80
Iz narodne torbe
(Priob«uje Janko Barie.) I.
uziiarjev Jaka, spoštovan občinski sluga, bil je širokouslnei, ela lmvlo takili.
Posebno tisto je znal tisto, bahatTse, kako dobro on vsaki dan jo. Hm, sraijali so se mu Ijudje in si mislili svoje, saj so znali, da njegova služba ni ravoo tako mastna, da bi rnogel vsaki dan iaj dobrega josti. Nekoč sc je pa sam selio še posebno nrezal. V nedeljo popiludne po kosilu je bilo, ko je prišel tja pod važko lipo in dejal: nHa, danes sem pa obiral tako piščo, da vže sto vlaških bt ne takega!" — nnA!i ui imelo to tvoje pišče kostij!"" — posekal ga je Žrjavov Andrej in mu pokazal na srajco, kjer mu je viselo nekaj odpadkov kisle repe. Gromo?it smeh je bil Jaki najboljša nagrada za njegovo bahanje.
n.
To se zna, da tega ne veste, kako je rokla Stržinarjeva Meta BulovScvej kozi: kuraa? čakajto, kako je vže bilo? Da, da, takoj vam povera. Proti večeru je bilo, ko jo ušla staremu Iiulovcil koza iz hleva in obirala grah na Koželjevih gredah. Strainarjeva Meta je nosila ravno on6d rreCo iz mlina: raalo raračno je vže bilo, a yrhu tega sirota vže tako slabo vidi, pa' je mislila, da stara, Koželjka obira grah.
—  Ej kuma, kaj obirato grah? — ogovorila jo je prijazno.                         1
—  Bekekeke 1 — oglasila se je koza na gredah.
—  Lej grd6ba, kaj si ti? — odgovorila je Meta in šla nejcvoljuo dalje.