Poštnina plačana v gotovini. Leto L V Ljubljani, 24. novembra 1928. Štev. 2. PRIMORSKI GLAS Izhaja 1,11.in 21. v mesecu. Naročnina za SHS do 31.12. 1928 Din 10-—. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/II. Dalje: celoletno Din 60’—, polletno Din 30’—, četrtletno Din 15'—. Telefon štev. 20-01. ♦ Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 12.487. Za inozemstvo Din 80 — letno. Posamezna številka Din 2'—. Med zadnjimi vestmi: „Goriška Stražaw je ustavljena, zadnji slovenski politični list na primorskih tleh. Njenemu uredniku je naprtila fašistična justična kanali]a veleizdaj niški proces. Slovenskemu poslancu dr. Besednjaku pripravlja ista ka-nalija konfinacijo. Intelektualci Ko je Italija zasedla naše kraje, ste bili vi prvi zadeli. Italija je videla, kako tesno ste zvezani z ljudstvom, videla vas je, da ste mn svetovalci v težkih urah, zato se je vrgla na vas z vsem svojim brezmejnim šovinističnim sovraštvom, prepričana, da si bo igraje podvrgla Ijud* ske množice, ko ne bodlo več imele za* slombe v izobražencih. Začela je proti vam sistematično akcijo, dokler ni napo* sled iztrebila vseh, o katerih je bila preš pričana, dia iso največja ovira njenim namenom. Svojega cilja ni dosegla, za* kaj slovensko*hrvatski narod je poka* zal, da ga na'silje ne zlomi, tudi če nima od nikoder pomoči. Mislimo, da se Italiji ni posrečilo odtrgati vas od vaših rojakov v Primor* ju. Mislimo, da niste pozabili naroda, iz 'katerega ste izšli, s katerim ste živeli in se borili za boljše čase. Uverjeni smo, da se še vedno smatrate za del tega, da ste še vedno z vsem srcem med njim, danes, v njegovi nesreči, še veliko bolj nego kda-j poprej. Zato vas,prosimoi, da prispevate po svojih močeh v obrambo naše zemlje in Dolžnost vseh emigrantov je, da se po svojih močeh in po svojem znanju posvetijo boju proti fašizmu. Temu boju moramo dati neko linijo, pc kateri se bomo ravnali. Do takšne pravilno začrtane linije bomo prišli, ako bomo dobro poznali vzroke fašizma, njegove gonilne sile in njegove družabne posledice. To se pravi, če bomo znali pravilno odgovoriti na vprašanje, kaj je in kaj hoče fašizem. Ljudstvo, ki je tako teptano, kakor Slovenci in Hrvatje v Italiji, ima pravico, da izve, kje tiče najgloblji vzroki zatiranja in brezpravnosti, ki ji je podvrženo. Prej ali slej bo moral naš list o tem obširno razpravljati. To je, po mojem, njegova glavna naloga. Druga naloga našega lista je, da bo seznanjal emigrante in vse ostale Slovence o vsem, kar se godi v Italiji in zlasti opozarjal na gospodarski položaj Italije na notranjem in mednarodnem trgu. Gospodarstvo je temelj, na katerem sloni politična,, kulturna in etična nadstavba vsakega režima. S tem računajo temeljito tudi fašisti. In tudi mi moramo posvetiti iz Primorja! naših rojakov v Primorju. Sistematično delo, ki 'smo ga pričeli, ne .sme iti mimo vas, ne da bi sodelovali, kjer vam je mogoče. Vrsto različnih organizacij ima* mo, Id potrebujejo nesebičnih delavcev. Pridružite se, saj je stiska naših bratov vedno večja! Vedno težja so vprašanja, ki jih prinaša raizvoj razmer, vedno strašnejši je pritisk fašizma na naš rod. Ali morete ostati ob strani spričo vsega tega? Prav posebno vate še vabjimo k so* delovanju pri listu. Kdor ga piše, ga piše v zavesti, da je dolžan to našemu naro* du, ki trpi. Pridružite se listu, da bo do* ber in da bo po> svloji vrednosti tehten, močan bojevnik za pravice slovensko* hrvatskega življa v Italiji! Širite list, da se bo v njem iln ž pjim osredotočilo vise, kar more storiti emigrant za svldjo zem* IjO, za svoj narod, ki je kot premaga* nec privdzan v voz nasilja! če ne lju* bite te zemlje le s frazo, pomagajte pri delu, ki smo ga dolžni izvršiti! največjo pozornost baš na ta del fašističnega udejstvovanja. Moramo vedeti, ali je temelj, na katerem fašizem sloni, zdrav ali ne. Da zadostimo tej nalogi našega lista, bomo danes ugotovili nekatera gospodarska dejstva, ki nam bodo odkrila nekatere dele italijanske gospodarske strukture. Italija je dežela, ki nima svojih surovin in tudi ne zadostnih domačih kapi-talov. Glede na prve in na druge je odvisna od onostranstva. Italijanska industrija razpeča doma t. j. na notranjem trgu, štiri petine svojih pridelkov. Z ozirom na to številčno razmerje (1 :4) bi izgledalo, da izvoz indu-strialnih pridelkov ne igra v Italji velike uloge. Resnica pa je, da teh 20 odstotkov industrialnih pridelkov mora Italija izvažati, če hoče dobiti surovine in druge ji potrebne pridelke. Blago, ki se uvaža, se mora plačati z blagom, ki se izvaža. Radi revalorizacije lire, je začel izvoz italijanskih industrijalnih pridelkov padati, do-čim je uvoz rastel. Iz uradnih industriai-nih in trgovskih poročil je razvidno, daje bilanca italijanske zunanje trgovine bolj in bolj pasivna. Zgodilo se je celo, da se iz Italije izvažajo v Italiji sami že na pol obdelane surovine zato, ker se popolnoma izdelani produkti ne dado več nikjer plasirati. Ker radi pomanjkanja surovin in domačih kapitalov in radi visoke valute ni izgleda, da bi se ta pasiva zunanje trgovine izboljšala, nastane vprašanje, koliko časa in s katerimi drugimi dohodki bo mogla Italija to pasivo poravnavati. Dohodki, ki jih donašajo inostranci s svojimi obiski italijanskih mest, ne rastejo. Uradna poročila ugotavljajo, da je tujski promet, s katerim v Italiji zelo računajo, ustavljen. Ali tudi če bi rastel, ne more nikdar nadomestiti trgovinske pasive. Tudi dotok denarnih vlog od strani Italijanov, v tujini živečih, je vedno manjši. Italijanski emigranti, tudi takšni, ki jih niso pognale v inostranstvo politične razmere, se svoji rodni deželi bolj in bolj odtujujejo tudi na gospodarskem polju. V zvezi s pasivo zunanje trgovine imamo krizo v tekstilni industriji (znižanje izvoza bombaževih tkanin, stagnacija proizvodnje umetne svile in izguba trga za volnene tkanine); krizo kovinarske industrije, ki je leta 1926. ižvozila za 997 tisoč kvintalov strojev in strojnih delov, leta 1927. pa le za 638 tisoč kvintalov. V, avtomobilni industriji je prišlo skoro do defetizma industrialcev, ki so sklenili, da se ne bodo več udeležili mednarodnih razstav. O kemični industriji pravi poročilo industrialne zveze, daje manj delala radi znižanega notranjega konzuma in radi konkurence v inostranstvu. Radi krize v različnih industrijah se velike hidro-električne naprave ne rentabilirajo in prodajajo električno eneržijo vedno dražje ali je vsaj ne pocenijo. (Ta industrija je prešla skoro popolnoma v ino-stranske roke. Ni dolgo, kar se je ustanovila družba^ ki je pokupila za 30 milijonov dolarjev = 1680 milijonov dinarjev deležev hidroelektričnih naprav.) Radi splošne industrialne krize je prišlo v Italiji do velikih in malih gospodarskih polomov, katerih je bilo v 1.1928. povprečno 12.000 na mesec. Prišlo je do velike brezposelnosti, do agrarne krize in do drugih krčev gospodarskega življenja, ki kažejo, da italijansko gospodarstvo preživlja silno krizo, ki utegne povleči v neizogiben prepad fašizem sam in vrniti zatiranim svobodo, ki jim jo je fašizem vzel. To so glavni obrisi krize italijanskega gospodarstva, katerega polom bo imel silne posledice, ki morajo biti zabeležene v knjigi naših protifašističnih računov. Prihodnjič si bomo ogledali posamezne gospodarske panoge bolj od blizu in podrobneje. A. T. Uredništvo. O gospodarskem položaju Italije • • • • V Pod fašistovskim jarmom **f Cerkno 25. pr. m. proti večeru je slonel vaški fant na vogalu hiše in je slučajno položil roko na Mussolinijevo senčno sliko,, ki so polepljene po vseh vogalih. Radi tega so ga orožniki aretirali, zaprli in brigadir sam ga je pretepel z bikovko po obrazu. Jz slične* gai vzroka so zaprli še drugega fanta*nabor* nika in 14 letnega dečka, ki je stal tam bli* zu. Dečka so izpustili, prva dva pa gnali v Idrijo v zapore. Gorica 26. oktobra so kvesturini pograbili v tramvaju štiri potnike, ki so govorili sloven* sko. Odpeljali so jih proti kvesturi, a na poti so jih izpustili. Na praznik Vseh svetih se je vršil po* greb ge. Sardočeve, matere dr. Dorčeta Sar* doča, ki je v konfinaciji. Sprevod so eskor* tirali: polic, komisar Midolo, 12 kvesturi* nov in 7 orožnikov. Znana agenta Grion in Palumbo sta zlezla celo v cerkev prisluško* vat. Takšno počenjanje je naletelo na od* por in zgražanje celo pri Italijanih. 6. t. m., pet dni torej po pogrebu svoje matere, pa je prišel na »dopust« iz konfina* cije dr. Dorče Sardoč in smel ostati v Go* rici 10 dni. Smel se je »prosto« gibati, le 1 tajni policist je bil ponoči in podnevi ž njim, trije pa stalno v njegovi veži. Vsake* mu pogovoru pa je prisostvoval agent — briški Slovenec. Vsem goriškim voditeljem je bilo prepovedano ž njim govoriti. Dok* tor je izgledal precej slabo, pustil pa si je rasti brado. Družbo mu delajo na Liparih Slovenci: Žterjal iz Boršta pri Trstu, akade* mik Fabijan iz Štanijela, Benjamin, neki ko* munist, Nemec dr. Noldin z južnega Tirola in ostala kolonija preko 1000 konfinirancev. 6. t. m. so bile izvršene pri naših gori* ških dijakih zopet hišne preiskave, pri ne* katerih celo v njih odsotnosti. Grahovo Učitelj Močniki pretepa v šoli otroke naravnost divjaško. Zahteva od njih v tej mizeriji, da prihajajo jpražnje oblečeni v šolo. Neprestano jih tka po hišah nabirat prispevke sedaj za ta, sedaj za oni faši* stovski namen. Staršem pa grozi z vsem mogočim. 28. pr. m. je s silo zbobnal vaščane skupaj in jih gnal z znanim fašistom Jane* zom Rejcem in podeštatom Grazianijem k blagoslovitvi 2 m dolgega mostička, na ka* terem se blešči velik liktorski snop. Idrija 23. pr. m. so policijski komisar, tenen* te orožnikov in kvesturini vdrli v cerkev med pevskimi vajami in pregledali vse no* te, če se .res pojejo samo cerkvene pesmi. Nekaj pisarjev, 10 paznikov in okrog 200 rudarjev nameravajo fašisti premestiti v Italijo k rudniku v Monte Amiati. Zakri* vili so samo to, da so proti fašistovskemu »Dopolavoru« in sindikatu. 20. pr. m. so že bila znana poedina imena. V nedeljo 4. t. m. so fantje peli slo(* vensko v hotelu »Didič«. V sobo so pridr* veli organi javne varnosti in aretirali pet fantov, med njimi akademika Albina Se* deja. Prestali so celo noč v zaporu, šele drugo' jutro so jih izpustili. Knežak na Pivki Na dan »zmage« (pri ^Kobaridu?) sp zbrali fašistovski tajnik, laški učitelj, po* deštat in drugi tamošnji veljaki vso deco v šolo in jo hoteli prisiliti, da se preobleče v balillovsko obleko. Otroci so sie uprli, na kar je sledilo kričanje, klofutanje, prete* panje in drugo manipuliranje, ki postavlja značaj 2000*letne rimljanske kulture in nje* no tzmago nad jugoslovanskimi barbari v Primorju v pravo luč. Justica Posebno sodišče je obsodilo 10 komu* nistov, ker so zbirali denar za komunistič* no organizacijo. Goriški tribunal je oprostil Ivana Ro* šiča iz Loga pri Breginju, ki je bil obto* žen žaljenja Mussolinija. 14 toskanskih komunistov je bilo obto* Ženih prevratnega delovanja in so bili ob* sojeni na zapor od 3—8 let. Kanal Sredi oktobra je stal učitelj obrtne šole invalid, malce vesel, sredi trga. Brigadir je začel nanj kričati, naj takoj zgine domov. V nevolji pa je učitelj vzkliknil, češ kaj pa mi morejo karabinjeri. Zadoščalo je in ka* rabinjeri so ga vlekli v kasarno in ga ne* usmiljeno pretepli. Istočasno so zgrabili tudi Slovenca, eksekutorja' goriškega Monta, mu nastavili revolver na prsa, mu grozili s smrtjo in ga nato pošteno pretepli. Malo prej pa je bil na vrsti bivši obč. tajnik, ki so ga fašisti vrgli iz službe. Ni jim še bilo dovolj, spravili so se tudi na šibkega in slabotnega uradnika pri notarju in na precej drugih. Brigadir je znan divjak in je bil radi pretepanja ljudi že večkrat kaznovan. V Kanal je bil tudi le kazensko premeščen. Začetkom oktobra ob blagoslovitvi cer* kve Sv. Duha so igrali pri cerkveni slavno* sti tudi tamburaši. Brigadir je zahteval, da zaigrajo »Giovinezzo«. Kapelnik se je uprl, češ da je to cerkvena slavnost, zaigrali pa bi lahko »Inno del Piave«. S tem seveda niso bili zadovoljni. Po 14 dneh so pridr* veli iz Anhovega fašisti pod vodstvom ca* posquadre Costa, znanega razbojnika, ki je že prosil za premestitev v Libijo, a ga niso uslišali. Pretepli so učitelja, nekega druge* ga fanta in njegovo sestro. Končno pa so se spravili še na nekega zidarskega mojstra. 5. t. m. so peli fantje v gostilni in nato v zasebnem stanovanju nekega fanta in ta* ko praznovali odhodnioo svojega prijate* lja. Karabinjere je petje zbodlo v ušesa, are* tirali in zaprli so 11 fantov. Med temi so: Franc Kovačič, Vojko Tomažič, Alfonz Garlatti, Mirko Debenjak, Stanko Kralj, Stanko Segala, Ciril Kralj. Vsi so ibili več dni v zaporih. Jablanica pri II. Bistrici se je lahko, ponašala še pred kratkim s po* deštatom, ki je delal s svojim imenom in početjem novi italijanski domovini veliko čast. Iz poštenega slovanskega Uskoka se je prelevil v pristnega laškega »Uscocchi* ja«, postal je vrhovni paša v občini in imet* nik varnostne blagajne. Ker je bila bla* gajna vedno prazna, jo je prodal na Reko neki trgovski družbi. Koj nato je naročil pri laški tvrdki, ki mu je blagajno prodala, nov ključ, se podal na Reko in v tihi noči je vlomil do svoje bivše blagajne, jo odprl, pobral iz nje 16.000 L, jo spet zaprl in odšel mirno domov. Tam si je privoščil za na* kradene lire nov avto in še kaj drugega. Slučajno pa reška družba ni bila tako ne* umna, da bi ne znala poizvedeti, kdo si je naročil pri laški tvrdki duplikat original* nega blagajniškega ključa in tako je romal dični g. Uscocchi z avtomobila naravnost pod ključ. Upamo, da samo zaradi lepšega, kajti kam bi prišel fašizem na Krasu, če bi mu zavoljo bagatel pobrali vse takšne uskoke? Kojsko 25. pr. m. je prišel brigadir v mesnico po meso. Račun je znesel 12-225 lir in me* sarica mu je zaračunala 12'25 lir, t. j. 2 sto* tinki in pol več (manjšega drobiža kot 5. stotink sploh ni). Brigadirju je zavrela kri, mesarico je aretiral in jo gnal v zapor, do* kler je ni zvečer nešil mož. Karabinjeri čakajo vsak večer od 10. do 11. deklet, ki se vračajo z dela iz Brunner* jeve predilnice v Podgori, jih nadlegujejo in groze s posilstvom. Tako so. napadli ne* ko dekle in ji raztrgali šal ini bluzo. Komen 22. pr. m. so financarji grozno pretepli nekega kmeta iz Berij, ki so ga aretirali, češ da je ibrez dovoljenja kuhal žganje. S tem so ga hoteli prisiliti, da bi izdal še druge, ki so kuhali. Prosil jih je, naj ga ne tepejo po nogah, ker jih ima bolne in revmatične, a kljub prošnji so ga še bolj tepli. Preganjanje učiteljstva V »Piccolu« in v »Popolo di Trieste« je bila priobčena dolga vrsta 34 slovenskih učiteljev in učiteljic, ki so bili premeščeni v razne negostoljubne kraje kulturne Italije, kjer ne morejo dobiti niti spodobnega sta* novanja, a še manj poštene hrane. Ona vrsta pa še ni popolna, kajti tržaški šolski skrbnik Mondino je naznanil premestitev 46 slovenskih učiteljev v Italijo. In res, z vsakim dnem prihajajo novi odloki o od* pustitvah in premestitvah. Nadučitelj Aleksander Sfiligoj iz Me* dane je bil odpuščen iz službe. Premeščeni pa so bili še Stanko Prinčič iz Zavrha pri Kanalu, Joško Munih iz Sela pri Volčah, Alma Hrastova iz Žage, Miha Lenardič iz Gorenjih Tribuš, Leopoldina Kogejeva iz Spodnje Idrije in Rudolf Jelinčič iz Zavrha pri Kanalu. Didaktični ravnatelji Calligaris v Vi* pavi, Ceschia v Mirnu i. dr. so na posebnih konferencah prepovedali slovenskemu uči* teljstvu govoriti v javnosti in v zasebnem življenju v slovenskem jeziku. Centurione Grazioli je sklical učitelj* stvo sežanskega okraja v Sežano. Na se* stanku je strogo zabičal učiteljstvu, da se morajo vsi otroci vpisati v »balillo« in da morajo vsi imeti uniformo. Lansko leto je zahajal sam v neko šolo in je pretepal to* liko časa otroke, dokler se niso vsi vpisali v »balillo«. Na sestanku v Sežani je govoril tudi o »duševni zaostalosti« naših krajev. Ker je neka učiteljica ob njegovih besedah zmajala z glavo, jo je spodil iz šole. Renče Za proslavo »zmage« dne 4. t. m. so vsi učitelji, ki so sami Italijani, zapovedali otrokom, da se morajo vsi udeležiti te pro* slave, ker jim drugače aretirajo očete, da izgube matere in očetje pokojnino in da ne bodo dobili potnih listov. Znano je, da so Renčani sami zidarji, ki si služijo kruh v tu* jih državah, ker ga jim Italija ne more dati. Rihemberg 22. avgusta so fašisti zaprli gostilno »Ljudske posojilnice« za mesec dni. Fašjo hoče na vsak' način vsiliti za gostilničarja kakšnega svojega ovaduha. Ker posojilnica ni hotela odnehati, je bila postavljena po zopetnem odprtju le nekakšna .provizorič* na natakarica. To bi brigadir rad pridobil za vohunstvo in za svojo priležnico, oziro* ma za vlačugo gg. podestata, fašistovskega tajnika, postajenaoelnika in nekaterih la* ških učiteljev, za kar bi seveda dobila kon* cesi jo. Vsi oblastniki skupaj z znanimi fa* šisti renegati: Kerševanom, Kodričem in Čebronom, postopajo enotno kot prava si* cilijanska maiffija. Italijanske učiteljice silno divjajo nad Otroci radi balille. 29. pr. m. so zaprle za ves dan nekega dečka, ker ni prišel k »fe* sti«, ki je bila samo za balillo, kamor so ga samovoljno vpisale. Pretekli mesec sta pela dva fanta na večer slovenske pesmi. Plačati sta morala radi tega 70 lir kazni. 19. pr. m. se je zbralo nekoliko vaških fantov v privatni hiši, da praznujejo odhod fantov v Ameriko. Plačati so morali orožni; kom 105 lir kazni. Dva dni pozneje se je poročil vaški fant, ki namerava v Ameriko. Priredil je fantovski večer, obenem odhod nico. O rož; oiki so zbranim fantom naložili ogromno denarno kazen. Šmartno pri Kojskem Neke nedelje pr. m. so prišli orožniki iz Kojskega pit v Šmartno. Eden od prisob iiih vaških fantov jih je šaljivo pozdravil in orožniki so se takoj zagnali nanj. Neki vaški fant jte dejal, da nimajo pravice are; tirati ga radi tega pozdrava, ker je znan ša; Ijivec in ker ni izzival. Tega so orožniki takoj zagrabili in spravili v sosedno sobo. Gostilničarjev sin, fašist Jože Peršolja, ga je vrgel na tla, vsi trije orožniki pa so ga začeli brcati, hoditi po njem in ga tolči s samokresi. Fant je padel v nezavest, ko je dobil brco v trebuh. Od tega je sedaj že mesec dni in fant je še vedno potolčen po glavi, otekel po hrbtu, pokašljuje, ves bo; lan je in nie more nič delati. Gostilničar An; toni Peršolja pa je branil vratai, da fantje niso mogli vdreti h karabinjerjem. Ko so ti končali svoje delo, so odšli iz gostilne, dr; žeč revolverje predse. Na vasi so nato srečali pri cerkvenem zidu tri može, stare nad 50 let, in jim uka» zali dvigniti roke. Ko so ti dvignili roke, »o pričele po njih padati klofute, a revob ▼erji so jim zevali v oči. Dalje so srečali 60 letnega krošnjarja Pepeta iz Kozane, mu zapovedali dvigniti roke in ga pretepli. Tolmin Znani divjak in podeštat dr. Marsan je pošiljal prve dni tega meseca miličnike in policaje, med katerimi je znan posebno Pit; tami (preje Pitamic), pobirat članarino za »Dopolavoro«, ki je vedno v denarni krizi. Članarino so morali pobirati tudi med ne; člani. Vsak, kdor ni hotel prispevati, je mo; ral pismeno poročati, zakaj ni daroval. Vsem grozi na vse mogoče načine. Na praznik »zmage« 4. t. m. so opazili ljudje na kostanju drevoreda »Na petelin; cu« veliko slovensko trobojnico. Orožniki so jo popoldan sneli, a na večer zaprli 10 domačih fantov. Osem so jih naslednje ju; tro izpustili, ostala dva, Slavka Tuto in Viktorja Logarja, pa so gnali v goriške za» pore. Za krivdo obeh ni najmanjših indicij, kvečjemu te, da sta Slovenca. Tuta pai je poleg tega sin tolminskega sodavičarja, ki bi ga italijanski trgovci radi uničili. Trst Ce bi živeli v normalnih razmerah, bi moral sedanji fašistovski tajnik inž. Cobolli (Kobol) odleteti že radi svojega nizkotne; ga maščevanja nad odvetnikom dr. Čokom. Sedaj pa je nevolja tudi v fašistovskih vr; stah silno velika. Širi se glas, da je Cobolli presleparil kar 11 milijonov lir, predvsem s svojimi stavbenimi zadrugami. Veliko de; narja da je naložil pod tujim imenom v Mi; lanu, druge večje zneske pa da je investi; ral v nepremičnine. Dejstvo je, da so bili te dni pri Sv. Ja; kobu nalepljeni lepaki, iki obetajo svobodo »guardistom« in zadnjo nedeljo je bilo sli; šati celo po ulicah klic »Dol s Cobollom«. Plakati so nosili besede »L’ ora decdsiva s’ awicina«, »Squadristi radunatevi« (Odlo; čilna ura se bliža. Skvadristi, zberite se)! Sicer pa je Cobolli menda na najvišjem mestu pal v veliko nemilost. Pred kratkim je namreč poleg veliko drugih romanj v Rim k duceju priredil tudi potovanje članic organizacije »Dopolavoro«. Hotel je to pri; liko izrabiti v svoje namene (baje je nje; gov namen postati osrednji tajnik) in je naučil deputacijo, ki se je imela predstaviti Mussoliniju, naj se izrazi čim najbolj ne; ugodno o dosedanjem osrednjem tajniku Turatiju. Nesreča pa je hotela, da je med tem prišel v Rim glas o njegovih ponever; bah in ko je Cobolli bil že na potu, je došla v Trst brzojavka, s katero ga je. vabil Tu; rati na pogovor. Nič hudega sluteč se je oglasil Cobolli pri Turatiju, ki ga je zadr; žal več nego poldrugo uro in ga primerno oštel. Med tem pa je čakala deputacija »do; polavoristkinj« na Cobollija, da jim da zad; nja navodila. Bližala se je ura sprejemna pri Mussoliniju in Cobollija ni bilo od niko; der. Končno jim ni preostajalo drugega, ka; kor da so hitele v največji naglici k Musso» liniju, kamor so dospele vse oprašene in zamazane in nekoliko v zamudi. Že tO' je povzročilo, da je bil sprejem dokaj hladen, še bolj hladen je postal, ko so mu izročile škatle iz marmorja »svetega Krasa«. Rekel jim je kratkomalo, da bi bile lahko pora; bile denar v bolj koristne namene. Ko pa so začele dajati izraza svoji »nevolji« proti Turatiju, je bil konec vsega. V četrtek zvečer je bil dr. Čok posvar; jen v smislu pol. zakona od komisarja, ki odrejuje konfinacijo. Volče 28. pr. m. je prišlo 15 vojakov pod vod« stvom nekega pretepaškega narednika iz; zivat slovenske fante z namenom, da bi jih nato pretepih Fantje, ki jih je to ravnanje vpričo cele vasi žalilo in dražilo, so končno, če tudi so bili le 4 proti 15, na udarce parirali in pretepli dva vojaka, drugi pa so* ušli. Takoj nato je prišla komisija na lice mesta in od tega trenutka so v vasi vedno vojaške patrulje, ki nadlegujejo vas in va; ščane. Črna lista • • • • •Ö: • • • • Ajdovščina. Šef špijonske policije za ajdovski okraj s sedežem na Cesti je Nino Berlot, ki sie je pired leti vsiljeval v sloven; sko družbo v Gorici. Ushižben je kot gozd; ni miličar in vohun po vaseh. Za Dobravje ima svojega zaupnika, nekega Jeicica (prej Jejčič). Grahovo. Plačani špijoni so Alojzij Bo« žič iz Temline, Marija Kenda roj. Rejc iz Grahova; Rejc Franc, brat Ivam in žena Jn« stiha roj. Ramušič; Martin Bravničar, bivši caposquadra milice. Idrija. Med prvimi izdajicami in vohu; ni sta predvsem bivša miličarja Tušar in Milan Tekaivc. Za .pospeševanje asimilacije se najbolj trudi Jacobini (Jazbinšek), a po; leg tega tudi razni pazniki, ki postopajo po mestu s fašistovskimi znaki. Med ovaduhi je znan tudi Lapajne (vulgo Zielov), sedaj Lapini. Njim enakovredni so razni Novaki iz Žabje vasi, Brileß, Jazbarji in Tušarju Sežana. Na čelu izdajalskie bande stoji tenente milice Pepe Kalin, doma s Proseka. Popolna moralna propalica, pač pa zelo ve; sten ovaduh. Bil je že v Idriji, Postojni, Vi; pavi in povsod je pustil za sabo lepe spo; mine, ki so se zvezali v Velik snopič. Pri njegovem poslu mu pomagata miličnika Slo; venca Komac in Zajec. Izmed civilnih špi; jonov so znani Scoppi, špijon za važne Stvari, Filipčič, policaj in cavaliere Mohor; Čič. Vsa ta banda služi sežanski paši, tenen; tu Grazzioliju, t. j. duši vsega raanarodo; valnega dela na Krasu. Organiziral je sdndi; kate, balillo in dopolavoro. Pripomogel je največ k razpustu slov. društev in skušal je organizirati tudi mladino v športni or; ganizaciji, kar pa mu ni uspelo. Drobne vesti Banjške. 4. t. m. je umrl v bolnici bivši obč. tajnik Ivan Vidič. Pokopali so ga r Kanalu. Čezsoča. Koncem pr. m. je umrla naj; starejša oseba v vasi Ana Klavora v 99. letu starosti. Gore nad Idrijo. Fašist in špijon Mi; lan Tekavc iz Idrije je pobegnil iz zapo; rov v Logatcu in izvršil samomor. Livek. Poročila se je gdč. Anica Mikla; vic, učiteljica, z g. Francem Kaševcem, uči; teljem v Medani. Umrl je 30. pr. m. posestnik Janez Ma; telič, oče 14 otrok in brat preč. g. kurata v Batah. Male Žablje. Na svetokrižkem pokopa; lišču je umrl Anton Štibelj, ko je prinesel svoji ženi venec na grob. Miren. Umrla sta zavedna moža Mihael Špacapan in bivši podžupan in oče g. žup; nika v Ravnah Anton Mozetič. Večni, mir! Mursko Središče. V nedeljo se je poro; čil g. Slavko Pečenko, žel. uradnik, primor; ski rojak iz Kopra, z gdč. Angelo Cimer; manovo, domačinko iz Murskega Središča. Bilo srečno! Novaki. Pred nekoliko meseci je pri; šel nov kurat, č. g. France Rupnik iz Ubel; skega. Sežana. 1. t. m. se je prigodila težka ne« sreča. Oskrbnik primarija tržaške bolnice se je peljal v spremstvu tasta in osemletne deklice z vozom proti Trstu. Osebni vlak je bas privozil na postajo. V hipu, ko hoče voznik čez progo, pridrvi druga lokomotiva iti odnese voz z osebami. Tast je bil takoj mrtev, deklica in voznik pa težko ranjena. Tukaj se je dogodilo že več nesreč, a kljub temu ne poskrbijo za varnost. Italija ne pozna zapornic in se tudi ne briga za varstvo svojih državljanov, posebno pa Sl»; vencev ne. Veliki DoL Pretekli mesec je umrl dol; goletni župan (27 let), odbornik cestnega odbora in šol. sveta ter deželni poslanec g. France Grgič. Pred mesecem se je razpočila v vasi granata in ubila 61etnega dečka in Sletno deklico. Zapuže. Umrla je posestnica Marija Terčelj. Zakriž pri Cerknem. Slaba letina je po; tisnila vas v bedb. Sena je malo in zato mora živina pod ceno iz hleva. Nekateri se hočejo izseliti, toda ni kupcev za premože; nje; težka bo bodočnost. • • • • • • • • • • • • • • • • Dopisi • • • • • • • • : X: • • • • • • • • Banjšice Izseljevanje je pri nas vsak dan večje. Nad 35 fantov in mož že služi kruh v tu; jini. Poleg fantov pa odhajajo tudi dekleta. Beda sili ljudi v tujino. Pridelke je letos uničila suša. Pšenice je še bilo nekaj, krom; pirja ne bo niti za seme, sočivja nič, ajdo pa je požgala slana. Tudi sena ni in tako bo stradala tudi živina, ne samo ljudje. Breg pri Trstu Lep in bogat je bil nekdaj naš Breg. Saj je bila dolisnka občinska ena med prvi; mi v Istri v gospodarskem, kulturm^m in narodnem pogledu. Strah in groza spreleti človeka, ko se spomni preteklosti in jo pri; merja z današnjimi žalostnimi razmerami. Gospodarsko smo uničeni. Na občini pa; suje še vedno izJoglasni župan (podeštat), dalmatinski renegat Radovan(i), ki si polni žepe in bogati iz žuljev ubogega ljudstva. Prejšnji naši domači župani so opravljali občinske posle v splošno zadovoljnost za majhno nagrado, sedaj treba podeštatu na mesec po nekoliko tisoč lir! Zdi se, da bo sedaj naša občina prh ključena tržaški. To je od nekdaj naša že* Ija. Po našem mnenju bo bolje, ker upamo, da Trst ne bo dovoljeval takšnih pijavk, kakor je Radovani. Dasi vlada pravo be* raštvo med ljudstvom, vendar razsipa po* deštat ogromne denarja iza razna nepotreb* na dela, samo da kaže na zunaj sijaj, bo* gastvo in blagostanje, čeprav je vse trhlo in gniloi Naš podeštat je zvit kakor kozji rog. Vedno bi rad nekaj delal in manipuliral z denarjem, ker se ob takšnih priložnostih najlažje kaj odščipne in da nikdo ne opazi! Saj je bilo tako tudi z vodovodom v Bor* štu. Za delo, ki je bilo po strokovnjakih oenjeno na 6—7000 lir, je podeštat zaraču* nal nad 30.000 lir. Kdor zna, pa zna! Ti ubogi kmet pa le plačuj in — molči!! O »dičnem« tajniku vam bom poročal prihod* njič. Kulturno propadamo v najhitrejšem tempu. Učitelji nosijo samo naslov učite* Ijev, od katerih nimamo mi in ne mladina prav nobene koristi! Kaj bo iz našimi ubo* gimi otroci ? ! Duhovne smo imeli pred kratkim v Do* lici, Boljuncu, Borštu in Ricmanjih. Bor* štanski in ricmanjski sta umrla, boljunski se je preselil in tako mora opravljati celo občino s 6000 dušami samo en duhoven, to je č. g. Piščanc iz Doline. Tudi on čaka, kdaj bo dobil nalog, da se prekrsti iz Pi* ščanca v »Polastra«. Pač, dobili smo enega duhovna in sicer pristnega Italijana, ki poučuje verstvo v šo* lah in mašuje v Dolini, a cerkev je prazna in brez petja! Idrija »Dopolavoro«. Ustanovili so ga letošnje poletje. Kot člani so pristopili takoj vsi člani »Circola di Lettura«, to se pravi sama gospoda. To pa hi bilo po volji gospodom, ki vedrijo in oblačijo nad Idrijo in so pri* tisnili na rudarje in delavce. Začeli so na lep način, češ da je vpis prostovoljen. No, prostovoljno se ni vpisal nihče, izato je rud* nik vpisal kar vse delavce. Ti so se seveda temu uprli in kakšnih 200 jih je šlo prote* stirat na ravnateljstvo. Gospodje so se ustrašili, zbrisali vse in obljubili vpisati samo one, ki se pridejo javit. To pot se jih je zopet nekaj več javilo, a še vedno ne do* volj. Pazniki so zato dobili nalog agitirati po rudniku iza Dopolavoro. Nekateri gospo* dje pazniki, katere dobro poznamo in jih bomo tudi javno pribili, so uporabljali vsa sredstva, ki naj bi prisilila rudarje na vpis, njim pa zagotovili pohvalo. Zmerjali so ru* darje za protidržavne elemente, jim grozili z odpustom in oznanjali dobrote onim, ki se bodo vpisali. Pritisk je bil vedno hujši in danes je že malo rudarjev, ki ne bi bili člani Doipolavora. Dopolavoro je pričel z delom. Na »Travniku« ob cesti v Sp. Idrijo so> začeli graditi športno igrišče {campo sportivo di littorio) za vse panoge športa. Da ne bo šel rudar brcat žogo, je jasno in tako bo stalo igrišče in čakalo lepših časov. Delavci bodo člani samo s plačevanjem članarine. Tudi s telovadbo so hoteli pričeti, kar je posebno priporočal znani telovadni va« ditelj Jazbinšek, sedaj »Jaeobini«. Gotovo pa je, da bo ostala telovadnica prazna, ka* kor stoji že od leta 1926. Smrt. Pretekli mesec je umrla žena kmeta Polanca pod Tičnico. Sprememba imen počasi napreduje. Imamo tudi nekoliko iizdajic, ki so si spre* menih imena, tako že omenjeni Josip Jaz* binšek v Jaeobini, Ivan Lapajne v Lapini in gdč. Mici Kenda, uradnica v obč. uradu, v Maria Chenda. Fašizem ne bo obogatel s temi tipi, kljub temu da prvi dela pri Do* polavoru, drugi špijomira in ovaja ljudi, a tretja pomaga na vseh koncih. Pazniki, ka* tere so sedaj pritisnili za spremembo imen, se še niso odzvali. Vsi radovedno pričaku* jejo, kdo> se bo prvi podpisal po italijansko. Otroški vrtec — Lege Nacionale — se dobro razvija. Poseča ga nad 100 otrok, ki se tako potujčujejo in moralno kvarijo. Vsa mladina prvih štirih razredov ljudske šole je že popolnoma pokvarjena. Asimilacija med njimi hitro napreduje; črk c in k ne poznajo več. Komplementarna šola pa, ki je bila osnovana namesto realke, hira. Letos je vpi* sanih komaj 20 učencev, dočim jih je bilo lani 31. Lani je poučeval znani Toroš, letos pa je izgimil iz Idrije. Srečni, kjer so* ga do* bili za učitelja. Popravila po povodnji. Šele po dveh le* tih so popravili vse poti, ki so bile uničene po povodnji 1. 1926. Cesta iz Idrije do Sp. Idrije je popravljena in razširjena. Vse ovinke in drevje so odstranili, v kolikor je oviralo razgled po cesti Sedaj je na vrsti most čez, Idrijco pri Sp. Idriji. To delo pa napreduje počasi in so postavili komaj ne* koliko stebrov. Tudi dalje proti Sv. Luciji so razširili in popravili cesto, kakor tudi ono iz Marofa proti meji. Podjetniki so Italija* ni, delavci tudi le Italijani, le malo je do* mačinov, posebno pri popravilu zadnje ce* ste. Italijani stanujejo- po barakah. V pla* Čilu je velika razlika med našimi in Italija* ni. Ti so plačani na uro po 2—2' L, dočim domačini samo do P20 L, a morajo oprav* Ijati najtežja dela. Popravili so tudi cesto Godovič—Črni vrh im Idrija—Črni vrh. Livek Suša pri nas ni prizadela prevelike škode. Obnesel se je krompir in tudi fižol. Sena pa je malo in zato bo romala živina iz hlevov. Lepa lega našega kraja je privabila tudi letos precej letoviščarjev, še več pa bi jih bilo, če bi zboljšali razmere, v katerih ži* vimo Jin takta' omogočili lepše in udobno bivanje letoviščarjev. Izseljevanje je seglo tudi v našo vas in fantje odhajajo v Ameriko. Male Žablje Česar nam ni uničila suša, je uničilo de* ževje. Vsa otava, ki je bila pokošena, je segnila in tako se obetajo lepi časi tudi živini. Pot proti Ustju smo popravili in dobili tudi cementne cevi za napeljavo vode. Obisk '»zadrugarjev« v Rimu Preteklo soboto so se odpeljali v Rim zastopniki in člani, da si ogledajo tamošnjo razstavo produktivnih zadrug in da se »po* klonijo« Mussoliniju. Iz Istre in Goriškega je bil odziv od strani slovanskega prebival* stva majhen, nekoliko večji pa iz tržaške pokrajine, zlasti iz Trsta in Sv. Križa, kjer so se udeležile romanja tudi takšne osebe, ki bi jim ne bilo treba baš takšno priliko izrabiti, da si prihranijo par liric, da si ogle* dajo Rim. Še manj umljivo pa je, da se ti gospodje smatrali za potrebno, da vzamejo s seboj celo svoje žene. Gotovo pa je, da se bodo prihodnjič premislili predno bodo zo* pet kaj. takega storili, saj je trajala vožnja kar celih 24 ur neprenehoma in ko so se pripeljali v Rim, so jih spravili na oni del postaje, kjer se šicer razklada živina. In še tam bi bili po ukazu Pertota?Ascanija mo* rali čakati kar štiri ure, da otvorijo povorko ! in odkorakajo v Kolosej. No, vendar so ! našli usmiljenje in so smeli prej v hotel, da se očistijo in umijejo. Vhod v Kolosej je bil silno zastražen. Gotovo je bilo dva* krat toliko karabinjerjev in miličnikov ka* kor zadrugarjev. Vstopiti so smeli eden po j eden. Vsakega so pregledali in za vsakega je moral garantirati eden voditeljev, za slo* vanske zadruge je igral to policijsko ulogo odvetnik' dr. Agneletto. In to kljub temu, da so že iz prvotne liste črtali sumljive ele* mente... Strah je pač težka stvar. V Ko* loseju so morali čakati kar poldrugo uro, t da se milostno prikaže Mussolini in jih s kratkimi besedami nagovoril. Na zidovju so j stali miličniki, ki so z robci dajali zname* j nja, kdaj morajo ploskati Mussolinijevim ! besedam in kdaj se morajo klanjati prapta* ru. Tam je bila tudi gruča očitno plačanih ! avantguardistov,, ki so neprenehoma tulili i pesem o »giovinezzi« in bodalih. Sp* Idrija Praznik Vseh svetih smo lepo prazno* vali. Pokopališče je bilo okrašeno in na ve* čer je moški zbor zapel nekaj žalostink. Fašistovska justica {Iz protlfašistovskega delovanja pok. D. Bajca.) Znatno je iz časopisnih poročil, da je bil pok. Drago, ko je služil v vojaški suknji Musolinijui, osumljen kot pisec nekega 'dopisa iz vojaških, vrst v »Čuku na .palci«. Na podlagi preiskave in ne* kega pisma je prišel pred vojaško sodi* šče, ki ga je obsodilo na 1 in p