DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU JUGOSLAVIJA - DRAVSKA BANOVINA ■ ":V •: tt a - t,, POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 1 9 3 9/4 0 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽ. TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU DRŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU JUGOSLAVIJA — DRAVSKA BANOVINA 10. POROČILO ZA SOLSKO LETO 1 9 3 9/4 0 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽ. TEKSTILNE SOLE V KRANJU POROČILA SESTAVIL ČRTOMIR ZOREC TISKARNA SAVA D. D. KRANJ - PREDSTAVNIK VILČE PEŠL, KRANJ Iz govorov na šolskih proslavah Na mirovni dan „Lelo za letom se spominjamo lega dneva kol obletnice sklenitve miru po strašni svetovni vojni. — Spominjajoč se znanih in neznanih junakov, ki so padli za našo svobodo in naše zedinjenje, gledamo v bodočnost z vero in željo po miru a ne pozabljamo, da moramo biti vedno pripravljeni ta mir ohraniti in svobodo obraniti. Letošnje proslave mirovnega dne se vrše ob svitu novih požarov na vseh koncih svela. Svet se še ni spametoval. Demon vojne ne bo lelos dopustil dvominutnega pobožnega molka. Naša domovina je bolj prepojena s hrojo kot katera koli druga. Zato si tem iskreneje želimo trajnega miru. Ce pa nam bo borba vsiljena, bomo znali braniti svojo svobodo. Hočemo ostati zvesti svoji domovini in jo vedno in proti vsakomur braniti z isto ljubeznijo in hrabrostjo kot naši davni predniki Zalo prosimo danes Boga, da pošlje med vse ljudi na zemlji ljubezen, razumevanje in angela miru; — nam pa naj da moči, da bomo v miru in vojni zvesto in udano služiti svoji lepi domovini Jugoslaviji !“ I)an svelega Save. „Vse, kar je sveti Sava naredil za svoje ljudstvo, je storil iz čisle ljubezni, ki se je izražala v samozatajevanju in požrtvovalnosti, ki je izvirala iz vere, katero je črpal iz zgodovine in čustev svojega ponosnega srbskega rodu. Globoko se klanjajoč spominu tega narodovega voditelja si obljubimo, da bomo njegove vrline prenesli v svoje duše, da bomo prevzeli iz njegovih rok plamtečo plamenico krščansko ljubezni in narodne samozavesti in da bomo razsvetlili z njo vso našo prostrano domovino, noseč povsod bratovsko ljubezen.“ Zgodovina in organizacija šole Tekstilna šola v Kranju je bila ustanovljena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 14. maja 193Ü 1. Br. 4632/VII/929 in predstavlja tipično strokovno industrijsko šolo, organizirano po vzorcu dveletnih tekstilnih šol v inozemstvu. Za vstop v šolo se zahtevajo 4 razredi srednje ali meščanske šole z završnim izpitom. Izbor kandidatov se vrši na podlagi dosedanjih šolskih uspehov in rezultatov psihotehniške sprejemne preizkušnje, ki pokaže njihovo naravno nadarjenost za tekstilno stroko. Prvenstveno se v šolo sprejemajo kandidati z odličnim in prav dobrim uspehom, vzornim vedenjem in daljšo prakso v tekstilnih tovarnah. V šoli dobe učenci podrobno znanje iz tkalslva in pregledno znanje iz vseli panog tekstilne industrije. Pouk traja dve leti. Po dovršenem drugem letniku polagajo absolventi završni izpit, ki jim daje pravico do skrajšanega vojaškega roka. Dosedanji absolventi so po večini vsi zaposleni. Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani, z dne 1. avgusta 1933 Vlil. 2256/7 je bilo pri drž. tekst, šoli v Kranju ustanovljeno „Banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo“. Tozadevni pravilnik je kr. banska uprava odobrila in objavila v 64. kosu „Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani“ z dne 9. avgusta 1933 št. str. 793—75. V teku so priprave za zgradbo novega šolskega poslopja ter potrebnih delavnic in laboratorijev, kjer se bo mogla šola preurediti v štiriletno srednjo-tehniško tekstilno šolo s tekstilno mehaniškim in kemijskim oddelkom. Gospod ban dravske banovine je z odlokom V. št. 315/2 z dne 12. aprila 1940 odobril podrobne načrte in proračun za novo šolsko zgradbo v znesku din 5,383.822.25. Zemljišče, ki ga je izbrala Kranjska mestna občina, leži na terenu nad kanalom Majdičeve elektrarne. Zgradba se deli v šolski del s predavalnicami, risalnicami, laboratoriji in upravnimi prostori ter v objekt z delavnicami za praktične vaje, ki je zamišljen kot vzoren popoln tovarniški obrat v malem. Tlorisna koncepcija zgradbe je prilagojena terenu. Prostori. ki zahtevajo neposredno zvezo z zunajnimi komunikacijami, so situirani ob cesti, tako n. pr. kotlarna s prostorom za kurivo in strojnica, ki je pravzaprav samostojen objekt, vendar pa še interno zvezan s šolskim in tovarniškim delom. Uo drugih prostorov je predviden dovolj udoben dovoz. \ suterenu šolskega objekta jo predvidena menza za učence z gospodinjskimi prostori. V pritličju so levo in desno od osrednje veže nameščeni upravni prostori, konferenčna soba, knjižice in stranišča. Sistem z osrednjo vežo je izveden tudi v naslednjih dveh etažah, od katerih je prva izrabljena za kemične predavalnice in laboratorije, podaljšek veže pa za veliko galerijsko predavalnico; druga etaža pa za risalnice in kabinete. Velika risalnica je ločena od veže s skladno steno in se v potrebi združi z vežo v dvorano za prireditve s površino 145 m*. Etaže so povezane z osrednjim stopnjiščem. Zaklon je dostopen po posebnem stopnjišča iz delavnic, iz zaklona pa vodi hodnik, ki preide po slopnjicah na kolo spodnje ceste. Tovarniški objekt je neposredno zvezan s pritličjem šolskega dela po zveznem hodniku; prehodni člen so garderobe z umivalnico, prhami in stranišči. Shedi v delavnicah bodo izdelani po Zeissovem okovinem sistemu, ki dovoljuje maksimalne razpetine in daje radi kupolastega prekritja najugodnejše razpršeno svetlobo. Vsi delav-niški prostori bodo brez stebrov. Na zapadni strani osrednjega hodnika je predvidena majhna predilnica za bombaž, pripravljalnica, škrobilnica, ročna tkalnica in suha apretura, na vzhodni strani pa skladišča, ključavničarska in mizarska delavnica, mehanična tkalnica, mokra apretura, barvarna ter kemični, barvarski in tiskarski laboratorij. Tako opremljena šola bo mogla v polni meri vršili svoje naloge. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani je storila vse potrebne ukrepe, da se čim preje prične z zgradbo novega šolskega poslopja, ker je sedanje najeto poslopje za šolo neprimerno. V proračunu za 1. 1940/41 je predvidela znesek 750.000 din za odplačilo dolga, katerega je obljubila najeti občina v Kranju. Kakor hitro bo ugodno rešeno vprašanje posojila, se bo lahko takoj pričelo z gradnjo novega poslopja. šolski odbor pri drž. tekstilni šoli v Kranju se je konstituiral takole: ravnatelj „Jugočeske“ g. Horwitz Maks, predsednik; župan mesta Kranja g. Češenj Karol, podpredsednik; v. d. direktorja tekstilne šole g. dr. ing. Kočevar Franjo, poslovodja; g. ing. Smo-lik Franjo in g. Heller Artur, revizorja; gg. Hutter Josip, Maribor, f Hribernik Miloš, Ljubljana, Ehrlich Avgust, Maribor, Sire Franjo, Kranj in ing. Hanuš Jaroslav, Jarše, odborniki. Šolski odbor je prejel v šolskem letul939/40 sledeče prispevke: Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani din 11.989.50 Zbornica za trgovino, obrl in ind. v Ljubljani . „ 25.000,— Podpora banske uprave za dijake......................„ 5.000,— Podpora g. Maestra za dijake.........................„ 200,— Podpora g. industr. Hellerja Arturja za dijake potom Rotary kluba v Kranju.....................„ 1.842,— „Jugočeska“, Kranj...................................„ 4.375,— „Metka“, Celje..............................., , , , „ 715,— Mautner, Zagreb..............................., , , „ 2.700.— J. Hutter, Maribor..................................., , „ 3.500.— Mar. tekstilna tvornica, Maribor .........................„ 1.360.— Predilnica in tkalnica, Maribor......................„ 2.500,— Glanzmann & Gssner, Tržič............................„ 3.210,— Ind. platn. izdelkov, Jarše..........................„ 2.850,— Siegel & drug, Ljubljana.............................„ 130. Peter Majdič, Škofja vas................, . . „ 150.— I. Thoma, Maribor..................................., , „ 1.200.— „Teksta“, Tezno pri Mariboru.........................„ 300,— Mar. industrija svile, Maribor.......................„ 1(X). —- Jugosvila, Maribor..................................., , „ 300.— ,.Inteks“, Kranj.............................., , , „ 1.350,— „Lava“, Laško........................................, , ., 80,- „Stora“, Št. Vid nad Ljubljano.......................„ 300.-- A. Prah, Kranj..............................., , , , „ 215.— A. Ehrlich, Maribor.................................., , „ 625.— „Motvoz in platno“, Grosuplje........................„ 250.— Beer, Hribernik & Comp., St. Vid nad Ljubljano „ 360.— Škofjeloška predilnica......................... , „ 500.— „Tekstilindus“, Stražišče pri Kranju.................„ 1.500,— Ornik & Mitrovič, Meža...............................„ 260.— J. Bergmann, Celje....................................., , „ 4(X).— Brumen & Thaler, Škofja Loka ....... „ 200.— Skupaj . . . din 76.461.50 V tem letu je preminul gospod MILOŠ HRIBERNIK solastnik tekstilne tovarne Beer, Hribernik & Co. v St. Vidu nad Ljubljano in član šolskega odbora pri državni tekstilni šoli v Kranju. Ohranili nui bomo časten spomin ! III. Učni načrt PREDMET Šlevilo tedenskih ur I. letnik II. letnik 1. semester 2. se- j mester ; 1. semester 2 semester Narodni jezik 2 2 2 2 Nemški jezik 2 2 2 2 Aritmetika 2 2 1 1 Geometrija in opisna geometrija . . 1 1 - — Strojeslovje 2 2 2 1 Trgovinstvo 2 2 1 1 Tehniška fizika 2 2 - — Kemična enciklopedija 1 2 — — Prva pomoč v nezgodah in higijena 1 — — — Organizacija tekstilnih tovarn — — — 2 Nauk o tekstilnem materijalu 2 2 - — Predilstvo — — 2 2 Ročno tkalslvo 1 1 — — Mehanično tkalstvo 3 3 4 4 Jacquardsko tkalstvo — — 1 1 Vezave 4 4 4 4 Dekompozicija tkanin 4 4 4 4 Strokovno računstvo 1 1 - — Kemična tehnologija vlaknin — — 3 2 Apreterski stroji — — 1 1 Strojno risanje 2 2 - — Strokovno risanje 2 2 2 2 Vzorčno in dekorativno risanje ... 2 2 2 2 Preizkuševanje tekstilnega materiala . . — — 1 — Vaje iz ključavničarstva 1 1 — — Vaje iz ročnega tkanja 4 3 2 2 Vaje iz strojnega tkanja 3 4 10 10 Vaje iz tekstilne kemije in barvarstva. . — — — 1 Skupaj tedenskih ur ... 44 44 44 44 Med počitnicami morajo absolventi I. letnika prakticirati šest tednov v kaki tekstilni tovarni. IV. Učno osebje A) Redni učiteljski zbbor 1. Dr. ing. Kočevar Franjo, profesor, v. d. direktorja šole. Poučeval je v I. letniku: Kemično enciklopedijo 1 (2), nauk o tekstilnem materialu 2 (2), nemščino 2 (2); v II. letniku: kemično tehnologijo vlaknin '3 (2). nemščino 2 (2), preizku-ševanje tekstilnega materiala t (—), Vaje iz tekstilne kemije in barvarstva — (6). Tedensko skupno 11 (16) ur. 2. Ing. Mlakar Jakob, profesor. Poučeval je v I. letniku: aritmetiko 1 (1), geometrijo in opisno geometrijo 2 (2), tehniško fiziko 2 (2), trgovinstvo 2 (2), strojeslovje 2 (2), strojno risanje 2 (2); v II. letniku: narodni jezik — (1), aritmetiko 1 (1), tehniško fiziko 1 (—), trgovinstvo 1 (2), predilstvo 1 (1), stroje slovje 2(2). vaje v delavnicah 2(2). Tedensko skupno 19 (19) ur. 3. Stupica Maks, strokovni učitelj. Poučeval je v I. letniku: mehanično tkalstvo 3 (3), strokovno računstvo 1 (1), de-kompozicijo 4 (4); v II. letniku: apreluro 1 (1), jacquardsko tkalstvo 1 (1). dekompozicijo 4 (4), mehanično tkalstvo 2 (2); ostala obvezna šolska zaposlitev 14 (14). Tedensko skupno 30 (30) ur. 4. Zupančič Otmar, obrtni učitelj. Poučeval je vi. letniku: vaje v delavnicah 8 (8); v II. letniku: vaje v delavnicah 12 (12); ostala obvezna zaposlitev na šoli 16 (16). Tedensko skupno 36 (36) ur. 5. Zorec Črtomir, obrtni učitelj. Poučeval je vi. letniku: narodni jezik 2 (2), vezave 4 (4), vzorčno in dekorativno risanje 2 (2), strokovno risanje 2 (2), ročno tkalstvo 1 (1); v II. letniku: narodni jezik 2 (1), vezave 4 (4), vzorčno in dekorativno risanje 2 (2), strokovno risanje 2 (2), organizacijo tekstilnih tovarn — (2); ostala obvezna šolska zaposlitev 15 (14). Tedensko skupno 36 (36) ur. (Številke pred oklepaji pomenijo število tedenskih ur v zimskem, številke v oklepajih pa število tedenskih ur v letnem semestru.) B) Pomožno osebje 7. Vujčič H ugon, delavniški mojster-dnevničar. 8. Jelenc Gregor, služitelj-dnevničar. 9. Poljanec Frančiška, služiteljica-dnevničarka C) Osebje banovinskega preizkuševališea za leksfilno industrijo 10. Ur. ing. Kočevar Franjo, pooblaščeni inženjer kemije, ravnatelj. 11. Ing. Sazonov Sergej, banovinski kontraktualni uradnik. Šolski letopis za leto 1939/40 11. septembra 1939. Pričetek rednega pouka. 28. oktobra 1939. I. redovalna konferenca. 1. decembbra 1939. Dan zedinjenja, narodni praznik. 2. decembra 1939. II. redovalna konferenca. 23. decembra 1939. do 10. januarja 1940. Božične počitnice. 30. januarja 1940. III. redovalna konferenca, zaključek zim- skega semestra. 23. februarja 1940. Obisk obeh letnikov predstave v oper- nem gledališču v Ljubljani. 27. februarja 1940. Dan svetega Save; šolski praznik. 12. marca 1940. IV. redovalna konferenca. 18 —28. marca 1940. Velikonočne počitnice . 12. aprila 1940. Obisk obeh letnikov predstave v oper- nem gledališču in jubilejne umetniške razstave v Ljubljani. 30. aprila 1940. V. redovalna konferenca. 30. maja 1940. VI. redovalna in zaključna konferenca. 8.-9. junija 1940. Izlet I. letnika na Begunjščico in Stol. 13., 14. in 15. jun. 1940 Pismeni del završnega ispila. 17., 18. in 19. jun. 1940 Ustmeni del završnega ispita. 28. junija 1940. Zaključek šolskega leta in otvoritev šol- ske razstave grafičnih in delavniških izdelkov. Seznam učne literature 1. Dr. ing. Kočevar Franjo: „Tekstilne surovine in preiz-kuševanje tekstilnega materiala“. 2. Dr. ing. Kočevar Franjo: „Kemična tehnologija vlaknin in barvanje“. 3. Ing. Mlakar Jakob: „Elektrofizika“. 4. Ing. Mlakar Jakob: „Trgovinslvo“. 5. Ing. Mlakar Jakob: „Tehniška fizika“. (5. Črtomir Zorec: „Vzorčno risanje“. 7. Črtomir Zorec „Jacqurdske vezave“. 8. Črtomir Zorec: „Nauk o vezavah“ (I. del: Listne vezave). VII. Poročilo o stanju učnih prostorov in ostalih učnih pripomočkov 1. Šola ima 2 veliki predavalnici, kemični laboratorij za preizkuševanje tekstilnega materiala, preizkuševalnico tekstil, materiala, tkalnico in pripravljalnico, ključavničarsko delavnico, 1 sobo za ravnateljevo pisarno, knjižnico, 4 kabinete za učno osobje, kopalnico, sobo za služilelja in skladišče blaga. Za zdravstveno stanje učencev skrbi šolska poliklinika v Kranju. 2. Laboratorij za kemično preizkuševanje tekstilnega ma-terijala je opremljen s posebnim kemijskim invetarjem. Zbirka vzorcev tkanin je zadovoljiva. Za nazornejši pouk se pri predavanjih uporablja tudi epidiaskop. 3. Preizkuševalnica je opremljena z vsemi potrebnimi aparati za preizkuševanje tekstilnega materijala. 4. Strokovna knjižnica obsega 30G in več letnikov strokovnih časopisov. 5. Tkalnica ima 12 mehaniških statev, 7 ročnih statev, 1 su-kalni stroj, 2 navijalna stroja za osnovo, 2 navijalna stroja za votek, 1 snovalni stroj, 1 meh. motovilo, prebijalni stroj za žak. karte itd. 6. Delavnica za montažo in popravilo strojev je opremljena s potrebnimi ključavničarskimi pripravami in orodjem. Šolo so gmotno podpirali poleg kr. banske uprave dravske banovine Ministrstvo za trgovino In industrijo, šolski odbor pri tekstilni šoli v Kranju. Zbornica za Ir go vin o in industrijo v Ljubljani in domača tekstilna podjetja. Vsem iskrena hvala! Delovanje šole je nadziral inšpektor strokovnih šol g. profesor Mihajlo Presl. Poročilo o delovanju dijaških društev, skladov in podeljenih podpor 1. Podmladek Rdečega Križa na drž. tekst. šoli v Kranju. Namen podmladka je podpiranje socialno šibkejših dijakov. Podmladek je razdelil tudi nekaj bolniških podpor, sposojal šolske knjige onim. ki si jih niso mogli nabaviti in zbiral prispevke ob priliki raznih humanitarnih akcij. — Poverjenik Zorec Črtomir. Premoženjsko stanje dne 31. maja 1940: Gotovina..................................din 3442.37 Terjatve.............................. 278.— Blago v vrednosti........................ din 2307.60 Skupno premoženje...................din 6027.97 2. Podmladek Jadranske Slraže na drž.tekst. šoli v Kranju. Delovanje podmladka je bilo usmerjeno k zbiranju sredstev vsvrho prireditve izleta na morje, katerega se bodo letos izjemoma udeležili le dijaki I. letnika pod vodstvom poverjenika g. prof. ing. Mlakarja Jakoba. Premoženjsko stanje dne 31. maja 1940. Gotovina....................................din 6643.20 Vrednost inventarja......................... „ 1000. - Skupno premoženje...........................din 7643.20 3. Podružnica Počitniške zveze Fcrjalnega saveza) na drž. tekst, šoli v Kranju. Podružnica ima 29 članov, ki si bodo, služeč se z ugodnostmi, katere nudi organizacija, ogledali marsikatero naravno lepoto naših krajev. Potovanje je vsakemu mlademu človeku koristno, ker krepi zdavje, utrjuje značaj in pogljablja ter razširja splošno izobrazbo. V prihodnjem šolskem letu namerava podružnica tudi med letom prirejati izlete po naši ožji domovini ter s tem seznaniti svoje člane tudi z manj znanimi kraji v bližnji in dalnji okolici Kranja. Poverjenik Črtomir Zorec. 4. Šolski sklad na državni tekstilni šoli v Kranju, osnovan na podlagi §43 Zakona o sred. tehniških in moških obrt. šolah. Saldo 31. avgusta 1939 ..............................., din 8.221.05 Dohodki od 31. avgusta 1939 do 15. junija 1940 . ,, 14.209.46 Skupni dohodki.....................din 22.430.51 Izdatki od 31. avgusta 1939 do 15. junija 1940 . . 19.218.26 Imovina 15. junija 1940 . . din 3.212.25 5. Prometni sklad na drž. tekst, šoli v Kranju, osnovan na podlagi § 77 Zakona o sred. tehniških in moških obrt. šolah. Saldo 31. avgusta 1939...................................din 32.585.20 Dohodki od 31. avgusta 1939 do 15. junija 1940 „ 82.600.94 Skupni dohodki....................din 115.18(1.14 Izdalki od 31. avgusta 1939 do 15. junija 1940 . 83.859.18 Gotovina 15. junija 1940 din 31.326.96 K. Podpore. Šolski odbor pri državni tekstilni šoli v Kranju je izplačal Dijaški kuhinji 10.000.— din podpore; za ekskurzije in podpore revnim in marljivim učencem pa je izdal 20.264.50 din. G. Josip Hutter, industrijalec v Mariboru je daroval prispevek 500.— din za priboljšek učencem II. razreda na poučni ekskurziji. IX. Poročilo o ekskurzijah v šol. letu 1939/40 3. oktobra 1939. Ekskurzija obeh letnikov v bombaž, pre- dilnico in tkalnico E. Glanzmann & Gassner ter v tovarno čevljev „Peko“ in „Runo“ v Tržiču. 10. novembra 1939. Ekskurzija obeh letnikov v tkalnice S. Bole, L. Kristan, J. Kolman in pletilnico Šušteršič v Radovljici. 2. aprila. Ekskurzija obeh letnikov v tekstilno to- varno „Jugobruna“. 4. aprila 1940. Ekskurzija obeh letnikov v tekstilno to- varno A. Rožič v Kranju. 16. aprila 1940. Ekskurzija II. letnika v tekstilno tovarno Medič & Miklavec v Medvodah. 23. aprila 1940. Ekskurzija II. letnika v tekstilno tovarno F. Eifler v Ljubljani in „Storo“ v št. Vidu. 9. maja 1940. Ekskurzija II. letnika v tkalnico platnenih izdelkov v Jaršah. 3.-9. junija 1940. Ekskurzija II. letnika v tekstilne tovarne „Lava“ v Laškem, „Metka v Celju. J. Hutter, A. Erlich, ..Teksta“, Predionica i tkaonica, „Jugosvila“, ..Jugotekstil“, M. Rossner, A. Novak in Mariborska tekstilna tvornica v Mariboru. Tekstilna industrija in Varaždinska industrija svile v Varaždinu, Tvornica za pamučnu industriju, L. Grivičič in A. G. R. v Zagrebu. Poročilo o počitniški praksi absolventov pYvega latnika Predpisano šeslledensko počitniško prakso morajo opraviti vsi absolventi prvega letnika. To prakso so dovolila v svojih tkalnicah sledeča podjetja: 1. J. Hutter in drug, tekstilna tovarna, Maribor (Cunla Bogdan, Drevenšek Viljem, Zirkelbach Viljem, Kovačič Danilo). 2. „Jugočeška“, jugosl.-češka tekstilna industrija d. d.. Kranj (Ferlan Evgen, Morelj Franc, Lovšin Viktor). 3. „Metka“ d. z o. /... Celje (Kramar Vladimir, Košir Franc). 4. „Tekstilnidus“, tekstilna tvornica, Kranj—Stražišče (Pogačnik Ivan). 5. Temelj & Ogrizek, meh. tkalnica, St. Peter v Sav. dolini (Rozin Tomše Vladimir). 6. „Štora“ d. d., tovarna zaves, št. Vid nad Ljubljano (Pečnik Miroslav, Močan Josip). 7. Adolf Prah, tekstilna tovarna, Kranj (Feher Franjo). 8. K. Thoma & Co., meh. I kalnica svilenih izdelkov, Maribor (Stefanič Franc, Zorč Stanislav). S). A. Ehrlich, tekstilna tvornica, Maribor Zafred Dušan). 10. „Svilanit“, meh. tkalnica, Kamnik (Širca Ivan). 11. Marko Hosner, meh. tkal., Maribor (Lenardon Justina). 12. Angelo Žigon, meh. tkalnica, Ptuj (Kafol Marko). 13. „Tekstilana“, tovarna sukna, Kočevje (Struna Erna). 14. Josip Kunc, tovarna pletenin, Ljubljana (Marc Josip). Poročilo o zdravstvenem stanju učencev Delovanje drž. šolske poliklinike na drž. tekstilni šoli v Kranju v letu 1939 40 Itezultal pregleda 1. letnik II. letnik Pregledi učencev v polikl. v 1. 1938/39 radi bolezni Ostalo nepregledanih 1 — Interna obolenja 24 dober 28 16 Tuberkuloza — >\r. P o Z — ^ srednji 6 3 Kirurg, obolenja 17 'Sl ~ slab 1 - Očesna obolenja 21 Nepravilen vid 1 2 Otolaryng. obolenja 76 Očesne bolezni 1 - Zobna obolenja 13 Motnje sluha 1 Kožne bolezni 17 Bolezni nosa in ust 1 1 Ostale bolezni 42 Motnje govora — — Skupaj 210 Pljučna obolenja 2 Tuberkulozna reakc. — — Napake na srcu 1 1 Kožne bolezni 8 7 Slaba telesna nega 2 2 Pov. žrelnic in nebnic 4 3 Golša 2 4 Neprav. na okostju 1 1 Slaba drža 1 1 Živčne bolezni — — Druge nepravilnosti 1 1 caries 25 6 Upravnik : 0 S) v redu 11 13 dr. Petrič Karo1 Poročilo o šolski razstavi Šolska razstava je bila odprla od 28. do 29. junija. Razstavljeni so bili razni vzorci blaga, izdelani v šolski tkalnici in grafični izdelki učencev obeh letnikov. Razstava je bila občinstvu brezplačno dostopna. Po zaključku razstave morejo interesenti razstavljeno blago odkupiti po izjemno nizkih cenah. XIII. Klasifikacija učencev (Krepki lisk z VELIKIMI ČRKAMI pomeni odličen, razprti pomeni prav dober uspeh) Popravili izpil sla uspešno popravila Felier Franjo in Močan Josip, oba dijaka I. letnika v šolskem letu 1938/39. Završni izpil v jesenskem terminu so uspešno opravili absolventi II. letnika v šolskem letu 1938 39: Dacar Karol, Skoporec Gorazd in Jagodic Dušan. Za dobo 1. lela sla bila odklonjena Grum Stanislav in Djukič Dušan, ki završnega izpita nista uspešno opravila in ga smeta polagati v jesenskem terminu, začetkom sept. 1940. A) Klasifikacija ob zaključku šolskega lela 1939 40 I. LETNIK Izdelali so: Aleš Jožef iz Sp. Gamelj pri Ljubljani BATIČ ALOJZIJ iz Ljubljane Belak Ivan iz škofje vasi pri Celju C a m pa A n t o n iz Ptuja Erker Slavko iz Ljubljane Grabo ril ik Rupert iz Rance pri Pesnici Grobovšek Janez iz Otoč pri Radovljici Jeraj Franci iz Gradička pri Litiji Kaloli Vilibald iz Maribora Kampuš Zvonimir iz Zagreba Kepa Mil a n s Sv. Urha pri Liliji Kirbiš Alojzij iz Prepolj pri Mariboru Košir France iz Celja Kovačič Danilo iz Maribora Krmelj Miloš s Sela pri Ljubljani Lukančič Vekoslav iz Zagreba Maestro David iz Sarajeva Marinšek Dušan iz Ljubljane Marn Mir on iz Ljubljane OSREDKAR ANTONIJA iz Trbovelj Pavlica Zlatko iz Borovelj Peternelj Jožef iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko Rihtar Mihael iz Doba pri Domžalah Sadar Marjan iz Krope Schweiger Ana iz Črnomlja SNOJ VIKTOR iz Ljubljane SETINA ANGELA iz Dravelj pri Ljubljani Turk France iz Škofje Loke Uhler Janko iz Maribora Vidic Božidar a iz Sovodenj nad Škofjo Loko Zabukovec Ladislav iz Zadobrove Zafred Dušan iz Krčevine pri Mariboru Zei Svetozar iz Trsta Zupan Ciril iz Vodic pod Šmarno goro P o p r a v n i izpit imata: Ravnik Ciril iz Ljubnega Zorč Miroslav iz Predtrga pri Radovljici Izstopili med letom: Gorinšek Valter iz Celja Grebenšek Ciril iz Velenja Gričnik Drago iz Radvanj II. LETNIK Izdelali so: Cunla Bogdan iz Opalije DREVENŠEK VILJEM iz Slov. Konjic Feher Franjo iz Slare Kaniže Ferlan Evgen iz Rojana pri Trstu Kafol M a r k o iz Čepovana pri Gorici Kramar Vladimir iz Sv. Petra pri Celju L en ar d o n Justina iz šempolaja Lovšin Viktor iz Otavic Marc Josip iz Trsla Močan Josip iz Ljubljane Morelj Franc iz Novega mesta Pečnik Miroslav iz Zapuž pri Ljubljani Pogačnik Ivan iz Kranja Rozin Tomše Vlado iz Trbovelj Struna Erna iz Kočevje Sirca Ivan iz Kosez pri Ljubljani Škorjanc D r a g o iz Ljubnega v Sav. dol. Stefanič Franc iz Dragatuša Zirkelbach Viljem iz Trebije pri Škofji Loki Zorč Stanislav iz Maribora Med letom je bil i z k 1 j učen : Orešič Alojz iz Tožna pri Mariboru H) Završni izpili Po dovršenem II. letniku tekstilne šole opravljajo absolventi završni izpit, na katerem naj pokažejo, koliko so si pridobili obče strokovne in splošne izobrazbe v tekstilni stroki. Završni izpit se vrši v smislu Pravilnika o opravljanju izpitov na tehničnih srednjih in moških obrtnih šolah iz sledečih predmetov: a) pismeni izpit: 1. dekompozicija tkanin (naloga sme trajati največ 6 ur), 2. vezave (največ 4 ure). 3. narodni jezik (največ 3 ure). b) ustni izpit: 1. strojeslovje, 2. trgovinstvo, 3. nauk o tekstilnem materialu, 4. predilstvo, 5. tkalstvo (priprava materiala, ročno in mehanično ikalstvo), 6. strokovno računstvo, 7. apre-tura in kemična tehnologija vlaknin . Izpričevalo o završnem izpilu velja po § 26, odstavku 1, zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in člena 1. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. aprila 1934 II. br. 13.845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za obrti tekstilne stroke. C) Program završnega izpita (V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani VIII. No. 2384/4 z dne 4. maja 1934.) 1. Pismeni izpiti: 13., 14. in 15. junija 1940. 2. Ustmeni izpili: 17., 18. in 19. junija 1940. Završni izpit so uspešno opravili: Cunta Bogdan iz Opatije DREVENŠEK VILJEM iz Slov Konjic Feher Franjo iz Stare Kaniže Ferlan E v g c 11 iz Rojana pri Trstu KAFOL MARKO iz Cepovana pri Gorici Kobler Adolf iz Ljubljane Kramar Vladimir iz Sv. Petra v Sav. dol. L en ar d 011 Justina iz šempolaja pri Devinu Marc Josip iz Trsta Močan Josip iz Ljubljane . M orel j Franc iz Novega mesta Pečnik Miroslav iz Zapuž nad Ljubljano Pogačnik Ivan iz Kranja Struna Erna iz Kočevja Sirca Ivan iz Kosez pri Ljubljani Škorjanc Drago iz Ljubnega v Sav dol. Stefanie Franc iz Dragatuša Zirkelbacli Viljem iz Trebije nad Škofjo Loko Zorč Stanislav iz Maribora Zavržnega izpila nista opravila: Lovšin Viktor iz Otavic pri Ribnici (ima popravni izpit iz predilstva v jesenskem terminu) Rozin Tomše Vladimir iz Trbovelj (ima popravni izpit iz strojeslovja v jesenskem terminu). Izpitni odbor: Predsednik : dr. ing. Kočevar Franjo, v. d. direktorja šole. Izpraševal je: nauk o tekstilnem materialu in kemično tehnologijo vlaknin. Člani: ing. Mlakar Jakob. Izpraševal je: strojeslovje, trgovinstvo in predilstvo. Stupica Maks. Izpraševal je: dekompozicijo tkanin, mehanično tkalstvo, apreluro in strokovno računstvo. Zorec Črtomir. Izpraševal je: narodni jezik in vezave. Vršil tudi posle zapisnikarja. Zupančič Olmar. XIV. Večerni tečaji Za izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v njihovi stroki, za pripravnike, ki nameravajo postali redni učenci tekstilne šole in tudi za druge interesente prireja šola večerne tečaje. Tečaji se vrše vsak delavnik razen sobote od 19. do 21. ure. Obiskovalci dobe po zavrženih lečajih izkaze o obisku, uspehu in vedenju. Predavali so člani učiteljskega zbora. V letošnjem letu so se vršili sledeči tečaji: 1. Nauk o tekstilnem materialu (dr. ing. Kočevar Franjo, 1 uro). 2. Splošno strojeslovje (ing. Mlakar Jakob, 1 uro). 3. Dekompozicija tkanin (Zorec Črtomir. 1 uro). 4. Mehanično tkalstvo (Stupica Maks, 2 uri). 5. Praktična elektrotehnika (ing. Mlakar Jakob, 1 uro). 6. Kemična tehnologija vlaknin (dr. ing. Kočevar Franjo, 1 uro). 7. Vezave (Zupančič Otmar, 2 uri). 8. Strokovno računstvo (Zorec Črtomir, t uro). V prihodnjem šolskem letu se bodo vršili tečaji predvidoma v enakem obsegu. Seznam obiskovalcev: Agrež Josip Arko Vekoslav Berčič Alojz Berčič Janez Bergant Jernej Brčnik Anton Burger Nikolaj Cvar Feliks Domines Viktor Eržen Anton Gebert Štefan Gorinšek Valter Gorjup Erik Hafner Franc Istenič Ignac Jan Vladimir Jamnikar Josip Jelovčan Pavel Kapušin Stanko Korošec Justina Kristanec Janez Križnar Viktor Kronegger Sonja Kunstelj Valentin Lampič Ivan Lasič Ladislava Marsano Pavel Matjaž Franc Mavsar Izidor Meder Adam Žebovec Medved Stanko Mikolič Danilo Milonig Ivan Moti Zdenko Možina Anton Ogorelec Ivan Pekolj Jožef Petek Jože Podreka Jožef Pogačnik Anka Poljanšek Leopold Pravhar Avguštin Prebil Aleksander Pretnar Leopold Puslovrh Jože Repič Veljko Robida Štefan Rojnik Ivica Rot Dalibor Sajovic Vinko Soklič Boris Skopec Franc Stare Viljem Slupnikar Jernej Senica Stanko Šilar Pavel Trojar Bogdan Tropp Vilko Vitez Slavko Zorman Rudolf Anton Praktični tečaji iz tkalstva Tečaji iz ročnega in strojnega tkalstva so namenjeni predvsem nezaposlenim delavcem. V šolskih delavnicah si pridobe toliko znanja, da jim je potem olajšan vstop v tekstilna podjetja. Tečaji se vrše vsak dan od 8. do 12. ure; vodi jih delav-niški mojster Vujčič Hugon. XVI. Naredba učencem o začetku šolskega leta 1940/41 Zakon o sred. tehn. šolah in moških obrtnih šolah ter iz-premembe in dopolnitve k zakonu določajo: 1. Vpisnino din 50.— (petdeset) mora plačati vsak učenec in sicer v kolkih na prijavnici. 2. Šolnino plačajo učenci, katerih starši (oz. tudi učenci, ako je njim predpisan davek) plačujejo preko din 800.— letnih davkov i n sicer po sledeči lestvici: znaša šolnina za za obisk večer- rednega učenca: nih tečajev: din 800.— do 1.Ü00.— din 100,— din 37.50 „ 1.000— „ 3.000 — 150.— n 56,25 ,. . 3.000.— „ 5.000,— „ 200,- 33 75,— „ 5.000,— „ 0.000,— „ 350,— V) 131.25 „ 6.000.— „ 7.000,— „ 400 — 150,— „ 7.000,— „ 8.000,— „ 500 — ?) 187.50 „ 8.(MK).— „ 9.000,— „ 650,— 35 243.75 „ 9.000,— „ 10.000.— „ 800,— ?? 300,— ,. 10.000,— „ 12.000.— „ 1.000,— 9? 375,— ,. 12.000,— „ 15.000.— ,. 1.500,— 502,— „ 15.000,— „ 20.000,— „ 2.000,— 33 750,— „ 20.000,— „ 25.000,— „ 2.500,— 937,— „ 25.000,— „ 30.000,— „ 3.000,— 33 1.125.— ,. 30.000,— 40.000,— „ 3.500,— 33 1.312.— „ 40.000,— „ 50.000,— „ 4.000,— 33 1.500.— Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačajo za prvega otroka polno šolnino, za ostale le polovično. Za pravilno odmero šolnine mora prinesti k vpisu vsak učenec potrdilo od pristojne davčne oblasti o vseh neposrednih davkih, ki jih plačujejo roditelji oz. tudi učenec sam. Državni in samoupravni (banovinski ali občinski) uslužbenci predlože davčni izkaz od tistega predstojništva, kjer dobivajo plačo. Ako pa plačujejo razen od plače še kakoršne-koli druge neposredne davke, morajo predložiti tudi o teli davkih izkaz od pristojne davčne oblasti. Pogoji za sprejem na drž. tekstilno šolo v Kranju 1. Učenci morajo biti samo redni; izrednih učencev ali pri-vatistov šola ne sprejema. 2. Za vstop v I. letnik naj se prijavijo učenci, ki imajo absolvirano nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo določeno po 3. in 4. odst. § 24. Zakona o drž. srednjih tehniških in moških obrtnih šolah. Kandidati, ki prihajajo iz V. ali VI. razreda srednje šole kot ponavljalci s slabimi ocenami in slabim vedenjem se ne bodo sprejemali . Vsak kandidat mora ob prijavi izpolniti prijavnico in jo kolekovati s kolekom za 10.— din. Priložiti je treba: a) rojstni in krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko spričevalo, č) izkaz o praksi (ako je kandidat že prakticiral v kakem podjetju), d) nravstveno spričevalo (ako kandidat ni bil v prošlem letu redni učenec kake javne šole). 4. Prijavljene! za prvi letnik opravljajo sprejemni izpit in sicer: a) kandidati z nižjim tečajnim izpitom delajo samo psiho-tehniško preizkušnjo, b) kandidati s kvalifikacijo, določeno po 3. odst. § 24. Zakona o srednjih telin. in moških obrtnih šolah: 1. narodni jezik, 2. geometrija, 3. aritmetika, 4. fizika, 5. risanje (snov iz teh predmetov se zahteva kakor za nižjo srednjo šolo oziroma za nižji tečajni izpit); 6. psihotehniška preizkušnja. Na podlagi te preizkušnje se ugotovi naravna nadarjenost kandidata za tehnični poklic. 5. Izmed kandidatov, ki uspešno dovrše sprejemni izpit in dosežejo v vseh pogojih najboljšo skupno oceno, sprejme vodstvo 24 rednih učencev.. Prednost imajo kandidati: a) ki so redno obiskovali večerne tekstilne tečaje, b) z daljšo tovarniško prakso, c) prejšnje leto odklonjeni radi pomanjkanja prostora na zavodu, č) učenci z vzornim vedenjem, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom dovršili nižji tečajni izpit na gimnaziji . G. Kdor je bil sprejet, priloži ob vpisu na prijavnico še kolek za 40.— din. Spored ob pričetku šolskega leta 1940 41 1. Popravni razredni izpili se prično dne 28. avgusta ob 'pol 9. uri dopoldne, završni izpili 3. septembra 1940 ob 7. uri. 2. Prijave kandidatov za I. letnik, kolekovane s kolekom za 10. din in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti (zadnjim šolskim izpričevalom in izpričevalom o tovarniški praksi), bo sprejemalo ravnateljstvo do 24. avgusta 1940. 3. Sprejemni izpili se bodo pričeli 26. avgusta ob pol 9. uri. (Vsi kandidati naj bodo ob tej viri v razredih). 4. Vpisovanje v I. in II. letnik se bo vršilo 2. septembra od 8. do 12. ure. Redni pouk prične 10. septembra ob 8. uri. Pri vpisovanju mora vsak učenec: a) izročiti prijavnico s kolekom za din 50.—, b) plačali din 20.— za zdravstveni sklad, c) predložiti potrdilo od davčne oblasti o neposrednih davkih roditeljev (oziroma o svojih davkih) in plačati šolnino po zgoraj navedenih predpisih, č) plačati din 50,— (petdeset) kavcijo za čuva nie, šolskega inventarja in učnega materijala in din 10.— za šolski sklad. Ob tej priliki plača tudi prispevke za šolska društva (Podmladek Jadranske slraže, Podmladek Rdečega Križa itd) in nakupi šolske knjige oziroma skripta. V Kranju, na Vidov dan 1. 1940. Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju -- . ’