IZ SATURNUSA
Kakšne so nadaljnje možnosti razvoja Embalaže?
V januarski štcvilki gfasila GLAS SATURNUSA smo brali zanimiv pogovor urednice glasila Vite Canjko z inž. Teodorjem Kraljem, direklorjem tozd Em-balaža. Poguvor je tekel o embalaži kot lemeljni proizvodnji iz katere se je ra-zvila še vsa druga današnja proizvodnja v tozdjh Satumusa, pomagala pa naj bi tudi pri razvoju novi panogi strojegradnji, ki jo ra/vijajo v Saturnusu, vendar Embalaži kot taki, v zadnjih letih vse bolj pohaja sapa. Ocenjujemo, da je za bralce izven Satumusa zlasti zanimiv odgovor na vprašanje:
Kakšne so po vašem mnenju mož-nosti nadaljnjega razvoja Embalaže?
Odgovor v celoti objavljamo.
Najprej se je treba pogovoriti o organizaciji na ravni DO in točno opredeliti odgovoraosti. Od tu na-prej bi bila stvar lažja, potem bi lahko tudi po svoji presoji organiziral zadeve, če bi bile dane meni. Lažje bi bilo tudi, ker bi seveda tudi sislem tako naravnali, da bi stalno dobivali informacije z nabavnega in prodaj-nega trga.
Pred 30 leti je bilo normalno, da se neka tovarna embalaže razvija, ker se je razvijala tudi prehrambena in-dustrija. Nadaljnji razvoj je pripeljal do tega.da so nastale tovame po vsej Jugoslaviji in to na področjih agro-kompleksov. To navaja na logično razmišljanje. da je to proizvodnjo treba opustili, kar pa ne pomeni. da je treba opustiti embalažo. Smo v centru. kjer je embalaia zelo po-trcbna za kemično in kozmetično in-dustrijo. Potem so Ui tehnološko za-htevni proizvodi, kjer imamo tradi-cijoin smo zaenkrat edini proizvajal-ci, to so na primer pokrovi. tehnična embalaža, vedra.
Ekonomika narekuje, da je treba proizvodnjo omejiti predvsem na embalažo, ki se uporablja v bližini —
pa ne samo zaradi bližine, tudi proi-zvod je lahko dražji, ker je dražja vsebina. Nekateri proizvodi pa so glede na lažji transport mednarodni. Vazelinke se prodajajo po celem svetu, pokrovi tudi. V svetu obsta-jajo tovame, specializirane za emba-lažo za kozmetiko, ali posebne to-vame samo za pokrove. Tudi take možnosti je treba preučiti, trg pa poi-skati ne samo doma tudi drugje. Proizvodnja sadja in zelenjave in mesna industrija se pri nas počasi ra-zvija, konkurerica bo strašna. Že zdaj so jugoslovanske kapacitete za proi-zvodnjo embalaže samo približno 30-odstotno zasedene, kapacitete za proizvodnjo lončkov celo samo 6-odstotno.
Če že nekaj let govorimo, da je treba opustiti proizvodnjo nekaterih izdelkov, je prav, da se posvetimo tetn, o katerih smo govorili. To bi bila lahko smer znouaj obstoječega pvo-grama. Pozdravljamo pa vsako novo proizvodnjo v Saturnusu in smo se pripravljeni vanjo tudi vključiti. Žal kaže, da s strojegradnjo zaenkrat nismo dosegli tistega, kar smo želeli, želeli bi, da bi bili drugi proizvodi uspešnejši.