi so dostavljali k tej izjavi porogljivo opombo, da vedno lačni Milan bo sku->
Priloga k 16. številki „ Nove Soče
(Izdaja za Gorico.)
t Franc Goljevšček,
župnik v Batujah.
Batuje niso videle še takega pogrebnega sprevoda, kakeršen je bil preteklo nedeljo 10. t. m. Udeležile so se ga ne samo domači vasi Batuje in Selo, ampak tudi sosednje Črniče, Kavne, Malovše, Gojače, katerim so se pridružili gosti iz raznih krajev na Vipavskem in iz Gorice. Slovesni sprevod, ki se je zdel brez konca, je veljal domačemu župniku, Francu Goljevščeku, katerega je Bog v najlepši možki dobi poklical s tega sveta. Domačinom in znancem je bridka zavest, da prelj ubij enega župnika ni več med nami; zato tolažimo se vsaj s spominom na blagega pokojnika.
Franc Goljevšček se je rodil kot sin revnega mizarja v Kanalu 11. decembra 1848. Njegova mati, rojena Kocijančičeva, je bila prišla iz vipavskega Trga s svojim bratom duhovnikom, ki je služboval pozneje na Bukovem, in umrl kot vikar v Me lani. Razen Franca imela je še daigega sina, ki je pred več leti šel v Ameriko, in hčer, poročeno Podnje v Pulju, sedaj udovo in mater mnogih otrok. V rosni mladosti zgubi rajnki Goljevšček očeta, in mati ni mogla dajati otrokom, kar jim je bilo treba, posebno ker je bolehala. Pokojnik je marsike-daj pripovedoval, da v svoji mladosti je bil le enkrat na dan lačen, to je cel dan. Brat in sestra sta šla po svetu s trebuhom za kruhom; Franca, ki se je v Ivaualu dobro učil, je pa stric (prav za prav ujec), pokojni Stefan Kocijančič, profesor bogoslovja v Gorici, sprejel v svoje varstvo. Novembra 1862. prišel je rajnki Franc v Gorico v 4. razred tedanje normalke ali glavne izgledne šole. Vsled zanemarjanja v prejšnjih letih je deček obolel; dva meseca je ležal v Gorici; na to se je zdravil v Medani pri tetinih na Kužišču, pozneje pri drugi teti, o-moženi Kostanjevec, v Trgu, kjer je ponavljal zamujeni 4. razred ljudske šole.
Novembra 1864. prišel je spet v Gorico ter stopil v prvi gimnazijski razred; stanoval je pri Lahajnarci na trgu sv. Antona. Drugo leto je bil sprejet v malo semenišče, kjer je prebil gimnazijska leta. Stric Kocijančič nul je bil jako naklonjen ter oskrboval ga z vsem potrebnim, posebno s knjigami. Rajnik je bil pa tudi vreden take podpore, ker s svojo razumnostjo, pridnostjo in lepim vedenjem je prekoševal vse svoje součence; bil je vedno prvi odličnjak. V šesti šoli zadela ga je vojaška dolžnost po novi vojaški postavi, ki ne oprošča dijakov, in moral je med šolskim letom kot brambovec osem tednov zameniti knjige s puško in bodalom. Njegova stotnija je bila na goriškem gradu , a sam je stanoval v malem semenišču ter zvečer po orožni vaji segal po Homerju in Vergilu. Pozneje je bil radi šibkosti in slabih očij vojaščine popolnoma oproščen. Po končanem zrelostnem izpitu z odliko odločil se je za modroslovske študije ter šel na Dunaj. .Kar je tam kot dijak videl in skusil, ni mu ugajalo; zato popusti svoj prejšnji sklep in pride v bogoslovje, kar je njegovega strica močno razveselilo. Kakor na gimnaziji, tako se je tudi v bogoslovju lotil učenja z naj večjo ljubeznijo ter nadaljeval je z vztrajno marljivostjo, dosledno tudi z najboljšim uspehom, kakor se po sebi razume. Dne 29. avgusta 1875. je bil v mašnika posvečen. Prvo nekrvavo daritev opravil je na tihem v semeuiški cerkvi; le nekateri najožji sorodniki so se bili zbrali okoli njega.
Prvo duhovsko službo imel je v Biljani v Brdih, kjer je bil kapelan in je ob enem namestoval ljudskega učitelja. V kratkem času pridobil si je ljubezen vseh župljanov, tako da so bili užaljeni, ko jih je zapustil in preselil se kot kapelan na Placuto v Gorici. Tu je imel priliko, da je poučeval krščanski nauk tudi v Stračicah otroke, ki so bili že pri delu; ob enem je na dekliški vadnici namestoval kateheta v nekaterih razredih. V župnijski cerkvi je pridigoval v slovenskem in italijanskem jeziku; z žup-ljani seznanil se je v nedolgem času. Bil je zadovoljen.
Proti koncu leta 1887. dobil je župnijo Batuje, kamor se je koj preselil. Dne 6. januarja naslednjega leta je bil slovesno u-meščeu. Tu je začel kot samostalen duhovnik s pomočjo skušenj, ki si jih je bil do tedaj pridobil, razvijati svojo dušnopastirsko delavnost na vse strani.
V	izvrševanju svojih dušnopastirskih dolžnostij je bil jako vesten; učil in opominjal je svoje župljane neprenehoma; naravno so vsi opravili velikonočno spoved pred prazniki, dasi je rajnik večidel sam spovedoval brez tiye pomoči. Da bi v bogo-slovskivedi ne zaostajal, učil se je še vedno; njegovi odgovori pri dekanijskih konferencah so bili vedno vzgledni.
Poseben dar je imel, da je znal za-prečiti prepire v prvem začetku. Med Batujami in Selom je že od nekdaj nekako tekmovanje, kakor y mnogih drugih krajih; ali rajnik je znal tako obračati, da za njegovega župnikovanja se ni pojavil nikoli kak večji prepir. Tudi v šolskih zadevah, nasproti oblastnijam in raznim sosedom je zmiraj tako postopal, da se je vse izvršilo brez prepira in sovraštva. Pri tem ni prikrival resnice, ampak povedal jo je, pa na tak način, da ni bolelo in da ni razdražil,
Pokojnik je bil mehkega srca in jako sočuten; užalilo ga je, če je videl kaj napačnega, ter posvetoval se, kako bi se da-
lo	odpraviti brez hrupa, brez pohujšanja in brez škode bližnjemu. Kakor je bil sam brez hudobije in zvijače, tako je tudi druge imel za dobre, če tudi včasih niso zaslužili. Bil je silno radodaren, posebno nasproti ubogim sorodnikom; skusil je v svoji mladosti, kaj je potreba; zato ni zapiral srca resnični potrebi. Mnogi ga bodo v tem hudo pogrešali.
Dušnega pastirja veliko veselje je, da ima spodobno cerkev, preskrbljeno z dostojno opravo, ki ustreza potrebi in zahtevam dobrega ukusa. V tem oziru dal si je rajnki župnik mnogo truda, da je olepšal župnijsko cerkev v Batujah ter oskrbel jo s potrebno opravo. Enako mu je bila pri srcu podružnica v Selu, v kateri sta se napravila za njegovega časa razen drugih rečij dva nova stranska oltarja. Mnogo je ukrenil tudi v župniški hiši, ne da bi bil koga radi tega nadlegoval. V oskrbovanju cerkvenega premoženja bil je vesten in natančen; njegovi cerkveni računi, pravilno sestavljeni, dohajali so vedno med prvimi.
Glavna skrb dušnemu pastirju je krščansko življenje izročenih mu ovčic; v dosego tega namena obrnjeni so vsi njegovi koraki. Rajnki župnik je skrbel, da bi si v to svrho pridobil spoštovanje in ljubezen svojih vernikov, in to se mu je posrečilo v polni meri. Z otroci bil je otrok, z odraslimi odrasel, vsem vse ; ni se sramoval u-bogega ali zapuščenega župljana; z vsemi je enako prijazno in ljubeznivo občeval, vseh srca si je popolno pridobil, in tedaj je bila pripravljena pot njegovim besedam v srce in razum vernih poslušalcev. Svoje cerkvene govore je dobro premislil in pripravil z ozirom na potrebo iu zmožnost svojih poslušalcev. Znal je, krščansko resnico tako jasno in jedrnato povedati, da pazljiv poslušalec bi bil mogel po končanem govoru natanko vse ponoviti.
Rajnik je bil veselega značaja in je razumel šalo; znal je marsikaj reči, Rar bi si kdo drugi ne upal; s prijaznim vedenjem je bil znan in priljubljen daleč okoli. Bilje jasnih mislij in trdnega značaja; svojega prepričanja ni usiljeval, pa tudi nt prikrival; odločno je izrekel svoje prepričanje in zagovarjal je proti komurkoli; žrtoval ga ni nikakim ozirom. V najhujših bojih ostal je zvest sam sebi in svoji vesti in ni tega nikoli obžaloval, niti se tega sramoval; pač pa je bil na to ponosen, ne da bi se radi tega šopiril in košatil pred svetom.
Kot zvest sin slovenskega naroda podpiral je vsa. započetja, ki nameravajo dušno ali gmotno korist našega ljudstva: društva, zavode, časopise, ljudi, ki se za kaj pripravljajo. Tudi zadnjih volitev se je udeležil, pa mirno in dostojno, kakor se spodobi gospodu njegovega stanu, in zato tudi uspešno. Vesel je bil vedno, ko je videl, da se godi kaj v splošno korist ali v podporo onim, ki si ne morejo sami pomagati. (Je tudi je imel drugih prosilcev dovolj, se je vendar dosledno spominjal raznih naših društev.
V	dijaških in poznejših letih je mnogo čital; potrebnih knjig dobival je od strica, kasneje jih je tudi sam kupoval. Slovanski in tuji jeziki so mu bili večidel znani; zraven bogoslovskih ved mu je posebno zgodovina ugajala. — Rahločuten ni bil samo do ljudij, ampak celo do živalij ; hotel je, naj se njegovim ptičem v kletkah dobro godi, ali pa naj se izpuste. Še v bolezni je to priporočal.
Rajnik je bil srednje, nekoliko čokaste postave; na videz zdrav in močan, v resnici pa le napihnen in šibek. Nasledki pomanjkanju v mladosti se niso dali scela izbrisati; želodec je bil rajniku oslabel in je uzročeval, da ga je rada glava bolela. Na očeh bil je od nekdaj slab, vendar naočnikov se je branil do konca.
Živel je jako skromno; njegovo pilo in jelo bi komaj zadoščevalo odraslemu človeku. Sprehajal se je pa posebno v Batujah iz zdravstvenih ozirov silno veliko. Na nekem takem sprehodu se je prehladil; hripi se je pridružila pljučnica in osmi dan, potem ko se je ulegel, je v Bogu izdihnil svojo blago dušo. Bolečine je imel hude; naj dobi pa na onem svetu toliko obilnejše plačilo za vsa svoja dobra dela.
Vest o župnikovi smrti užalila je vse župljane in bližnje sosede. Ko je rajnik ležal na odru med cvetlicami in venci, so hodili ljudje trumoma in ga kropili, pa suhega očesa ni bilo videti; vsakemu je bilo hudo, gledati na mrtvaškem odru po tako kratki bolezni gospoda, kakoršnega smo opisali.
Slovesnega pogreba se je udeležilo
11	duhovnikov, c. kr. okrajni sodnik iz Ajdovščine, župana iz Črnič in Lokavca, vse domače in sosednje ljudstvo, mnogo prijateljev iz Gorice ter spoštovalcev in znancev iz vse Vipavske doline. Sorodniki iz Vipave, Medane in Pulja so žalovali na prezgodnjem grobu.
Počivaj v miru, dragi France! Bog daj Tvoji duši večni mir in večna luč naj ji sveti! Počivaj v miru Gospodovem do dneva ustajenja !	Dr.	G.
Olalež pri Cerknem. 7. marca. — Povsod se ljudje prizadevajo priti do boljše prihodnosti in to na razne načine, da bi si s tem olajšali težko butaro sedanjega časa. Kaj pa pri nas? Vse molči! Edina tolažba našemu ljudstvu je ta, da toži o slabih časih. Da bi si pa kdo skušal olajšati težko butaro sedanjega časa, mu še na misel ne pride, čeprav je za to že skrajna sila. — Pomislite le, kakošno je bilo občinsko gospodarstvo do zdaj ! Pri računih za leto
1891.	se je pokazalo, da je naša občina dolžna nad 1600. gld. To je neznosna svota za našo sicer precej obširno občino. Zdaj pa bode dolg toliko hitrejše rastel, ker bode treba od imenovanega dolga plačevati še po 5°/, doklad, Kaj pa v prihodnje —? Ker pa danes ni moj namen, opisovati butare, ki nas vse teže, ker bi tudi vsled tega moj dopis preveč narastel, naj se za danes omenjim le na naslednje: V šentviško-gorskem okraju si zelo prizdevajo zboljšati do zdaj slabo poštno stanje. Vidimo pa, kako bi bilo to tudi za naš kraj neobhodno potrebno, za kar se pa nihče ne briga. V našej precej obširnej občini je 5 vasij: Otalež, Pijužua, Lasič, gorenje in dolenje Jazne; vse te vasi so med seboj komaj eno uro oddaljene, s ceste, kjer vozi pošta, pa komaj po 20 minut, nekatere še manj. Poštno postajo pa imamo v Idriji, kamor ima m o 3 ure hoda. Po pošti poslane stvari hodijo jako neredno, tako da večkrat dobi prejemnik pošiljatve iz idrijske pošte po preteku šestih dnij in še pozneje; da marsikaterikrat trpi prejemnik škodo, niti ne omenjam. V Cerkno je sicer do pošte bliže, namreč 2 uri hoda. Kar pride pisem in drugih poslanih stvarij na cerkljansko pošto, ki nima poštnega ob-hodnika, jej oddaja pisem prizadeva veliko težavo; oddaja jih po priložnosti, komur iu kadar more. Pripeti se včasih, da prejemnik prejme doposlano reč komaj po preteku 10 do 14 dnij. Ne bodem na diobno opisoval, kako nujno potrebna bi bila za nas poštna postaja ali vsaj poštna nabiralnica, kjer naj bi bil tudi poštni obhodnik. Pomisliti je pa še treba, da bi se nam za to prekoristno napravo z veseljem pridružila tudi sosedna župnija na Kranjskem: Nova Oselica, katera ima poštno postajo v Idriji, kamor je tudi 3 ure hoda; do naše postaje bi imela le eno uro. Vrhu tega je pot iz Nove Oselice v Idrijo po zimi silno slaba. Tukaj v Otaležu je že precej visoko, tako da pade časih mnogo snega. Nova Oselica je pa še više od Otaleža. Pot od nas do Nove Oselice je eno uro dolga.
Z ozirom na vse to trebalo bi vsekakor prositi, da bi se za vse imenovane vasi napravila poštna postaja. Kje? to naj bi določili nepristranski možje, ki poznajo naše krajevne razmere.
Pod Predelom, dne 14. marca. — Vsled Vaše prijazne pripomoči rešilo je slav. poštno ravnateljstvo takoj 18. januarja pritožbo glede nepotrebnega kolka na eni številki »Edinosti" ter ukazalo takajšnji o-praviteljici, da ozplača on krajcar plačniku. Izgovarjalo jo je, da je le spregledala že utisnjeni kolek. Toda niti onega krajcarja naša poštarica noče takoj plačati, češ: da treba prinesti izrezani kolek, da ga še le pošlje na vodstvo, m potem bo sledilo plačilo. — Torej še lake muhe potem, ko je poštarica kriva, ker je neopravičeno terjala nepristojni kolek, in ima oni kolek že davno poštno vodstvo v rokah!
No, dne 26 januar, poslali smo zaradi gotovosti priporočeni dopis slav. poštnemu vodstvu v Trst, da poštarica ni spregledala le pri eni številki utisnje-nega kolka, nego blezo od februarja 1891 pri vsakem »Slovencu". Poleg tega se še tu nahaja plačani kolek vsled zahteve na uradnem škofijskem listu „Folium periodična^ 1. 1891: 1. 2. 3. 4. 6. 7. 11. in 12)*; na „C o r r e s p on de n z Perše vera ntiae“ 1891. št. 2. 6. 7. 8. 10; potem na »Corr espo n de n zb 1 att u“ in na »Miru “
Le od »Vrtca" nismo plačevali kolka, uajbrže zato, ker ima po vsem listu zavoj, da se ne vidi glava.
Na ta dopis pa dozdaj c. k. poštno vodstvo še ni odgovorilo! — Kaj to, da ne?! Nu, in mi, da se ne poreče, da smo preslepi, smo tako ljubeznivi in plačujemo dalje, izvzemši od »Slovenca." — Kaj ne, da je lepčevo pri nas!? In »N. Soča" bode bajč še le morala čast povračati zaradi o-ne prve notice?
Nu, ne zavidajte nam tega; saj sreča je tako spremenljiva. Cejo reči, da bo i tega kmalu konec!
P.
Dostavek uredništva. — Vsi finančni koleki na imenovanih časopisih so neopravičeni; pošta Vam jih mora vrniti. Ako pa poštno ravnateljstvo ni odgovorilo na Vaš drugi dopis, ki je vendar več kot pravičen, ne čudite se, saj se nam enako godi. Poštno ravnateljstvo v Trstu je slepo in gluho za vse pritožbe; Lahom gre
* Zakaj pa ne na vseh? Ali morda so pa na zavitku, kamor pa še manj ti-čajo ? 1
povsod na roko, Slovanom pa kaže naravnost neprijazno lice. Naš državni poslanec dr. Gregorčič je obširno razpravljal naše poštne razmere ter šibal napake, a poštno ravnateljstvo v Trstu je ostalo pri svojih starih navadah in razvadah.
Od Savinje, 9. apr. (Izv. dop.) — (N a-rodno ž i v 1 j e n j e) na Štajerskem veselo napreduje. Povsodi vidimo lepe uspehe. Največ uspeha je v poslednjem času opaziti v Celju, v tem starodavnem slovenskem selu, toda v teku dolgih let, let zgodovinskega ponemčevanja, zelo potujčeuem mestu. Počim se v prejšnjih letih, recimo do leta 1880., v Celju v narodnem oziru ničesa drugega ni storilo nego to, da se je Čitalnica vzdrževala, postalo je pa prejšnje in sedanje desetletje kaj plodovito. Celje broji zdaj veliko društev, ima svoje denarne zavode, svoje narodne obrtnike; tu je zdaj sedež narodnega okrajnega zastopa in tik mesta sedež narodnega občinskega odbora za okolico. Od društev naj navedem samo najvažnejše: »Čitalnico," »Celjski Sokol", »Katoliško društvo", ki vzdržuje slovensko dekliško šolo v okolici, podružnico sv. Cirila in Metoda, zvezo slovenskih posojilnic itd. Od denarnih zadrug naj imenujem »Celjsko posojilnico", ki je najmočnejša na Slovenskem, »Južno-štajersko hranilnico", ki ima v svojem 3. upravnem letu že čez 1 milijon gld. denarnega prometa. V Celju imajo zdaj 7 slovenskih odvetnikov. Med obrtniki zavzema najvažnejše mesto narodni tiskar in knjigar Dragotin Hriba r, ki ima v svoji stroki in v narodnem oziru že kaj lepe uspehe. Njegova knjigarna, katero namerava še razširiti, je najbolje obiskovana, in njegova čisto nova z najnovejšimi stroji preskrbljena tiskarna, katero vodi poleg gospodarja samega umetnik v tiskarski stroki, g. Srečko M a g o 1 i č, ima obilo naročil. Zalaga pa tudi sama večja dela, ki so na čast njej in ilotičnim pisateljem. Omenim tu le: F u n t e k o v i knjigi: »S p i s j e‘‘ in »Luči" ter najnovejšo knjigo: dr. Romihovo »Obrtno k n j i g o v o d s t v o". Da tu izhaja za Celje in okolico tako potrebni list »Domovina." tega menda niti omenjati ni treba. Da je bil pa list zlasti za Celje v resnici potreben, dokaz temu je obilo naročnikov in čitateljev, ki jih ima list v mestu samem, in ta okoliščina, da se že zdaj preudarja, ali bi ne kazalo list že letos razširiti. Gotovo se pa to stori najdalie v bodočem letu. Za take uspehe v narodnem življenju v Celju gre zahvala odločnim domoljubom, ki so se zelo trudili, da se je v Celju to in ono ustanovilo. Tu stoje v prvi vrsti rodoljubi: M. Vošnjak, dr. Srne c, dr. Dečko, dr. Vrečko in dolga vrsta drugih mož (kakoršnih v Gorici bridko pogrešamo. Uredništvo.) To bi bila svetla stran v našem prijaznem mestu. Je pa tukaj še mnogokaj temnega. Uradništvo n. pr. je v narodnem oziru mlačno, večkrat pa celo nasprotno narodnim težnjam (kakor v Gorici! Uredn.). Malo je narodnjakov pri uradnikih (v Gorici prav tako! Ur.), pa še ti se ne upajo na dan prikazati. Ljudsko in meščansko učiteljstvo je povsemnemškutarsko, ker je v rokah železnega Neckermanovega županstva. Profesorji so pa večinoma Nemci, le parje Slovencev; ravnatelj sam je pa Slovenec, ki piše nemške slovnice in nemške odgovore na slovenska pisma slovenskih učiteljev. Najhuje je pa v Celju to, ker po-manjkuje še veliko narodnih trgovcev in obrtnikov. Dobrota je res za Celje, da se naseli slovenski odvetnik, ali še večja dobrota bi bila, da bi mesto njega došlo v mesto 5 do 10 narodnih obrtnikov. Slovenci nimajo n. pr. tu pravega narodnega gostilničarja, (teh je pa v Gorici vse polno, mnogo več nego laških! Ur.) in vendar bi treba bilo več slovenskih gostilnic tu, kjer bi se zbirali domači in od zunaj došli somišljenci. V hiši n. pr,, kjer je Čitalnica, je nemški krčmar, in prejšnjo Kožarjevo gostilno, zbirališče slovensko, je vzel nemškutar v najem. Radi tega naj bi se Slovenci z gostilnicami, bolje oskrbeli, ali pa, kar bi bilo najbolje, prej ko prej zidali »Narodni dom," za kateri je že prostor kupljen. V njem bi potem narodna društva imela dovolj prostorov, v katerih naj bi se pričelo zopet z glediškimi igrami. Gledališče zelo pospešuje večje združevanje narodnih rodbin in pospešuje slovensko občevanje, kar se v Celju zelo pogreša, marveč se žalostno opazuje, da se celo Slovenci vse preveč poslužujejo
—	nemške govorice.
Iz Ljubljane priobčil je celovški „Mir“ naslednji zanimivi dopis:
Našim pridnim delavcem se letos ne bo treba toliko klatiti po celem svetu, ker dobijo doma dovolj zaslužka. Spomladi se začne zidati dolenjska železnica, kjer bodo potrebovali mnogo delavcev. Le dve reči bi bile želeti, namreč: da bi jih preslabo ne plačali, in da bi delavci ne bili primorani vse spet zajesti, kar zaslužijo; drugič pa, da b i t u d i d e 1 a v c i živeli bolj varčno in da bi vsega zaslužka sproti ne zapili. Vsaki goldinar je dober, ki si ga človek za stara leta prihrani; in če sije kdo toliko prihranil, da si kupi le borno kočo in malo zemljišča zraven, to je vendar že velika pomoč, posebno v starih letih, ko človek ni več tako trden in se ne more vsakega dela lotiti. Zdaj se bo v naši
deželi več let zaporedoma veliko delalo in pridni ter trezni delavci bodo imeli priložnost si veliko zaslužiti in prihraniti. Da se bo tudi v kratkem zidati začela železnica iz Divače skozi poljansko dolino v Loko, to je gotovo(?),, saj je železniški svčt že sklenil, da je ta zdaj prva na vrsti.(??) Pozneje pa se podaljša skozi Tržič in Ljubelj do Celovca in pri tej bo še le prav veliko delavcev treba. — Upanje pa tudi imamo, da se kmalu izsuševati začne ljubljansko močvirje, kakor je minister Falkenhayn našim poslancem obljubil. Tudi pri tem delu bo veliko zaslužka. Največji dobiček pa bo ta, da se to obširno močvirje spremeni v rodovitno polje, na kterem bo lahko mnogo tisoč premožnih kmetov živelo in gospodarilo. S tem se pa tudi Ljubljana močno poživi in povzdigne, ker dobi več prometa. — Tako imamo upanje, da se nam v gospodarskem oziru bližajo boljši časi. Le ene reči pogrešamo: Slovenci imamo premalo podjetnega duha, ako se hočemo povzdigniti na višjo stopinjo omike in blagostanja, ne smemo zanemarjati obrtnosti. Kar je pri nas takih podjetij, imajo jih skoro vse tujci v rokah; Slovenec za to zdaj ali ni imel denarja ali pa tudi srčnosti ne dovolj. Tak podjetnik mora seveda mnogo riskirati, in tega se Slovenec, če je prav bogat, navadno boji. Treba bi nam pa vendar bilo vsako-vistnih večjih tovarn; prvič zato, da bi naše ljudstvo našlo doma zaslužek in se namnožilo, namesto da služi za slugo drugim nšrodom, kakor se zdaj godi, ko se poda Slovenec v tuje kraje, se tam oženi in potujči, domači rod na Slovenskem pa v številu zaostaja in ne more priti do veljave. Potem pa so nam tovarne tudi zato potrebne, da bi naš težko prislužeui denar ostal doma. Zdaj gre vsako leto več milijonov slovenskega denarja v tuje dežele za sukno, platno, kotenino, železnino in vsakovrstne druge izdelke, katere bi mi lahko sami izdelovali in morda še bolje, kakor jih zdaj za drag denar kupujemo. Naša lega je za to kaj pripravna, kajti mi smo bližnji sosedi Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Srbije in Bolgarije, kjer je še prav malo obrtnije in bi naši izdelki lahko kupcev našli. — Ljubljana in Trst imata pa tudi prav primerno lego za veliko mednarodno trgovino. Zato bi si morali Slovenci vendar že oskrbeti kako izgledno kupčijsko šolo, v kterej bi se izgojevali prihodnji naši veletrgovci. Vemo sicer, da je že marsikdo brez šolske podlage velik trgovec postal, pa to so le izjeme, posebno nadarjene glavice. Naš čas hitro napreduje in brez temeljite šolske podlage skoro noben stan ne more več izhajati. Misel slovenske kupčijske šole v Ljubljani pokladam torej pred duri deželne zbornice kranjske in ljubljanskega zbora; morda se je kdo usmili in jo pobere.“
Koroško. —Nančni minister baron Gauč poslal je prošnje koroških slovenskih občin za slovensko šolo celovškemu deželnemu šolskemu svetu v rešitev; ta pa prošnje zaporedoma odbija. To bi bil moral minister že naprej vedeti! — ,B el jaška U r š a“, po nemško „Deutsche Allgemeine Zeitung", je izhajala doslej po 3-krat na teden, odslej pa bo izhajala le po 2-krat. — Vojvodina Kranjska posodi letos svoji koroški sosedi kakih 150 do 200 brambovcev, ker so jih na Koroškem premalo nabrali. — V n e niškem mestu Hannover se je ustanovila podružnica nemškega „šulferajna“, ki hoče trositi denar le po Koroškem. Ali je tamkaj nemštvo v nevarnosti ? Ali ne skrbi dosti že država za ponemčevanje te slovanske pokrajine? — V Beljaku je skočila v Dravo neka 19-letna dekla, pa so jo rešili; zdaj leži in premišljuje o mrzli dravski vodi. — V Tinjah so 25. in 27. marca slovenski mladeniči predstavljali trpljenje Kristusovo ; gledalcev se je vse trlo; predstava je jako ugajala. — V L i buča h pri Pliberku so 2. t. m. pri občinskih volitvah zmagali Slovenci. Živeli!
Štajersko. — V sredo teden opoludne zbrali so se deželni poslanci štajerskim še mnogi drugi odličnjaki v kleti prenovljenega deželnega dvorca na »dejeneur." Povabil jih je bil preuzvišeni gospod deželni glavar grof Wurmbrand. Jedila so bila o-kusna, vina izborna, družba vesela in zabavna. Deželni glavar delal je kot hišni gospodar »honeurs", napival tu in odzdrav-ljal tam, ter si s svojo kavalirsko ljubeznivostjo skušal pridobiti marsikaterega osob-nega spoštovalca tudi mej političnimi nasprotniki. Gospod dež. glavar hodil je od-mize do mize, in kamor je prišel, vsprejeli so ga baje radostno. Konečno je prišel tudi k mizi, za katero so sedeli poslanci slovenski. Imeli so svojo mizo! Deželni glavar nazdravil je tudi njim. Izrekel je svoje obžalovanje, da so slovenski poslanci ločili se od drugih povabljencev, ter sedli za svojo posebno mizo. Prigovarjal jim je, naj se čutijo tod domače in naj bodo prepričani, da se varujejo tudi tukaj interesi naroda slovenskega. In še več je povedal gospod deželni glavar. Zagotovil je slovenske poslance, da on in somišljeniki njegovi gledajo na to, da se uvažuje vsaka beseda, katero izreče slovenski poslanec, prav zategadelj, ker so Slovenci v manjšini. In prosil jih je še, naj to povedo svojim volilcem, in konečno napil slovenskemu prebivalstvu Štajerske.
Ta napitnica vzbudila je nekoliko presenečenja, Sivolasi poslanec Radey zahvalil se je ginjen gospodu dež. glavarju, na-
glašal, da je potreba dobrega sporazumlje-nja mej Slovenci in Nemci, in napil jedinst-vu in slogi. Ginjenost gospoda posl. Radeya nam je umevna; on sedi že celo vrsto let v deželnem zboru štajerskem in vajen je, da se z zastopniki slovenskega prebivalstva ne ravna posebno prijazno. Ni se torej čuditi, da so ga ginile ljubeznive besede glavarjeve. A tudi na gospoda deželnega glavaija naredil je ta nepričakovani uspeh njegovih besed prijeten utis, tako da je slovenske poslance še jedenkrat ogovoril. Tedaj pa jim je rekel: „Iz mej vas o-čital mi je nekdo v dež. zboru, da sem, potujoč po Spodnjem Štajerskem, govoril tako, kakor da'sem vojvoda štajerski. Za-gotovljam vas, da bi se do te časti rad popel, samo da je dosežna. Ali bi bili vi s tem zadovoljni, tega ne vem. Sodim pa, da je to dostojanstvo v sedanjih razmerah nedosežno. Dotični govornik povedal je pa še nekaj drugega; vprašal me je, s kakšnim pravom se vedem »očetovski". V tem oziru imam jaz svoj nazor. Želim, da bi vsakdo zmatral dež. odbor in dež. glavarja svojim očetom, da bi bil vsakdo prepričan, da misli tu dež. odbor m dež. glavar zanj z očetovsko brižnostjo. Deželni zastop se je rodil iz patriarhalnega načela; uprav slovanska zadruga naziva starejšino očetom. Razven Boga, poznamo sicer v Avstriji samo jednega očeta, presvetlega cesarja, a dovolito mi, da tudi jaz v svojem srcu nosim očetovska čustva do prebivalstva".
Take „rožice" je sadil gospod deželni glavar štajerski! Lepa beseda najde zmirom lepo mesto in zato se ne hudujemo, da je ekscelenca tako nagovarjal slovenske poslance. Vemo tudi, da ni vse zlato, kar se »inter pocula" sveti. Toda gospod glavar je tako ostentativno poudarjal svoja očetovska čustva tudi glede na štajerske Slovence, da moramo tudi njegove besede nvaže-vati kot nekoliko resne. Gospod grof torej govoril je o očetovskih čustvih. Pravi oče ljubi svoje otroke, ljubi vse jedna-ko in skrbi za njih blaginjo, in kaže to pri vsaki priliki tudi z dejanji. Deželni glavar štajerski pa ljubezen in skrb za Slovence? Te lastnosti do sedaj nismo pri njem spoznali, ne spominjamo se, da bi bil on tista izjema v nemškem Gradcu, katera bi kazala prijaznost slovenskemu Spodnjemu Stajeiju. Pač pa se spominjamo še dobro, da je bil grof Wurmbrand tisti, ki je pred nekaj meseci v državnem zboru s posebnim govorom pobijati skušal pravice Slovencev, ki je celo se drznil očitati nam protiavstrij-ske težnje! Tedaj je on govoril, kakor more govoriti samo očuh, ki mrzi pastorko, 111 zaradi tega zmatramo njegov zadnji o-četovski „toast“ za sedaj za gole besede, besede, nič kot besede! „S1. N“.
Uredništvu poslane knjige. — Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevane šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. Spisal dr. Tomaž Romi h, meščanske in obrtne nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Celje
1892.	Založil in tiskal Dragotin Hribar. Cena 1 gld. Po pošti 10 kr. več. — Te knjige se smemo Slovenci razveseliti bolj nego nježna deca krasnih velikonočnih pi-ruhov. Knjiga je neobhodno potrebna našim obrtnikom, katerim jo toplo priporočamo. Pa tudi drugim Slovencem bo koristna svetovalka v vsakdanjem življenju, zlasti kar se tiče m e n i š t v a t. j. poslovanja z menicami, ki so prišle tudi pri Slovencih precej v rabo, od kar imamo svoje posojilnice. Sestavil je g. pisatelj to knjigo po J. Grubarjevi nemški knjigi, ki se rabi kot učna knjiga na obrtnih nadaljevalnih šolah z nemškim učnim jezikom, vendar je pri tem porabil tudi mnogo lastnih skušenj. O tem pravi pisatelj v predgovoru: »Posebno sem obravnaval meništvo mnogo bolj natanko, kakor je obravnavana ta tvarina v nemški knjigi, to pa zaradi tega, ker se je poslovanje z menicami pod uplivom posojilnic jako lazširilo po Slovenskem, in je zaradi tega želeti, da se tudi širji krogi seznanijo z bistvom meništva. . . Tehnične izraze za meništvo sem vzel iz Cigaletove prestave meniškega zakona; kar jih pa nisem dobil v tej prestavi in tehnične izraze za knjigovodstvo sem vzel iz Bartelovega slovarja, le malo sernv jih po hrvaški terminologiji skoval sam. Želim, da bi knjiga prav dobro došla obrtnim nadaljevalnim šolam. Častite kolege po Slovenskem pa prosim, da mi blagovoljno poročajo o nedostatkih, ki bi jih imela knjiga; pri mogočem drugem natisu se bodem vsekako oziral na izražene želje."
Hartleben-ova založnica na Dunaju poslala nam je knjigi: »Illustrirter Fiih-rer durch Dal mati en langs der Kiiste von Albanien bis Korfu und nacli Jorischen Inseln" (Ilustrovani vodnik po Dalmaciji itd.) Knjiga obsega na 142 straneh 49 podob in 6 zemljevidov. — Druga knjiga je:
111	u s t r i r t e r F ii h r e r d u r c h T r i-est und Umgebung (Ilustrovani vodnik po Trstu in okolici); dodani so tudi opisi znamenitejših krajev na Goriškem, v Istri, v Kvarneru, pontebska železnica, iz Ljubljane po Gorenjskem na Koroško, itd. Na 148 str. je 57 slik in 9 zemljevidov. — To sta izborno sestavljeni knjigi. Kdor potuje po svetu, kupi naj si poprej Hartlebnove vodnike, katerih je mnogo za razne kraje svetA Dob6 se v vseh boljših knjigarnah.
..
Poslanica *)
Cčrkno, dne 27. marca 1892. — V štev.
12.	»N. S." vznesel se je bivši g. župan in računodajalec ter mogočno pobijal »neresnična" poročila dopisnika v štev. 9.; da se pa mož, kateri se tako nedolžnega dela ter le na druge z vrača vso krivdo, bolje spozna, podamo sledeče v pojasnilo:
G. P. huduje se, kako da more dopisnik njemu prejšnja poročila predbacivati ali sploh le misliti, da je ž njimi v kaki zvezi. G. P., preberite še enkrat oni dopis in prepričate se, da o tem ne stoji tam niti besedice.
Res je, kar trdi dopisnik, da računi za 1. 1891. še niso rešeni in čuditi se moramo, kako da si upate s tako trditvijo na dan. Kdaj pa so se rešili oni računi, za katere na dan seje še ni bilo potrebnih podatkov? ali ste jih rešili morda sami ? Kaj pa z zapisnikom? Bčdite uverjeni, da se zapisnik natanko pregleda, da bo v njem nespremenjeno to, kar in kakor seje v seji obravnavalo.
Glede pomot v računih cerkljanske občine bo dovolj jasno, da se ognemo dolgemu dokazovanju in računov, da podamo, kar je v proračunu za 1. 1891. črno na belem, da ima namreč naša občina »kot dolg povrniti županu gl. 872.78 z obrestmi po 5%“, v denarničnem dnevniku 1. 1891. pa stoji pod dohodki vpisano »gotovine ali ostanka prejšnjega leta gl. 237.91." Ako g. P. ti dve številki primerja in sešteje, dobi ves drugi znesek nego je oni, za kojega se on tako trdovratno poteguje, in opustil bi bil vse dokazovanje in nepotrebno pisarijo ter skesano rekel: »mea culpa, mea maxima culpa“. Nepotrebna pa je Vaša trditev, da je te pomote kriv gospod sestavljavec Vaših računov, ker ravno na istem mestu sami priznate, da računski dnevnik od Vas ni bil pravilno sestavljen in ni vsega obsegal. Ako bi Vi kot reden župan, kakeršnega se delate zdaj, vedno vse po redu vpisovali in imeli občinsko blagajno v redu, bi se Vam kaj takega ne moglo pripetiti.
Popolnoma neosnovaua pa je Vaša trditev, da so šli »mladi" k deželni računariji z namenom, da Vam račune pridržijo itd. Pred volitvijo izrekli ste, da ne prevzamete več županske časti ter da Vam ni nič ležeče na tem, naj je župan kdorsibodi, Vam da bode moral takoj izplačati nad gl. 5.000, katere da imate Vi založene. Bolj nevedni so kar strmeli nad tako svoto ter popraše-vali, kje vzeti toliko denarja v povrnitev, in zopet, kdo bode v bodoče toliko zalagal kakor g. P.? Zavednejši pa so dvomili nad tolikim dolgom pri županu, saj plačujemo velike občinske doklade. To je napotilo imenovane »mlade" do deželne računanje, kjer so pozvedeli, da ima cela županija, t. j. vseh
12	kat. občin skupaj, le gl. 1724.32, torej ne gl. 5.000 dolga; pozvedeli so tudi »pomoto"
i	cerkljanske občine, in ravno tako govorili so vedno ti »najhujši agitatorji"; ako pa jih kdo ni prav tunel ali umeti hotel, temu niso oni krivi.
Vaša trditev g. P., da je starešinstvo | in med njimi prvi g. A. S. Vaš predlog zastran pregledovanja računov zavrnilo, da je to namreč nepotrebno delo, ker je isto račune vselej natanko pregledalo, ni resnična, in Vi hočete edino le g. A. S. dolžiti, kakor da je Vaš pristaš. G. A. S. rekel je: »Dobro, izvoli naj se dotični odsek, ali jaz sem premalo izveden v teh rečeh, zato volijo naj se drugi" ; predloga pa on nikako ni zavrnil, zavrgla ga je druga večina starešinstva, ki je bila vsled nevednosti in prijateljskih razmer* popolnoma v Vaših rokah ; Vi ste dobro pozuali svoje može in vedeli, komu stavite predlog, kateri je bil le pesek v oči.
Gotovo Vam je neljubo, da se je ta Vaša pomota raznesla v najzadnje kote po občini, toliko neljubša pa je Vam javnost po časnikih; tudi mi se strinjamo s tem, da treba domače reči doma obravnavati, a da se to ni zgodilo, krivi ste edino le Vi. Zakaj ste nekatere Občinarje, kateri bi bili radi znali za Vašo pomoto ter so v ta namen prišli do Vas dne 19. julija in 2. avg. t. 1., odpravili vedno s praznimi izgovori; a videči, da se s praznimi obljubami motiti ne dajo, odgovorili ste jim dne 4. avg. t. 1.: »Sklenil sem, da Vam ne dam, kar zahtevate in norec bi bil, kazati vam račune zdaj, ko imam že odobrene od deželnega odbora". Vaši nazori g. P. so tedaj: Plačaj, kar se ti naloži, dovoljeno pa ti ni vedeti, čemu in zakaj si plačal, še manj pa vtikati se v moje »pomote". Da bi dobili imenovane račune v pregled, vložili so nekateri Občinarji dne 8. avg. t. 1. prošnjo do sl. deželnega odbora, da slavnoisti prisili g. P. pokazati zahtevane račune in dati pojasnila; do danes ostala pa je ta prošnja nerešena in najbrže tudi zastonj rešitve pričakujemo. To je tedaj uzrok, da je marsikaj prišlo v javnost, kar bi se ne bilo zgodilo, ako bi bili Vi našim opravičenim zahtevam ugodili.
Čudimo se Vaši izjavi glede razdelitve in odškodnine občinskih pašnikov, da namreč niste primorani o tem nikakih računov predlagati. Mi pa mislimo, da ste obvezani predložiti jih obč. starešinstvu in tudi nam udeležencem, koji smo bodisi odškodnino plačali ali prejeli, in bodemo jih tudi vsa-kako zahtevali. Da ste Vi g. P. iz svojega kaj založili za to odškodnino, dvomimo, ker
*) Za spise pod tem naslovom uredništvo ne sprejema odgovornosti.
      .....
znano nam je, koliko so stranke imele plačati ali prejeti; vemo tudi, koliko so plačale in prejele. Da se pa Vaše vzgledno poslovanje bolje označi, navedemo tukaj ravno v tej zadevi par slučajev: Dne 13. marca t.
1.	prejel je neki posestnik od Vas izdano terjatev, po kateri ima plačati v zadevi razdelitve obč. pašnikov in sicer: kot še zastalo odškodnino . . gl. —.43
od prigrajalc..................„	6.—
razdelitvenih stroškov . . . . »	1.—•
obresti po 5 %.................»	Lil
skupaj	.	gl.	8A4
Ravno ta posestnik ima Vašo lastnoročno pisano pobotnico z dne 16. maja 1890. štev. 341/2, kjer potrjujete, da Vam je že izplačal tirjani znesek in sicer:
kot zastalo odškodniuo ... gl. —.43
od prigrajalc..................»	6.—
letne obresti .....................„	2.56
skupaj	.	gl.	8.99
G. P. Vi ste res kaj dober upnik ! ? 16. maja 1890. 1. bilo je obresti gl. 2,56, a
13.	marca t. 1. samo še 1.11; da ste počakali z Vašo terjatvijo še 2 leti, bi gotovo ne bilo nobenih obresti več.
Drugi posestnik prejel je tudi dne 13. marca t. 1. terjatev za znesek g. 37.54 kot zastalo odškodnino in obresti, ima pa tudi od Vas izdano in lastnoročno pisano pobotnico z dne 16. svečana 1886. za znesek gl. 124.65V-2) da je namreč vso terjatev ob enem plačal. Enakih slučajev navedemo lahko še več ter vse z Vašimi pobotnicami ali pričami dokažemo.
Kaj pa k temu porečete g. P.? Zopet pomota, povsod in vedno same pomote, katere pa nam davkoplačevalcem niso nič kaj prijetne.
Da pa za to delo niste imeli najmanjše odškodnine, krivi ste sami, ker niste koj takrat plačila zahtevali, in temu se res čudimo. Zdaj pa odločno tirjamo, da dotične spise in račune vročite, bodisi izvoljenjemu odseku, ali pa nam udeležencem. Bodite tudi uverjeni, da vsi z veseljem pozdravimo trenotek, kadar Vi z Vašim sinom odstopite od vseh neplačanih del in opravil v občini naši.
Dalje pišete, da Vas bode veselilo, ako se posreči odseku to stvar kmalu izvršiti in uknjižbo izvesti. Za kaj pa tega niste že Vi storili ? Znano nam je, da tuk. c. k. sodišče Vas je že strogo sililo, da se uknjižba izvrši; tudi se je baje ravno po Vašem nasvetu že pred leti volil v ta namen odsek iz starešinstva, koji pa se je zopet preživel z Vašo uknjižbo vred; imele so tudi posamezne stranke sitnosti pri sodišču zaradi tega in ako zdaj ne pojde gladko, kakor bi se bilo lahko izvedlo ob svojem času, krivi ste Vi sami, ne pa letos voljeni odsek.
Vaš nasvet, da naj dopisnik in stranka njegova obrne svoj trud v zboljšanje občinskih razmer, je dober, a da bi mogli v
3	letih, za kar so izvoljeni, popraviti Vašo zamudo 20 let, kaj takega bi ravno Vi ne smeli zahtevati.
Glede na nekatere volilce in najhujše agitatorje, moramo omeniti, da je bilo agi-tovanje »mladih" povsem pošteno, ter si tudi zmage z enakimi sredstvi, kojih se je posluževala Vaša stranka, ne želimo.
Obljube naše pred volitvijo izpolnimo lahko vse s tem, da vestno opravljamo prevzeti posel, ako ravno pri sedanji manjšini ne bode mogoče tako, kakor bi radi. Radovedni smo pa, kako bi se Vam in stranki Vaši godilo, da volilci Vaši terjajo, kar ste jim pred volitvijo obilo obljubovali; ravno te obljube bodo'se prej ali pozneje nad Vami maščevale.
Kot dodatek prejšnjemu dopisu dostavljamo, kar ste sami rekli pred zbranim starešinstvom, da, ako bi mi vedeli, bi lahko še več in hujših p^mot dobili v Vaših računih. S tem sami priznavate, da nimate vsega v redu ter se norčujete ne le s svojimi volilci, marveč tudi starešinstvu Vaše stranke podtikate krivico, ki se godi davkoplačevalcem z Vašimi pomotami; ono pa k temu molči in Vas še zagovarja.
Ker pa se delate v Svoji izjavi takč miroljubni, čemu tedaj v pretečenem letu, ko ste bili še župan in tudi še v tekočem, toliko izgredov in prav od one stranke, kteri se Vi s takim ponosom prištevate? Ni bila li tudi Vaša dolžnost, skrbeti za potrebni red in mir? Ni nam znano, koliko ste Vi v zvezi s temi izgredniki, znano pa nam je, da so se prav v Vaši hiši in od Vaše družine ti izgredniki ščuvali, za kar, ako treba, Vas spričami poslužimo. Ako nočete, da pridejo v javnost Vaša in Vaše stranke vsakovrstna dela, bila je Vaša naloga, ta zabraniti in ne jih storiti.
Marsikaj bi Vam še radi povedali, gradiva in za to potrebnih dokazov nam me manjka, toda zadostuje naj to; tudi o teh stvareh ne govorimo več z Vami po tem potu. Ako pa Vas še kaj mika, radi Vam odgovorimo na drugem mestu. Upamo, da konečno ljudstvo spozna po Vaših delih in Vašem poslovanju, v kakega moža stavilo je celili 20 let svoje zaupanje.
Zdaj, ko je prepozno, Vam ne pomore nobeno zavijanje in umijanje, v naših očeh ste in ostanete »črni". (Sledi 8 podpisov).
Dostavek uredništva. O teh ho-matijah ne sprejmemo več nikakega dopisa niti poslanice. Naši prostori so preskromni za enake dolge razprave, radi katerih je po pravici nejevoljna večina naših čitateljev. Da smo to poslanico lože priobčili, dodali smo današnji številki prilogo.
šal zdaj, ko je obral že vse mogoče žepe, pa Avstrijo „napumpatu za kak milijonček.
Rusija. — Finančni minister Višnje-gradskij je bil nevarno zbolel; po prizadevanju profesorja dr. Z ah ar zi n a iz Moskve je pa nekoliko že okreval. Višnjegradskij odpotuje na tuje, da spremeni zrak. Tudi minister G i e r s je nevarno bolan; napadate ga mrzlica in slabost.
Domače in razne novice
»Nov a, Soča“ bo izhajala odslej vsak petek v flveh izdajah. Prva izide po navadi točno opoldne; dobijo jo naši naročniki v Gorici. Druga izdaja pa izide ob 3l/% popoldne in bo namenjena za naročnike zunaj Gorice. Ako kdaj slučajno poide ena ali druga izdaja, pridržujemo si pravico, da razpoHjemo manjkajoče številke od tiste izdaje, ki bo pri rokah.
Naročnik m in čitateljem: Vesele velikonočne praznike!
Pridne plačevalce odvežemo dolžnosti, da bi se nam zahvalili za to voščilo; onim pa, ki so z naročnino na dolgu, dajemo prosto, da nam takoj po prejetju današnje številke lahko pošljejo svojo zahvalo po — poštnih nakaz-
il	i c a h.
Uredništvo in tipravuišlvo.
Današnja šlevilka ima dve strani priloge, da smo mogli ustreči poslauičarjem iz Cerkna brez škode za drugo gradivo. Upamo pa, da gospodje odslej ne bodo več nadlegovali nas in naših čitateljev z enakim berilom. Več nego smo sprejeli doslej nihče ne more zahtevati od nas.
Dasi smo dodali prilogo, vendar tudi danes nismo mogli nadaljevati s članki „Bodi jasno !“ Doslej smo se le branili proti napadom, a prav za potrebo bi morali tudi mi stopiti v ofenzivo ter povedati, kar je kdo zaslužil. V kolikor so nas gospodje v tem oziru sami izzvali, storimo svojo dolžnost v prihodnji številki.
Osebne vesti. — Preč. g. Blaž Grča, župnik v Čepovami, dobil je župnijo v Šempasu, kamor se preseli o sv. Juriju.
— Visokorodni gospod Franc grof C o r o n in i dobil je kot predsednik komisiji za pogozdovanje Krasa za pokneženo grofovino goriško-gradiščansko n a j v i š j e priznanje.
Gosp. Hrabroslav Volarič, učitelj v Kozani, znani naš skladatelj, nastopi s 1. majem učiteljsko službo v Devinu.
— Gosp. Franc Pitami e, kancelist v Cerknem, pride v enaki lastnosti v Ajdovščino.
Drobne novice — Naš rojak g. Ant. Trebše s Srpenice odprl je v hiši lesnega trgovca g. Jož. Hvala, proti Soškemu mostu št. 12., novo gostilnico. Ob enem ima v zalogi optične izdelke, kakor očala, drobnoglede, daljnoglede, pa tudi toplomere, zrakomere in drugo enako blago. Priporočamo ga naklonjenosti svojih čitateljev.
— Podmelška Čitalnica bo imela velikonočni ponedeljek veselico z dvema igrama, petjem in deklamacijo. Ponovi se znana igra „Stari Slovani'1 v petih dejanjih. Na-tančneji spored sledi niže.
— Marsikatere dopise, ki nam dohajajo z dežele, moramo prepisovati edino zato, ker so malomarno pisani, da jHi more prav čitati le oni, ki dobro pozna jezik. Da nam ne bo treba takega neprijetnega dela, prosimo svoje gg. dopisnike, da bi pisali razločno, črke pravilne in le na eno stran papirja. S tem nam delo mnogo olajšajo.
— „Slovensko učiteljško društvo za koperski okraj v Dolini11 postavi svojemu bivšemu članu učitelju Valentinu Pre tožniku nagrobni spominek na goriškem pokopališču.
— »Pevsko in bralno društvo na Op-činah“ priredi 1. maja veselico. — Isti dan bo imelo veselico tudi škedenjsko pevsko društvo „Velesilau‘
— Pražki „N&rodni Listy“ objavili so zadnje dni iz peresa državnega poslanca E im a dva članka o primorskih zadevah. Posl. E i m je dobro poučen o naših razmerah Prav je, da češki narod nekoliko več izvč o njih.
»Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" začne s 1. majem svoje delovanje na podlagi prenovljenih pravil, ki so bila po dolgem času in mnogem trudu srečno potrjena 5. t. m. Naše društvo bo s l. majem imelo vse pravice okrajnih bolniških blagajnic; njegovi udje ne bodo primorani biti udje imenovanih blagajnic. Slovenski delavci so komaj čakali, da se naše podporno društvo preosnuje, kajti doslej morajo plačevati na dveh krajih, na redno in gotovo podporo računijo pa le pri našem društvu. Zdaj se jim želja izpolni; zato bi bilo želeti, da bi čim prej pristopili k temu našemu društvu vsi slovenski delavci v Gorici, da bo krepko in močno. Vsak ud naj gleda, da pridobi društvu novih udov, kar bo tudi njemu samemu v korist, kajti čim krepkeje bo društvo, toliko več koristi bodo imeli udje od njega.
V	zadnji odborovi seji danes teden je bilo izbrisanih mnogo udov zaradi nerednega plačevanja. Ker bodo morali vsi udje poravnati svoje stare račune, ako bodo hoteli ostati udje prenovljenemu društvu, treba je, da vsak drustvenik še ta mesec spravi
svoje reci v red, sicer zgubi do novega društva vse svoje stare pravice. Ako bo hotel potem kdaj pristopiti k novemu društvu, izkazati se bo moral z novim zdravniškim spričalom in vrhu tega poplačati stari dolg; ako pa je kdo star nad 45 let, ne bo več sprejet v novo društvo. Zato naj vsakdo pazi, da ne zgubi svojih dosedanjih pravic!
Dolgo časa se je zavlekla preosnova našega društva — od decembra 1. 1890.; trikrat je moral odbor predložiti pravila, a konečno je moral izpustiti cel6 določbo o društveni zastavi, ki marsikje tako silno bode v oči. Za zastavo je moral odbor še posebej prositi ter priložiti barvan obris zastave. Na primerne korake društvenega predsednika [dr. A. Gregorčiča bila so potem v par dveh potrjena pravila in — z a-stava. S tem je srečno doživelo dan prerojenja naše vrlo podporno društvo, katero naj cvete in raste tudi na novi podlagi!
Politično društvo „SIoga" je imelo v ponedeljek svojo tretjo sejo, katere so se udeležili vsi odborniki razun enega, ki ni mogel priti zaradi posebnih zadržkov. Seja je trajala,.nad dve uri. Izmed točk, ki so bile na dnevnem redu, omenjamo naj le denarničarjevo poročilo, ki kaže od 24. septembra (torej v dobri polovici leta) za učne zavode 2181 gld. 93 kr. dohodkov; politično društvo pa je prejelo 63 gld. 11 kr. udnin. Zadnji dohodek je jako skromon, ker udov ima društvo veliko. Zaradi tega dobe gg. poverjeniki imenik udov svojega področja s prošnjo, da zaostale udnine potirjajo. Kdor ne plača, se iz društva izbriše. Upamo pa, da takih ne bo mnogo, saj donesek 50 kr. ni velik, društvo pa je velike važnosti za slovenski narod na Goriškem. — Odbor je s posebnim veseljem vzel na znanje poročilo o redno dohajajočih doneskih za učne zavode. Bog živi prijatelje naše nježue mladine v Gorici.
Ženska podružnica sv. C. in M. v Gorici obdarovala je 12. t. m. otroški vrtec v Pevmi z velikonočnimi »žegničicami", Obdarovanih je bilo 65 otročičev; veselje med mladino je bilo veliko. Pred obdarovanjem je bila majhna skušnja; otročiči so lep6 odgovarjali iz nazornega in krščanskega nauka, lepo molili, deklamovali in peli. — Velikonočne hlebčke daroval je pek gosp. Trampuž v Gosposki ulici. Bodi mu tem potoni izrečena presrčna zahvala za veliko veselje, katero je naredil s svojini lepim darom naši nježni mladini. Očitna hvala pa tudi ženski podružnici, ki tako lep6 skrbi za nedolžno veselje naših otročičev.
Ustajenjo bo v goriškem mestu v naslednjem redu: V soboto popoldne ob 5. uri v prvostolni cerkvi, svirala bo mestna godba; ob 6. pri sv. Ignaciju na Travniku, udeleži se je tudi del vojaštva; ob 7V2 na Placuti, pri sv. Roku in pri oo. kapucinih, zadnje se vršijo v mraku med razsvetljavo; ki poveličuje lepo slovesnost. V nedeljo z i-jutra ob 6. uri bo ustajenje na Kostanjevici, katerega se navadno udeležujeobilno ljudstva.
Postne propovedi imeli smo v Gorici po navadi prejšnjih let: italijanske po trikrat na teden v prvostolni cerkvi, slovenske ob petkih v cerkvi sv. Ignacija in stolni cerkvi, nemške prve tri dni velikega tedna pri sv. Ignaciju. Zadnjih se je udeležilo posebno veliko razumništva. — Nocoj ob 7. uri bo slovenska propoved pri sv. Iguaciju.
Dopolnilne volitve v mestno starašin-stvo goriško so razpisane in bi se imele vršiti za III. razred 24., za II. 27. in zal. 31. maja. Nadejamo se pa, da visoka vlada prekucne ta sklep, ker z ozirom na določbe §. 37. mestnega statuta ni več mogoče, da bi se dopolnilne volitve postavnim potom mogle vršiti imenovane dni. Omenjeni paragraf določuje namreč, da volilni imeniki morajo biti razpoloženi na primernem mestu vsaj skozi štiri tedne na ogled vsakteremu (tudi nevolilcu), da osem dni j se ima odločiti kot neprekoračljiv rok za utoke proti volilnim imenikom, da najkasneje v šestili dneh po preteku tega roka mora starašinstvo rešiti vložene utoke (rekurze) ter da osem dnij pred volitvijo se ne sme nič več preminjati v imenikih. Z razglasom z dne 13. t. m. št. 1639. naznanilo je goriško županstvo, da so volilni imeniki razpoloženi od 14. aprila do 11. maja ter da do 11. maja je treba vložiti utoke. To je proti mestnemu štatutu, kajti rok za utoke začne teči še le po štirih tednih, skozi katere so bili imeniki razpoloženi, to rej v našem slučaju od 12. do 19. maja. Mestno starašinstvo ne more tedaj rešiti utokov pred 20. majem, in ker osem dnij pred volitvijo se ne sme nič preminjati v imenikih, ne more biti volitev v III. razredu, ki voli prvi, pred 30. majem, kajti 29. maja pride letos na nedeljo. To se bo zdela komu malenkost, ki pa zadošča, da se volitve radi pomankljivosti v obliki ovržejo. Pomisliti je, da ta postavni ugovor proti volitvam bi dobro služil slavnemu magistratu, ako bi ne zmagal. Z dosedanjo na-redbo gledč na bodoče dopolnilne volitve v mestno štarašinstvo je za to poskrbljeno, da sedanjim starašinam ne bo treba (radi bodočih gotovih rekurzov proti volitvam) tako kmalu zapustiti mestnih sedežev, če tudi bi propadli, in da bi toliko lože zmagali pri drugi dopolnilni volitvi, ker žali-bog, da mnogi volilci bi, siti vednega vo-ljenja in lovljenja, ne šli v drugič volit. —-
Pa še drugo postavno določbo prezrl je pri tej priliki naš slavni magistrat. Navedeni paragraf mestnega štatuta določuje namreč, da tiskano naznanilo o razpoloženju volilnih imenikov naj se nabije na mestne zidove ter dopošlje hišnim posestnikom, da obvestijo o tem svoje stranke.
V našem slučaju so mestni zidovi sicer dobili naznanilo, ne pa hišni posestniki, kolikor nam znano. Tudi ta okoliščina bi lahko neugodno uplivala na veljavnost dopolnilnih volitev. Opozarjamo na to one, katerim je čuvati, da se mesto postavno upravlja, po določbah mestnega štatuta. Če mestno tajništvo ne pozna mestnega štatuta, naj ga pozn&jo vsaj oni, ki so postavljeni tajniku in starašinstvu za nadzornike.
Iz nasprotnega tabor ja. — Goriški „Gabinetto di lettura" (,.Bralno društvo") je imel v postu koncert na korist »Legine" podružnice. Čistega dobička je bilo 200 gld. To bodi prijateljem slovenske mladine v Gorici spodbudilo, da ne opešajo v požrto-valnosti.
— „Corriere“ misli, da bodo odslej pisma za Piedini on te morala redno dohajati v našo Podgoro, ker se je vtihotapilo ono ime celo v knjigo, o kateri govorimo na drugem mestu. To bomo še le videli! Kar tako tihotapski si ne damo polaščevati slovenskih krajevnih imen.
— „Corriere“ že čez eno leto vsakih nekaj časa prinaša zaznanke o doneskih za „Lego“ pod geslom: „Vedi, odi e taci" (Glej, poslušaj in molči). Kaj neki to pomeni?
— Isti »Corriere" od veselja poskakuje radi znane zadeve Spinčičeve. Ploskati in vriskati k temu koraku visoke naše vlade je dovoljeno, grajati pa se ne sme. — Še posebno pa se veseli zato, ker je bil izvoljen za deželnega odbornika dr. Lagi-nja in ne Spinčič, ki se je bil lani odpovedal odborništvu, in pravi, da vsi udarci zadnjih dnij morajo biti nekak S e dan (mesto, kjer so Nemci hudo potolkli Francoze
I. 1871.) „per 1’ illustre prete politican-te“. — Toda »Corriere" se zel6 moti. Spinčiču se ni treba bati za piihodnost; toliko, • kolikor potrebuje, mu njegov narod že da, saj je tudi on njemu — vse žrt-voval. Da je bil v deželni odbor izvoljen dr. Laginja, zgodilo se je tudi po želji Spinčičevi.
Leto 181)2 se ne kaže nič kaj prijazno goriški duhovščini, kajti 13. t. m. sta bila pokopana že 14. in 15. izmed duhovnikov in redovnikov, ki so umrli letos v goriški nadškofiji. Posebno čas zadnjih osem dnij je bil v tem oziru jako neugoden. V petek 8. t, m. je umrl Franc Goljevšček, župnik v Batujah, v 43. letu življenja; v nedeljo 10. Anton Grusovin, vikar v prvostolni cerkvi v Gorici, v 61. letu; v ponedeljek
II. v Cerknem ob 7. zajutra Anton Selak, vikar v pokoju, v 6«. letu; ob 7. zvečer pa Jožef Jera m, ondašnji dekan, v 78. letu svojega življenja. — Za goriško nadškofijo, ki ne šteje mnogo duhovnikov, je ta mrljiyost nenavadno velika. Začetkom tekočega leta je bilo v vsej nadškofiji duhovnikov v dušnem pastirstvu 251, v drugih službah 31, v pokoju 44, brez službe 6, skupaj 332. Če doštejemo tem še 24 redovnikov, dobimo sicer število 356, katero pa vendar ni v pravi razmeri s 15 umrlimi v treh mesecih in pol. Naj bi bil vsaj ostali del leta naši duhovščini bolj prijazen kot dosedanji.
Radodarni doneski. — »Nova Soča“ precej občuti bližajočo se Veliko noč; naročniki naj brž6 pridno peko »žeguance", pogače, »minilie", potice in kolače, zato so zadnje dni pa na nas popolnoma pozabili. No, morebiti bo po praznikih bolje. — Tudi »Slogini" učni zavodi trpe nekoliko škode zaradi velikonočnih potic in „žegnanc“, vendar so došli zadnje dni naslednji darovi: Franc Komel v Krombergu nabral je med delavci „pri likofu“ v žagi visokor. Alfreda grofa C o r o n in i-ja 3 gld. 54kr. To je prvi enaki dar iz Kromberga. Hvala rodoljubnim delavcem in nabiratelju. — Jož. Pavlica v Rihembergu je poslal
4	gld. 22 kr., katere je nabral pri častita-nju županstva gosp. nadučitelju Ponižu za podeljeni zaslužni križec. — Jakil Fr., trgovec v Gorici, 1 gld., Fr. Leban v G. 2 gld.; J. J. 2 gld. — Miki. Kocijančič, župnik v Ročah, 3 gld. 80 kr.
Presrčna hvala vsem dobrotnikom naše preljube mladine v goriškem mestu!
Prof. Spinčič došel je v torek v svojo ožjo domovino v Kastav. Glas o njegovem dohodu zbral'je silne množice naroda, ki ga je dočakal z oduševljenimi živio-klici in z gromenjem možuarjev.
„Triester Zeitnng11 je glasilo tržaške vlade. Kakor nam ta doslej še ni bila prijazna, tako je tudi ž njenim glasilom; iž njega spoznavamo sreč in obisti merodajnih tržaških krogov v znani rumeni hiši pri morju.
V soboto se je ta list spravil na »radikalizem med jugoslovani*1 v obliki dopisa z Dunaja (?) Članek je v zvezi s Spinčiče-vim odpustom in ima očiten namen: spravljati ob dobro ime poštene in povsem zakonite težnje južnih Slovanov. Združenje Dalmacije s Hrvatsko, kamor v resnici tiče, česar niti naša ustava ne zanika, in cel6 »Združena Slovenija11 je skrbni tržaški tetki že tak greh, kateri bi utegnil državo pahniti v nove državopravne krize. Zakaj neki? Pravične želje se lahko izpolnijo praviOuim,
ustavnim potom, samo — dobre volje je treba, a te najmanj zapazimo v tižaški rumeni hiši. „Triesterica“ naj si blagovoli vzeti na znanje ta odgovorček.
Ko je bil ta sestavček že stavljen, prejeli smo zadnjo »Edinost", ki se na uvodnem mestu obširno bavi s „Triesterieo“; mi podpišemo članek v „Ed“. od prve do zadnje pike.
Zagrad (ali S a gr a do, od kar je po laščen) je vedno bolj priljubljeno zdravišče. Vsako pomlad prihaja iz daljnih krajev mnogo tujcev v Zagrad iskat zdravja. Tudi zdaj je tamkaj obilo tujcev, ki bivajo v hotelu Vittoria. — Zaradi tega bodo baje Zagrajci prosili deželni zbor, da bi se tudi Zagrad proglasil kot zdravilski kraj, kakor je storil z Gradežem ob morju. S tako postavo bi zagrajska občina dobivala novih dohodkov od taks, katere bi morali plačevati tujci,
,.Prvaški Sokol “ vabi svoje p. n. člane v ponedeljek 18. aprila ob 3. popoldne k občnemu zboru. Spored: l.Nagovor staroste
2.	Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Razni nasveti. 5. Vobitev novega odbora. K obilni udeležbi uljudno vabi z bratskim klicem „Na zdar!"	Odbor.
, Podiuelška Kinetčka Čitalnica" priredi velikonočni ponedeljek dne 18. aprila 1892. veselico s sledečim sporedom: 1. Petje: »Gospodov dan“ —H. Volarič. 2. Deklamacija: „Velikonočna" — S, Gregorčič. 3, Petje: „Ponilad" — H. Volarič. 4. Igra: »Bob iz Kranja". 5. Petje: „Pozdrav“— I. Laharnar. 6. »Stari Slovani" — igra v petih dejanjih. 7. Petje: »Slavjanka" — S. Carli. (Opazka: Med 5. in 6. točko nekaj daljši prenehljej — eventuelno tombola). Začetek točno ob 71/i urah zvečer. Vstopnina 20 kr K obilni udeležbi uljudno vabi. ODBOR.
Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini, II. zvezek. Uredil Anton Medved.
V	Ljubljani. Založil Cirilski. Tisek „Katol Tiskarne" 1892. Cena 20 kr.; lično vezanemu iztisu 30 kr.; po pošti 5 kr. več. -• Slovenci jako pogrešam« -dobrih spisov za mladino; le redko izide kaka dobra knjiga, katero moremo brez skrbi izročiti našej nježni mladini. Knjižica pa, katero smo gori naznanili, ustreza na vse strani dobremu spisu, kateri more. mladina s pridom prebirati. Knjižica obsega na 100 stianeli mnogo jako zanimivega in poučnega berila; zunanja oblika je jako ukusna. Želeti bi bilo, da bi vsaka šola imela po več iztisov ta knjižice. Dodani sta dve igri „0 svetem Miklavžu" iu »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga," ki sta pripravni za naše „božičnice." Priporočamo to knjižico kar najtopleje.
»Anierikanski Slovenec" je po kratkem preneliljeju začel zopet izhajati pod uredništvom duhovnika Jos. Buha. Oblika je poprejšnja, na štirih velikih straneh s šestimi razpredeli. Svoj dom je pa prenesel iz Ci-kaga še bolj proti severozahodu.v Tower, države Minnessotta. Cena je 6 gld. za Evropo 2’/2 dolarja za Ameriko. Denar je pošiljati pod naslovom: V. Rev. Jos. F. Buh („Amerikanski Slovenec") Tower, Minn., St. Louis Co. U. S. America. — Izdajanje in tiskanje slovenskega časopisa v onem tujem svetu gotovo ni lahka reč; zat6 zasluži to rodoljubno delo vsestranske podpore. Prva številka po prenehljaju je izšla 4. marca.; mi smo jo prejeli 22. marca. — Ti3ek motijo premnogi tiskarski pogreški, kar se pa počasi odpravi, ko se stavci in novi urednik bolj privadijo svojemu poslu.
Ponarejen denar. — V zadnjem času se zopet mnogo govori o ponarejenem denarju. Zaprli so več menjalcev in cel6 ponare-jalcev takega denarja. V goriški ječi čaka glavne obravnave tiček, ki je tak6 dobro ponarejal petdesetake, da jih more spoznati le tak človek, ki ima enak papir vedno po rokah. V St. Petru na Kranjskem so baje zaprli več menjalcev takega denarja, med katerimi so bili tudi nekateri Goričani. —-Iz bližnjega Vidma poročajo, da so na ta-mošnji pošti prejeli že tri ponarejene bankovce po 10 lir. Sploh pa so glavne delavnice krivega denarja uprav na Laškem. Zato pozor!
Rohseidene Bastkleider fl. 10.50 pep Robe und bessere Qnalitiiten versendet porto-und zollfrei die Seiden-Fabrik G. Henne-
berg (K. u. K. Hoilief.), Zttrich. Muster »m-gehend. Briefe kosten 10 kr. Porto.
Gloria - Seide — 120 cm. br. fttr Staub- tmd Regenmiintel.	(5)
UČENCA
čvrstega, poštenega, veščega slov. in italj., oziroma nemšk. jezika sprejmem v svojo prodajalnico s papirjem in šolskimi knjigami. Ant. Jeretič v Gorici.
Udano podpisani usoja si naznanjati Slavnemu Občinstvu v mestu in na deželi, da ima v svoji zalogi poleg svojega glasovitega goriškega piva tudi izvrstno pivo iz Favrali na Štajerskem in ono iz Silbereck-a na Koroškem v sodčkih in steklenicah po zmernih cenah. Zaradi tega se toplo priporoča za naročila, katera izvrši z naj večjo skrbnostjo in točnostjo.
S	spoštovanjem udani
F. Lttrisch,
Anton Trebše
Proti Soškemu mostu št. 12 v GORICI naznanja
da je v četrtek 14. aprila odprl
novo gostilnico
v hiši lesnega trgovca gosp. Josipa HVALA.
Priporoča se svojim rojakom, da bi ga blagovolili počaščevati z obilnim obiskom.
Odvetnik
dr. Matej Pretner
si usoja naznaniti, da je odprl svojo
odvetniško pisarno
v TRSTU
via Carinila, št. 9. I nadstropje.
ISA
Travniku
št. 21
pri urarju
se izvrši vsaktera poprava ur za samih
kr. 70 kr.
katero prireja GABRIJEL PICCOLT, lekarna I »pri angelju v Ljubljani, | Dunajska cesta, je mehko, i učinkujoče delovanje prebav I nih organov urejajoče ] i sreostvo, krepča želodec ■ j ter pospešuje telesno ■ odprtje. — Razpošilja jo iz- | delovatelj v zabojčkih po 12 ■ in več steklenic. Zabojček z 12 * steki, velja gld. 1.36, z 55 j steklen., 5 Kg. teže, velja gld. > 5.26. Poštnino plača naroč- * nik. Po 15 kr. stekleničko} razprodajajo lekarne.	>
M	Sargovo zdravniški preiskano	C -1C
iO CO	zobno čistilo T T IT A T\ A IT m	IS CO
OD	k A hrtDftNT	02
	J\ 11JJ v U V il 1	'A
wi	Naprodaj pri lesarjihidišavničarjih	
Opeke iz cementa
Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča“, na go riški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno priznanje.
Opeke so naslednjih vrst:
Št. 1. stane 1 opeka 11 kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strmo ali spoložno, kakor s korci; 1 kos tehta 370 gramov.
St. 2 stane 10 kr. kos, na 1 kv. m. jih gre 15; ker je to dvojnata kritba, stane 1 met 40 kr. več.
Št. 3 stane 6*/» kr. kos, jih gre 20 na 1 kv. m.; izdelane so po domačem načinu.
Št. 4 Štirivoglate ploče za tlak so tak 6 močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo 25 kr. kos in jih gre 10 na 1 kv. m. ;	1	ploča lehta 750 gr.
Št. 5. Šesterovoglnte ploče za tlak; stane 25 kr. vsaka in jih grč 12 na 1 kv. m.; vsaka tehta650 gr.; b ar vane 2kr.več.
St. 6. Vodovodne cevi iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6 cm, t. j. 1 col; 1 m. dolgosti tehta 12 kilov. —• Debelejše cevi so primerno dražje.
Da so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na Koritnici (pri Bolcu), Josip Zornik v Čezsoči, Ivan Vulč v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko boljše so!
Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blagč lahko prevaža.
Ivan Vulč, v ČetNoČi (pri Bolcu)
izdelovalec opek, tlakov iu cevij iz cementa.
I a*
Nunska ulica st. 14 v Gorici
priporočata vsake vrste dvokoles (velo-cipedov) za odrasle in otroke, Kakor tudi šivalnih strojev novega sistema. Popravljajo se pohabljeni velocipedi in šivalni stroji po najnižjih cenah.
Pn
a m za iaii
Odlikovana
pri Goriški razstavi z zlato svetinjo I. vrste. Cochinchina, živo rumena, 1 jajce 15 kr. Phjmouth-Roch, kraguljčašta. 15 kr. Brahtna, svetla, 15 kr. Langshan, črna, 15 kr. Langshan, bela. 15 kr. Malajska 20 kr. Dorcking, jerebičaste barve, ima na vsaki nogi 5 prstov, 15 kr. Andaluzijci, pepelnosivo, 15 kr. La Heche, črno, 15 kr. Iloudan 15 kr. Holandci, črni z belim čupom, 15. kr. Spanci, črni, 15 kr. Sedmograške z golim vratom 15 kr. Leghorn, svetle barve z rumenimi nožicami, 15 kr. Primorci, raznobarvna in velika kuretnina, 15 kr. Yokohama, 25 kr. Ztuti Bantam 20 kr. Srebrni Bantam 20 kr.
Ovoj in frankovana pošiljatev do 50 komadov velja 70 kr. Vsaka vrsta te kuri tnine goji se na pristavah sama zase in sicer na prostem. Za pristnost plemena in za svežost jajc jamči razpošiljatelj
Jožef Sticgler
graščinski opravnifc v Št. Petru pri Gorici.
Zdravilo iz kine in železa
želodčni okrepčevalni likčr izdeluje
lekarna Cristofoletli
t
se
Pomaga v vseli boleznih, v katerih nahaja železo in kina.	^
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, 4 uzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, K množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez- ^ krvnost.
Ker je prijetnega okusa, more se uži- L vati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po ko-zarčku dvakrat na dan, otroci pa po l/2 kozarčka.	'	L
Cena izvirni steklenici 60 kr. "»g i?
Bromer Elmerhausen & Reich
Dunaj (Wien), Vfallfischgasse 3.
Podružnica: Palazzo Model/o — Trst
Svoja
kolesarska
šola.
Svoja
kolesarska
šola
Ceniki brezplačno
Vse poprave biciklov po jako nizki ceni.
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi za obleke
Preruvien in dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sukno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do
M Sttamb t Bran (Bitni
Stalna zaloga sukna čez lj2 mil. gld.
Največja razpošiljalnica v teh krajih. 'Uti
Pozori P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3‘10_ m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od zastarelih in p o k v a r j e n i h kosov.
Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku.
Že več let pripoznano zdravilo za pomirjeiije bolezni
Pazite na
Ktvi/dov
C johifloitl
Steklenioa stane 1 gld. Dobi se pravi v vseh lekarnah
(3)
Pazite na
oafuAspfBZ
Frana Jok, Kwmda
O
•^k. u. k. (isterr. u. kfin. rumSn. Iloflieferaut. q O Kreisapotheker, Korneuburg C. \Vien. t>-
Dober glasovir
h e proda x a k a m i h
gld. 60 gld.
v ulici Sv. Klare (Via S. Chiara) št. 4.
§£ Slavnemu občinstvu
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje vsakovrstne voščeno sveče
Vsoh vrst modono pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Vrbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvašie vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana v Gosposki ulici prodaja raznovrstno drobno in manufaktura o blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alta Colomba11
za veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare. Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
v \ rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Hovvanski
čevljar
v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem.
Ivan Kavčič
veletrzec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKE P1VE.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G Likar
v Gorici Semeniška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in dnliovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Ilabatišče) št. 2 imli zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki r,oči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št.. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne.
Ivan Cijan
krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi,	___________
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
ffostihiico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za karo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilno „pri zlatem levu“ (al leon d'oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravljaokvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce, spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletrzec zvinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača vina bela in trna istrijauska ter
bela dalmatinska. Pisarniea se nahaja v Magistratni ulici. —
1’rodaja na debelo
Peter Drašček
r Stolni ulici (via Duonio) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Drašček
PEK
Riva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Ivan Velušček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
k roj ut'
v Rabatišlu (llabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvn
Tiskarna
A n t. M. o b i xxi -j a
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno nacejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep f se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh iu zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčcvalno esenco za
žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Gena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
Razun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Ivarol Filip Pollak
Tvorniea (»senčnih specijallt v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč iu ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicali na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B■ Rovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Tmkoczg G. Piccoli, in Ljnd. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; v Postojni v lekarni Baccarcich, s Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Gttglielmi, v Beljaka dr. Kamp/. pF* I steklenica velja 30 kr. 'Vg NB Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.	_	..	.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.	.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Branite i BaMišči št. 16.
v najemu
Alojzija Csliubicli-a
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kr.eippa edino le tovarna
bratov Olfc v Bregencu
ob Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v 1>™-
dajalnicah kupujemo in uživamo.Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneip pova kava pa ima veliko
redilno moč, pomiri živce in je dosti bolj ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Ril bo pa potem redilno, zdravo in ceuo kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov Olz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime >n ponvo.
V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf GuM-mann, Anton Zollia, Jos. Comcl in J. Braun
Bratje Olss,
tovarna /.a Kneippovo sladno kavo v Bregencu.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček.
Tiska A. M. Obizzi v Gorici.