Štev. 103 * Trstu, v soboto, dna H. mala 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ac sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, tedajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcif lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega šL 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K za r^' leta...... za tri mesece................. 2a nedeljsko izdajo za celo leto........ 520 za pol leta................. Glasilo 2-60 „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.čiŠka Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. i liano piki - m pmsiava m zainn mm\ i t Dr. Jovan lM\t - Važna amnestija v SrDUL - Poslanec Nazuk Maniro tepen v Bukarešto. Cesarjeva bolezen. Jutranje sporočilo. DUNAJ 14. (K r.) „Korr. Wilhelm" poroča o ju'ranjem zdravstvenem stanju cesar a sleiieće: Noč je prebil cesar dobro, in bi! zjutraj precej dobro razpoložen. Splošno stanje ugodno. Večerno sporočilo. DUNAJ 15. (Kor.) Dobro prebiti noči je sledil relativno dober dan, kašelj je nekoliko ponehal, odkasljevanje mehke-je, splošno počutje zadovoljivo. Or. Šulha in „Narodni LlstyM. 111. dan razprave. PRAGA 15. (Izv.) Ob nezmanjšani nape -f isti ublike je bil danes zaključen sen-zacijonalni proces. Prvi je bil zaslišan danes filozof Bo-!i u s I a v V l a c i h a, o katerem je govoril včeraj prof. Masaryk. Vlaciha je pri zaslišanju izpovedal isto, kar je pripovedoval prof. Masaryku. Jurist Pas tika, ki je bil takoj nato zaslišan, je označil vse !Z[ ovedbe Vlacihe za izmišljotine in ostro naj ada! prof. Masaryka, češ da je jako nekorektno postopal, ko je pripovedoval » red sodiščem o brezsmiselnih trditvah iievrasteničnega človeka, kakor je Vla-- ha. Ce bi hotel Masaryk postopati ko-rek no, bi moral pozvati Vlaciho, naj priče sani pred sodišče. Pri konfrontaciji . beh imenovanih prič, je ostal vsak pri i lošni napetosti je bil nato pod pri- ► zaslišan dr. Sviha sam. - šviha je s tihim in drhtajočim gla-hjavil: »Napram vsem očitanjem iz-u:ji v zavesti si svojega težavnega : rtia in pod častno besedo, da nisem ,ikdar konfident praške policije. Nik-nisem poročal policiji o kakih zaup-jogodkih v narodno - socijalni stranki eškem taboru sploh, še manj pa. da bi od policije kak denar. S policijskim isarjem Klimo sem znan že izza di-ih let. Obnovil sem ž njim znanje na W zborovanjih. Dr. Klima se je delal io navdušenega Ceha. Ko je šlo zato. i dobila narodno-socijalna stranka ti-niško koncesijo in sem izvedel, da olicija proti podelitvi, češ da so nar. alci veleizdajalci, sem prosil Klimo, lam priskoči na pomoč in smo koneč-oncesijo faktično tudi dobili. Od onega otka sem se čutil napram Klimi zave-ga. Zaupnega mu nisem nikdar niče-pripovedoval, pač pa sem imel ponov->ri!iko, da sem potom njega razpršil loliciji razna neugodna mnenja o nar. stranki. Sejam nar.-socijalne stranke prisostvoval ie redkokdaj. O pripra-za vseslovansko razstavo v Pragi in da t SK tX f je p naj no k ;ar »a t :tu čeških politikov v iiil dr. Klimi nikdar niti sein se sestal kakih 30 istirani tudi proti očita-*očil dunajskim listom lude o češko - nemških ih. Trditve gospe Wol- t*.__»»ng-. —r-i--------—— —— LISTEK. danove so popolnoma neresnične. Nisem je nikdar videl na policiji, niti jo poznal. Z dr. Klimo nisem imel nikdar telefonične razgovore in o kakem imenu »Wiener« mi ni ničesar znano. Trditev »Narodnih Listov«, da sem se pred odhodom v Trst sestal na kolodvoru s Klimo, me je naravnost konsternirala. Prosil sem ga takoj za sestanek in ga vprašal, kako je mogoče, da se najini sestanki tako nesramno zlorabljajo. Šviha se je nato pritoževal tudi nad postopanjem svoje lastne stranke, češ da ga je takoj, ko je izšel inkriminirani članek v »Narodnih Listih« pustila pasti, ne da bi se poprej prepričala o istinitosti teh težkih obdolžitev. Na vprašanje, zakaj ni vložil takoj tožbe, je odgovoril dr. Šviha: »Moje zdravstveno stanje je bilo takrat silno slabo. Bil sem silno razburjen in vrh tega nisem mogel dobiti v Pragi nobenega odvetnika, ki bi me hotel zastopati. Po-setil sem 16 odvetnikov, a vsi so odklonili mojo prošnjo. Šel sem popolnoma obupan v Trst in tam sem napravil še to neumnost, da sem resigniral še na svoj držav-nozborski mandat.« Na vprašanje o svojem premoženjskem stanju, je odgovoril Šviha, da ima 30.000 K meničnega dolga in da je prevzel menično jamstvo za &—7000 K za posl. KIo-fača. Končno je še izjavil, da je prosil sam policijskega ravnatelja dr. Krikavo, naj odveže policijske uradnike dolžnosti uradne tajnosti in tudi Masaryk je tozadevno že interveniral pri notranjem ministru Heinoldu, a bilo je vse brezuspešno. Nato je bil zaslišan državni poslanec dr. Šmerair socijalist, ki je vehemetno napadal dr. Klimo, češ da je moralično silno pokvarjen človek. Kot dijak je bil najhujši radi-kalec, a je stopil potem neposredno h policiji in izrabljal potem svoje doživljaje iz dijaških let. Skušal je tudi pridobiti več socijalnih demokratov za policijske konfi-dente. Na svojo lastno prošnjo je bil nato dr. Kramar še enkrat zaslišan. Izjavil je pod Častno besedo, da ga je prezidijalni šef praškega namestništva baron Braun prvi opozoril na nameravano ekspedicijo na-rodno-socijalnih poslancev v Belgrad in to še prej, predno je dobil sam tozadevno obvestilo od posl. Klofača. Jurist Pastika ni nikdar zahteval od njega niti vinarja, pač pa je celo prosil za gospo \Voldano-vo, naj se nikar ne pozabi nanjo, če bi jo odpustili na policiji. Gospa T y 1 o v a, nečakinja dr. Švihe, je izpovedala silno neugodno za generalnega tajnika miadočeške stranke. Sisa. Pripovedovala je, da se ji je približal ponovno pod napačnim imenom, imel ž njo mesec dni ljubavno razmerje in skušal izvedeti od nje razne informacije o Švihi. Obljubljal ji je v dosego svojega namena | tudi pomoč, češ da je mladočeška stranka jako mogočna in tudi premožna. S i s, ki je oženjen, je v očividni zadregi res priznal, da je imel z gospo Ty-lovo ljubavno razmerje in tudi izjavil, da ji je mogoče res pripovedoval o moči miadočeške stranke. RC! Udeii mlin. ;an. - Spisa! Xavi&r de Moničpin. V. Senski roparji. Baron si je vedno govoril, da je treba, če hoče, da ga takoj in po pravici ne osumijo, imeti razviden vzrok za združenje odločnih ljudi, ki jih je hotel imeti pod svojim poveljništvom. Najboljši povod je bil gotovo naprava obširne ladjedelnice v rdečem mlinu, la-djctlulnictf za ribiške čolne in poreške lad-jice. Nihče ne sumi podjetnika, ki ima veliko število delavcev in izvršuje cvetočo obrt. Ne samo, da mu policija popolnoma zaupa, temveč bi ga v slučaju potrebe celo uporabljala kot pomoč proti nevarnim sovražnikom, proti katerim se bori. Kakor vemo, je I.ascars onega človeka, ki naj bi mu vodit vse podjetje, onega spretnega tesarja, ki ga je izneveril šeld-skiin roparjem, pripeljal s seboj iz Ant-verpena. l ega svojega tovariša je nastanil v rdečem mlinu, potem pa je več dni pohajal ob Seninih bregovih v smeii proti Parizu, kjur se je pogostoma ustavljal v onih za' ornih beznicah, kjer so se shajali v -ri ljubitelji modrikastega vina in pona- Našel je tamkaj lepo število pridaničev, delavcev iz asniereskih, chatonskih in argentinskih ladjedelnic, ki bi bili zelo dobri delavci, če ne bi imeli slabosti, da so se le preradi vdajali pohajkovanju in pijači. — Izbral si je iz te družbe najinteligentnejše zlikovce, one, ki so pod pepelom nemarnosti hranili še iskrico energije, ki bi se dala morda vendar še razgoreti v plamen. Popival je ž njimi in je uporabil odkritosrčnost opitih ljudi, da so rnu povedali nehote in nevede svoje dogodljaje. Ko se je prepričal, da nimajo nikake moralnosti in da jim vest ne dela posebnih težav, jih je sprejel v svojo službo, obljubivsi jim, da bodo imeli sicer malo dela, pač pa dobro plačo in vedno dovolj pijače. Tako se mu je posrečilo, da je zbral kakih deset ljudi, ki naj bi mu tvorili jedro, četudi ne resničnih, pa vendar navideznih delavcev, ki so mogli storiti nekako toliko, kakor bi je sicer napravili štirje dobri delavci. Vemo že, da pridno in produktivno delo nikakor ni bil namen podjetja. Sicer pa tudi ni prihajal nihče, ki naj bi bil ogledoval in preiskoval obrat v novi ladjedelnici, ali so rezultati proizvajanja v pravem razmerju s številom delavcev. Ko si je Lascars našel ono jedro svojih »delavcev«, pa ni prenehal s svojim iskanjem. Iskal pa je v Parizu, in sicer v najnižjih slojih mesta, kjer mu je šlo za to, da najame prave može za svoje namene. Sklenil je, da teh pravih »delavcev« ne sme biti nad deset. S tem ]e bilo dokazilno postopanje zaključeno. Senat je stavil porotnikom sledeči dve vprašanji: 1) Jeli obtoženi odgovorni urednik »Narodnih Listov« dr. Heller kriv, da je izvršil s člankom, priobčenim v »Narodnih Listih« pregrešek razžaljenja časti na dr. Švihi? 2) Ali se je dokazilno postopanje posrečilo? Nato so se pričeli govori zagovornikov. Dr.T raub je v svojem govoru poudarjal, da je popolnoma prepričan o nedolžnosti dr. Svihe. Proces je le pokazal, da je gnjila le avstrijska policija, ki edina odhaja iz procesa kot obsojena. Obtoženec dr. Heller je naglašal, da je priobčil inkriminirani članek v »Narodnih Listih« v popolni zavesti svojih dolžnosti napram češkemu narodu. »Star sem že,« je rekel, »a prosim Vas, gospodje porotniki, ne ozirajte se nato, ampak sodite po svoji vesti in lastnem prepričanju. Hellerjev glavni zagovornik dr. Raši n je vehementno napadal izdajalsko postopanje dr. Švihe in izjavil, da je pričakoval, da bo imel Šviha vsaj na razpravi toliko poguma in morale, da bo priznal svojo krivdo. A Šviha se je pokazal še hujšega, kakor znani policijski konfident in češki narodni izdajalec, pok. pisatelj Sabina. Dr. Bou ček je napadal mladočeško stranko in označeval informacije gospe \Voldanove za nezanesljive. Prosi porotnike, naj obsodijo dr. Hellerja. Ob V^ 11 ponoči so se podali nato porotniki k posvetovanju, ki je trajalo samo pet minut Ob velikanski napetosti poslušalcev je nato načelnik porotnikov prečita! ki se glasi: Porotniki so po svoji vesti soglasno potrdili glavno vprašanje in istočasno soglasno potrdili tudi dodatno vprašanje, da se je obtožencu dr. Hellerju dokaz popolnoma posrečil. Na podlagi tega pravoreka, ki je učinkoval na poslušalce radi soglasnosti naravnost senzacijonalno, je senatni predsednik, dvor. svet. Kur, razglasil razsodbo, s katero se obtoženi dr. Heller Poslušalci so takoj, ko je razglasil predsednik oprostilno razsodbo, začeli viharno ploskati in klicati »Živio Heller!« Na trgu pred sodiščem se je zbrala velikanska množica ljudstva, ki je sprejela vest o Hellerjevi oprostitvi s silnim navdušenjem in klici »Živio Heller! Živio dr. Ra-šin! Doli s Šviho!« Množica je spremljala Hellerja pred »Narodne Liste«, kjer so se ovacije zopet ponovile. Vse _ugiba sedaj v mestu, kaj napravi sedaj Šviha, kojega moralična smrt je bila z današnjim dnem zapečatena._ Stroga preiskava radi zadnjih demonstracij v Italiji. Neapeljski prefekt odstavljen. DUNAJ 15. (IzvJ Na zahtevo avstrijske vlade je uvedla italijanska vlada proti prefektom onih mest, kjer so se vršile Pripovedovati nam pač ni treba, da je prav ialiKu našel to število. Pariz je bogat na nasprotstvih. Danes, kakor tedaj se srečava na vsak korak pregreha z neo-madeževano poštenostjo, in nesramnost se zadeva ob čednost. Od desetih lopovov, ki jih je pridobil baron Lascars zase, so štirje že znani našim čitateljem, ker so pripadali tolpi kuncev, ki je v noči 30 majnika 1. 1770. igrala svojo strahovito vlogo. Ti bivši kunci so se imenovali: Liseron, Patte Poule, Cas-que a Meche in Landrinet. Huberta, poglavarja kuncev, ni bilo že tri leta med živimi. Neka vražarica, ki jo je vprašal nekoč Hubert za svojo bodočnost, mu je prerokovala, da konča svoje življenje na visokem mestu. Hubert je trdno verjel, da se uresniči ta prerokba, na katero ni bil malo ponosen in ki se je tudi v resnici uresničila, dasiravno popolnoma drugače, kot je pa mislil rokovnjač. Pri neki zelo kočljivi stvari ga je zalotila policija prav na delu. Prišel je pred sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. Obesili so ga na zelo visoke vislice, vsled česar mu je bilo mogoče uporabiti svoje zadnje drhljaje v to, da je povedal množici, ki je prisostvovala njegovi smrti, kako se je uresničila prerokba o njegovi smrti na visokem mestu. Hubert je bil duša vse tolpe. Po njegovi smrti se je tolpa razkropila in kunci so šli vsak svojo pot popolnoma prezirajoč veliko načelo vsake na trdni podlagi temelječe družbe: »V edinosti je moč.« zadnje protiavstrijske demonstracije, strogo preiskavo. Prva žrtev preiskave je že padla. Vlada je namreč odstavila y;apeljskega prefekta Sorge in imenovala lia njegovo mesto padovanskega prefekta Menzingerja. (Kakor znano, so demonstranti v Neapelju razbi'i na avstrijskem konzulatu okna. Op. ured.) Važno amnestija v Srbiji. BELGRAD 15. (Izv.) Kralj Peter je podpisal ukaz, ki proglaša amnestijo za vse one zločince, ki so bili do 25. oktobra 1913 obsojeni radi vohunstva, razžal jenja Veličanstva, razžaljenja skupščine ozir. poslancev in oblasti, radi hujskanja prebivalstva in radi upora proti oblastim. Amnestija se nanaša tudi na tuje državljane, ki so bili že danes izpuščeni v svobodo. Dr. Jovan Skerlić — umrl. BELGRAD 15. (Kor.) Odlični srbski pisatelj in mladoradikalni poslanec, vseučili-ški profesor dr. J o v a n S k e r I i č, ki se je vrnil pred tremi dnevi iz Prage, kjer se je udeležil Njegoševe slavnosti, je umrl po dvadnevni bolezni za vnetjem trebušne sluznice v 37. letu starosti. BELGRAD 15. (Kor.) V današnji seji srbske skupščine so se spomnili smrti vse-učiliškega profesorja dr. Jovana Skerlića prof. Nikolić, naučni minister Jovanovič in zastopnki vseh političnih strank. Skupščina je odgodena v znak sožalja do ponedeljka. Opomba uredništva. Vseučiliški profesor dr. Jovan Skerlić je bil eden najinteli-gentnejših mož mlade Srbije, mož svetovne naobrazbe, ki užival v učenjaških krogih velik ugled. Belgrajska univerza, politično življenje srbsko, jugoslovanska veda in jugoslovanska nacij'onalna ideja izgubljajo žnjim moža, ki je upravičeval glede svoje bodočnosti najblestejše upe. Dr. Jovan Skerlić je bil velik prijatelj Slovencev; poznal je dobro slovenske razmere in se mnogo pečal zlasti s slovensko literaturo. Izdajal je revijo »Srpski književni glasnik«, ki odgovarja naši »Vedi«, v kateri se je zavzemal za izenačenje razlik v srbskem in hrvatskem jeziku. Zlasti veliko pozornost je vzbudila enketa, v kateri se je večina sotrudnikov Skerlićeve revije izrekla za »ekavščino«. Kot politik je bil Skerlić Pašićev nasprotnik. Naseljevanje v Novi Srbiji. PARIZ 15. (Izv.) Iz Belgrada poročajo, da je dobila srbska vlada nad 2000 prošenj za odkaz zemljišča v Novi Srbiji. Priglašeni naselniki so izključno Slovani, med katerimi je tudi veliko število av-stro-ogrskih Slovanov in med temi veliko Slovencev in Hrvatov. Priglašeni Slovenci razpolagajo s precejšnim premoženjem in izkazujejo skoro vsi popolno poljedelsko in gozdarsko orodje ter reflektirajo po veliki večini samo na odkaz zemljišča. Srbska vlada je odkazala vsakemu naseljencu najmanj po 5 hektarov zemljišča. Kdor ima denar in sredstva za obdelovanje zemlje, dobi večje zemljišče. Iz Amerike se je priglasilo 10.000 Srbov, ki se hočejo naseliti v novi Srbiji. Iz Nove Sr- Ko so bili kunci tako raztreseni po Parizu, se jih ljudstvo ni balo več in jih je bilo tudi lažje poloviti. V kratkem se je zgodilo tudi to in izginil je drug za drugim Nekaj so jih obesili, druge pa so poslali v Brest ali Toulon, ali pa so jih odgnali v kolonije. Ostali so le še imenovani štirje, ko je Lascars naletel nanje in jih, poznavajoč dobro njihove sposobnosti, tudi nemudoma sprejel v svojo službo. Preureditev rdečega mlina za njegov novi namen ni bila lahka stvar. Treba ga je bilo izpremeniti takorekoč v vojašnico in popolnoma urediti velike sobe, skozi katere je od vseh strani pihal veter, za spalnice senskim roparjem. Treba je bilo tudi takoj dobiti sredstev za nastanjenje in prehranjevanje dvaindvajsetih oseb; toliko je namreč štela vsa tolpa skupaj z Lascarsom in Holandcem. Vse to e stalo veliko denarja. Ko je Lascars že izčrpal vsa svoja sredstva, se je zatekel k Sau-vageonu. Dasiravno mu je prej slovesno obljubil, da ne bo zahteval od njega, da bi tvegal tudi le najmanjši del svojega imetja, mu je vendar sedaj dopovedal, da ne more drugače, nego da si izposodi od njega večje svote, ki pa mu jih povrne z visokimi obrestmi, kakor hitro prične tolpa s svojim delovanjem in doseže tudi denarne uspehe. Sauvageon je obžaloval svojo nesrečno usodo in je na tihem z vso trkostjo preklinjal Lascarsovo vrnitev. Vendar pa se bije beže Mohamedanci. Do sedaj jih je izbežalo že čez 90.000. Srbska vlada dovoli Mohamedancem, ki zapuste NoVo Srbijo znižano ali prosto vožnjo, prepovedala jim je pa prodati svoje zemljišče, do katerega nimajo po pobegu nobene pravice. _ Ogrski poslanec Mangro tepen v Bukarešta. BUKAREŠT 15. (Izv.) Romunski dijaki so danes napadli ogrskega poslanca, škofijskega vikarja Nazuka Mangro, ki je rodom Romun, a sedaj zagrizen Madžaron, in ga do krvi pretepli. Zatrjuje se, da pride radi tega do nove diplomatske afere med Avstrijo in Romunijo. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) List »Pester Lloyd« poroča iz Bukarešta: Po včerajšnji otvoritveni seji romunske akademije znanosti se je pripetil slučaj, ki je jako značilen za naše razmerje^ Romunijo z ozi-rom na javno ljudsko mnenje v Romuniji, katero bi rada pridobila Avstrija popolnoma zase, pri čemer pa jo je prehitela Rusija. Ko je vstopil po zaključku seje ogrski državni poslanec in škofovski vikar ve-likovaraždinski, Mangra, ki je tudi član akademije, v svoj voz, ga je napadla množica, ki ga je pričakovala že pred izhodom. Med množico je bilo tudi mnogo dijakov, ki bi po izreku italijanskega notranjega ministra, ne smeli posegati v zunanjo poltiko, še manj bi jo smeli nositi na ulico in s tem preprečevati zunanje politične ukrepe in dogovore vlade. Množica je zadržala voz in je dejanjsko napadla vikarja Mangro. Rešil ga je kočijaž, ki je brzo pognal konje in povozil več demonstrantov. »Pester Lloyd« izraža upanje, da bo dala romunska vlada za ta incident Avstriji primerno zadoščenje v obliki lojalne izjave. Vojno v Mehiki. Padec Tampica. Mesto porušeno ? BROWNSVILLE 15. (Kor.) Tukaišmi uslužbenci pri podjetjih za okorisćenje oljnatih studencev pred Tampico so izjavili, da se vrnejo takoj v Tampico. Glasom poročil, ki so prišla iz Tampico mesto ni v tolikem obsegu porušeno, kakor so poročr.Ii nekateri listi. Največ so pač trpela javna poslopja. Studenci olja pied Tampico so nepoškodovani. Inoztmci, ki so se izselili iz Tampico se zopet vračajo, ker je prevzel general Gazales njihovo varstvo. Sploh je v mestu in v okolici popolnoma porušenih le malo poslopij. V boju pred Tampico je padlo kakor se do sedaj poroča samo 300 mož. Število ranjencev še ni znano. WASHINGTOM 14. (Izv.) Po sporočilih, ki so došla semkaj, je mesto Tampico popolnoma razdejano. VstaŠi se že pripravljajo na pohod proti glavnemu mestu Mehiki. Situacija predsednika Huerte je sil o nevarna. Tekom bojev so vstaši zažgali tudi petrolejske vire in okolici mesta Klali in morili, da je bila strah in groza. Vse ulice v Tampico so polne mrtvecev. BRONVNSVILLE (Texas) 15. (Kor.) Oficijelno poročilo konstitucijonalnega guvernerja v Matomorosu poroča o padcu Tampica, (sredo, 13. t. m.) sledeče: V ponedeljek zvečer so postavili vstaši pred Tampico 10 topov in 14 strojnih pušk. ni upal ustavljati Lascarsovi želji, ki je bila bolj podobna ukazu nego želji. Dal je torej Lascarsu na razpolago del svojih prihrankov, pri čemer je pretočil več solz nego je naštel srebrnikov. — Oh! Oh! — je vzdihoval, — ubogi, ubogi, preljubi moji denarci, sedaj greste! Oh! oh! Ali vas bom videl še kedaj? Odhajate in moje srce gre z vami... ! Sauvageon pa ni imel prav, da se je tako žalostil. Dva meseca po preselitvi tolpe v rdeči mlin se je začela z oropa-njem neke bogate kmetske hiše v chatou-ski okolici vojna, ki so jo napovedali senski roparji poštenemu prebivalstvu, in je vrgla Joelu Macquartu znatno svoto. Del te svote je Lascars porabil v to, da je odškodoval lastnika rdeče krčme, ki je z največjim veseljem pozdravil vračajoče se denarce, ki so prihajali v spremstvu prav zadovoljive nagrade. Od tistega dneva in tiste ure je bil Sauvageon z dušo in telesom vdan svojemu staremu gospodarju in mu je izkazoval neomejeno vdanost in to tudi v dejanju. Kot lastnik močno obiskovane krčme je mogel delati roparjem mnogoštevilne važne usluge. Še bolj nego prej je s podvojeno postrežljivostjo in vljudnostjo ter neštetimi kozarčki dobrega likerja privabljal redarje k sebi. Pridobil si je popolnoma njihovo zaupanje in si je pod pretvezo lahko umljive radovednosti dajal vsak dan povedati, kam se obrne redarstvo prihodnjo noč, da bi zajelo skrivnostne rokovnjače, ki se nikakor niso dali ujeti. Stran II. »EDINOST« št. 103. V Trstu, dne 16. maja 1914. Streljanje sc je pričelo že v torek zjutraj, Topničarstvo zveznih čet je streljalo zelo slabo in ni bilo nikakor kos bombardiranju vstašev. Med bojem sta pristali dv€ ladji v Panuče Po zadnjem napadu m mesto so zvezne čete zbežale, katere sta preganjala Cabalcros in Oonzales. Več hiš v mestu je p; ; otabin porušenih, okolica vrelcev olja ni poškodovana. Konstitucijonalci, katerih čete so štele 7000 mož, so izgubili n:oz. Inozeiiic:. ki so pobegnili pred bojem iz mesta ir. se poskrih \ sosednih vaseh, *io dobili poziv, da naj se vrnejo zopet v mesto. NE\V-YORK 15. (Kor.) »New-York Herald poroča, da je mesto Tampico popolnoma porušeno. Cesar niso porušili oblegovalni topovi, je uničil požar. Vstaši pokopa \ ajo sedaj svoje in Zvezine mrtvece. Vstaški general Oonzalec ceni število padlih vojakov Zveznih čet nad 600 mož. Ranjencev ie čez 600. NEW YORK 15. (Kor.) New York Herald poroča, c^a so izgubili vstaši pr zavzetju Tampica samo 34 mož, ranjencev imajo 128, inozemci niso bili prav nič oškodovani. Inozemci in mehik&nski rudniki. EL PASO 15. (Kor.) Guverner okrožja Paral je izdal oklic s kater m poziva Amerikance in druge inozemce, da naj se vrne o takoj na delo v rudnikih. Če se inozemci, vškvši Amerikance, ne vrnejo tekom 14 eni na delo, bo prevzela t bratovanje v rudnikih mthlkanska vlada sama in ne bo vrniia inozemcem niti kapitala niti obresti. Inozemski kapital, ki je založen v rudnikih v Paralu znaša več kot 30 milijonov dolarjev. Upor v Mehiki. NEW VORK 15. (Izv.) Iz Veracruza prihajajo vesti, da so se v mestu Mehiki Huerti uprie njegove čete. Mnogo katagonov je prestopilo v reolucijonarni tabor. ALBANIJA. Pogajanja med Epiroti in mednarodno komisijo. DUNAJ 14. Izv.) Kakor se poroča iz Albanije, so zahtevali Epiroti personalno unijo z Albanijo, kar pa je albanska vlada odklenila. Pogojanja so prispela sedaj do mrtve točke. Glasom poročil iz Drač£. it tamkaj situacija silno opasna. Med Essac pašo in hola dskimi oficirji je prišio do očitnega konflikta, ker priznavajo Holandci le povečevalno oblasti kneza Viljema. Včeraj je prišlo pred knežjo palačo do demonstracij. Essad paša st nahaja sedaj v govoriu. k ar je priš! pri rekrutaciji že dc spopadov. Epirotsko vprašanje. — Personalna unija. RiM 15. (Izv.) Tuk-jšaji merodajni krogi vedo, da se pogajanja med provizorično epirsko vlado in med člani mednarodne komisije še niso razoila. Pogajanja sc rastala pri vprašanju državnopravnega razmerja med Epirom in mea albansko ^lado. Epiroti zahtevajo popolno avtonomijo in personalno unijo z albansko vlado. Zastopniki mednarodne kontrolne komisije pa zah e-va o, da se združi Epir glasom sklepa veleli v poiitično enoto z Albanije pod vlado kneza Viljema, princa Wieda. ATENE 15. (Izv.) V lukajšnih političnih krogih so mnerja, da bo epirotsko vprašanje v kratkem mirno in zadovoljivo za Epirote rešeno. Odpor albanske vlade in kneza Viljema je biezpomemt;en Imenovanje. DUNAJ 15. (Kor.) Cesar je podelil fi nančnemu svetniku finančnega ravnateljstva v Trstu, Ernestu Pibru, naslov m značaj finančnega svetnika. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.> V zadnji seji sprejeti zakonski osnutki so bili sprejeti v tretjem branju. Notranji minister je poročal o natančni omejitvi posameznih volilnih okrajev. Odredbo notranjega ministra ie sprejela zbornica na znanje. Nato je bila zbornica z ozirom na zasedanje delegacij odgodena na nedoločen čas. Velike vojaške vaje v Bosni. DUNAJ 15. (Izv.) „Zeit" poroča, da se bodo vršile od 27. junija velike vojaške vaje ped poveljstvom armadnega nadzornika generala Potioreka in v navzočnosti prestolonaslednika, ki bo stanoval v kopališču lidže pri Sarajevu. Prvi majnik na Ruskem. PETROGRAD 15. (Kor.) Prvi majnik je — ■ . , - pv J _.. 111111 1Z,JL1UU11M »O*, iti ■>■ » utoiib potekel v celem carstvu jako m srno Delav- že,eziliške uradnike, tako pri državni ka- stvo in delodajalci so slavili ta dan kot praznik. Le nekateri obrati niso hoteli pri-poznati delavst u tega praznika. Vsled tega je pr šlo do enodnevne stavke, katere se je vdeležilo v Petrogradu 13 .000 v Revalu 0000 v Nižjem Nov g. .rodu 9000 in v Moskvi 22.000 delavcev. Delavci so se ponašali popolnoma mirno, in ni prišlo do nobenih Ugredov. Spor med Grško in Turčijo. CARIGRAD 15. (Kor.) Oficijelni komunike o krvav m spopadu med Grki in Turki pri Tschahmakeyju blizo Car'gracU poroča, da so grški prebivalci zabranili vstop turškim izse^encem pri čemer ie prišlo do krvavega spopada. V tem boja sta padla dva Muhamedanca in en Grk, več M hamedancev pa je težko ranjenih. En del vasi je popolnoma pogorel. Vlada je odredi'a, da se aretirajo vse osebe, ki imajo pri sebi orožje. ___ OD petletnici „Društva lososi, železniških uradnikov. V nedeljo 17. maja se bo vršil v Trstu peti redni občni zbor »Društva jugosl žel. uradnikov«. Je ta dan tudi stanovski praznik naših železni*kih uradnikov, ki slave s tem zborovanjem petletnico svojega na-rodno-stanovskega društva. Ta narodno-stanovski jubilej naših železniških uradni-ko\ se narr> vidi tako važen, da moramo nekoliko obširneje govoriti g njem Bilo je 14. aprila 1909, ko so se naši železniški uradniki zbrali pod svojim narod-no-stanovskim praporjem ter si ta dan u-stanovili svoje narodnostanovsko društvo »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov* Potreba in narodno-stanovski pano* naših železniških uradnikov sta rodila to za vso slovensko in hrvatsko javnost v Avstriji jako važno društvo. Do tega leta so bili naši železniški uradniki člani nemških organizacij, predvsem pa avstrijskega železniškega uradniškega društva. To dru-štve je bile na zunaj internacijonalno, a v resnici so v njem odločevali le nemški železniški uradniki. Slovenski in hrvatski u-radniki so bili le nekak privesek; imeli so pač društvene dolžnosti, a pravic skoraj nikakih. V tistem času pa so nemški železniški uradniki na društvenih zborovanjih čim dalje bolj odločno zahtevali od osrednjega vodstva, da se naj društvo nacionalizira in na; postane samo nemško železniško društvo. Zahteva nemških železniških uradnikov je bila torej nekako neposreden povod, da so bili naši slovenski in hrvatski železniški uradniki moralno prisiljeni ustanoviti si svoje društvo, ako nisc hoteli, da bi bih po nacionaliziranju nekega lepega dne izbacnjeni iz dosedanjega skupnega društva. Zato so slovenski in hrvatski železniški uradniki izstopili rajši predno bi bili morali, ter se združili pri svojem narodno-stanovskein ognjišču. Ni bila tedaj še velika četa jugoslovanskih železniških uradnikov, ki sc prisostvovali ustanovitvi svojega društva. Aii ta četa je bila neustrašena, ker je zrla prave cilje pred seboj, ker je vedela, da z odločno narodno-stanovsko voljo zmaga ter pnvede v svoi krog tudi ont slovenske in hrvatske železniške uradnike, i st kljub nacijonaliziranju skupnega že L- ruškega društva še ostali v sedaj že por ■!. s-ma nemškem društvu. Velika zapreka hitremu razvoju slovenskega narodno-st;.-novskega društva je bilo posebno na progah Južne železnice takozvano »Južni železniško društvo*, ki je družilo do tedai v sebi slovenske uradnike Južne želez: : je in druži še nekatere. Ravno to društvo je bilo tedaj velika zapreka, da naredil »-stanovsko društvo naših uradnikov ni tako hitro združilo pod svojim praporjem vseh slovenskih in hrvatskih železniški!, urad-krvaviii 1 nikov, kakor bi jih bilo morale združiti r' svojih idealih. Ali kljub tej okolnosti je bi! narodni pokret naših železniških uradnikov tako močan, da ga v njegovem poletu ni mogla več ovirati kako drugo tujerodno društvo. Društvo naših železniških uradnikov je rastlo. število njegovih članov se je množile ic leta dc Jeta. in aa-nes, ob petletnici, stoji eruštve naših železniških uradnikov močno in upoštevano, je enakopravno z vsem! železničarskimi društvi v Avstriji. Le malo je še onih železniških uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti k* še vedne rajši tlačanijo drugim tujerodnim cas mordt na zunanjost brezbarvnim društvom nego pa d£ bi bili člani svojega društva. Pletejo si ti slovenski in hrvatski uradniki sami tuji bič, ki jih zna nekega dne še občutno pokoriti. »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti« In ti slovenski železniški uradniki hočejo kljub svoierr. drušrvu biti torej še vedno podlaga tujčevi peti, ko se osamo-svoja slovenski delavec ter išče zaslomnc le v svojih narodnih organizacijah. Obžalovati moramo to omalovaževanje svojega stanovskega narodnega društva javno, toda izražamo obenem tudi upanje, da ti slovenski železniški uradniki, sinovi sic-venske matere, skoraj pristopijo k svojemu narodno-stanovskemu društvu, k »Društvu jugosl. žel. uradnikov«, kjer edino je njih dom. Da je biia živa potreba, da so si naši železniški uradniki ustanovili svoje na-roano-stanovsko društvo, nam spričuje že to dejstvo, da ima društvo danes štiri pod-ružnice in sicer: v Ljubljani, Zidanem mostu, na Jesenicah in v Gorici. Prvo podružnico si je društvo ustanovilo že začetkoma drugega društvenega leta. Ustanovitvi ljubljanske podružnice je sledila takoj u-stanovitev zidanmoške in jeseniške podružnice; lansko leto si je pa društvo ustanovilo svojo četrto, goriško podružnico. Tako združuje danes društvo s prav malimi izjemami vse slovenske in hrvatske kor južni železnici. Vseh naših uradnikov pri imenovanih železnicah je okrog 500. Ni numerično velika ta četa, ali močna je. ker jo krepko družijo narodni ideali. Ne bomo se podrobneje spuščali v društveno delovanje, ker nam pregledno sliko o tem poda letošnji občni zbor tega društva. Da je pa društvo v pulni meri vršilo svojo poverjeno mu nalogo, so nam najjasnejša priča neprestani ostudni napadi na naše uradnike po nemških, posebno gra-ških listih, da ne izvzamemo stanovskih listov nemških železniških uradnikov, ki tudi v zadnjem času ne marajo zaostajati za graškimi listi v napadih na naše uradnike. Od začetka ustanovitve društva pa do danes je bilo na društvo nešteto napadov po graških in drugih nemških listih. Naravnost ostudni pa so postali ti napadi tekom lanskega in letošnjega leta, ko so nemški listi proglasili slovenske železniške uradnike za anarhiste Zakaj? Zate, ker slovenski železniški uradniki poleg zboljšanja gmotnega stanja vsega avstrijskega železničarstva zahtevajo, da se jim deli pri železnici na slovenski zemlji ista pravica, kakor jo imajo nemški uradniki na slovenski zemlji! In rad1 te popolnoma upravičene zahteve in našim uradnikom tudi po osnovnih državnih zakoniti zajam- čene pravice se jih je proglasilo za anarhiste, iredente. Ne samo, da jih uprave same pritiskajo, priti morajo še nemški listi, oa jib blatijo navzgor, samo da bi pregnali slovenskega železniškega uradnika od železnice njegove rodne grude, kamor naj bi nemški narodni sveti spravili svoje zaupnike, predstražarje Nemštva na naši slovenski zemlji. Oblatiti navzgor slovenskega železniškega uradnika ter mu takr indirektno onemogočiti doštop do višjih mest, to je namen teh perfidno zvitih iti lažnjivih satanskih napadov. Pa se še ču jejo v slovenski javnosti glasovi: ej. kaj ti napadi! Ali temu ni tako. Nemški listi in z njimi nemški narodni sveti ter tudi železniški uradniki že vedo, kake posledice rode ti napadi; zato ne zamujajo nobene prilike, da ne bi lopnili po naših uradnikih. Tem napadom ne moremo boljše odgovoriti, nego stem, da vsi brez izjeme podpiramo naše železniške uradnike v njihovi borbi za svoje narodne pravice, in jih s tem podpiramo v boju za njihovo gmotno zboljšanje na naši domači zemlji. Vemo. kako nemška javnost brani svoje železniške uradnike — uči nas občinski svet v Knittelfeldu poleg drugih podpor — in tu naj bi zaostala slovenska javnost? In kdaj bolj, nego sedaj, ko društvo slavi svojo petletnico, se nudi slovenski javnosti lepša prilika, da pozdravi svoje železniške uradnike in jim zagotovi svojo pomoč in za-stoinbo?!! Pa ne samo ta hip, ampak zmi-raj naj stoji vsa slovenska javnost s svojimi zastopniki na strani naših uradnikov. Ta zaobljuba bodi vsem nam sveta in iz-polnjujmo jo tudi vsikdar in povsod! Zato prosimo našo javnost, nai v nedeljo iskreni pozdravi naše železniške uradnike, ko slave petletnico obstoja svojega narodno-stanovskega društva. Vaša pomoč našim železniškim uradnikom pa ne bodi samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Društvo izdaja svoje društveno glasilo že tretje eto naj bi si to glasilo naročila slovenska druriva ir slovenske kavarne ter restavracije kakor tudi posamezniki! Posnema.' i ) v tem oziru Nemce ki imajo glasila s ve] stanovskih društev po vseh javnih lok: ; . — Društvo si ustanovi svoj podpori : sk.ad, za katerega ima že nabranih do • kron. Naj tudi tu slovenska javnost dejanski podpira svojega železniškega uradnika! Poudarjamo še enkrat: Posnemajmo naše narodne nasprotnike, ki toliko žrtvujejo za svoje uradnike! Ne strašimo se malih žrtev! Će imamo močne narodno-stanovske organizacije, smo dovršili eminentno narodno cieio, ket, kje se bolj širi germanizacija v našo milo domovino, nego ravno po nemških uradnikih, privandranih k nam bog ve odkod?!! Prepričani smo, da rodi naš apel sadove v korist našim železniškim uradnikom, rem narodnim mučenikom na svoji rodni zemlji. In Vam, slovenski železniški uradniki, kličemo ob slavlju petletnice Vašega društva: krepko naprej po začrtani poti — z Vami je vsa slovenska javnost! Vašemu -jruštvu pa srčen: Vivat, crescat, floreat! Pripis Prosimo slovenske dnevnike, da članek ponatisnejo. Ured. Dnevne vesti. Strossmayerjev spomenik. Odbor za odkritje Strossmayerjevega spomenika v Zagrehu it imel v četrtek svojo sejo, v k» •eri se je konstatiralo, da so prispevki za zgradbo spomenika dosegli preračunjeno svoto. Natečaj za osnutek spomenika se razpiše še tekom tega meseca. Domuče vesti. Politično društvo »Edinost«. V ponedeljek, dne 18. t. m., ob 3 popoldne odborova seja v sejni sobi uredništva »Edinosti«. Vabljeni so odborniki, namestniki in deželni poslanci. Smrtna kosa. Umrla je na Opčini gospe Alojzija Malalan. Pogreb se bo vršil danes ob l/3 7 zvečer. Ugledni narodni rodbini naše iskreno sožalje. Smrtna kosa. V bolnišnici na Kraljevih Vinogradih pri Pragi je umrl g. Drago-t i n O s t a n iz Bovca, cand. pharm,, splošno priljubljena oseba. Pogreb se je vršil včeraj, dne 15. t. m. Slovenci imamo s tem zopet nov grob v Pragi. Razgovori med poslanci in volHci. Pred-snočnjim se je vršil v Sv. Križu sestanek, ki ga je sklicalo naše politično društvo v svrho razgovora tamošnjih volilcev s svojimi poslanci. Udeležilo se je sestanka tako veliko število kriških volilcev, da je bil malokedaj kak shod obiskan tako mnogoštevilno, kakor je bil ta sestanek. S strani naših poslancev se je udeležil sestanka dr. S 1 a v i k. Razvila se je zelo živahna, popolnoma neprisiljena razprava o najraznovrstnejših željah in potrebah kriškega prebivalstva in prav tako raznovrstnih pritožbah proti občinski upravi. Sestanek je uspel v vsakem pogledu kar najbolje. Danes, v soboto, zvečer se bodo vršili enaki razgovori: za Padriče, Gropado in Trebče ob 7.30 v društveni gostilni v Treb-čah. — Za Bazovico ob 7.30 v gostilni Kon-sumnegfa društva. — Za Rocol ob 7.30 v »Gospodarskem društvu«. Lasse pur . . .! V gledišču v Poreču so imeli te dni svoj veliki dan, ali prav za prav — veliki večer. Gledališče se je stresalo v svojih temeljih od zvokov . . . ne, ic hočemo povedati še le pozneje. Uprizoritev opere »Puritani« je dala povoda za veliko slavje . . . Zlasti na koncu akta »Suoni la tromba, intrepide« je izbruhnilo navdušenje: viva »Trieste italiana! Vse H skočilo pokonci in z galerije se je vsulo cvetje na vse to navdušenje.. Občinstvo je zahtevalo ponovitev onega pezzo na koncu III. dejanja, kakor so nam sporočili italijanski listi. Zgodilo se mu je po volji. Ko pa je zahtevalo še in še — seveda: če je kaj dobrega, se tudi irredentist rad do sitega naje — se je dvignil zastor in hoteli so začeti s četrtim dejanjem. Toda vzhi-čeno občinstvo si je znalo pomagati in izsiliti, da so se na odru povrnili h koncu tretjega dejanja, kar je občinstvo kvitiralo z.....delirijem. Tako zagotavljajo poročila v italijanskih listih. Bo torej že res. — Toda ta poreški delirij nas ne zanima toliko. Privadili smo se mu že davno. Saj so ga že mnogokrat občutile tudi glave ubogih kmetov na Poreščini, ako so pokazali na kak način da jim ne ugaja — poreška godba. Pa tudi iz-za zasedanj deželnega zbora istrskega ga že poznamo. Bučal je nad glavami naših poslancev — v zbornici in na ulici!! Nekaj drugega zanimivega se je dogodilo v poreškem gledališču. Veste, kako so izsilili, da je po začetku četrtega dejanja pal zastor, se zopet dvignil in da so se vnovič povrnili k tistemu lepemu koncu tretjega akta?! Uporabili so nepremagljivo in neodklonljivo sredstvo: vse gledališče je začelo peti — Lasse pur che i canti e i subi«! Na odru so se ustrašili in kapitulirali. Vrli Pirančani so s tem nametali blata na umetnost in poezijo. Moment, ki naj bi bil — po njihovem — slovesu, so polili s trivijalnostjo! Vidite, to je tisto interesantno. Nikdar ne znajo biti resni, nikdar dostojni na svojih manifestacijah. Kakor če bi Slovani med izvajanjem kake opere Dvoraka ali Smetane začeli tulili: Mi jo žingamo in mi jo žagamo, ali kakor se že glasi tista naša pesem!! Slovan seveda ne bi storil tega. Oni, sinovi stare, latinske kulture, pa so taki!! »L' Indipendente« prinaša v daljšem iz-vadku članek »Agramer Tagblatta«, ki smo ga bili posneli tudi mi (kar italijanski list posebno naglaša) pod naslovom »Trst v prvi bojni vrsti«. Uvodoma pa že povdar-ja, da ne bo pisal nobenega komentarja. Škoda. Nam ie žal, ker ravno »Indipenden-tov« komentar bi nas bil interesirah Vodilna misel članka je bila, da Hrvatje in Slovenci branimo ob Adriji svojo staro, legitimno in od davnine podedovano posest, dočim je politika Italije glede vztočne obali Adriie agresivna, napadalna, imperialistična. V članku je torej imenitne snovi za gospodo v uredništvu »Indipendenta«. — Res škoda, da niso hoteli napisati komentarja. Tržaško nemštvo na delu. Nedavno je imelo — kakor smo že omenjali — tukajšnje nemško društvo svoje zborovanje. Nismo nameravali pobližje baviti se s tem pojavom nemškega snovanja v Trstu. Ali dva momenta sta, ki nam vendar silita pero v roko, da izpregovorimo par besed v označenje smeri sedanjega nemštva v Trstu in tistih rezultatov iz posvetovanj, ki so jih tržaški Nemci objavili v listih kakor programatične enuncijacije za bodočnost. Dva momenta sta, radi katerih nismo smeli prezreti tega zborovanja, ker mu dajata pomembnost. V prvo smo čuli, da je bilo zborovanje precej burno in da je trajalo preko polnoči, iz česar moremo sklepati, da so se mnenja precej kresala. A v drugo so pozvali na to zborovanje svojega posebnega zaščitnika v dunajskem parlamentu, državnega poslanca Markhla, s čemer so očividno hoteli podčrtati programatično važnost sklepov tega zborovanja. Na dnevnem redu so bile tri točke: 1.) splošni politični položaj nemštva v Primorju; 2.) poročilo o goriških občinskih volitvah; 3.) vprašanje, kako stališče zavzamejo Nemci napram istrskim deželnozborskim volitvam. Kakor uspehe živahnih razprav so priobčili v listih nastopne politične izpovedi in vodilna načela: A.) Zdravo jako nadaljne razvijanje nemštva v Primorju je v tesnem oslo-nu na nemško zaledje. B) Je odvisno od neoviranega nadaljnega obstanka primorskega italijanskega elementa v njegovih dosedanjih pozicijah. C.) Je odvisno od ohranitve dosedanje državne razredbe in administrativne razdelitve. D.) Vsako na-daljno prodiranje slovanskega elementa, posebno pa vsako povspeševanje jugoslovanskih stremljenj po spremembi državne in deželne razredbe je v neizmerno škodo, ne samo za nemštvo, ampak tudi za skupnost; uresničenje predobro znanih tozadevnih načrtov Jugoslovanov bi bilo v neizogibno pogubo nemštva ob Adriji. E.) Nemški Nationalverband v državnem zboru se poživlja, naj v tej smeri toliko v državnem zboru, kolikor nasproti vladi s povdarkom zastopa nemško-primorske stvari! — Tako označajo tržaški Nemci svoje stališče in napovedujejo svojo bodočo taktiko. Jemljemo na znanje s temi-le pripombami: ad A.) To je notranja stvar Nemcev, kakor mora biti naša naloga, da našo stvar v Primorju naslonimo na slovensko zaledje, ki je teritorijalno neposredno spojeno z našim Primorjem. Ad B.) Resnica; ali s posebnim povdarkom, da nemštvo ne misli na mirno življenje z Italijani, oziroma, ne misli zaustaviti svoje ekspanzivnosti nasproti tem poslednjim, marveč hoče le izrabiti Italijane proti Slovanom, da bi moglo potem s tem večo ve-hemenco pritisniti na — Italijane! V tem smislu in s takimi nameni je nadaljnji razvoj nemštva ob Adriji res odvisen od — slepote italijanskega elementa! — Ad C.) Nič novega. Vemo in občutimo, da je vsa razredba in uredba v naši državi prikrojena Nemcem na korist. Zato je tudi umevno, da se branijo vsake spremembe. S tem pa priznavajo svoje nebotično hinavstvo, ki je v kriku, da zistem pritiska Nemce! — Ad D.) Zopet hinavstvo, če trde, da je uveljavljanje Slovenstva na škodo državne skupnosti. Ce Slovani res zmagonosno prodirajo, potem ie to znak, da so močni, da so številni, da se gospodarski in kulturno jačijo, da je torej ta skupnost po velikem delu — slovanska! Enuncijacija tržaških nemških politikov šepa torej na velikem protislovju: če je škodo skupnosti, temveč le na škodo, ne tem dviganje Slovanstva ne more biti tia škodo skupnost, temveč le na škodo, ne nemškega elementa, marveč le na škodo nemške invazije v nenemške kraje!! Iz tega očesa rose solze tržaških emisarjev nemške invazije!! — Ad E.) To je za nas najvažnejše in najnujneje. Tu ne oporekamo nič, marveč le kličemo slovanskim parlamentarcem: Pojte in storite tudi vi tako, kakor nalagajo tržaški Nemci svojim parlamentarnim zastopnikom, zavedajoč se velikanske važnosti tržaške pozicije! V velikem boju v obrambo naše slovanske bodočnosti ob tem morju proti nemškemu navalu, moramo koncentrirati vse svoje moči. Vsi slovanski poslanci, in ne samo jugoslovanski, naj se zavedo, da bijemo ini tu boj za veliko stvar vsega avstrijskega Slovanstva, za bodočnost njega industrije in trgovine in s tem tudi za njega politično moč v državi!! To je nauk, ki nam ga daje objavljeni program tržaškega nemštva. Po tem nauku naj v stvareh, ki se tičejo bodočnosti ob naši Adriji, tudi slovanski parlamentarci urejajo vse svoje postopanje v zbornici, napram vladi in napram vsem drugim konstitucijonelnim faktorjem!! Nemštvo nam napoveduje neizprosen boj do — uničenja. Vse nemštvo! Zato mora biti naš odpor skupen, kompakten s koncentriranimi silami. V tem boju se morajo med nami umakniti vse politične in strankarske razlike! Zelo razgrete glave mora biti neki Hugo Beer, baje inženir po svojem poklicu in sicer pri tvrdki Doria in Oblach. Nekega jutra je prišel na državni kolodvor k vlaku št. 708. Pri prodajalki knjig in časopisov je zahteval »Piccolo«. Prodajalka mu je pojasnila, da je list zaplenjen. Kakor da bi bil gad vpičil tega gospoda inženirja! Jel je kričati nad ubogo ženo — kakor da je ona zaplenila »Piccolo«, ali pa vsaj povzročila konfiskacijo —: Kaj, kako, kdo si dovoljuje pleniti naš list! A ko je vzrl »Edinost« in druge slovenske liste — nekonfiscirane, je še le prav zagorelo v Beerovi strehi, češ: Take liste naj bi plenili, teh listov ne bi smeli prodajati. Potniki, ki so stali v bližini, so se zgražali nad tako neolikanim vedenjem človeka, ki se gotovo še ponaša s svojo akademično naobrazbo! Ubogi — Hugo, kake pobožne želje ga mučijo! Svetujemo mu v interesu njegovega zdravja, naj kako pohladi in umiri svojo vročo . . . nemško kri. Vsaj priimek nam zveni nekam čudno, neitalijansko. Konfisciranje listov pa mora že prepustiti policiji in državnemu pravdniku! Morda bo tudi koga interesiralo, če mu povemo, da so tvrdki Doria in Oblach poverjena javna dela na državni železnici. Kakor vidimo, jo vedenje g. Beera posebno kvalificira za državna dela. Moj Bog, saj se ta plačujejo tudi iz slovenskih žepov! Pa naj bi potem gosp. Beer ne smel zmerjati Slovanov! Kako lepo logično se vse razvija v naši ljubi Avstriji !! Majniški izlet na Trstelj, ki se zaradi neugodnega vremena ni mogel vršiti minole nedelje, se bo vršil jutri, dne 17. t. m. z enakim sporedom. Odhod iz Trsta z južnega kolodvora ob 6.35 zjutraj, povratek v Trst bo iz Dornberga z večernim vlakom. Ker se to pot ne bo obedovalo v gostilni, pač pa pod milim nebom vrhu Trste-Ija, zato naj si vsakdo vzame jedila s seboj! V slučaju neugodnega vremena odpade izlet! Renjikolska tvrdka Odorico & Comp. ima od strani avstrijske vlade stavbena dela za javna skladišča v svobodni luki. V zahvalo za to, menda, da lahko na ta način odjeda zaslužek domačim podjetnikom, ta renjikolska tvrdka odganja od dela delavce domačine in sprejema na delo kolikor mogoče več renjikolov. In tudi onih malo domačinov, ki so sprejeti na delo, so zapostavljeni na korist renjikolskim odjedalcem na vse možne načine. Ko se mora delo skrčiti radi slabega vremena, ali radi praznika, hitro odganjajo domačine (— saj so doma! —), pridržujejo pa renjikole (reveže, ki so prišli od tako daleč na delo!). Vprašamo g. namestnika, kot tukajšnjega predstavitelja avstrijske viade, ali odgovarja interesom, katere imata on in ona braniti, da se na ta način oškoduje in za-grenjuje domače delavstvo? Javno vprašanje na postajenačelstvo južne železnice. Prejeli smo: Postajena-čelništvo južne železnice bi si usojali vprašati, če mu je znano, da se takozvani službeni pozivi v skladiščih južnega kolodvora pretvarjajo v nekakšne agitacij-ske sestanke socijalnih demokratov. Naši železničarji so nad tem že splošno nejevoljni ter pravijo, da se teh pozivov ali socijalnodemokratskih »forlezung« sploh ne bodo več udeleževali, če se bodo še nadalje izrabljali za agitacijo za socijalno-demokratične shode. Prosili bi postaje-načelništvo, da napravi enkrat konec tem socijalnodemokratičnim komedijam. Pazniška mesta razpisana. Pri deželnem sodišču v Trstu je razpisano eno ali več mest jetniških nadpaznikov in eno ali več mest jetniških paznikov. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Prošnje do 23. junija predsedništvu deželnega sodišča. — V kaznilnici v Gradiški je popolniti nadpaz-niško mesto. Prošnje ravnateljstvu kaznilnice do 6. junija. Ponarejen denar. Zadnje čase kroži precej ponarejenega denarja med ljudstvom. Petkronskih in dvokronskih komadov je bilo največ. Upamo pa, da sedaj poneha ta sleparija, ker so zaprli izdelovalce. Pet-kronske komade kakor tudi dvokronske falzifikate je lahko izpoznati po tem, da so bolj bledosvinčene barve, so bolj lahki in na robu nimajo utisnjenih besed čisto, kakor državni ali pravi novci. Ker se dogaja (dasi redko), da prihajajo v promet komadi V Trstu, dne 16. maja 19 M. »EDINOST« št 103. Stran III. po 2 goldinarja, ki so neveljavni, a so popolnoma podobni petkrnskim, nj ljudstvo pazi, da ne bo varano. Tudi prihajajo včasih v promet komadi po 25 novčičev, ki tudi ne veljajo več, a so skoraj slični srebrnim kronam. Tudi na te naj pazi. Srebrni goldinarji so vsi dobri, ako niso namenoma pokvarjeni. Ves srebrni, kakor tudi denar drugih kovin postaja nerabljiv, ako je preluknjan, prerezan, izpiljen ali namenoma pokvarjen na kak drugi način. Državne blagajne uničujejo pokvarjeni denar, istotako kakor ponarejenega. Poškodbe pa, ki nastopajo, ako je denar padel na tla, ali, ako je razvidno, da ni bil denar namenoma pokvarjen, ne zmanjšujejo vrednosti. Preluknjanje pokvarja kovinasti denar tudi ako preluknjanje ni popolno. To vse naj si dobro zapomni naše ljudstvo, da ne bo imelo sitnosti in škode. Ćuden štrajk. Štrajk na ribjem trgu. Je že dva dni, da na ribjem trgu vlada štrajk. Občinstvo ni o tem štrajku obveščeno. ker tržaški kamoraški listi ne pišejo ni besedice o tem dogodku. Dobro ^informirani »Piccolo« molči kakor... ri-ca v vodi. Edino le vedo nekaj o tein štrajku osebe, ki obiskujejo ribji trg. Na ribjem trgu prodajajo namreč ribe samo čo/ot^ki ribiči: tržaški ribiči, ali bolje tržaški preprodajalci rib, štrajkajo. Njihove kamenite mize so prazne. Kaj je morda te dni vsled slabega vremena primanjkovalo rib? Ne. Rib je še preveč v Trstu, ali ležijo v ledu v tržaških skladiščih in se — mehčajo. — Zakaj neki tržaški preprodajalci štrajkajo in zakaj se je kamo-raškim listom zaprla sapa? Zanimivo je poznati uzroke teh razmer. Do pred nekoliko dnevi so imeli domači, čožotski ribiči in tržaški preprodajalci na ribjem trgu skupaj svoje mize, namreč niso bile oddeljene, kakor so sedaj, niso imeli čožotski ribiči svojega posebnega prostora na ribjem trgu. To ni ugajalo čožotom in zahtevali so od tržaškega magistrata, da jim določi na ribjem trgu poseben prostor. tako, da bo znalo občinstvo takoj razlikovati čožote od drugih. Ker ni bilo čožotom takoj ustreženo od strani magistrata, so poslali tržaškemu županu deputacijo in na čelu tej čožotskega župnika. Kar niso dosegli prosti čožotski ribiči, dosegel je njihov župnik. Gospodje pri magistratu, ki se radi pobahajo s svojim antiklerikalizmom, so bili takoj očarani od župnika. Na kratko: Tržaški magistrat je dovolil čožotskim ribičem poseben ločen prostor na ribjem trgu. namreč vse one mize na morski strani. Kaj se ie zgodilo? Občinstvo, ki želi kupiti sveže ribe in poceni, je dajalo prednost čožotskim ribičem in je zanemarjalo preprodajalce. Ti so protestirali na magistratu in, ne dobivši takoj zadoščenja, so proglasili štrajk. Ribe naj mirno počivajo — v ledu —, so odloč:li. — dokler ne dobimo svojih pravic. Cožoti ne smejo imeti prednost. — Na magistratu pa je vsled tega nastala velika zmešnjava, ker so tržaški preprodajalci najnavdušenejši privrženci takozvane liberalne« stranke in čožoti so pa — renjikoli. Govori se, da bo še danes spor poravnan. Največ bodo seveda trpeli na^i domači slovenski ribiči, proti katerim bodo postopali občinski uradniki na ribjem trgu še strožje, nego dosedaj, in trpelo bo tržaško občinstvo. Stare smrdljive ribe pridejo zopet na dan. Ogenj v Skednju. Snoči ob 9 je izbruhnil požar v trgovini z jestvinami in kolonijalnim blagom trgovca Karla Schumana v Skednju štev. 313. Ogenj je nastal v skladišču v katerem je bila večja množina jestvin kakor fižola, riža, moke i. t. d. Gasilci so ogenj po enournem gašenju pogasili. Skoda, ki jo cenijo na 0000 kron, je pokrita z zavarovalnino. Dragocen prijatelj. Ihletni pomorski sobar Friderik Poseli, doma iz Gratvveina na Štajerskem, stanujoč tu v ulici deli* Al-tana št. 4, se je pred par meseci seznanil s kovačem Friderikom Hertichom, ki je tudi Štajerc. Seveda, če človek v tujem mestu najde sorojaka, mu je to nekako v tolažbo in sorojaku marsikaj zaupa. kar bi ne zaupal vsakemu drugemu. Tako je tudi kovač Hertich zaupal Po-schu, da je njegova mamica, ki živi doma na Štajerskem v neki vasici blizu Maribora. precej petična ženica. — Posch je pa to zaupljivost prijateljevo zlorabil ter je dne 7. t. m. pisal Hertichovi materi, kakor bi jej pisal njen sin Friderik, s prošnjo, naj mu poštno ležeče pošlje 30 kron denarja. Hertichova mati je res poslala naprošeno svoto, a ko je videl, da se mu je prvič tako lepo posrečilo, je Posch skušal še drugič ter je pisal Hertichovi materi: Ljuba mamica! Lepo vas prosim, pošljite mi še 30 kron. Vaš zvesti sin — Friderik Hertich.« — Mamici Hertichovi se je pa čudno zdelo, da se njen Friderik nahaia v takih denarnih stiskah. Vendar je pa poslala denar v Trst poštno-ležeče. a je obenem svojega sina Friderika obvestila o tej pošiljatvi. In na ta najin so prišli na sled Poschu, ki je tako lepo izvajal oni pregovor, da je »dober prijatelj pravi zaklad«. Seveda so Poscha deli pod ključ. Najbrž mu puška smrdi. 251etni težak Ljudevit Jahn, rodom Tržačan in stanujoč v ulici del Ponzanino št. 5, je zamudil vo-i-iški nabor. Dne 20. aprila t. I. se je pa *am predstavil vojaški oblasti in zatrdil, da je bolan, vsled česar so ga poslali v vojaško bolnišnico v opazovanje. Kakih 35 dni kasneje je pa pobegnil iz vojaške bolnišnice in niti vrag ni mogel iz- vohati, kam je šel. — Predsnočnjim se ga jc pa Jahu malo preveč nalezel in poiem je na Velikem trgu pred mestnim magi-fetmfftfii počenjal razne neumnosti, v*led tt>jr je pnJeJ k njen,u rcdart ga aretiral in otive Iti na pohcijo. kjer so gs spoznali •«' J..T iK>!t-rn i« ' *-«!> vob^i Goslar - šofer. V »Excelsior Palace-ho-telu je že nekaj tednov Iožiral neki Fritz Gobnel, doma od nekod iz Rusije, ki se je v hotelu prijavil kakor glasbenik. Ko so v hotelu videli, da je njegov račun za hrano in stanovanje narastel do svote 285 kron, so ga na to opozorili in ga prosili, naj ta račun poravna. Gobnel je pa rekel, naj potrpe, ker danzadnem pričakuje večje svote denarja, ki mu jo imata poslati mati in zaročenka. Videči, da tega denarja le ni, so ga slednjič ovadili policiji, ki ga je včeraj predpoldne aretirala. Na policiji je Gobnel povedal, da se nahaja v Trstu že od 13. dne marca t. 1. in da išče tu službe. — Zdi se, da je Gobnel po poklicu goslar in obenem tudi šofer, in da je postal to potem, ko je zapravil 80.000 mark premoženja, katero je podedoval po svojem očetu. Goljufija za 96.000 lir. Brata Mayer iz Marsilje sta osleparila »Banco popolare« v Legnano v Italiji za znesek 96.000 lir in sicer s tem, da sta si dala izdati 15 menic za gori navedeni skupni znesek. *— Odšla sta nato oba na Dunaj, kjer sta skušala eskomptirati one menice. Trdila sta, da rabita denar, ker sta kupila večjo množino turških preprog za skupno svoto 95.000 frankov. Pri tem se je eden njiju izdajal za bankirja Friderika Cam-pagnoniia, a drugi za trgovca P. Marija iz Aussiga. Ker je mogoče, da ta dva tiča skušata eskomptirati rečene menice v našem mestu, opozarjamo na to naše denarne zavode. Proti njima je izdana tiralnica. Okradel je tovariša na delu. V plavžih pod Skednjem je bil aretiran 211etni delavec Anton Lukanovič, ki jc tam delal, in sicer zato, ker je nekemu svojemu isto-tam uslužbenemu tovarišu ukradel moš-njiček s svoto K 13.16. Ko so ga aretirali in ga potem preiskali, so našli v enem njegovih čevljev skrit ukradeni mošnjiček z denarjem vred. Tatvina na parniku. Podkapitanu av-stro-ogrskega parnika »Dardania«, Antonu Kovačeviću, je bila predvčerajšnjim iz nekega predala v njegovi kajuti ukradena svota 400 kron. Osumljen te tatvine je bil takoj lSletni podsobar Kristjan Longhini, doma iz Zadra, ki je bil tudi takoj aretiran. In ko so Longhinija preiskali, so res našli pri njem še vseh 400 kron. V njegovem kovčegu so pa našli dleto, s katerim je odprl rečeni predal. Poleg tega so pa v njegovem kovčegu našli še amerikanski sveder in 3 pare nogovic, ki so bile podkapitanu Kovačeviću ukradene še pred štirimi meseci. Umrli so: Prijavljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikaiu: Ammirata Frančiška, leto dni, ul. Riborgo št. 17; Hribar Angela. 32 let, Miramarska ulica št. 55; Fer-ro Marij, 6 mesecev, ul. dei Capitelii št. 13; Tavčer Angela, 8 mesecev, Skorklja št. 665; Perlain Armand, 6 mesecev, ul. Chiozza št. 25; Jug Esperanto, 8 mesecev, stopnjice k Sv. Alojziju št. 3; Zago Marcel, zagata dei Falchi št. 2; Peterlun-ger Marinella, 2 leti, ul. D. Rossetti št. 43. Loterijske številke, izrežbane dne 14. maja 1914: Gradec 64 68 90 35 71 Brna 77 13 26 84 11 Inomost 63 44 39 67 53 V včerajšnji številki priobčene loterijske številke niso bile prave, ker smo dobili po-motema številke od nekega prejšnjega žrebanja. Tržaška sokolska župa. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 9 dopoldne se vrši v vaditeljski sobi Sokola v Trstu (ulica Stadion 21) seja župnega vaditeljskega zbora z važnim dnevnim redom. — Pridite pol-noštevilno. Ambrožič, načelnik. Društvene vesti Pozor, jugoslovanski železničarji! Razpisane so volitve za zaupnike in njihove namestnike za posamezne postaje, sekcije in kurilnice južne železnice. Ker morajo biti po najnovejših določbah, ki jih je izdalo generalno ravnateljstvo južne železnice v okrožnici 201 A od dne 16. aprila t. 1., zaupniki tudi nekaki kontrolorji bolniških blagajen, je »Zveza jugoslovanskih železničarjev« sklenila, apelirati na svoje člane, da se teh volitev v znak protesta proti tem najnovejšim določbam sploh ne udeleže. Po teh določbah izvoljeni zaupniki sploh ne bi bili več zaupniki delavstva, temveč le nekaki zaupniki in priganjači — železnice. Za tako »zaupništvo« pa se pošteni jugoslovanski železničarji ne bodo dali izrabljati. Zato poživljamo naše člane, da se v znak protesta vzdrže volitev zaupnikov. — Osrednji odbor Z. J. 2. Pevsko društvo »Kolo« ima v nedeljo ob 4 popoldne v »Narodnem domu« v Bar-kovljah svojo prvo pomladansko veselico. Spored, ki je bil že objavljen je jako zanimiv ; radi tega se obeta slav. občinstvu res lepa, prijetna zabava po izprehodu v naše divne Barkovlje. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Za mnogobrojen obilsk se priporoča najuljudneje odbor. Svetoivansko pevsko društvo v V rdeli priredi jutri, v nedeljo, dne 17. majnika zabavni večer, pri katerem bosta sodelovala gg. Požar in Kralj, člana slovenskega tržaškega gledališča in tamburaški zbor pevskega društva »Zvezda« s Sovranišča. Na sporedu so pevske točke, kupleti, srečka nje, ples in prosta zabava. Vstopnina 30 vinarjev. Začetek ob 4.30 popoldne. Zabava se bo vršila v narodni gostilni s. Živca na Sovranišču ob vsakem vremenu! Pevsko društvo „Slovanska Straža- v Gropadi, je svoj javni ples zaradi slabega vremena pretekle nede'je odi žilo na nedeljo, dne 17. t. m. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor. Rojanska ljudska knjižnica napravi jutri, v n. deljo, svoj izlet, ker se ni mogel vršiti zadnjič. neredne delavska organizacij PODRUŽNICA N. D. O. V SKEDNJU vabi na javni protestni shod, ki bo v nedeljo, dne 17. majnika 1914 ob 3.30 popoldne na vrtu »Gospodarskega društva« v Skednju (v slučaju slabega vremena v veliki bivši Ćemotovi dvorani). — Dne v ni red: 1. Obupne razmere škedenjskega delavstva. 2. Protest proti umešavanju italijanske vlade v avstrijske notranje zadeve na škodo našega delavstva. 3. Slučajnosti. Na shodu bo govoril med drugimi govorniki tudi državni in deželni poslanec dr. Otokar Rybar. Povabljeni so bili na shod tudi deželni poslanci škedenjskega okraja. — Slovensko delavstvo! Slovensko ljudstvo! Shod je velike važnosti. Naše ljudstvo naj se ga udeleži v kolikor mogoče velikem številu. Vabljeni so naši prijatelji in nasprotniki. Krumirji! Tako so nas ozmerjali socijalni demokratje zaradi slučaja Dekleve v Puli. Kaj pa bodo rekli sedaj, ko so bivši socijalno-demokratični peki pri Deklevi tožbo zaradi plače za 12 tednov, katero bi jim gospodar moral plačati po dogovoru, ako bi bila krivda na njegovi strani — umeknili! Potrdili so s tem, da je bila krivda na njihovi strani in da je bil gospodar upravičen jih odpustiti. Mi smo bili — seveda — krumirji, ker smo Deklevi preskrbeli delavce. Zdaj pa socijalni demokrati sami priznavajo, da smo prav storili. S tem pa tudi postavljajo na lažnjive noge »Zarjino« in »Internationalovo« lažniivo pisarijo. Samo laž jih drži še nekoliko po-koncu. Toda, menimo, ne več do'go, ker tudi slovenski pekovski pomoćni; i začenjajo izpregledavati. Socijalni Keriii ?uri so sedaj zopet za eno blamažo bogaieisi. Iz Sv. Križa. Nabrežinskemu dopisniku zadnje »Zarje« je naša majniška sla vnosi popolnoma zmešala pamet. Reveža je nas izprevod tako prestrašil, da je videl Ie fc>7 udeležencev, med katerimi je le kakih 20 organiziranih, drugi pa so bili vsi najeti. Dobro je pa vendar, da ni mož povedal, koliko smo dali za te najete ljudi. Marijinih devic, kakor pravi dopisnik, pa res ni bilo, in tudi če bi ravno bile, bi ne moglo to prav nič skrbeti rdečega bratca. Da so bili kmetje in ribiči, to je res, in je tudi častno za nas, ker z nami simpatizira vse zavedno ljudstvo. Pa bi jih tudi socijalisti radi vzeli v družbo, samo če bi hoteli / njimi. Toda med tako sodrgo ne mara nobeden pameten človek. Morda si pa rnisii sourug, da so kriški ribiči in kmetje kaki miiijonarji. Mož pač sodi po svoji pameti. Tudi o orožnikih se možu nekaj blede. Bili so res, pa ne da bi varovali nas, kajti mi smo dovolj možje, da se obranimo sami. Kako so se pa obnašali ti rdeči bratci v društveni gostilni poleg pokopališča, tega mož ne pove, ker ve, da se tako obnašajo Arnavtje, ne pa oznanjevalci bratstva in svobode. Če bo pa ta dopisnik »Zarje« še nadalje uganjal svoje pajacade, se lahko zgodi, da dobi nagrado med pajaci. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč: danes ob 8 zvečer odborova seja. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je gospa ALOJZIJU ud. MALALAN v petek 15. t. m. v 68. letu preminula po kratki in mučni bolezni. Pogreb nepozabne raj niče se bo vršil v soboto, dne 16. t. m. ob 6 in pol popoldne iz hiše žalosti štev. 386 na Opčinah. OPČI\TE, dne 15. maja 1914. Karo!, Rudolf, sinova. Ivanka roj. Keber, Emesta roj. Bratina* nevesti. Danica, vnukinja. ' ....... u Prva kraška avfomotiilHa mn i Trstom i sedežem v Bazovici __Vozni red ozir. cenik Prve avtomobilne zveze s Trstom: 6 zj., 10-15, 5-45 615 10-30, 6-— 6-45, 11-—, 6-30 ODHODI: Ob delavnikih: zvečer f LOKEV 4 9-15, M5, BAZOVICA 8-45, 1245, + TRST £ 8-15, 12-15, dobod Piazza deila Caserma. Ob praznikih: 9-— 8-30 8-— zvečer p. 8-30 z?. (18*30 Z.) ¥ LOKEV i*15 8-45 (18*45) BAZOVICA 6-45 9-45 2-45 9-15 (IV - ) + TRST 6 zj. 9 zj. 2 6-15 9-15 odhod Iz Trsta Piazza delta 7-45 10-45 3-4510-15 (12*15) •30 10-- (12-) pip. 9*30 (11"30) t 7-45 10-453-4 7-30 10*30 3-J ± 7'—10-— 31 Caser m a CEHE Trsta Trsta IZ TRSTA-BAZOVICA ali obratno IZ TRSTA-LOKEV IZ BAZOVICE-LOKEV tl TOVORNI PROMET: Za družab. od tO) kg Za nedružabnike Bazovice —-45 vin. —-80 vin. Lokve —-65 vin. 1-20 vin. I. ob nedcl. n. 1-— —-80 1-60 1*20 —•60 —-80 1. praznikih II. 1-20 1 — 1*80 1*60 —•80 —'80 Za prtljago, 1 zaboj ali za K vitek se t Jača 20vnfglede na družabnike in nedmžab I? i i ^ 1 i \ ♦♦ ia zveza s Intom z * m v Bazovici h j Darovi. — Za družino aretiranega Pregarca: S. D. K 2. — V pokritje deficita za „božićnico4* so darovali: Ivan svoje dijete 20 K, Josipa Arko 10 K, Saša Fotrster 5 K, Vladko Ternovec najdene 3 K. Ženski podružnici CMD poslal g. Turković 125 K kot del čistega dobička od razstave hrvatskih ročnih del — V veseli družbi v buffetu Dekleva se je nabralo za čevlje revnemu dijaku 7 K. KRRL GOMISEL stara trgovina jestvin Rojan, ulica Montorsino št. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, koloni jali je in druge pridelke. I m* vedno uajholjge prekaieno rne^o. Trgovina jestvin in delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg na-rej: Kave, olja in dr._ umetni mmm PLOMBIRANJE" ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV BOLEČINE : Dr. J. CERNAK V. TOSCHER ZOBOZDRAVNIK KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13 II. nad. Dr. HORVATH Trst, Via Nuova š«. 22 ordinira za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI od It -1 In 5-7. Za boleilne v nogah In sklepih od 11-12 In od 4-5. Ob nedeljah samo predpoldne. te, ••• NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TkSTU raglstrovana zadrug« z omejenim Jamstvom. ■ O B B NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE vloge na knjižio« po 4^-414-Slfl Osja posojila na aienj ee in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila Eskomstuje trgovske meuj'ce Prodaja srečke na mesečne obroke sprejema in s obrestuje Vesti iz Conske. Danes in jutri cvetlični dan za šolo na Blančah. Slovenci Goričani, podpirajte marljive prodajalke cvetlic, da bo uspeh cvetličnih dnevov tem večji, da čim preje razširimo svojo šolo. Brez žrtev ni napredka, brez požrtvovalnosti ni zmage. Zato Goričan! danes in jutri na delo za Ciril-Metodovo Družbo! Istočasno se bo vršil laški cvetlični dan. Pozor torej, da ne pade kak dar v napačen nabiralnik. Namestnik je premestil okrožnega zdravnika dr. Bervenia iz Krka v Tržič, dr. Vladimirja Vaneka iz Tržiča v Gradišče, in dr. Josipa Piperato iz Gradišča na Krk. Radi poneverjenja je bil obsojen bivši uradnik pri »Centralni posojilnici« na pet mesecev ječe. Preiskovalni zapor 3 in pol mesecev se mu všteje. Telovadno društvo »Sokol« v Prvačini priredi dne 21. majnika t. I. na Vne-bohod svojo veliko pomladansko veselico s krasnim sporedom: 1. Hr. V.: »Izgubljen cvet«. 2. Fr. K.: »V naravi«. 3. J. R. »Testament«, narodni igrokaz s petjem v <4 dejanjih. 4. Ples. Začetek točno ob 4 popoldne. Vstopnine običajne. Prihod in odhod vlakov le jako primeren. Kdor se hoče pošteno zabavati, naj pride 21. t. m. v Prvačino, kjer dobi najboljšo postrežbo kakor v gostilnicah tako v paviljonih. Smeha bo dovolj v živi panoramu Nazdar! Splošna hranilnica v Trstu j e edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva pupllama varnost. Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložna obrestna mera 4% ; dvakratna kapitalizacija v letu. RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA. Posolila no poslopja In zemljišča po usodnih pogojih. Uradi: Via di Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5. ■ j Novo pogrebno podjetje Trst (vogal Piazza Golđotu) CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Prireja pograbe B^JrailfftneJSth rasmdor, od najenostavnejši & s enim ktijea do ■•jlaksarljoznejsih In ponpozn h 9 Šestero konji. Najnovejša in moderna pogrebna oprava. Frod^fa ■•j*>aalifo«Jiih Mrtvaških prednoiof. Velita zaloga vtrščenih ■reč lastnega Molka. JihjsolUnrJša in toČaa postroAba. Noćne ufofila m apnjemajo v lastnih prostorih ulog« podjetja al. Tmmm št. 31. tel. 1403. CBNE ZMERNE. __CENE ZMERNE SmIopMvo • prodajo pombaJk predmetov t J. MRZEK, Op61 no it 1701 T. VITEZ v BfllMZInI ( trg pri cerkvi); A. JAM8EK. pri Orehu (NOQh«r«). TBfiOUn! DFHI! Mt rum naročajte pri tfomoB tort Kl, u Vam postreže po konkurenčnih cenah. J. J. SOBAH, Trst t^K0 Stran IV. •EDINOST« it 103. V Trstu, dne 16. maja 1914. I t*U»\ adno društvo »Sokol« v Komnu ie s\fj ,/rvi nastop preložilo od dne 7. Junija na 11. junija t. I. Iz Nujno vabim vse cenj. dame in gospode, da se zagotovo udeleže v pon-deljek in petek. t. j.. 18. in 22. t. m. ob 8-30 zvečer odborove seje sokolskega vese-.iČncga r»dNe\vyork Herald«: V neki vasi nedaleč od Ne\\ yorka živi tesar James Morrin, v celi okolici znan pod imenom James Dinamit. Morris je namreč z dinamitom, I:i ga ie vporabljal za uničenje štorov po-sekanih dreves, silno neprevidno postoji al. Ko je prišel te dni v neko žganjarno, so se vsi gosti prestrašeno umaknili iz Vegove bli/ine, ker je imel v žepu več dinamitnih patron. Obnašanje gostov ga je s:!no vjezilo. »Ni lepo,« je rekel, »da se me izogilljete. Dinamit nikakor ni neva-r< i, ce >e ž njim postopa pametno. Oglejte si to j-atrono, pogoltnil jo bom pred . a imi ( čini-« Pri tej priliki je v resnici pr a Hnil košček dinamita. Vsi gostje so no pobegnili, toda James Dinamit je vpričo gostilničarja in natakarja, ki sta prestrašeno giedala. končno pojedel trona. Ko je prišel gostilničar malo k sebi, ie svojemu hlapcu, ki je imel to k po dolžnost in opravil, da je metal na cesto riiance in razgrajače, ukazal, naj vrže na cesto tudi to človeško bombo. Toda iapec je takoj odpovedal službo in gostilničar je hočeš nočeš moral za božjo voljo prositi Jamesa, naj kolikor mogoče mirno zapusti lokal, da se ne zgodi kaka eksplozija. >Ne bojte se,« je rekel tesar, »nič se ne zgodi, saj imam — gumijeve podpetnike.« bel je domov, legel v posteljo in začel prebavi jati eksplozivno snov. Mednarodni ženski kongres. Morala in prostitucija. V zaključni seji mednarodne-<.i/.e;^kcga kongresa, ki se je vršil v Rimu in na katerem se je na dolgo in široko razpravljalo o raznih važnih ženskih vprašanjih kakor o pravnem stališču ženske, o ženski volilni pravici, o ženskih pravicah do vseh javnih služb itd. ie govorila Mme. 3t. C r o i * tudi o ženski morali in o prostituciji. V dolgem in zelo zanimivem govoru ic poudarjala govornica, da je edino možno momenUno v^aj nekoliko omejiti prostihiciiu. - icin. da -t jo na pameten načtn reglemeiitirii. 'stanovm bi bilo treba zakontro mkrbovanje upravljalne in nid/urovtiijf prvstttucii?. kakor sc to pokaiale Ditnskau tto. avstrijska kronska rentn 32.35 ogrska kronska renta 80 65, kredi i tke 6 6 25, Anglt banka 330.25, Union 576. 0, Landerbank 492.—, Bankverein 511.75 drž. žel. 694 50, Lombardi 97.75, alpinke 806 -, turške srečke 221.—, Napoleoni 19 16, marke papir 117.63 London kratko 24.11, Pariz 95 75. Slabo. Dunaj, 3. 5 pop. Avstr. rent- papir 31.05, kre-ditke 606.75, Llovd 590 —. drž. žel- 694.50, Lo -burdi 97 75. alpinke 808.50, turške srečke 221.—, cheques Pariz 95.74. Ugodneje. Trst, urad.) Francija 95.50 - 95.90, Nemčija 117.50 -117.50, It. 95.10 - 95.4% London 24.08-24. i4, 20 frankov 19.09-18.18. 20 mark 23.49 - 23.54, so-vereign 24.— 24.07. nemški papir 117.50-117.8« >, italijanski papir 95.15 - 9 »,6 , avstr. zlata renta 100.35 104».. 5, avstrijska kronska renta 82.20 - 82.60, ogrska zlata renta 9t».6<»-97.—, ogrska kronska renta 80.6w 81. , turške srečke 222 - 223 — diskont za menice do 3 mestcev 3"/4 - 4'/49/0, nad 3 mesece 41/* - 48// Blagovna borza. Budimpešta, 15 maj-. Pšenica za april —.—. maj 14.07. oktober 12.37 ; rž za april —.—, oktober 9S8 ; o v e s za april--, oktober 8 2^ ; k o m z a za maj 7 48, jnli 7 61 avgust 7.72 Ponudbe pšenice povpraševanja ravno tako. Tendenca trdna Prodaje 2 000 10 v. višje. Trst, !5. maj. Kava. Santos good average za m-j 55.75--.—, za juli 5«'».5" - 57. —, september 56.75 - 58 , december 57 50 - 58.50, marec 58.-- 58.75. Tendenca vzdržana. Good Rio za maj —.-- —.—, juli —.--52.75, september .--53.50, december —.--54.50, marec —.— - 55.50. Sladkor. Centrifug, takoj 27.--28*/« maj Rnpnlte vse zlate m srebrne darove 38 za birmo 38 v dobroznani zlatarnici Giacomo Paluello, Tr>t Cene zmerne. Via Nuova 42. Cene zmerne. Mirodilnica Ernest Violin, Sv. Ivan štev. 1049 (hiša Gaspe-čič) čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja L t d. — Postrežba točna. Velika zaloga raznovrstnih barv. U?Iika zaloga olja, kisa in mila Piefro De Matlia Trst, via Gicilia 72 (nasproti Dreheijeve pivovarne) fiio samizio oje po 88 tli. in vež P^str^žba na dom. argust 27*/, -28't, iiOvem.-marec - 28.- 29» .. ilis takm 287,-29.—, maj-avgast 29*/, —. nov.-mar. 29 •/.--.— concas.se takoj 29. V4 - 29. kocke 30*4.— 31»/,,kristal takoj 2808*/, —maj. -avgust —, okt.-dec. 26*/«--.—. Mirno. •a aa HAU OGLAS 1" □□ m ^ se računajo po 4 s t« »t. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotinlL : □□ □□ lllAAro kuhinjo, kosilo 60 vin. Izborna vina. Pr o Plsensko UrquelL Čez ulico 64 vin. liter. — Točna postrežba. Sobe za prenočiti Priporoča se Vavpotič, r- stavrater. 4^1 zanesljivega odjemalca za približno 300 ____do 500 litrov do'i*ga svežega mleka drn vno. Vpr*Saoja na Jos. Delafcorda, trgovec v Archinu pri Vojnikn. Štajers ro. 4K> istem ■km* postelji vzmeti, nove zimnice K 86.— Po-U Ve polna a alna soba z žimninami K 290— V Fonderia 12, L 23 >8 .-e takoj soba z dvema posteljama pri slovenski draži ni. Ulica Barriera vecchi ■ 6 0 Odda 22, IV nad. deano Itfom leP° meblirano sobo v sredini mesta. — MOl Ponudbe podiljati na Ins odd Edinosti pod .Ivan" 6L 488. 48* PrenoO&e-Mhii-liaffet fllnko Rnfif Carradori 15. Vedno na razpolago HUMI gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina. kakor tudi D eheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H Kosič. 2333 0 bližini Tržita obdelane zemlje z napeljano vodu. Primerno tudi za stavbe Cene zmerne Na-lov pri Ins. odd Ed. 493 i SeM, frizur - Trst olica S Antooio št 2 polnnal V vhod nI. S. Nicold 33 priporoča P. N. gospem svoj novi salon za česanje, umivanje glav, barvaiije las, izdelovanje vsake vrste lasnih del. Velika zaloga LASNIH DEL in parfemav. Jamtim za dobro postrcibo in MT nizke cene. AMERIKANSKA Ustavi v kratkem izpadanje lasi in istočasno odpravi prh jaj. Prodaja s* povsod. Prodajalna kemičnih predmetov in šip «, ulica Baschatto 2 (nasproti kavarne Ollmpo) Lostnlco: Ermlnfn od. Do$e LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno vBrionif (»Trattorla Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst. via deli* Istrla 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. E i Gramofonih! Dospele so nove slovenske t lošc'e in gramofoni znamka „ADf^el-P*. Izključno zastopstvo za T st, Zanetti V. Ca van a. 4i.»2 išče se gostilna Li^l^f^š kupim tu ii malo hišo. Ponudbe na laserutni o >d. Edinosti pod .Hiša" št. 494. 494 Hmiflflri vaJeaci 8 plačo se iš<-ejo. Tovarna nUVtttlll rouleaux Ing. Lud. Fi^cher Trst, Via dei Moreri 72. 496 Mlflff ključavničarski pomočnik iš^e službe, sprej-iilllU me tudi kako drugo sl.čno delo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 490 Odda se takoj soba in >obica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št. 40. vt 2. 900 Godbeno društvoN D °priredi T v tu društva .Jadran". deljo 17 t. m. ples na 497 H|2|| v krasni le^ti za vsako trgovino, letnih K MM 3010 proda se radi bolezni, cena po dogovoru, pojasnila v trgovini jest vin Campo S. Giacomo št 16. 494 IrtBBrtii a ioni! i Mi a nitatiiil flnsslo Mer, Rojan Z Novi dohodi.::::: Novi dohodi. Perka', balist, krep, zefir, možke, ženske in otroške nogavice, možke in deške spodnje srajce, triiž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor - tudi prti po jako zmernih cenah. - Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker Blizu in Vse ga pozni, Kdor ga imi! Ima zdravje cžomfr T Zahtevajte pristni „FLGRiar. Zavračajte ponaretibel Edini dobavnik in zaL žnik za Primorsko in Dalmacijo VEKOSLAV PLESNIČUR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST Toist@wrš slatina vsled novih vrelcev Osetov in Silva vrelec je sedaj tako zboljšala, da prekaša vse znane slične vode. Slovenci bodimo ponosni na te naše domače vode in kupujmo samo le to slatino. Tolstovrška slatina ima toliko medi-cinalnih snovi, da ni Ie dolžnost, ampak celo potreba in korist, da jo stalno rabi vsaka družina. - Pokojni dvorni svetnik Trnovec, koji je zelo rad to vodo užival, je rekel: „Ne bi se smelo piti vina brez da bi se primešalo Tolstovrško slatino, koja zelo dobro učinkuje na prebavo in katare". Glavna zaloga za Trst in deželo: VEKOSLAV PLESN1h naroČil v p' poicon a avo^ci b'pgn. Hotel n v gj a Odda se takoj V naj@m Stari, dobroznani ob državni cesti stoječi = hotel pri „Crsi@m @rSu" sia Na razpol >go so lepi gostilniški prostori, kavarna, vrt s kegljiščeni in sebe za tujce. Po vseh prostorih je napeljana acetilenska razsvetljava. Na drugi strani ceste je lep hlev in poleg ledenica, napolnjena z ledom. Pri hotelu je tudi avtomobilna postaja, ter se lahko z malimi stroški priredi garaža Hotel je zelo pripraven za letoviščarje. Najemnik hotela upravlja k hotelu spadajočo mostno tehtnico za javno tehtanje in uživa nje dohodke. Reflelctanti na] blagovolijo staviti svoja vprašanja in ponudbe na: Josip I*naržiž ■ Verd požta Vrhnika flfranjsko). Zaloga »na RESTAVRACIJA „COLOMBO" ** ^ " ntf nii*« ^Mnmiiia iko 1« mnonl Tron Dnntorn€tn\ in (CeilKga) IBI. Ml finp PlH Hi. M. Mu postrežbi. - Cene znene. trmt M MM h MRk. OL&teci'd ci'i ci" fc^d Tisr ulica Campanlle itn. 13 (Vosal Trsa Pontcrosso). ri prostoru Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi Novi tom hinia. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti Kraški teran, belo briSko, lutenberžan. istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EDOARDO COLOMBO. lastnik