ZSMS ni izjema
Govori Živko Banjac, predsednik občinske konference zveze socialistične mladine
Lani je bilo izvoljeno novo vodstvo naše občinske kon-ference Zveze socialistične mladine. Za predsednika je bil takrat izvoljen Živko Ba-njac. Povprašali smo ga, ka-ko ocenjuje delo mladinske organizacije v tem obdobju.
»Na to »delovno mesto,« je dejal Živko Banjac, sem prišel z nekaterimi določenimi priča-kovanji oziroma predstavami o mladinski organizaciji, ki pa so temeljila - zdaj to že lahko rečem - na dokaj površnem^ in posplošenem poznavanju ZSM; njene vloge v družbi, no-tranjih težavah. Situacija je se-daj bistveno drugačna, čeprav nočem trditi, da sem prišel do nekih končnih spoznanj.
Oceniti delo mladinske or-ganizacije je zelo težko, še zlasti zato, ker se je v tem času marsikaj zgodilo. Pri taki oceni je nujno potrebno izha-jati iz različnih nivojev organi-zacije in lahko rečem, da z de-lom osnovnih organizacij ne moremo biti v celoti zado-voljni.«
Znano je, da |e v zadnjem času (6e sploh lahko govorl-mo satno v zadnjem času) vse manj zanimania med mladimi za delo v Mladinski organizacl)i. K)e vidiš vzroke za takšno stanje
»To drži. Drži pa tudi, da ZSMS v tem ni nek poseben fenomen. Opazno je splošno zmanjšanje družbeno politi-čne aktivnosti. S tem proble-mom se srečujejo tudi druge DPO, da ne govorimo o upadu samoupravne aktivnosti, nes-klepčnosli delegatskih sku-pščin. Eden od vzrokov za ta-kšno stanje v mladinski orga-nizaciji je tudi v tem, da imajo mladi nešteto možnosti za preživljanje prostega časa, od športa, plesov, gledanja televi-zije, pa vse do posedanja po lokalih, kar je še toliko bolj značilno za urbana okolja, kjer se mladi še med seboj ko-majda poznajo. Za delo v ŽSM ostaja tako zelo malo intere-sentov. Slabost ZSM je v tem, da se zna dovolj približati mla-dim v njihovem neposrednem življenjskem okolju, ampak deluje le preko nekih svojih ustalienih shem.
Mišlim, da se da problem rešiti predvsem z uveljavlja-njem ZSM kot enakopravne subjektivne sile v družbi in krepitvijo njenega ugleda med mladimi«
Na 11. kongresu ZSMS v Novem mestu je bilo eno izmed bistvenih vprašanj, vprašanje samostojnosti mla-dinske organizacije. Tudi ob nedavno končani volilno-pro-gramski konferenci RK ZSMS smo se nekajkrat soočlli s tem vprašanjem. Slišati je ce-lo bilo, da mladinska organi-zacija ne deluje samostojno. Kako bi ti komentiral to kon-statacijo?
»Samostojnosti mladinske organizacije ne gre razumeti kot neke absolutne in iz druž: be iztrgane pozicije. ZSM mo-ra biti samostojna v toliko, da sama   rešuje   svoje   notranje
probleme, da sama določa svojo politiko. Problem je v tem, da ZSM nima zadosti moči za uresničevanje spreje-te politike, zaradi specifičnosti njenega položaja, kadrovskih problemov... Bistvena ovira glede samostojnosti je nereše-no vprašanje financiranja«
Se ti ne zdl, da se |e mla-dinska organizacija vse pre-večkrat ukvarjala z vprašanji, kako nabrati dovolj mladin-cev za MDA, kako organizirati proslavo ob Dnevu mladosti in ob drugih praznikih in praz-novanjih. Vse premalo pa se )e srečevala 8 konkretnimi vprasanjl, kl zanimajo mlado generacfjo (izobraževanje, štipendijska politika, zaposlo-vanje, stanovanjski pro-blemi...)
»Ne bi se tnogel strinjati s trditvijo, da se ZSM ni sreče-
vala oz. da se je premalo srečevala s konkretnimi vpra-šanji, ki jih navajaš. Mladinska organizacija se je s tem dosti ukvarjala in poskušala dajati konstruktivne predloge. Gre pa za to, da prizadevanja ZSM niso bila zadosti upoštevana, končni efekt pa je bil zaradi tega minimalen.«
Ko sem že omenil proslavo ob Dnevu mladosti, bi me za-nimalo, če ste v vaši OK že kaj razpravljali o poteku te manifestacije, saj je slišati vse več negodovanj ob seda-njem načinu praznovanja.
»V okviru naše OK smo imeli široko zastavljeno raz-pravo o načinu praznovanja Dneva mladosti. Podano je bi-lo veliko mnenj in predlogov, ki smo jih posredovali naprej. Osebno pa menim, da bi v se-danjem konceptu bilo potreb-no marsikaj spremeniti, pred-vsem v smislu racionalizacije in dviga kvalitete.«
Vsako leto se mladinska organlzacija srečuje s proble-mom, kako dobiti dovolj mla-dincev za MDA. Vse več bri-gad je hepopolnih, zanimanje za MDA je vse manjše. V čem vldlš rešitev tega vprašanja? Ali meniš, da so delovni tabo-ri lahko alternativa za klasl-čne delovne akcije?
»MDA bodo ostale problem toliko časa, dokler jih ne bo-mo obravnavali kot splošno družbeno zadevo, ne pa samo kot izključno mladinsko vpra-šanje.
Kar zadeva nove oblike pro-stovoljnega dela menim, da so še neraziskane in se šele preizkušajo. Menim, da so de-lovni tabori le kratkoročna rešitev. Dolgoročno gledano pa je perspektiva, hoteli to ali ne, v zmanjševanju števila bri-gad in njihovem posodablja-nju. To pa slej ko prej vodi k zgubljanju delovnega značaja akcije v fizičnem smislu.«
Bi ob koncu najinega pogo-vora še sam želel kaj poseb-nega poudaritl o delu OK ZSMS L|. Bežigrad?
»Morda le to, da bi z nekaj manjšimi spremembami v sa-mem predsedstvu in njegovih komisijah, ter z večjo odgo-vornostjo predsedrtikov v 00 (ki pa so objektivno gledano v dokaj neugodnem položaju), dosegli še veliko več. Vendar bi kljub temu lahko rekel, da smo trenutno še kar zadovolj-ni z doseženim. Upam pa, da bomo imeli čez leto dni razlo-ge za še večji optimizem.«
MIHA ŠTAMCAR