mirana JMiCk h l A S I L U SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 4«0 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje ~ TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Ste v. 29 (435) LETO IX M0V0 MESTO, 24. JULIJA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo •— TISKA Časopisno podjetje -Slovenski poročevalec* v Ljubljani s® naši milijon V dolenjskem kmetijstvu imamo ogromne, še nenačete rezerve zlasti v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu — Občinski ljudski •dbori se morajo bolj zavzeti za večje hektarske pridelke zlasti pri žitaricah, za jesenske setev pa je treba že zdaj podvzeti vse potrebne ukrepe, da bo načrt okrajne zadružne zveze in vseh kmetijskih zadrug v celoti uresničen, letos bomo z najboljšimi italijanskimi sortami pšenice in z domačimi, preizkušenimi ter priznanimi semeni posejali v pogodbenem sodelovanju 1500 hektarov — Razen prepričevanja in pouka se moramo proti zaostalosti boriti tudi z ukrepi občinskih ljudskih odborov — Trmasto vztrajanje pri preživelih oblikah dela v kmetijstvu nas stane vsako leto sto in sto milijonov dinarjev — Predsedniki občinskih ljudskih odborov in sekretarji občinskih komitejev ZKS so v petek 18. julija potrdili načrt jesenske setve OZZ kot dober in izvedljiv, zato ga bodo pomagali zadrugam uresničiti z delom vseh organov ObLO in političnih organizacij. Pravzaprav smo Dolenjci včasih čudni ljudje: radi tožimo, da »nam je vlak ušel«, da so nas druge pokrajine prehitele in da ljudje drugod laže in bolje živijo kot mi med Savo in Kolpo. In tudi s prstem radi pokažemo na visoke kmetijske pridelke v drugih okraiih ali republikah, zraven tega pa še vzdihnemo: »Tam lahko, tam znajo, tam zemlja boljše rodi...« Vlak nam je v preteklosti res že nekajkrat ušel. Z zamudami smo se obešali na tovorne vagone in s težavo dohajali naprednejše. Toda, priznajmo, dostikrat po lastni krivdi! Zdaj, po osvoboditvi, pa že celo! vodnji, moramo zdaj povedati tudi vsem zamudnikom in mečkačem: nihče ne bo pri nas kmetu vzel zemlje, toda zemlja mora kar največ roditi in tako dvigati blagostanje kmeta in države! Organizacija najboljše kmetijske proizvodnje je na- loga naših kmetijskih zadrug. Zadruga je organizator in nosilec moderne proizvodnje, ki v imenu družbe stopa s kmetom v pogodbeno razmerje. Prek domače zadruge se kmet vključuje v socialistični mehanizem proizvodnje. Samo primera: lani smo imen v pogoaoeiii pio^vounji Pii'ja, y^vpi-ecni pnaeiek je bil 3o\l)v)u «s.g tieKora: 67.Uo2 kg, medtem ko je znašal pndeieK na nj.van tistih kmetov, ki deiajo vse po -starem*, komaj 13.0u0 kg!). Račun: vrednost povečanega dohodka v pogodben; proizvodnji znaša samo pr; krompirju 60.000 din pri hektaru. Po domače: kmetje, ki so lani pridelovali krompir v pogodbeni proizvodnji, so za ivoje delo dobili nad 20 milijonov dinarjev več dohodkov! In zaključek: strokovnjaki tO ugotovili na podlagi dokazan, h pridelkov, s poskusni-Štvom in s trdnim sodelovanjem državnih posestev ter najboljših naprednih kmetov, da bi lahko v novomeškem okraju. s pogodbenim pridelovanjem povećali na vteh njivskih površinah 7 različnimi kulturami dob o Jek na vsak hektar zemlje za vsaj 50.000 dinarjev, kar predstavlja v okraju poldrugo milijardo din več čistega dohodka! Torej imamo sami doma, v naši zemlji, ogromne, nenačete rezerve! Letošnji pridelek žit nam to znova prepričljivo potrjuje: v Beli krajini je dala »italijan-ka- mnogim gospodarjem tudi po 5000 kg zrnja na hektar. Mar se potemtakem smemo zadovoljiti, da danes, v 20. stoletju, ko nam dajejo tudj že v Jugoslaviji državna in zadružna posestva po 70 in celo R0 stotov žita na hektar, pridelajo številni kmetje na Do- lenjskem zaradi neznanja (ali pa zaradi trme in vztrajanja pri »dobrih, starih navadah*) komaj po 1000 ali 1200 kg žita na hektar? Ne; socialistična skupnost zahtevaod slehernega državljana, da prispeva svoj delež domovini. PRELOMNICA TUDI NA DOLENJSKEM Da po starem ne gre več naprej, dobro vedo tudi vsi tisti naši kmetje, ki se se niso vključili prek svojih zadrug v zares moderno proizvodnjo. Lani in letos smo v jugoslo- temi količinami pa razdelila kmet in zadruga po odstotku vloženega dela. Najboljše seme za teh 400 ha je zagotovljeno; kilogram bo stal od 60 do 80 din. Franc Bukovec iz Velike Loke je lani pridelal na svojih njivah 67,062 kg krompirja ali 670 stotov na hektar! Ivan Ceh in Franc Fink iz Ponikev sta pridelala pravtako 670 oz. 650 stotov krompirja. Ti trije — in še marsikdo na Dolenjskem — so zemljo v jeseni preorali, jo dobro pognojili, spomladi sadili samo izbrano, najboljše sortno seme in spet gnojili z umetnimi gnojili, po trikrat so branali, krompir dvakrat okopali in dvakrat s strojem osipali. Proti koloradarju so ga trikrat škropili, vmes še dvakrat proti plesni. Ko pa so ga jeseni izkopali, bi vsak potreboval vsaj še eno klet — pridelek je bil rekorden! Vse leto so bili v stikih s svojo zadrugo in s kmetijskimi strokovnjaki, sproti so naredili na polju vse, kar zahteva sodobno kmetovanje. Zato pa so tudi zaslužili veliko več kot tisti sosedje (in mnogi, premnogi drugi kmetje na Dolenjskem), ki delajo še danes s krompirjem tako kot njihovi očetje pred 40, 50 leti — in imajo na jesen kakih 12 ali 13,000 kg pridelka... Podobno je letos s pšenico. Tam, kjer so upoštevali navodila strokovnjakov, zemljo pravilno pripravili in sejali najboljše seme italijanskih sort pšenice, znaša pridelek od 30 do 40, pa tudi več stotov na hektar! Celo v Suhi krajini imajo posamezni napredni kmetje po 3500 kg pšenice na hektar. Spet pa je mnogo takih, ki se bodo tud^letos zadovoljili z 800, 1000 ali največ s 1200 kg pridelka, zraven pa bentili in sakramentirali, da je »-oblast zanič, da seme nič ne velja,« da »nobena reč ..več ne zraste kot bi morala« in podobno. Z enim očesom bodo škilili na bogato založene kašče naprednih sosedov, z drugim pa na neizrabljene, slabo izkoriščene lastne njive in polja. Novo in staro se bijeta na Dolenjskem. Zdaj ni več ugibanja: kdor ne zna ali kdor noče naprej, tega bo gospodarska računica krepko pritisnila k steni. Pa vendar je pomoč blizu in rešitev tu, sredi nas, v naših rokah! cijo, kot tudi tržne presežke, ki jih bo kmet po pogodbi v jeseni prodal pooblaščenemu trg. podjetju. S tako obdelavo 1500 ha površin v vseh 15 občinah si lahko prihodnje leto zagotovimo najmanj 280 vagonov presežkov žita ali 78 milijonov din več dohodkov, pridobljenih izključno z ukrepi, ki jih pogodbeno pridelovanje zahteva od zadruge in njenih članov. Razumljivo je, da bodo najboljša semena, umetna gnojila, strojna obdelava, zaščitna sredstva im pomoč mehanizacije ob žetvi zagotovljene predvsem tistim kmetovalcem, ki bodo stopili v pogodbeno pridelovanje. Stroji — naši najboljši pomočniki Medtem ko so še pred leti od 18 traktorjev v okraju komaj trije delali v kmetijstvu, se je letos stvar bistveno zasukala: če bi imeli še trikrat toliko strojev, kot jih je zdaj v kmetijstvu na Dolenjskem, (Nadaljevanje na 3. str and) Čeprav je praznik na Sntjeski za. nami, j«, njegov odmev S* vedno živ. Na 3. strani objavljamo danes podlistek o slavju na Tjentištu in o pohodu odreda »Toneta Tomšiča« s člani slovenskega Partizana, na gornji fotografiji pa vidite maršala Tita ■ gostom Naserjem, predsednikom Z AR; v ozadju so tovariši A. Ranković, minister Favzi, E. Kardelj in drugi. (Foto: Fr. Mikec, Novo mesto) PREMIERA »KALE« V soboto zvečer, 19. julija je filmsko proizvodno podjetje »Vi-ba-film« iz Ljubljane predvajalo v Novem njestu svoje najnovejše delo — domač celovečerni umetniški film »KALA« po scenariju Ivana Ribiča ter v režiji Andreja Hien-ga in Krega Golika. Premiera je podarjena brigadirjem na avtomobilski cesti; ogledalo si jo je kakih sto brigadirjev in člani Glavnega Štaba MDB, navzoči pa so bili tudi predstavniki okrajnih in občinskih političnih vodstev, Člani OLO in ObLO Novo mesto, kulturni, zdravstveni in drugi javni delavci ter člani Številnih delovnih kolektivov iz Novega mesta. Pred premiero je zbrane brigadirje In predstavnike oblasti ter organizacij pozdravil Franjo Sever, član Glavnega štaba MDB, ki NAGRADE IZPLAČANE Denarni obtok Narodna banka FLR.T j« objavila podatke, po katerih je bilo zadnjega junija 1958 v obtoku 122 milijard 364 milijonov dinarjev. Obtok je bil s tem za 2 in pol milijarde din večji kot konec maja. 30. junija 1937 je bilo v obtoku 97 milijard in 2H1 milijonov dinarjev. Pomenek o obrtništvu V soboto bo v Ljubijanl skupščina Zveze obrtnih zbornic Ju-goslavije, na kateri bodo razpravljali o najnujnejših problemih nadaljnjega razvoja obrti v državi. Doklej bodo občine to še trpele? V imenu družbe se moramo vprašati: do kdaj bomo trpeli, da na primer v občini Metlika pridela 10 odstotkov vst Dolenjske SrnarjeSk Toplice imn'n ' vedno slabe avtobusne zve-V sezoni bi moral na teh dveh prognh obralo1. nI i po-■*eben IvtobUl, Cesta LJubljana—Novo mesto čez Žu- žemberk Je z dvosmernim prometom preobremenjena. Nastopa celo vprašanje varnosti turistov, ki po njej potujejo, Nujno bt bilo treba rešiti vprašanje prometa po cesti če/. Trebnje, ki je zaprta, tako da bi bila vsaka od obeh cest eno.semrna. V Novem mestu bi morali imeti v turistični sezoni dežurno servisno popravljalnl-co avtomobilov, pa tudi menjalnica tujih valut bi morala poslovati ob nedeljah in ne tamo delovne dni. To je vnta drobnih vprašanj - malenkosti, kot bi rekel povprečen državljan. V t m i,:mu pa so prav taksne malcnJii H |#lo važne. Turisti sodijo prav po urejenosti leh vprašani vrednost našega gostoljubja in Qal smisel za sodobni turizem. vanskem kmetijstvu že prelomili z zaostalostjo. Petletni plan razvoja kmetijstva bo do temeljev spremenil proizvodnjo in jo dvignil na višino, ki jo že desetletja poznajo visoko razvite države. V jesen; bomo z italijanskimi sortami pšenice zasejalj v Jugoslaviji 300.000 hektarov, od tega v Sloveniji 10.000 ha. Na 15 občin novomeškega okraja odpade od tega 1500 hektarov. Ze letos: najmanj 280 vagonov presežkov žit! Vse občine in kmet, zadruge v okraju so dobile te dni načrt jesenske setve žit. V okraju sejemo 10.300 ha vseh Sit, za začetek pa naj bi letos vzeli v pogodbeno pridelovanje 1128 ha v 11 dosedanjih občinah in 450 ha v 4 novo priključenih občinah. Od pribl. 1300 hektarov površin naj bi zajeli s popolnim pogodbenim sodelovanjem in z najboljšimi semeni ilalijanke 400 ha (kooperacija I.). Po domače: prvovrstno seme, umetna gnojila, •strojno obdelavo, zaščitna sredstva In vse ostalo bodo za te površine nudile zadruge samo s pogodbenim sodrlova-njem. Pri tem delu bosta morala vložiti kmet oz. njegova zadruga 25 odst. svojega dela. V toj obliki sodelovanja bo zajamčen lrlošnji povprečni pridelek: 1500 kc žita. medtem ko si bosta vse presežke nad Ostale površine, to je 1100 ha v okraju, pa bi letos zasejali z domačini, priznanimi m preizkušenimi semeni Italijanke. Tudi pri tem pogodbenem pridelovanju (kooperacija II.) bodo zadruge svojim članom zagotovile seme, umetna gnojila, kredite in potrebno mehaniza- Okrajna zadružna zveza je pretekli teden dobila in razdelila nagrade za tekmovanje v večjih hektarskih pridelkih v letu 1957. V naš okraj je prišlo 6,800.000 dinarjev (ne vštevši nagrad za tekmovalce iz 4 novo priključenih občin). Po novih navodilih je 25 odet. od tega zneska bilo preknjiženih na investicijske sklade kmetijskih zad.rug, ostalih 75 odst. pa Je bilo razdeljenih: kmetom, ki so tekmovali, strokovnjakom, ki so dela vodili in organizatorjem proizvodnje. V mnogih krajih so nagrade razdelili v torek 22. julija na slavnosten način Kmetje so sprejeli zaslužena pri-^nanja z vidnim zadovoljstvom in ponosom. se Je hkrati zahvalil podjetju »VI-ba-film« za pozornost. Svečana premiera je bila v okrašeni dvorani kina »Krka« toplo sprejeta. Poklicni kritiki bodo o novem filmskem delu izrekli svoje mnenje, »Kala« pa bo te dni predvajana tudi na letošnjem pulj-skem filmskem festivalu. Kot kronisti lahko zabeležimo, da so obiskovalci premiere napore in nov uspeh kolektiva »Viba-fi!ma« pozdravili s prisrčnimi, dolgotrajnimi aplavzi. Prav tak pozdrav Je veljal tudi umetnikom, ki so se po predstavi pojavili na odru dvorane kina. Brlgadirke in predstavnik domačega kino podjetja so podarili glavnim igralcem filma Šopke rož. Tovariši Lojze Poto-kar, Stevo Zigon. Helena KordeS, Slavo Svajger, Marjan Kralj, režiser Andrej Hieng, Marjan Kralj in direktor filma Dušan Povh so bili priznanja navdušenega občinstva vidno veseli. K doseženemu uspehu igralskemu kolektivu »Kale« in podjetju »Viba-film« toplo Čestitamo, novemu filmu pa želimo, da bi ga spoznal kar najširši krog ljubiteljev filmske umetnosti! BREZICE 9 <§ /emettfstvc in turixent Ko na poti proti Brežicam v daljavi opaziš obrise mesta t dimniki, zvoniki in značilnim vodovodnim stolpom, imaš občutek, da se bližaš razvitemu industrijskemu kraju. Ko se preko mostu pripeljeft v Brežice pa spoznaš, da si se varal. Lepe trgovine, živahen promet, predvsem kmečkih vozov je veliko, na ulici mnogo ljudi, ki nakupujejo. Dolga glavna ulica, asfaltirana od mostu do železniške postaje, je čista in dobro vzdrževana. To je hkrati glavna žila. Brežic. Na desno ob poti proti eejmišču opaziš skupine kmetov, ki »parkirajo« z vozmi v senci kostanjev, malicajo in živahno razpravljajo o letini, cenah, pujskih in še o marsičem. Nato te na levi strani pozdravi stari brežiški grad, ovit z bršljanotn, še oster ovinek in že si v središču mesta, na glavni magistrali. Lepe hiše, marsikatera z lepo okrašenim pročeljem. Trgovine z okusnimi in prostornimi izložbami. In nad vsem tem na jasnem nebu sonce To so Brežice, predstavljene skozi oči potnika, ko jih obišče prvič, le preden je prisluhnil utripom njihovega življenja. Drugi pomembni obrat je tovarna pohištva Brežice, kjer dela 220 delavcev. Tovarna je pričela delati pod nekdanjim grajskim kozolcem, obzidali smo stebre in tako dobili po- Tehnfkfi 29 držav V Teogradu pripravlajjo mednarodni sejem tehnike in tehničnih dos-žknv Odprli ga bodo 23. avgusta, trajal pa bo do 2. septembra. Ves sejmskl prostor je že oddan za udeležence iz 29 držav; pripravljenih )e R90 tujih proizvajalcev in trg. podjetij ki bodo pokazali predvsem sodobno industrijsko opremo in Izdelke za široko potrošnjo. Na desni strani ulice je občinska hiša, Tajnik ObLO Mirko Kam bič me je ljubeznivo sprejel. »Našo občino bi radi predstavili bralcem Dolenjskega lista. Prav, pa se pogovoriva! Da se pohvalim; imamo skoraj 26.000 prebivalcev, največ od štirih novomeškemu okraju novo priključenih občin. Naše področje je izrazito kmetijsko, 13,500 ha obdelovalne zemlje je na njem. Pomembna je tudi trgovina, saj so Brežice že od nekdaj znano trgovsko središče. Industrija je manj razvita, imamo vsega skuhaj le tri Industrijska podjetja. V obrtnih in industrijskih obratih dela 2600 delavcev. »Ce dovolite, bi vrstni red pripovedovanja obrnila tako, da bi obdelala najprej industrijo, nato turizem, komunal- na vprašanja občine, stanovanjsko izgradnjo in šolstvo ter končno kmetijstvo*, INDUSTRIJA »V tej veji gospodarstva je naš najpomembnejši obrat opekama Brežice, kjer dela 80 do 100 ljudi. Ravnokar je re-konstruiramo; računamo, da bodo dela zaključena letos v jeseni. V ta namen bomo investirali 70 milijonov dinarjev. Manjka nam 15 milijonov, zato ker so bili načrti izdelani že pred leti. gradbene storitve pa so se medtem podražile. Vprašanje skušamo rešiti v okrajnem in občinskem merilu. Opekarne so sezonska podjetja, z novimi napravam; pa bomo obratovanje naše podaljšali za dva meseca, tako da bo proizvodnja stala le žtiri IVAN KOLENO oredsedn.k ObLO Brežice: »Na«« prva skrb je in ostane: razvoj kmetijstva In turizma! Ce bomo turizmu odprli pot in ga utrdili, imamo a tem vsaj toliko dohodkov kot od velike tovarne. Vsega ne bo moč narediti v enem letu, to vemo. Potrebno bo iskati sredstva In načrtno zagotavljati kmetijstvu kot turizmu dobro podlago *a večjo proizvodnjo in vsestranski napredek ...«. treben prostor. Tovarna dela večinoma za izvoz, predvsem za Anglijo in Zapadno Nemčijo, pa tudi za Turčijo in Madžarsko. Premogokop in glinokop Globoko zaposluje do 170 ljudi. Izkop lignita smo ustavili, ker je tu lignit deficiten in ga je težko prodati. Kopali bomo le še glino, ki jo prodajamo v Arandželovac, tovarni šamota. Podjetje je v izgubi zaradi lignita in bomo morali založiti denar, da bi delavci prejeli plače za junij. Med pomembnejša obrtna podjetja štejemo Avtotransport »Prevoz« Brežice s 85 ljudmi, ki vzdržuje lokalne avtobusne proge in je v zadnjem času obnovil prevozni park. Vzdržuje tudi redno progo Ljubljana—Novo mesto—Brežice—Bi-zelj&ko. Agroservis ima lepe prostore, v njih pa dela le 60 ljudi. Novih kadrov, ki so nujno potrebni ne moremo dobiti, ker ni stanovanj. In še dve mizarski podjetij imamo: Mizarstvo Dobova in Mizarstvo ■♦Oprema-*. V vsakem dela po 30 delavcev. -Oprema« gradi nove prostore v bližini žage. Obe podjetji nameravamo združiti s tovarno pohištva* Svet za gospodarstvo in finance je 11. julija o tem že razpravljal, tudi uprave podjetij so soglasne, pomeniti se moramo le še s kolektivi. (Nadaljevanje na S. strani) »DOLENJSKI LIST* Štev. 28 (4)36) Dr. Jože Vilfan kandidira za ljudskega poslanca v volilnem okraju Metlika—Semič Poročali smo že, da sta občinska odbora Socialistične zveze v Metliki in Semiču na skupni sejd sklenila predlagati zborom volivcev, da bi sprejeli za kandidata za republiški zbor Ljuaske skupščine LRS tovariša dr. J02ETA VILFANA. Prav tako smo poročali, da so na konferenci izvoljenih delegatov 11. julija soglasno predlagali za kandidata na iz- so ga Nemci spet zaprli in izgnali nato v Srbijo, odkoder se je ilegalno vrnil v Ljubljano. — Kot politični aktivist je tovariš Vilfan delal v Ljubljani do junija 1943. leta, nato pa je bil poslan v Slovensko Primorje. Kot član Pokrajinskega odbora OF, instruktor Pokrajinskega komiteja KP. podpredsednik na rod n osvobodilnega sveta in sekretar po- Leta 1945 je dr. Vilfan postal zveznni javni tožilec, leta 194(5 opolnomočeni minister ministrstva za zunanje zadeve vlade FLRJ, leta 1947 pa je po- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED su prepotoval vso Primorsko: izvoli en je bi! tudi za člana SNOS in AVNOJ. praznjeno poslansko mesto vo- krajinskega NOO, je v tem ča-lilnega okraja Metlika-Semič tovariša Vilfana, danes pa predstavljamo kandidata volivcem obeh občin. Dr. Jože Vilfan, generalni sekretar predsednika republike tovariša Josipa Broza - Tita, je znan politični delavec. 2e leta 1943 je postal član KPJ in je bil takrat sodelavec in urednik »Ljudske pravice« in »Stare pravde*. Leta 1939 Je odprl v Kranju odvetniško pisarno: takrat je bil član okrajnega komiteja KPS. Marca 1941 je bil aretiran in izpuščen iz zaporov tik pred nemško okupacijo. Maja 1941 Kmet-vremenoslovec Brezplačne napovedi vremena, in zelo zanesljive, kot trdijo njegovi sosedje, že nad dvajset let daje 68-letni kmetovalec Panče Velkovski iz Madžara pri Skopi ju. Zanašajoč se na pojave v ozračju in na svoj »šesti čut«, kot pravi, napove Velkovski vreme za en teden, pa tudi za štirinajst dni. Njegova hiša je večkrat polna kmetovalcev iz okoliških in oddaljenih vasi, ki pridejo Velkovskega vprašat za svet, preden začno kako večje delo na polju. Industrija po okrajih Okraj Stara Pazova je zelo bogat, saij leži v rodovitni ravnini Srema, je edimi okraj v Jugoslaviji, ki nima niti enega industrijskega podjetja. Okraj Negoitin v vzhodni Srbiijrj ima eno industrijsko podjetje, Gnji-lane na Kosovu 2, Prizren v Metohiji 4. po podatkih ob koncu lanskega leta j* v vsej držav; 2.525 industrijskih podijeMij. V primeru z navedenimi okraju pa imajo mnogii manjši okraji, zlasti v Sloveniji, zelo močno raec-vito industrijo. Celje na primer ima 61 podjet'j, Kranj 65, Maribor celo 90. CRNOMELT Pretekli teden so prišli otroci iz Nove Gorice na letovanje v Črnomelj. Skupina šteje 80 otrok. Nastanjeni so v dijaškem internatu Borisa Kidriča v Črnomlju. Mladi gostje so v Beli krajini zelo zadovoljni. Želimo jim prijetno bivanje. Naj odneso iz zibelke partizanstva kar najlepše vtise! obisk siai stalni delegat nase ur/.u-ve pri OZN. Leta 1950 je bil imenovan za pomočnika ministra za zunanje zadeve, konec 1951 pa za veleposlanika nase države v Indiji in Burmi. Na tem položaju je ostal vse do povratka v domovino, kjer je prevzel novo dolžnost k»t generalni sekretar predsednika republike. Na II. kongresu KP Slovenije je bil izvoljen za člana CK KPS. Tovariš Vilfan je bil za svoje dolgoletno ustvarjalno politično delo odlikovan z visokimi državnim odlikovanji: z Redom jugoslovanske zastave II. stopnje, z Redom bratstva in enotnosti I. in II. stopnje ter z Redom zaslug za narod I. stopnje. Več medu Fritun^v.iU je bilo, Uu bo imei prevrat v Iraku, kjer so napredni oficirji zvrgli prozahodni režim Nuri 'Salda, precejšen odmev po svetu in da bodo zahodne velesile, zlasti pa Velika Britanija, ostro reagirale. Nihče pa ni pričakoval, da bo reakcija takšna in da se bo svet v kratkih 24 urah znašel na robu svetovne vojne. Predsednik Eisenhower je razglasil, da pomeni prevrat v Iraku zaroto proti »suverenim državam na vsem Srednjem vzhodu«, in poslal ameriško mornariško pehoto v Bejrut, kjer naj bi podprli režim Camilla Chamouna. London pa je nekaj dni nato »odkril«, da je iraška »zarota« tudi zarota proti jordanskem kralju Hu-seinu, in je poslal v Jordanijo britanske padalce, ki so bili že prej pripravljeni na Cipru. Izkrcavanje britanskih in ameriških čet v Libanon in Jordanijo 80 spremljali seveda še drugi ukrepi, kot n. pr„ stroga pripravljenost vseh ostalih delov armad, pošiljanje flot v ta ali oni del sveta, skratka, ukrepi, ki pričajo, da sta ZDA In Britanija pripravljeni tvegati vse, tudi najhujše, da bi izvedli svoje naklepe na Srednjem vzhodu. Zaostrftev mednarodnega položaja je bila temu primerna. Malo je držav, ki so podprle angloameriško akcijo, zato pa jih je toliko več, ki so jo ostro obsodile. Najbolj ogorčena je bila seveda reakcija Sovjetske zveze, kar je razumljivo, glede na njeno splošno politiko, pa tudi zato, ker je Srednji vzhod navsezadnje le zelo blizu njenih jugozahodnih mej. Varnostni svet, ki je takoj začel nasedati v New Yorku, ni opravil nič posebnega: obe strani, ki zagovarjata diametralno nasprotni stališči, sta bolj ali manj onemogočiti druga drugi, da bi dosegla u^peu. £>aio s,e je kuueo prejšnje,' tedna pojavila pobuda, in prva jo je dala vlada FLRJ, da bi sklicali izredno zasedanje Generalne skupščine OZN. Pobuda je dobila takojšnjo podporo večih držav, vendar pa ob času, ko to pišemo, še nI znano, ali se bo Generalna skupščina ta teden sestala ali ne. Drugačna pobuda za ureditev položaja pa Je priSla od Sovjetske zveze. Hruščev je predlagal, da bi se še ta teden sestali v Ženevi Eisenhower, Toda že sedaj, ko so Američani, še v Libanonu, je bolj ali manj jasno, da Cha-moun ne bo več predsednik Libanona, ampak kvečjemu kdo, ki ga bo on imenoval — in kdor koli bi to bil, se bo verjetno po končani krizi Libanon usmeril bolj k arabskim državam, kot bi bilo to ZDA všeč. Glede Huseina pa velja, da bo ostal na prestolu samo dokler bodo tam Britanci, M so prišli nadomestit iraško armado, katera ga je varovala doslej, pa Kriza Srednjega vzhoda Macmlllan, on sam, de Gaulle, Nehru ln generalni sekretar OZN Hammarskjold, ter se pogovorili o nastalem mednarodnem položaju. Tudi za to pobudo še ni znano, kako jo bodo sprejele prizadete države. Vsekakor pa bo treba izvesti prvo ali drugo, bolje prvo, če naj se mednarodni položaj izboljša vsaj na stanje, kakršno je bilo pred zapletom na Srednjem vzhodu. Anglo-ameriika akcija pomeni takšno teptanje načel OZN in mednarodnega prava, da bi morala o tem spregovoriti Generalna skupščina OZN, če naj si ohrani svoj prestiž, da bi tudi v bodoče ' "ko častno izpolnjevala svoje naloge. Glede položaja samega na Srednjem vzhodu pa so mnogi svetovni komentatorji mnenja, da so si zahodne velesile s svojo akcijo dokončno Izkopale grob, ali, z drugimi besedami, njihove veljave je za vselej konec, saj so z intervencijo izgubile še tiste prijatelje v tem delu sveta, ki so jih imele. Res Je, da no pođprie Chamouna in res, da je Huseln Še na prestolu. se je sedaj po ukazih iz Bagdada umaknila v Irak. Prej ali slej bodo morali tudi Britanci ven — in takrat bo za Husein? osebno najbolj, Če gre z njimi! Edina dobra stran v tej krizi je, da sedaj ni več takšnih izgledov, da bi se Anglo-amerlčani lotili tudi Iraka. Nova republikanska armada ima položaj trdno v rokah in vsaka Intervencija bi bila odkrita agresija, ki bi imela strahotne posledice: zato je vedno več znakov, da so se tega ustrašili celo v Londonu in Washingtonu. Glede na to pa je možno trditi, da Intervencija ni dosegla prav ničesar, kajti Irak je h;l ključ zahodne politike, in brez njega je vse ostalo zaman. Zahod se bo pač moral pomiriti z arabskim nacionalizmom tako, kot se Je moral sprijazniti z nacionalizmom že marsikje — in nemara bo tedaj odkril, tako kot drugod, da je mnogo bolj pametno sodelovati z mladimi, razvijajočimi se narodi, mnogo bolj, kot pa sodelovati z nepriljubljenimi, korumpiranim! in trhlimi režimi raznih kraljev, paš in sultanov. -af »Odstopam, ker delate mimo nas...« Družbeno in delavsko samoupravljanje je v marsičem odvisno od predsednikov svetov, direktorjev gospodarskih organizacij in predsednikov občinskih ljudskih odborov — Nekaj ugotovitev in dobrih izkušenj iz občine Črnomelj Po popisu leta 1955 je imela Jugoslavija 740.000 panjev in ie bila tako s svojim čebelarjenjem na četrtem mestu v Evropi, Naša povprečna proiz- Dr. Suzane Furlanove nt bo- Včasih sva bili z medicin- mo predstavljali, ker je najbrž sko sestro sami. Danes je že le malo družin z otroki, ki je ustvarjena mreža medicinskih ne bi poznale. kadrov: sester, negovalk, bol- »Zdravstvena zaščita matere ničark, babic in ginekologov, \ vodnja m?du znaša v zadnjih m otroka je pri nas pravza- ki skrbe za otroka od spočetja : letih od 2500 do 4000 ton medu prav Se mlada veja zdravstve- l na leto. Izvažamo ga velike ko- ne službe. Pred vojno sta pn- ^^^^^^^^^^^^^^^^^ : ličine. Lani smo izvozili nad 1 ! milijon 300 tisoč kg medu, kar hajali v Novo mesto za to delo dvakrat tedensko dve zdravnici iz Ljubljane. Bila sem prva zdravnica, ki je v te.) smeri stalno delala v našem okraju. Najprej smo imeli prostore v novomeški osnovni šoli, nato v Malovičevi hiši in končno v sedanjem domu. Razvoj je zahteval ogromne napore, nove kadre, zahteval je pa tudi delitev službe. Počasi smo zato organizirali tri vrste služb: dispanzer za otroke s posvetovalnico za matere in otroke, šolski dispanzer s šolsko zobno polikliniko in dispanzer za žene. V teh treh ustanovah opravljamo pomembno delo. V otroškem dispanzerju je bilo lani 19.271 pregledov, v šolski polikliniki predstavlja vrednost 188 mili- : ionov dinarjev. j Strokovnjaki trdijo, da bi če- \ bele lahko nabrale na naših j travnikih, pašnikih, v gozdovih : in sadovnjakih okrog 40 mili- l jonov kilogramov medu letno, i torej desetkrat več kakor da- j nes, če bi poljedelci posvetili j čebelam več pozornosti in če ] bi se do kraja izkoristili izred- \ no ugodni pogoji za gojitev : čebel. Družbeno in delavsko upravljanje terja od nas iz dneva v dan več poglabljanja. Občina Črnomelj je glede tega ena najboljših v okraju. Sodelovanje občina-podjetje-družbene organizacije in vloga organov družbenega upravljanja v državni upravi, vse to je bilo tudi v Črnomlju osnovno in najtežje vprašanje. Oboje so v občini Črnomelj lepo resili. Predvsem velja to za odnos občina-podjetje družbene organizacije, ker so prav tu ustvarili zelo žive stike. Vsa podjetja v občini so nastala po osvoboditvi tako rekoč iz nič. Rasla so v nenehni skrbi komune glede kadrovskih in gospodarskijh, vprašanj. Odgovorni upravhj organi podjetij so to opazili; z organi delavskega upravljanja so se pričeli obračati na občino. Tako imajo danes razni sveti in komisije kot organi družbenega upravljanja občine živ stik s podjetji. Predstavniki delavskih svetov in podjetij se ude- Vesti Rdečega križa 17.000, da niti ne govorim o v predporodni dobi in ga pol pregledih v dispanzerju za rojstvu prepuste otroškemul žene. Skrbeli smo za kolonije, dispanzerju s posvetovalnico l dijaške kuhinje in opravljali za mater in otroka, nato šol-l razna zaščitna cepljenja. Prva skemu dispanzerju itd. Osno-l leta so bila najtežja, posebno vati nameravamo občasne po-l zame. Najprej je bilo treba svetovalnice za malega otrokal sncializirati zdravstveno slvž- po šolah in zdravstvenih po-l bo. Pri tem sem se zamerila stajah tam, kjer imajo matere \ marsikateremu kolegu, ki je predaleč za obisk v Novo me*: imel privatno prakso. No, kljub sto. Umrljivost otrok, ki je\ temu sem uspela. 5'la leta 1950 7,8*/i, je znašalal Danes so vsi pregledi in zo- lani le še 3,7 •/». To je velik \ bozdravstvene storitve za otro- uspeh in največje plačilo zal ke do 14 let brezplačni. Naj- opravljeno delo, tako meni koti bolj revna mati dobi pomoč, vsemu kolektivu, ki z menojl Matere prejemajo veliko o po- del". Zaščita matere in otroka: ro v predporodni zaščiti, v te- t» našom okraju se lahko pri-1 istwh pri odreji zdravih otrok merja s stopnjo zaščite v ftaj-| benJ Pohrani. V dobrem letu in zdravljenju otrok od dojenč- navro dr p i tih okrajih naše re-l J« okrajni odbor RK prek ob- ka pa tja do šolarja. publike.* : činskth odborov razdelil raznih Zlate značke za krvodajalstvo so dobile tri najzaslužnejše kr-vodajalke iz našega okraja. To so tovarišlca Frančiška Rob, gospodinja iz Zabrdja pri Mirni, tovarišica Marija Ponikvar, gospodinja z Mirne, ln tovarišica Marija Kure, gospodinja iz Novega mesta. Rohova je dosedaj oddala kri že sedemindvajset-krat, Ponikvarjeva petindvaj-setkrat in Kuretova štlriindvaj-setkrat. Vse tri so res zaslužile lepo priznanje, ki jim ga je dodelil Glavni odbor RKS. živil in drugih dobrin v vrednosti nad 100 milijonov din. 2i- vila RK dobe predvsem šolske kuhinje in druge socialne ustanove, pa tudi socialno ogroženi posamezniki, ki dobe tudi obleko in druge potrebščine. ležujejo njihovih sej. Svet za industrijo, svet za obrt in trgovino, svet za družbeni plan in finance, svet za komunalno dejavnost in stanovanjsko izgradnjo so organi, katerih problematika je hkrati stvar podjetij. Druga stran je v odnosu delavski svet — občina. Tudi delavski sveti vabijo na zasedanja predstavnike občine in organe družbenega upravljanja ter lim nošdiaio ioeoocooooooocx)OCK)orooocooc^^ Prodaja osnovnih sredstev Po sklepu delavskega a veta »KOMUNALE« v Brežicah bodo prodana naslednja osnovna sredstva: 1. konzolno dvigalo brez zićne vrvi in elektromotorja, 2- mali vibrator brez elektromotorja, 3. strojni vitel J brea elektromotorja ln žične vrvi, 4. spodnji del drobilca 2a kamenje brez elektromotorja, 5. 2 centrifugalni črpalki a kapaciteto 500 1 pr min »Sta«, S. platonaraki voz, 7. 2 elektromotorja tipe: a) »Elin« YA 380 W 20 KS 1430 obratov na min.; b) »stmens« — sehnekert YA 380 W 20 KS 1430 obrat, na min.; 8. decimalno tehtnico, p. rimsko tehtnico, 10 mrliški voz. Ogled Je v Brežicah. Cesta prvih borcev st. 11. 6 dni po razpisu In traja 10 dnt po objavi. Pri nakupu imajo prednost gospodarske organizacije, zadružni sektor in KZ. lahko vložijo tudi pismene ponudb« do navedenega roka. Po Izteku navedenega roka bodo stroj! na rsapolago vsem ostalim privatnim interesentom. DS podjetja »Komunala. Br^ll-004) na vpogled ves potreben material (zapisnike, sklepe in razne nacrte za delo). Sveti in njihove komisije odigravajo v občini veliko vlogo. Upravni aparat jim pripravlja ves potreben material, sveti sprejemajo zaključke, dajejo predloge in razpolagajo z družbenimi sredstvi. Sveti niso samo potrjevalec že izvršenih dejstev kot je to marsikje. Upravni aparat občine je zainteresiran na delu svetov, ker je spoznal veliko pomoč, ki mu jo nudijo pri delu. Načelniki oddelkov skrbijo, da bi bili predsedniki in člani svetov vedno sproti seznanjeni s perečimi vprašanji, da so vedno na tekočem. Predsednik občine sklicuje predsednike svetov" in se pred vsako sejo Ob LO z njim posvetuje. Tam predsedniki svetov poročajo o delu. Živo razpravljajo in dajejo predloge zato, ker gradivo temeljito poznajo. Ne berejo le poročil, ki jih je na hitro sestavil ta alj oni uslužbenec občine. Približno enaka slika je v organih delavskega upravljanja po podjetjih. Tudi tukaj so uprave spoznale velik pomen dela organov delavskega upravljanja. Sijajno so rešili to vprašanje v rudniku Kani-žarica. Vsak član DS in UO ima svojo mapo. V njo vlagajo ves material, ki ga nato član organa delavskega upravljanja Razpis štipendij 0L0 Malo je ljudi, ki ne vedo za naloge ln delo RK, le malokdo pa ve, kolike koristi Je na primer samo pomoč RK pri druž- Komlslja za Stipendije pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto razpisuje v smislu temeljneRa zakona o Štipendijah (Uradni Ust FLRJ stev. 32-195») z« šolsko leto 1958-5!» naslednje štipendije: Pravna fakulteta 2 Kkonomska fakulteta 2 Tehnična v I volka Soda: strojna fakulteta 1 kemija 1 gradnenlAtvvj 1 arhitektura 1 iV otranjepolitični tedenski pregled Sodelovanje pn večjih donosih V Mdrugah, kjer so le uveljavili kooperacijo s proizvajalci, so dosegi j v preteklem letu lepe uspehe. Ti primeri dokazujejo, da pomeni kooperacija pot k povečanju kmetijske proizvodnje in istočasno tudi pot k utrjevanju socialističnih odnosov na vasi. Ne smemo namreč pozabiti, da sta pospeševanje kmetijstva in socialistična graditev enoten proces, ki ga moramo tagotovlti u sodelovanjem kmetijske aadruge in zadružnikov. V kooperaciji lahko zadovoljimo ekonomiki Interes obeh partnerjev, kot pravimo, to Ja kmetijske zadruge, ki bo vložila v proizvodnjo določena denarna sredstva, •troje, umetna gnojila, izbrana semena, ln kmečkega proizvajalca kot lastnika aemlje In delovne sile. Kooperacija torej, pomeni sveto med zadrugo In posameznim proizvajalcem Zadruga vlaga družbena sredstva zato, da bi izboljšala kme tijstvo, posamezni proizvajalec pa se nedvomno zanima tudi za to, aH mu bo dalo tako sodelovanje tudi možnosti za boljše Šivi Jen je. To pa je možno doseči 1« s skupnim delom in uporabo strojev, sortnih semen, skratka vsega tega. kar «1 vsak posamezni kmetovalec na manjših povrSinah ne more omisliti. Kooperacije si, to .le povsem razumljivo, n« moremo zamisliti ob sedanji pro- duktivnosti kmetijske proizvodnje. Tega, kar posamezni kmet pridela • svojimi najbolj enostavnimi proizvodnimi sredstvi danes, ne bo pripravljen jutri deliti se s zadrugo. Pogoj za kooperacijo ho visoki hektarski donosi. Le-ta bo uspela, če bomo ■ modernimi proizvodnimi sredstvi ln i upoštevanjem vseh sodobnih agrotehničnih ukrepov pridelali 40 In več stotov pšenice na hektar ln ne 17, koruze 60 In ne 23, krompirja 400 stotov In ne 133, kot Je to trenutno. Take uspehe so v nekaterih zadrugah, kj*r le sodelujejo, dosegli, In zato se Jo sodelovanje uveljavilo, sr.J imajo koristi oboji. Marsikje le vedno podcenjujejo kooperacijo. Prepričani smo, da zaradi tega, ker premalo pojasnjujemo njen« cilje ln naloge. Zadružniki so nezaupljivi in menijo, da jim tako sodelovanj« ogroža last. nin« «?m'|e. Z« Is zapisanega sledi, da taksne trditve niso utemeljene. Do daj poznamo rn:ll("ne oblike sodelovanja. Zadruge ponekod vlagajo v proizvodnjo samo sredstva, in sicer v obliki kredit«, drugod vlagajo umetna gnojil«, sortna semena itd. V nekaterih zadrugah ocenjujejo vrednost uslug, ki so bile storle-n« s stroji pri obdelavi zemlje. Ud. ■ takimi naložbami sredstev in reprodukcijskega materiala ustvarjamo temelje sa napredek kmetijske proizvodnje, zato Je potrebno, da so principi tako gospodarski kot organizacijski povsem Jasni. V pogodbah morajo hiti vedno rarvldne dolžnosti ln pravice obeh sodelujočih, tako zadruge kot zadružnikov. Nikakor ne more veljati princip, da Je lastnina z-ml!c najvažnejša osnova za končno delitev ustvarjenega dohodka. To velja morda samo sedaj, ko se da dobro zaslutiti, zaradi pomanjkanja nekaterih pridelkov tudi na vsaki krpi zemlje. Zemlja v nobenem primeru nI glavno proizvodno sredstvo, pač pa le pogoj za kmetovanje. Zemlja brez moderne ohđelave, brez umetnih gnojil In sortnih semen ter po-dohnera kmalu ne bo pomenil]« iotti. To bi morale upoštevali zadruge kot zadružniki že danes, ko začenjamo n* široko uveljav'.fatl proizvodno sodelovanje. Delitev dohodku bo mrjrr.la sloneti predvsem na orlnHpu vloženega dela. To p« pomeni, d« Je treba obdelovalen plačati opravljeno drlo pg tnM učinek tega dela. Od dels bo namreč v mnoffočem odvisno, «11 bo hektarski done« večji alt manfftl. Taka pot bo utrdila kmetijsko zadrul nIHvn. v katerega Je le sedaj vključeno v SlnvenlH P4.0f)ft kmetllskih gospodarstev S tem seveda ole). ». potrdilo o Imovinsfkem stanju, 4. potrdilo o prejemanju «U ne- ptejemanju otroškega dodatka, 5 mnenje mladinske organizacije o prosilcu. Komisija ne bo upoštevala prošenj, ki ne bodo pravilno kolko-vene. katerim ne bodo priložen« rahtevane priloga In tistih, ki niso v razpisu. Hok za vlaganje prošenj te d<> l.l avgusta iftM. Komisij s ne bo reševala proien) ki bodo dospel* po navedem roku. Komisija zs Ittpendlje okrajnsta ljudskega odbora Novo metlo dobi najmanj 3 ali 4 dni pred sejo, da ga lahko temeljito predela. Nato razpravlja z delavci obrata, kjer dela in na seji res zastopa mnenje kolektiva. Splošna raven delavstva v občini Črnomelj je nizka zato delavsko upravljanje brez prizadevanja uprave ne more uspeti. Tam, kjer se direktor borj za širšo politko delavskega upravljanja, se to uspešno razvija. Problematično je delavsko upravljanje le še v manjših podjetjih, zato je kom i s ja za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL pričela svoje dela usmerjati sem in o tem vprašanju podrobno razglabljati. Tudi s prtmeri lahka postre-žemo. Predsednik obcihe ie izgubljal mnogo časa v pogovorih in pogajanjih /a dotacije raznim družbenim organizacijam, šolam in ustanovam. Danes tega n] več. Sredstva razdeljujejo sveti. Svet za telesno vzgojo je dobil fiOO.000 din za razvoj svoje dejavnosti v občini. Na seji je znesek razdelil posameznim telesno-vzgojnim organizac jar.i. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo je na osnovi predra'•'t>v posameznih šol ra :d■■ /nsska za funkcionalne in o ii:vne izdatke po Šolah. Te imajo zdaj proračune in r''> ^';ena sredstva same tro'.jo Člani Šolskih odborov del;i]c £daj I veliko večjim zannvmj.-m in predvsem varčujejo s sr.dstvi. Inšpekcija kontrolira 'e zakonitost uporabljanja irfidftarV. . Občina Črnomelj i" verjetno ena od redkih, če ne vrlina v republiki, kjer je pr r' sveta dal ostavko, ke: LO šel mimo sk'< ^ \\ To je dokaz zavest ! ji! Hanih dru/.benega up i Iz pisarne predse;;n k„, občine ni več slišati burnih razgovorov in rotečih proienj* -Dajte denar! Podprite nas! Promnlo ste nam dali'-- Predsednik se poglablja v svoie delo, vsa takšna vprašanja pa rešujejo sveti. Na ta način so si sveti ustvarili usled in danes se ratekajo eo«;pohorske organ i raci je, ustanov" kl »reonll 4nll v LJubljani sil v Novem mestu, * fitlpendiii is ltura1 Komisija za podeljevanje štipendij pri ObLO Žužemberk V TEM TEDN'j NABIRAMO: Cvet Upe (220 din), bele deteljice (100 din), kamilice — samo cele glavice brez pecljev (600—700 din). List breze (20 din), vijolice brez pecljev (140 din), ajbia (36 din), ilezenovca il30 din), hrlbske reae (500 din), gozdne Jagode (100 din), melise (140 din), Smarnlre bre/. pecljev (120 din). Rastlino ptičje kase — brado-vitnlk (180 din). ^mobih* (70 din), Rladisnika (36 din), hribske rese (25n din), vodne kres* (140 din) jetičnika (105 din), njivske mačehe (110 din), kopitnlka s korenino — vlrh (63 dtn). Korenine gozdnega koren« (100 din), regrata (110 din), b«l-drijan« (260 d'n). rutbflta — smrdljivi bezeg (|| din). Lubje čeSmlnovih korenin (16S din), krhllke (M din). Plodovi suhe borovnic* (400 din), iemo jesenskimi P°°" leska (290 din). Nabiralci, pohitite r. nabiranjem lipovega cvetja! Cf«v. 29 (436) ♦ DOLENJSKI LIST« Straži S so nasi (Prenos s 1-. strani) bi jih bilo premalo! Ko so prišli pred tedni prvi štirje kombajni v Črnomelj, Novo mesto, Brežice in Dob pri Mirni, se kmetje niso mogli načuditi praktičnosti, ročnosti m cenenosti novih strojev, ki so hkrati želi, mlatili in spravljali zrnje v vreče! Koliko je bilo zamere samo V Metliki, ko en kombajn nikakor ni mogel po-žeti vseh 340 ha pšenice, kolikor je imajo v metliški zadrugi! Zdaj se za stroj vsak puli; proti njemu je samo še tisti, ki ga ni videl pri delu. Letos smo v okraju kupili 8 traktorjev, 3 sejalnice, 18 ročnih in vprežnih škropilnic in 3 kombajne. Naročenih je pa 24 traktorjev, 20 sejalnic, 12 kombajnov m raznih drugih strojev, kar vse je za naš okraj tudi že zagotovljeno. Mehanizacija ustvarja pogoje za napredek vasi in njeno pot v socializem. Kaj potrebujemo za uresničitev načrta Predvsem 31 vagonov semena; uvozili bomo 23 vagonov najboljše italijanke, 8 vagonov pa bo priznanih izvrstnih semen s področja domačega okraja. Potrebovali bomo 145 vagonov umetnih gnojil. Teh gnojil bo letos primanjkovalo in jih bodo dobili predvsem tisti, ki bodo v pogodbenem razmerju z zadrugami. Lani smo raztrosili 80 vagonov umet. gnojil. Mehanizacija je za Dolenjsko pereče vprašanje, saj je 31 zadrug še brez strojev, 18 KZ pa ima traktorje oz. sejalnice. Potrebno bo razen nakupa novih strojev tudi sodelovanje z drž. posestvi, da bo setev pravočasno in dobro opravljena. Katirf rešujejo vse! Predvsem pa potrebujemo v okraju sposobne kadre, ljudi, ki bodo vsa ta dela vodili in nadzrali. Zdaj imamo 26 kme-tiisk:h inženirjev in tehnikov, štipendiramo pa 9 inženirjev in 13 tehnikov. V okraju je 6 občin še brez kmetijskih referentov, 30 večjih zadrug in 7 posestev brez kmetijskih tehnikov. Manjka nam torej 43 strokovnjakov, razen dobrih organizatorjev proizvodnje, V zadrugah je 9,270.000 din sredstev v skladih za prosto razpolaganje — denarja za štipendiranje torej dovolj. Zdaj ni vec vprašanja sredstev, temveč le še vprašanje pravilne pohtike vzgoje novi hstrokov-nih kadrov. Domače kmetijske Šole Kmetijske šole na Grmu, v Sevnici, Mali Loki in na Vi-nomeru bodo z novim šolskim letom dobile novo smer, o čemer poročamo v posebnem članku. Izredno važno pa je, da kmetijske zadruge, občinski ljudski odbori in vodstva vseh političnih organizacij v okraju takoj poskrbe, da bomo s štipendijami in z drugimi ukrepi zagotovili še to jesen na kmetijskih šolah v okraju polno zasedbo z mladimi ljudmi mi iz našega področja. Vsem nam mora biti jasno, da brez sposobnih kadrov ne bo napredka ne v občinah ne v zadrugah ne na posestvih. Vsaka občina v okraju mora imeti kmetijskega inženirja, vsaka zadruga in posestvo pa vsaj sposobnega kmetijskega tehnika. Potrebe so velike, program šol je zdaj tak kot smo ga želeli, denar za vzgojo novih kadrov je tu — potrebno je le vzgajati ta učiti. Vso skrb pa bodo občine, zadruge jn zadružna vodstva morala posvetiti pravtako upravnikom naših zadrug, ki postajajo z izločitvijo trgovin še pomembnejše gospodarske organizacije z velikimi nalogami. Z izvolitvijo zadružnih svetov postaja vloga upravnikov v zadrugah še večja. NAČRTI SO RAZDELJENI, SAMO ŠE DELO! IAI Dejali smo že, da so načrti za jesensko setev razdeljeni na občine in posamezne zadruge. Prav podrobno določajo, kakšne naloge so pred posamezno občino in zadrugo. Poglejmo samo primer novomeške občine: S pšenico je zasejanih v občini Novo mesto 1285 ha površin. Od tega predvidevamo letos v pogodbeni proizvodnji 250 hektarov: 78 ha z uvoženo Italijanko in 172 ha z domačimi priznanimi semeni. Potreba po umetnih gnojilih: 750 stotov N-300, 1000 stotov P-400 in 750 stotov K-300. Potreba po semenih: 165 stotov uvoženega semena, 429 stotov domačega priznanega semena, skupaj 594 stotov. KZ Novo mesto potrebuje razen tega 1 novo sejami co, Traktoristi imajo v našem kmetijstvu vedno večjo besedo. Stroj je naš pomemben zaveznik: hitreje in ceneje, pa seveda z veliko manj truda nam opravi najtežja dela. Po načrtn bomo do leta 1961 dobili v okraj 300 traktorjev s prikolicami, 30 kombajnov, 11 vinogradniških traktorjev in še veliko ve* drugih traktorjev, škropilnic, sejalnic, kosilnic in drugih strojev. Vzgoja mladih traktoristov bo zato v prvi vrsti naših prizadevanj, da dvignemo kmetijsko proizvodnjo. Na sliki: z okrajnega prvenstva traktoristov na Trški gori. OB KRKI Opaž nad starograjskim potokom pri Lešnici daje iz dneva v dan bolj slutiti obliko novega mostu. Na useku med vasjo Otočec in otoškim gradom brnijo kompresorji in vrtalni stroji, eksplozije trgajo jutranjo tišino, kamenje se pomešano g prahom dviga visoko v zrak. Po trasi nove ceste vozijo gradbeni stroji grojderji, ki dokončno poravnajo traso: buldožerji, ki riiiejo zemljo in kiperji, ki jo nakladajo in prevažajo. Vse to se meša i množico mladih veselih graditeljev, zagorelih od sonca. Med njimi so tu ln tam posejane skupinice starejših ljudi, delavcev gradbenih podjetij. Tudi oni gradijo avtocesto. Prisluhnimo danes delu teh graditeljev, njihovemu življenju na velikem gradbišču. Ob cesti deska z napisom: »Rado v e|/.vodi Gradžcviiisko preduze-ae sa ttistou . visoku gradnju »BEOCJRAUi iz Beograda.« Z lag. Miodragom Obradovičcm. Sefom gradbišča, sva se kmalu zaplela v Živahen pogovor. Podjetje Je specializirano za gradnjo oest ln mostov ler Ima gradbišča raztresena Pu vsej državi: na Moravski avlo cesti, na odseku Stip-Tltov Veles, v Futoigu pri Novem Sadu, tretjo v Potarevcu, Četrto v valjava in 8e v Sabcu In marsikje drugod. Podjetje opravlja razen tega vse s stroji so dobro založeni ln kot pravijo, *o v tem pogledu eno najboljših podjetij na avto cesti. Delavci presegajo norme za povprečno 130%. Ko so zadnje dni junija ugotovili, da so V-% pod planom zemeljskih del in gradnje objektov, so delavci na sestanku sklenili, da bodo delali Se dve url več na dan. 2e ob petih zjutraj brnijo od takrat stroji ln kompresorji, poleJo Žage in zabijajo kladiva žeblje v cipaže; ta peaem traja včasih tudi do devetih zvečer. Delavci tekmujejo tako kot Jcv »ivo LrOla Ribar«, kjer Je bil se kot mladenič eden prvih delavcev. Ranko semiz. builuožerist, Je najboljši strojnik. V vseh štirih mesecih dela tnu nI stroj ie niti enkrat zatajil. »Kako s.te to dosegli, tovari! Ranko?« »Pa sam ne vem« odgovarja in se veselo smehlja, »kadar le nanese, si ukradem čas in stroj podmažem!« In ie nekoga so ml pohvalili: Dušana Lazarev-skega, brlgadlnja tesarjev. Na Žalost ga nisem mogel najti. Daileč od doma so ti ljudje; sikoro bi jih lahko imenoval za »»odobri« tehnične nomade«. Mare« meseca, v tistiih deževnih dneh,, so bili prvi, ki so utonili v razmočeno dolenjsko ilovico atopaila gradilteljev avto ceste. Takrat še nI bilo ne barak ln ne menz; povedali so, da s« jih prebivalci prijazno spreijell. Štirje meseci so minili in avto cesta Je vidna že v vsej daLži-ni. Kaikor mravljišče se zazdi človeku. Tisoči brigadirjev delajo na njej; med njimi so posejani! delavci gradbenih podjetij, ki dela nacLzorujajo, vodijo in pravilno usmerjajo. Od te peš&ice ljudi p« j« » marsičem odvisna trdnost bodoče ceste. —c—I Občinski plan z gornjimi potrebami je nato podrobno razdeljen na zadruge v Novem mestu, Brusnicah, Birčni vasi, Šmihelu, Podgradu, Stopičah, Smarjeti in v Mirni peči. Zdaj vsak pozna svoje naloge. To pa seveda še ni dovolj. Potrebno bo vsestransko, poglobljeno delo vseh naših organizacij, da bomo kmetom v razumljivi obliki že enkrat obrazložili pomen in obseg sedanjih ukrepov za dvig proizvodnje v kmetijstvu. Organizacije Zveze komunistov, Socialistične zveze, sveti za kmetijstvo, organi upravljanja v zadrugah imajo zdaj pred sabo točno postavljene naloge. Načrt jesenske setve moramo uresničiti, razen njega pa seveda tudi številne druge ukrepe za dvig živinoreje, sadjarstva, vinogradništva itd. Kakor smo lani še oklevali pri sklepanju pogodbenega pridelovanja, tako moramo zdaj odločno prenehati z zaostalostjo. V sodobnem kmetijstvu je potrebna moderna proizvodnja, oprta na dognanja znanosti, ki se nenehno razvija. Kmet sam je ne zmore; stroje, najboljSa semena, umetna gnojila, zaščitna sredstva, skupno zatiranje škodljivcev — vse to in še marsikaj mora in lahko zajamči kmetom samo sodelovanje v zadružni obliki. Zadruga pri tem čedalje bolj krepi družbena proizvajalna sredstva in le v taki obliki bo vas napredovala, se gospodarsko krepila in sodelovala s svojo proizvodnjo v socialističnem gospodarstvu. O vsem tem so pretekli petek razpravljali na skupnem sestanku predsedniki občinskih ljudskih odborov in sekretarji- občinskih komitejev ZKS našega okraja. Skrb za kmetijstvo bo morala biti poslej veliko večja pri vseh občinskih ljudskik odborih. Doslej so jo radi zanemarjali, toda kmetijstvo je in ostaja osnovna gospodarska veja Dolenjske. Zato potrebuje drugačne odnose, drugačno pomoč oblasti in političnih organizacij. Predsedniki ObLO in sekretarji občinskih komitejev ZKS so se z načrtom okrajne zadružne zveze v celoti strinjali in ga sprejeli kot dobrega. Obljubili so vso pomoč in sodelovanje za njegovo uresničitev. Besed in načrtov Je bilo doslej . zares že dovolj. Zdaj je potrebno samo še delo! Pogled na brežiški vodni stolp, najvišjo točko v tem delu Krškega polja BREZICE Gtnetifstvv 9 (Prenos s 1. strani) TRGOVINA ima^ pri nas tradicijo. Trgovska mreža je dobro razvita. Imamo tri močna trgovska . podjetja; Grosistieno podjetje »Krka«. Ljudsko potrošnjo Brežice in Splošno trgovsko podjetje Dobova, Vse zadruge, razen brežiške, so že opustile trgovske prodajalne. V Brežicah pa še razpravljamo, ali bi prodajalne zadruge prepustili kateremu obstoječih podjetij ali osnovali novo trgovsko podjetje. Brežižka trgvina že od nekdaj zalaga tudi del hrvaškega področja: Samobor ln Klanjec, pa tudi Kostanjevico na Krki. Čutiti je vpliv Zagreba; prodajalne so lepo opremljene. V občinski! proračun prispeva trgovina precej saj bo ustvarila letos več kot 3 milijarde prometa. TURIZEM ima lepo bodočnost, posebno z novo avto cesto, Catešice Toplice so znano zdravilišče, pomemben je tudi grad Mokrice z lepim parkom. Letovišče se je. odkar Imamo novega upravnika, že lepo uveljavilo. Grad na OreSju bi se lahko razvil v leipo turistično točko, Lahko bi tam odprli tudi ki so za razvoj turizma nujna, bomo skušali te možnosti Čimbolj izkoristiti. KOMUNALNA IN STANOVANJSKA VPRAŠANJA sta zelo pereči. Najprej komunala; vodovodne cevi so dotrajane, morali jih bomo postopoma zamenjati. Mnogo nas bo stala kanalizacija, ki je v novem delu mesta še neurejena. Razširitev bolnice zahteva obnovo kanalizacije v vrednosti 8 milijonov dinarjev. Brežiško bolnišnico nameravamo razširit. To bomo opravili postopoma in skušali pri bolnici urediti zdravstveni center z vsemi ambulantami. V prvi stopnji bomo zgradili novo bolniško stavbo s sto ležišči, ki bo stala 240 milijonov dinarjev. Elektrifikaciji podeželja bomo v okviru razpoložljivih sredstev posvetili v bodoče čimveč pažnje. Mnogo smo že naredili za asana-cijo vodnjakov tako v nižini, kot v hribovitih predelih. Stanovanjsko vprašanje Je zelo pereče. Bivša mestna občina ni imela sredstev, okraj stanovanj ni gradil, v treh letih komune pa smo usipeii zgraditi 32 stanovanj. Podjetja gradijo malo; še največ gradi Gozdno gospodarstvo. Voj- V starodavnem brežiškem gradu so prostori Posavskega muzeja, stanovanja in velike vinske kleti; od blizu ln daleč ne manjka obiskovalcev znamenitega gradu. vrbopletarstvo aH obrat Telekomunikacij. Z Okrajnim odborom ZB Novo mesto razpravljamo o tem. da bi imeli v gradu počitniško letovišče otrok padlih borcev. Turizem se bo lahko lepo razvil tudi na Bizeljskem. v predelu, ki je veliko pridobil z novo obsoteljs'ko želearufiško progo do Kumrovca, ker in4a zdaj ugodne zveze z Zagrebom. Avto cesta odpira nove možnosti. Kljub pomanjkanju investicijskih sredstev. Obvestilo naročnikom DOLENJSKEGA LISTA Vsi dnevni časniki T Sloveniji so ie pred leti ukinili nezgodno zavarovanje svojih naročnikov pri Državnem zavarovalnem zavodu, ker }ira visoki stroški tlskarniških storitev niso več dopuščali teg* izdatka. Letos so izdatki za tisk Dolenjskega Hsta »nova porasli; ker prispevajo podjetja v okraja ■•rasmerao «lo malo reklamnih In drugih oglasov, je Ust v tolik« večji meri odvisen od dotacije OLO Novo mesto. Zato smo i 1. jntijem 1958 ukinili dosedanje brezplačno neugodno zavarovanje naših naročnikov pri DOZ in prosimo, da ta naš ukrep sprejmete * razumevanjem. Uredništvo In uprava Dolenjskega Usta ska j & zgradila doslej 180 stanovanj za pripadnike JLA. Ustanovili smo stanovanjsko zadrugo in, bomo v bodoče reševali to važno vprašanje le v okviru zadruge. ŠOLSTVO Verjetno smo med redkimi podeželskimi občinami, "ki nimajo perečega vipra&anja pedagoških kadrov. To smo dosegli s pravilno politiko štipendiranja, saj smo dajali 3 milijone letno v ta namen. Zdaj bomo štipendirali predvsem kmetijske in ekonomske kadre, ker le-ti najbolj primanjkujejo. Težko zmagujemo plače prosvetnih delavcev. Od okraja Trbovlje smo prevzeli popolno gimnazijo ln vajeniško šolo katastrski urad ln Posavski muzej. S tem se je proračun izdatkov dvignil za 180 milijonov. Okraj Trbovlje je dal določeno kvoto. Plače prosvetnih delavcev so z novo uredbo narasle, posledica: imamo li milijonov primanjkljaja, Zaradi nerednega dotoka proračunskih sredstev smo bili prisiljeni najeti kredit. Gradimo dve novi šoli: eno v Mrzlavl vasi in eno v Bojsnem Lani smo dogradili temelje, letos pa bosta stavbi pod streho. Okoliškim prebivalcem bo končno iz- polnjena želja, ki so jo gojili se v stari Avstriji. O .kmetijstvu se boste najlažs pogovorni v nas! proizvajalni zvezi. Naj poudarim še, da od novomeškega okraja zaradi sorodnosti v gospoaarsikem ustroju mnogo pričakujemo.« KMETIJSTVO Ing. Mile Pleterski pn KPZ Brežice, je povedal: »Občina Brežice je izrazito kmetijska, saj ima 13.500 ha obdelovalne zemlje. Nastopajo trije okoliši: Krško polje in področje od Brežic proti Sotli kot izrazito poljedelski okoliš; Bizeljsko in Pišece kot vinogradniški ter Ar tiče, Globoko in Jesenice kot sadjarski okoliš. Prespektivni načrt predvideva porast kmetijske proizvodnje za 70 odstotkov. Imamo že organizirano proizvodnjo pitanja b&konov; 80 odstotkov vinogradov je potrebnih obnove, nič manjše naloge nas ne čakajo v sadjarstvu in ostali kmetijski proizvodnji. Pogodbeno sodelovanje počasi uvajamo predvsem v proizvodnji krompirja, žitaric in hmelja. Hmelj šele uvajamo, predvidenih je 80 ha nasadov, pogodbe so delno že podpisane. Kmetijskim zadrugam, ki morajo prevzeti nase skrb za uresničevanje načrta kmetijstva, bo potrebna vsestranska pomoč. Imajo zelo malo kmetijskih kadrov in razpolagajo s premajhnim strojnim parkom. Letošnja letina kaže dobro; četrtina pridelkov žitaric {pšenica in ječmen) presega 30 stotov na ha povprečni pridelek je 20—23 stotov; v vinogradih pričakujemo donos 50 hI na ha. Proizvajalna zveza Brežice ima več rigolnih skupin, ki delajo na terenu. Imamo tudi kombanj in 10 traktorjev z raznimi priključki. Na posestvu Mokrice smo uredili plantažni nasad jabolk, hrušk in breskev. Pripravljamo pi-tališče piščancev-pohancev. Na posestvu Pišece obnavljamo sadovnjake. V Brežicah dela veterinarska ambulanta umetno osemenjevalnico, na Kmetijskem posestvu Brežice bomo gojili vrtnine in hmelj. Organizirali , smo kmetijsko pospeševalno službo, ki ima svoj laboratorij za analizo zemlje. Kmetijski pridelek je bil do zdaj nizek, vendar proizvodnja raste z večjo uporsbo gnojil in zato, ker uvajamo sodobne agrotehnične ukrepe. Naš cilj je porast kmetijske proizvodnje, to nas bo pa stalo še mnogo truda* Milo? Jak oper S Partizanom na Novi stroj je prliel — hitro ga bodo razložili ln preizkusili. Delo na efeotl že čaka na novega pomočnika. *°«»Uinalne gradnje v Ilrogradu ln ^•dituje vodovod, ulice, k analiza **J*, športne objekte ln »lično. Na avto ce#tl gradlljo odsek °toc>c Kamni vrli. Naj veti dela Jabteva gradnja m»«tu na Lešnlrl, i* Po velikosti drugi nujverjl °>>J*kt na avto cesti Odsek pri **t»lo svojo m en so, stanujejo v "■veh hanik:ih. ki trta Ml« lep* ^»'•lijeni Hobs Im ilo d ijvN! *<'•» nft o*wa iti »trn]i »adi i,, [g pod i1 »IN jriui. Jjtkoidjelo In vprndllo vsak toon kubičnih aiefcroi lerjilji brigadirji — I zdijo, da M bilo gradbeno podjetje »BeogTad« bolj-*«• h»t sosednja podjetja in da bila cista v roku dograjena. Na velikem od«»ku pri OtoPcu delajo ponOČI in podnevi. Za majhno brigado ]lh Je: tri Inlenlrjl. 1 gradbeni tehnik, 1 Krlv■;l>< .iI poslovodju, o*1all io tesarji, Rir-i.lnlkl |n minerji. Gradilo moM-ove In viadukte, nadvoz« In podvoze, usekr ln nasipe. Gradijo avto cesto ln skoraj jih nI opaziti tucrt tlioci mladih brigadirjev. Kdo le im.lbolJSI? To Je triko vpra'.mje ll*r najboljši — vsi! Kliiib temu »o nit povedali, da Ima velike zasluge /a dosežene uspeta Milan KOvaf, referent zs mrhiml/;u'i,!o Strojem se ]■ privadil v tovarni tefcklh orodnih stro- »Po vsej Jugoslaviji Je bilo mnogo bojišč, kjer so se vodili krvavi boji, toda ravno Sutjeska ki je bila v naši narodnoosvobodilni borbi dvakrat krvavo bojišče — posebno pa pred 15 leti, — najbolj zasluzi, da postane mesto, na katero bodo naši narodi s ponosom gledali in se spominjali, kolikšno ceno smo morali plačati za to, kar imamo. To mesto mora biti opomin nam In bodočim rodovom, da bodo mali ceniti žrtve, ki so padle na Sutjeski in po vsej Jugoslaviji, kajti naša domovina je bila takrat v celoti ens* sama velika Sutjeska..« (Maršal Tito na seji odbora za proslavo) Takega slavja, kot je bilo pred kratkim v dolini Sutjeske, zlepa ne pomnimo. Mogoče so proslavo na Sutjeski po .številu udeležencev prekosila podobna slavja na Okrogllcl ali v Dolenjskih Toplicah, toda v celoti — po organizaciji in pa predvsem po vzdušju, ki je vladalo med udeleženci proslave, letošnja proslava gotovo prekaša vse prejšnje. Kdor je prisostvoval proslavi, bo težko strnil in zabeležil vse, kar je videl ln kar je občutil. Vsega, posebno tistega, kar so čutili v srcih ljudje ln borci, ki so se tam morda srečali prvič po 15 letih, res nI mogoče izraziti z besedami. Dogodkov, ki smo jih doživeli v dolini Sutjeske in v njeni neposred.ii okolici Je toliko, da bo res težko /luščiti najbolj značilne In pomenljive. V začetku naj pojasnim, da s |e proslav« 15. obletnice bitke na Sutjeski udeležilo tudi večje število Slovencev. Največ jih je bilo iz organizacije Zveze borcev'NOB, veliko pa tudi iz Taborniške Počitniške in Planinske zveze ter iz telesne rgnjne organizacije Partizan. V sklopu slednje organizacije, oziroma točneje odreda »Tone Tomšič« Partizana Slovenije, se je slavja na Šnt'pf " ' padnlkov Partizana iz novomeškega okraja, od tega šest No-vomeščanov. OD NOVEGA MESTA DO SUTJESKE —V TREH DNEVIP Naša pot na Sutjesko se je začela že v nedeljo 29. junija, ko smo v zgodnjih jutranjih urah odpotovali v Ljubljano. Tam se je formiral naš odred, ki so ga iv.enovall po narodnem heroju Tonetu Tomšiču. Blizu 100 se nas jf zbralo iz vse Slovenije za dolgo pot na tromejo med Bosno, Hercegovino in Crno go- ro — na legendarno Sutjesko. Čakalo nas je dolgo in na, no potovanje, vendar smo bili vsi prav dobro razpoloženi. Nihče ni pomislil na noči brez rpanja, na dolgi marš od Foče do Tjen-tlšta, vsi smo mislili le na dogodke, ki nas čakajo, na slav-nosti, katerih očividci bomo. V Ljubljani smo !meli pred odhodom še majhno slovesnosf. Celoten odred, na čelu s komandantom Milanom Smerdujem, štabom ln člani Izvršnega odbora Partizana Slovenije, je jbi-skal grobnico narodnih herojev. Tam Je odredova delegacija po spominskem nagovoru komandanta odreda položila venec Partizana Slovenije. V Ljubljani odred še nI bil popoln, ker se je del udeležencev priključil v Trbovljah in Zidanem mostu, blizu Zagreba pa je bil odreci že popoln — formiran je bil štab, čete in desetine. Po krajšem postanku v Zagrebu (nekateri smo tam izkoristili priložnost in si ogledali televizijski ' prenos nogometne tekme — finala svetovnega prvenstva med Švedsko in Brazilijo) smo nadaljevali pot z vlakom preko Si si: i, Prijedora, Banja Luke, Doboja, Zenice v Sa» rajevo, kjer smo imeli spet nekaj ur postanka, tako da smo si lahko na hitro ogledali bosen-sko glavno mesto. V ponedeljek dopoldne nas je »čiro« (tako pravijo vlaku na ozkotirn;h progah) potegnil pro'i Foči. Omeniti moram, da nas je bosenska pokrajina naravnost presenetila, posebno tiste, ki smo tokrat prvič zajadrali v te kraje. Pričakovali smo kamen in divjino, zagledali pa smo izredno lepo in slikovito pokrajino, ki nas je v marsičem spominjala na našo Gorenjsko. Po petih urah vožnje s »Čirom« skozi množico tunelov (pravijo, da jih je preko 70, toda šteli jih nismo) smo prispeli v Fočo, ki nas je prav tako ugodno presenetila. Namesto majhnega mesteca smo videli lepo mesto z modernimi zgradbami. Ko smo že pri zgradb:', naj omenim, da je bila na slavnostne dni v Fo*4 odprta izredno lepa in velika bolnišnica, imenovana »Bolnišnica proletarskih brigad«. To je najsodobnejše urejen zdravstveni objekt s 150 posteljami — ponos partizanske Foče. (Nadaljevanje na 4. strani) Pogled na del množice med glavnim zborovanjem in govorom predsednika Tita m— •DOLENJSKI LIST* Stev. 29 (435) „SAVA NE UMIRA..." JLENA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO a ŽENA IN dgm SODOBNO GOSPODINJSTVO V Zagrebu je izšel roman Vladimira Čerkeza, partizanskega borca in znanega književnika. Roman nosi naslov — •Sonce v dimu« in v njem je opisal nekaj nepozabnih prizorov iz borbe na Sutjeski v Peti sovražnikovi ofenzivi in lik narodnega heroja Save Kovačevića in njegovega kurirja Ranka. Prinašamo odlomek zadnjega poglavja, smrt heroja Save. Zadet v prsi, je Sava otipal z roko mlado kri, ki mu je premočila srajco. Z drugo roko se je oprl ob deblo divje hruške. Gledal je valove juriša, ki so širili izhode skozi utrjene obroče. Poskušal je še enkrat krikniti: »Uraa, prole-tarci«, pa je začutil, da mu glas ni več tako močan kakor prej. V ustih je okusil slan gok. Položil je dlan na prsi, nato jo počasi odmaknil. Na koncu prstov se je rdečila kri. Okrog njega so žvižgale svinčenke, se razbrizgavale granate. Se vedno je stal vzravnan, opazoval juriše. Mimo njega so tekali borci. Nedaleč je padla mina iz bacača, dvignila kvišku zemljo in korenine. Po zeleni jasi je mimo Save pritekel kurir Ranko. Obraz je imel ožgan od smodnika, ob-lepljen z blatom. Tekel je v škornjih, premajhnih za nje- gove noge. V levi pesti je stiskal orožje, v desni izpraznjen šaržer. V trenutku se je ustavil. Pogledal je presenečeno, kakor da ne verjame svojim očem. -Tovariš komandant!... Tovariš komandant, kri!« »Pojdi z brigado... Zavpil sem, naprej!« Osupli kurir je neodločno stal. -Toda tovariš komandant...« Bal se je izreči misel o smrti. Neizgovorjene besede kakor da so obtičale med odprtimi ustnicami, obrizganimi z blatom. Cez jaso je švignil snop svetlečih se izstrelkov. Kurir se je ozrl proti mitra-ljezkemu gnezdu. Vrgel se je na tla. Ležeč na zemlji je začudeno gledal svojega komandanta: še vedno je stal vzravnan, naslonjen na deblo. »Pojdi« mu je rekel komandant. »Sava ne umira, kajti tudi naša borba ne umira.. .« Člani TVD Partizan na grobu narodnega heroju Save Kovačevića 4. Julija 1958 na Sutjeski. (Foto Fr. Mrkec) Manlf stacija bratstva v BOJANCiH V Bojancih, belokranjski hribovski vasic;, je bila. 6. julija velika proslava — 14. obletnica Tomšičeve brigade. Brigada je leta 1943 obranila to partizansko vas pred trikrartmiiim sovražnikovim napadom. Isti dan je org. Zveze borcev kar lovskega okraja odkrila spominsko ploščo na bojansk- šoli, kjer je bila 1943 1944 bolnišnica karlovškega vojnega področja. Proslave so se udeležili pred-■tavnikii ZB okraja Karlovec, predstavniki obč. ljud. odbora Črnomelj in predstavniki množičnih organizacij. Govoril je tov. Marko Polovic, predsednic ZB okraja Karlovec. V svojem govoru je orisal zgodovino NOB in poudaril pomoč, ki so je bili partizani deležni v sosednji republiki. Posebej se je Bojanča-nom zahvalil za pomoči ki so jo Ivan Medic, 2.c razred novomeške gimnazije: MASKE (lesorez) partizani dobivali od njih v tej bolnišnici. Nato je odkril spominsko ploščo. Za njimi je spregovoril znani partizanski boreče in spomeničar Franc Košir, predsednak org. ZB Črnomelj. Govoril je o enotnosti jugoslovanskih narodov tako med NOB kakor pni graditvi in razvoju našega gospodarstva. OmeniQ jo velike borbe na Sutjeski in njihov pomen za zmago naše revolucije. Zbrana množica ga je med govorom večkrait prekinila z vzkliki Zveai komunistov ter bralstvu tn enotnosti jugoslovanskih narodov.. Po govorih je delegacija vasi Bojanci in okraja Karlovec položila venec na pokopališču na grobove padlih partizanov. V spomin na dogodke iz NOB v tem kraju s*a občinski ljudski odbor Črnomelj ki okraj Karlovec obnovila Solo, v kateri J« bila partizanska bolnišnica. To solo sedaj lahko Štejemo med najbolje urejene Sola v Belil krajini. Vaščani Bojancev se najlepše zahvaKjUijejo predsedniku ObLO Črnomelj tov Janezu Zuniču, ki je osebno nadziral obnovitev šole, pa tudi vsem, ki so z delom prispevali za popravilo šole in pomagali pripravlitt proslavo. Posebna zahval« pa tudi okrajnemu odboru ZB Karlovec, ki je vzidal spominsko ploščo. Rade Vrlini« Darilo študijski knjižnici 14. julija je tovariš Božo Račić iz Ljubljane podaril novomeški študijski knjižnici rokopisni zvezčič starih narodnih pesmi in dragoceno knjižno darilo: najstarejšo slovensko metodično knjigo iz leta /777. Vodstvo knjižnice se mu za pozornost in lepo darilo to* plo zahvaljuje! Skrb za grobove zaslužnih pokojnikov Studl-ska knjižnica Mirana Jarca Je počastila spomin zaslužnega Novomeščana, učenjaka svetovnega slovesa dr. Rajka Nahtigala s razstavo njegovih najpomembnejših del, v kolikor so ▼ Novem mestu dostopna. V avl; so bile razstavljenje vse Nahtigalov« knjižne izdaje in najpomembnejši sestavki v revij al nem tisku. Razstava i« bila odprta do 13. aprila 1958. Priprava za to razstavo me J« nehote spominltla na grobove naših zaslužnih mož. Za padle borce NOB Je prevzela vso skrb ZB, M zlasti v zadnjem času sisrt.emat;čno ureja grobišča. Za grobnve r^sluz-nih znanstvenikov, umetniilkov in kulturnoprosvetnlh delavcev pa ne skrbi nihče. Stroške za vzdrževanje Trdinovega groba nosi že dolga let« naša ustanova, v desnem ketu sloni na šmihelskem pokopališkem Zidu majhen spomenik Nahtigalovega očeta, ki Je bil profesor novomeške gimnazije. Umrl -e v Novem mestu in bil pokopan ns šmihelskem pokoipaliijču. Grob 1e bil prekopan, spomenik pa se -e ohranil po zaslugi Gustava Bar-ieta, predsednika okrožnega sodišča v pokolu. Crke »o zbledele ln le stežka se prebere slovenski napis, potrebne bi bile obnove. 2« zaradi pletete do pokojnega dir. Rajka Naht'.gala bi Wo prav. da bi spomenik obnovili, v koliikor tega ne bodo storili sorodniki. Spomenik bi lahko postavUii ob zid v park poleg Studii j ske knjižnice, kjer že stoji nagrobnik profesorja Poljanca. Tja bo prenesen tudi sarkofag znane novomeške tiskarske družine Tandler, kot si je zamislil univerzitetni profesor Marijan Musi«, in s tem b< park postat nekak lapidarij pomembnih in zaslužnih Novomeščanov. Praiv bi bilo. da bi »e osnovad kak patronat za vzdrževanje pomembnh grobov ali pa da bi prevzela to skrb občina. Kaka kulturna ustanova na primer Studijska knjižnica," bi sestavila spisek takih grobov. Omenili bi le dva primera zakaj Je to potrebno, spomenik Prltnčevi JutVtt Je ohranjen le po naključju. Hvala za to gre profesorici Zori Ropasovt. Pred približno tridesetimi leli se je nagrobnik pvllrnčeve Julije sesul. Sesute drobce Je Ropasova zbrala in sestavila in po taki rekonstrukciji Je naredln popolnoma enak spomenik novomeški kamnosek 'Lestlak; od starega spomenik« Je ostat le križ Ta spomenik bi nujno oo-trebovafl kake oznake, na primer magistrale sonetnega venca, ker niso redki primeri, d« obiskovalci zamenjujejo grob Prirnčeve Julijo z grobom njene matere Julije. Takoi po vojni so hoteli grob Prirnčeve Juliije prekopati. Na srečo ie bil takrat na pokopališču pokojni dr. Milan Rop«s ter grob rešil. Na novomeSkem. šmihelskem tn na drugtfh pokopališčih Je mnogo grobov, na ka/tere bi bilo potrebno opozoriti pokopališke uprave. K. B. • l,ANI SO RIBIŠKA PODJETJA ulovila 30.1(16 ton morskih rib. od tega več kot polovico sardeli c, steua ln sardin. • JADRANSKA TURISTIČNA CESTA, ki Je le zgrajena od Reke do Kariobaga. bo do konca* letošnjega leta gotova do Zadra, ln jedo Novo — tisti seveda, ki nimajo lastnega gospodinjstva — Kakšne so možnosti prehrane v novomeških menzah, hotelih in gostiščih, v katerih se hrani zdaj približno 500 ljudi — Problem: menza za odnašanje hrane na dom. Mnogo se govori in razpravlja o družbeni prehrani: eni trdijo, da hrane ni moč dobiti nikjer in se zavzemajo za ustanovitev nove menze, drugi so spet proti. Poglejmo, kaj smo zvedeli v novomeških hotelih, gostiščih in menzah in kakšno je dejansko stanj«: V Hotelu Kandija imajo 55 abonentov, ki plačujejo za kosilo 135 din. V recepciji so nam povedali, da še nobenemu prosilcu niso odrekli hrane in da so jih pripravljeni ie nekaj sprejeti, čeravno se jim to denarno ne izplača. V Hotelu Metropol se hrani 41 ljudi, največ prosvetnih delavcev. Kosilo stane 145 din, večerja 95 din. Zaradi premajhnih prostorov novih abonentov ne morejo več sprejeti. Pri Lampretu na Bregu je 40 gostov zadovoljnih s hrano. Za kosilo plačajo 130 din. Tudi tu zaradi premajhnega štedilnika ne sprejemajo več ljudi na hrano, zlasti ne v poletnem času, ko je dosti prehodnih gostov. V Trdinovem hramu se hrani le 10 ljudi. Interesentov za začasno prjehnan© je več, vendar jih ne morejo sprejeti, ker se to ne izplača. Kosilo stane 110 dinarjev, verjetno pa se bo nekaj podražilo. V gostilni »Pod TrSko goro« jedo zaposleni iz veterinarske bolnišnice, delavci, uslužbenci in prosvetni delavci. Komaj vpeljana gostilna ima že polno izkoriščeno zmogljivost štedilnika — hrani se 30 ljudi. Kaže, da tudi tu dobro kuhajo, sicer ne bi bila v tako kratkem času že vsa mesta zasedena. V gostišču pri Heleni Obre- sovl je na hrani 15 ljudi. Pravijo, da je hrana dobra. Za kosilo računajo 130 din. Zaradi letnih dopustov in bolezni go-atilničarke pa novih abonentov zaenkrat ne sprejemajo. Delavska menza skrbi za prehrano 200 ljudi, Tu se dobi kosilo za 110 ali 95 din. Pripravljeni so sprejeti še kakih 20 ljudi na hrano. Od vskeh novomeških tovarn je najbolj poskrbel za prehrano evojih delavcev j Novoteks. Tu se hranijo ljudje iz tovarne, razen njih pa še nekaj drugje zaposlenih. Domači plačajo kosilo 75 dim, ostali 90 din. Tudi tu so nam na vprašanje, če ie sprejemajo abonente odgovorili, da bi jih ie nekaj vzeli, č« ie ni drugače. Podjetje Pionir ima menzo v svojih prostorih; sicer je to gostilna odprtega tipa, vendar se Pionirjevci hranijo tam. Za meni I. plačajo 95 din, za meni II. pa 70 din. Na hrani imajo okoli 80 ljudi. Po dobljenih podatkih se hrani v novomeških hotelih, gostiščih in menzah nekaj čez 500 ljudi. Za samce je torej kar dobro poskrbljeno, kako pa je z družinami, kjer sta oba zakonca zaposlena? Otroke sta skušala »zriniti« v Dijaško menzo, sama pa si skuhata kosilo, ko prideta domov, se pravi da kosita in večerjata hkrati. Da je to zdravju škodljivo in da neugodno vpliva na delovno storilnost takega človeka, je jasno in ni treba še posebej poudarjati. — »Zakaj pa ne gresta v gostilne ali hotel Kandija, kejr še jemljejo abonente?«, boste vprašali. Ne moreta, finančno ne zmoreta vsak 135 din za kosilo, ko mor- da doma za 135 din jesta oba. V družinah z več otroki je treba gledati na vsak dinar in povprečni uslužbenec ali delavec si mora kuhati doma, ker drugače ne Izhaja. In v Dijaški menzi? To j« trenutno najbolj pereč problem družbene prehrane v Novem mestu, kajti tu je stanje nemogoče. V eni sobi in v kuhinji se med lonci, posodo in krožniki hrani 360 otroki V vrstah stoje na desetine metrov daleč in lahko si mislite, kako so nestrpni, ko morajo lačni in utrujeni čakati na kosilo. Hrana je sicer dobra, kuharice in vodstvo si prizadevajo stanje izboljšati, vendar je to nemogoče, dokler ne dobijo večjih prostorov. Kje je tu družbena skrb za mladino, ki jo tako radi poudarjamo? Kritičnemu stanju v dijaški menzi in kuhanju po službi pa bi se dalo odpomoči z ustanovitvijo menze sa odnašanje hra- ne na dom. Tu bi zaposleni starši lahko mimogrede iz službe vzeli domov kosilo, tudi za otroke, v sedanji dijaški menjzi bi bilo takoj nekaj več proste-ra. Hrana ne bi bila draga, ker bi bila režija majhna. Ne bilo bi treba strežnic, niti krožnikov in pribora, miz in stolov, kar bi se v kalkulaciji nedvomno zelo poznalo. Da so pogoji za ustanovitev take menze, nam priča anketa, ki jo je izvedel okr. odbor Z2D skupno z Zavodom za napredek gospodinjstva. Anketirali so 791 delavk, od katerih si 391 želi take menze. Torej bi kuhinja za 400 ljudi lahko začela takoj delovati, kajti upoštevati moramo, da so bile anketirane le delavke, koliko pa je še uslužbenk, ki »i tega prav tako želijo! Prav zdaj, ko vlagamo vse sile za dvig življenjske ravni, bi z ustanovitvijo take menze dokazali, da si resnično prizadevamo izboljšati življenje zlasti tistim družinam, ki imajo majhne dohodke, se pravi tistim, ki so družbene pomočd najbolj potrebni. R. B. Zanimivo in koristno Izšla je šesta letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«. V uvodniku piše direktor CZNG tov. Živa Beltram o različnem gospodinjskem izobraževanju pri nas. Revija prinaša zanimiv članek o rezultatih ankete o poslovanju trgovin, ki jo je med potrošniki razpisal Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju. Danes, ko urejamo mehanizirane pralnice, bo dobrodošel članek o pralnih strojih, ki mu bo sledilo nadaljevanje v prihodnji številki revije. Rubrika »Stanovanje in oprema« je v tej številka bogato zastopana. Vladimir Mušdč piše o stanovanjski ■ kulturi, ing. Seta Jurkovič pa objaviila navodila za izdelavo kombiniranih omaric. Načrt za te omarice lahko na,počniki dobijo v uredništvu. Ker manjka mizarskih načrtov, je treba pozdraviti zamisel uredništva o izdajanju teh načrtov. »Sodobno gospodinjstvo« je edina revija pri nas, ki ee Je loti'la tega vprašanja. Tuđi rubrika, »Prehrana« J« bogata. Tu najdemo prispevek o skrajšanem kuhanju pri uporabi industrijsko obdelanih živil in prispevek o prehrani v starosti. Bralke bodo vesele poletnih jedilnikov in navodil za konser- kovnjaka o delu na vrtu. viranja. Tiste, ki rade pletejo. Revijo izdaja Centralni zavod bodo našle v reviji navodilo za za napredek gospodinjstva, Ljub- pletenje, K«t v vsaki številki je Uana, Miklošičeva 4. Letna na- tudi v tej stalen prispevek stro- ročjJUia znaša 400 dinarjev. DOMAČI SVETOVALEC B Rdeča jabolka so bolj zdrava kot zelena, ker imajo še enkrat toliko vitaminov. V olupkih rdečih jabolk je šestkrat več vitaminov kakor v mesu. H Voda, v kateri se je kuhal riž, je izvrstno sredstvo za odpravi janje rjastih madežev v perilu ali obleki. B Madeže od sadja odpravimo tako, da jih čez noč namočimo v mleko, nato pa speremo. Madeže borovnic odpravimo z limoninim sokom ali s sokom zrelega belega ribeza ali z brusnicama. g Suho robo, ki je potemnela, zopet obelimo, če jo umijemo z vodikovim superoksidom ali namažemo s kašo iz klorovega ap- na, pustimo čez noč, nato pa očistimo. B Madeže od tintnega svičnika očistimo 2 mešanico: žličko solne kisline, 3 žlice gorilnega špirita, nato pa dobro speremo z vodo. Na svilenem blagu odpravimo takšne modeže z limoninim sokom, v mnogih primerih pa zadostuje čisti alkohol. Vlado Lamut: POPOV MOST — na vhodu v kanjon reke Sutje-■ke (1946). Obiščite razstavo »Sutjeska« v Domu ,11.A v N. mestni Osvežu oče Četrt litra mineralne vode ali sifona, sok ene limone, 2 žlici malinovca, sladkorja po okusu, po želji Še pretlačena mare. lica, breskev, 2 ringloja. Vse skupaj dobro zmešamo, ohladimo in nalije-mo v kozarce. Primerno za mikser. PARADIŽNIKOVO MLEKO Pol kg paradižnikov, pol litra mleka, 2 dkg sladkorja, malo soli. tok pol limone. Paradižnike pretlačimo, Jim primešamo mleko, sladkor, sol in limonin sok ter dobro zmešamo. Pijačo serviramo hladno. Sladkor lahko po okusu tudi izpustimo, prav tako sol, Če nam bolj prija neslana pijača. Ptantan B., ; .cd novo- meške gimnazije. STRAŠILO (lesorez) • NOVO TOVARNO ANTIBIOTIKOV predvsem panJctfl-na, stroptomicina n Se nekaterih drugih bodo odprli kot s.iiuostojen obrat v podjetju Segcstica v Slsku • NAD 4O...00 HIŠNIH SVETOV imamo v Mil cli/avl, v njih pa dela 140.385 državljanov Njihova «ktb za upravljanje stanovanjskih hi. Je čedalje večja )n plodnejfta. zlasti se, ker Omogočajo znatnH materialna arjdstva ni'hovemu delu vs»o podporo. S Partizanom na Sutjeski (Nadaljevanje s 3. shrani) NA CILJU Po prihodu v Fočo, kjer so bili zbrani že :oraj vsi odredi Partizana Jugoslavije (vsaka republika je dala en odred), sm »e razdelili v dve skupini. Prva je takoj odšla v Miljevine, kjer je naslednji dan začela s pohodom po poteh partizanskih enot V V. ofenzivi; druga je prespala v Foči, naslednji dan pa se || odpravila na dolgo in naporno pot (okoli 40 km) ob Drini in Sutjeski do Tjentišta, kjer je bil tabor Partizana Jugoslavije, če smo omenili dolgo in naporno pot, potem moramo dodati, da je bila prva skupina v precej težjem položaju: njihova pot Je bila daljša (blizu 50 km) ln težja, ker so se stalno vzpenjali in spuščali. Navzlic vsem te> žavam in naporom pa sta skupini prišli na cilj nepričakovano vedri in skoraj brez žuljev; oboji pa smo na poti marsikaj videli, kar nam bo ostalo v trajnem spominu. Po prihodu v taborišče so nam takoj odkazali šotore, dobili smo izdatno toplo večerjo, ki se nam Je zelo prilegla, nato pa .. . kam drugam kot spat. Naš tabor" je Imel zelo lepo lego oh sam 9u tjeaki. To Je precej plitva, toda deroča ln zelo mr/la raka, kar ni Čudno, saj i/vira pod vrhovi Hfcttfcih gora, od katerih so ne- katere Imele šo snežne kape. Ker je Sutjeski zelo čista, smo Jo uporabljali za pitje, seveda filtrirano in tudi malo klorirano. Ta posel so opravile enote ,ILA, ki so na splošno zelo veliko pomagale pri organizaciji te proslave. Okoli tabora je bil gozdiček, le malo stran pa Je tekla glavna cesta, ki so jo letos dogradile enote JLA. Poleg našega taborišča so taborili borci iz brigad, ki so sodelovale v bitki na Sutjeski, in člani ZB iz Slovenije. V neposredni bližini našega tabora je bilo majhno letališče za helikopterje, ki so stalno vzletavali ln pristajali. V taboru smo imeli okoli 250 šotorov — četvorčkov, toda navzlic temu smo imeli še vedno dovolj prostora za športna igri?ča — za odbojko, mali rokomet, atletiko itd. Tudi drugače je bil na* tabor zelo dobro pripravljen, zato smo se v njem počutili kot doma. Imeli smo svoj Tgregat za elektriko, tako da J* bil tabor razsvetljen ln evnčen — »kratka, vse je bilo urejeno tako. ' se je najbolje dalo urediti. V taboru rmastla. VELIKO SLAVJE Na Dan borca — 4. Julija se jo v TJentlStu pričel dan mnogo bolj živahno kot prejšnje dni. 2e v zgodnjih jutranjih urah. ko se sonce še ni pokazalo Izza Dra-:oš sedla, je bilo v vseh taborih vzdolž Sutjeske, posebno pa na glavni cesti, ki je vodila na slavnostni prostor, vse razgibano in v znamenju zadnjih priprav za slovesnost, katere začetek Je bil določen za zgodnje dopoldanske ure. Sonca Je kmalu pričelo močno pripekati, toda množice ljudi, ki so se valile proti slavnostnemu prostoru, nI moglo preplašiti. Kolona za kolono s« je vrstila po glavni cesti ln stranskih poteh. Tu si lahko videl preživele borce iz slavnih brigad, ki so pod najtežjimi pogoji zlomile sovražnikove obroče, videl si tabornike, planince, člane Počitniške zveze In našega Partizana pa še mnogo drugih. Množica je bila velika — cenijo, da nas Je bilo okoli 70 tisoč. Med množico je močno završalo, ko se je na slavnostnem prostoru pojavil maršal Tito v spremstvu predsednika ZAR NaserJa in drugih visokih državnih in političnih funkcionarjev. Po pregledu vseh brigad, ki so Hodolovale v bitki nn Sutjeski, Je predsednik Tito odlikoval /.brane brigade z Redom narodnega heroja. Nato sta predsednika Tito In Nascr, skupno z ostalimi delegacijami, položila vence na grobnico 3300 borcev, ki »o padli v dolini Sutjeske in v njeni neposredni okolici. Glavni del svečanosti se Je pričel s predajo itafetnlh palic Partizana Iz vseh republik. Nhšo StHfetno palico Je predsedniku Titu Izročil komandant odreda MIlan Smer-du. Kmalu za tem Je po otvoritvenem govoru DJure Purnrjn spregovoril predsednik Tito In nato ie predsednik ZAR Nater. Slovesnost Je zaključil Aleksander Rankovlč, ko Je prebral spomenico tovarišu Titu — »prve- mu vojaku naše Partije ln Revolucije«. Po svečanosti se je v dolini Sutjeske pričelo narodno slavje, ki se Je zavleklo pozno v noč ob tabornih ognjih. TI ZKO SLOVO Medtem ko Jc večina udeležencev še Isti ali pa naslednji dna odpotovala domov, je bilo v našem taboru še vse po stn-rem. Razlikn od prejšnjih dni, ko smo ostajali predvsem doma, je bila v tem, da je bilo taborišče skoraj prazno, ml pa smo lep sončni dan izkoristili za izlete v kraje, kjer so divjali najtežji boji. Po kolektivnem obisku grobnice padlih borcev na vzpetini iznad Tjentišta, smo «• razdelili v več skupin. Eni ao odšli v Mllinklnde, kjer Je bil v V. ofenzivi ranjen tov. Tito, drugi na grob legendarnega komandanta III. divizije Save Ko-vačevlča, tretji na vrhove Maglica ali Ozrena Itd. Po vrnitvi z Izletov so se pričele prve priprave za povratek v domač« kraje. O poti domov le na kratk^ Imeli gmo ugodne zveze, tako da smo ie v 24 urah, po krajše"1 postanku v Sarajevu, prispeli v LJubljano. Tam, So prej v Zidari mostu, nas Jo čakalo slovo-V desetih dneh, ki smo Jih skupaj preživeli ul> Sutjeski, *m° se v odredu toliko iihvp/hII drug na drugega, da je hlln ločitev od tovarišev knr težka. Fra nr M1k*c 39(496) »»DOLENJSKI LIST* Stran 5 Dviga plamen se iz ognja... Ob zeleni Kolpi pod 2elebe-Jem je zadnje dni junija zraslo platneno naselje. Petdeset šotorov se je na široko razprostrlo po Nemaničevem travniku. Zrasli sta dve kuhinji in Jedilnici, velika šotora s proviantom, ambulanta in celo hladilnica nad ozko strugo potočka, ki prav pri vhodu v taborišče privre izpod skale na dan. V šotorih so zrasli pogradi in mizice, ograjene so bile poti in na jamboru z grbom slovenskih tabornikov je zaplapolala zastava ... Platneno naselje dolenjskih tabornikov je zaživelo. Dvaindvajset fantov in deklet, ki se jim je pridružilo še šestinšest-deset medvedkov in čebelic iz Novega mesta. Kostanjevice, Šentjerneja, Črnomlja, Žužemberka, Brežic, Straže, Mokronoga in Videm-Krškega... In potem so tu vodniki, pedagogi, starešina tabora.... Varno vodstvo v naselju mladosti, smeha, zdravja, v naselju sonca, vode in zraka, sproščenosti in brezskrbnih poletnih dni. x Sonce se je že visoko odmaknilo od hrvatskih hribov. Dolg, prelomljen jez, za katerim se nabira voda za dve malenici — na 6iovenski in hrvatski strani — Je poln mladih, zagorelih kopalcev. Najmanjši medvedki in čebelice, ki se še niso bili seznanili z umetnostjo plavanja, se sončijo na produ in čofotajo VREME ZA CAS OD 25. VII. do 3. VIII. . Okoli 26. Julija nevihtne padavine z močno ohladitvijo, nato zopet lepo vreme. Okrog 30. julija manjše krajevne nevihte, sicer lepo vreme, ki bo trajalo nekako do 2. avgusta. V nadaljnjem poteku nekaj dni nestalno s pogostnimi padavinami in hladno, možen tudi trajen dež. po plitvi vodi. Toda plavanje je eden pogojev, da se bodo kasneje vključili med prave tabornike. Drug za drugim se pod skrbnim vodstvom spuste po plitvem, deročem curku, ki šumi izpod mlinskih koles. In še preden mine teden, je že med njimi nekaj pogumnih plavalcev. Se pet, šest medvedkov in čeblic se vztrajno vadi, pa kmalu ne bo v taboru nikogar več, ki si ne bi upal junaško zaplavati pn topli Kolpi ki skrbe zanje. Pa tudi kuharice. Po obilnem kosilu se popoldanski počitek pošteno prileze. Večeri ob tabornem ognju so za vse nepozabni. Ko tabornik, čebelica ali medvedek, ki se je ta dan najbolj izkazal, spusti zastavo z droga, nastopi trenutek svečane tišine. Pozdrav zastavi, nato branje dnevnega reda za naslednji dan. pohvale, prijateliska kritika Tn ~atn Tedaj prižge in iz desetine utrga pesem: tabornik ogenj mladih grl se Kani drugam kot v prijetno osvežujoče valove Krke in Kolpe! Ob mlinu pod 2elebejem je zdaj vsak dan tako kot kaže naša slika... Pred taboriščem leže v travi kolesa; tudi kak avto se ustavi včasih na cesti nad taboriščem. Pa tudi peš prihajajo z bližnje železniške postaje v Rosalni-cah. Saj ste menda uganili, kdo. Predstavniki oblasti in organizacij, da vidijo, če je v taborišču vse v redu. Predvsem pa prihajajo obiskat mlade medvedke in čebelice njihove starši in znanci. Včasih je na dan po trideset pa tudi do petdeset takih obiskov. Toda starši se vračajo veseli in prav nič zaskrbljeni. Vse je v redu z njihovimi malčki. Vzgojitelji in vodni- Popolno razočaranje PARTIZAN (N. m.): JUGOSLAVIJA (Beograd) 0:3 (11:15, 8:15, 13:15) Nedeljska odbojkarska tekma z beograjsko Jugoslavijo je prinesla popolno razočaranje. Tokrat nas ni razočaralo samo domače moštvo, ki Je kot kaže v precej slabi formi, razočarali so nas tudi gostje iz Beograda, ki navzlic gladki zmagi niso pokazali veliko. Res je, Imajo delno opravičilo, ker so nastopili oslabljeni — brez državnega reprezentanta Petroviča, toda vseeno — od moštva, ki je na prvem mestu v lestvici zvezne lige, ki kandidira za naslov letošnjega prvaka Jugoslavije, smo pričakovali veliko več. V celoti Je bila nedeljska tekma pod povprečjem. Domača ekipa, ki je nastopila v standardni postavi z edino izjemo, da je Breščak zamenjal obolelega Simiča, Je v glavnem igrala požrtvovalno, toda vseeno se sedanja igra ne da primerjati z ono v prvem delu zvezne lige. Gotovo Je precej kriva vročina, toda tudi tu so sredstva, ki pomagajo. V prvi vrsti bi morali biti treningi v zgodnjih popoldanskih urah, ko Je še vroče, in ne zvečer v hladu. Tako se bi na vročino privadili in uspehi bi bili gotovo boljši. Ko gre za biti ali ne biti v zvezni ligi, bi se morali igralci bolj potruditi, več bi morali žrtvovati ln uspehi gotovo ne bi Izostali. Se nekaj smo tokrat ponovno opazili. Starih navad, ki so naslm odboj karjem že prešle v me 0 in kri, se ne morejo otre- sti. Spet so v tretjem nizu vodili z nič manj kot osmimi točkami prednosti (11:3!), toda vodstva niso znali obdržati. Samo štiri točke so Jim manjkale do zmage v nizu, Jugoslavijd pa dvanajst, toda niz so s primerno borbenostjo osvojili gostje. V ostalih dveh nizih Je bila Jugoslavija stalno v vodstvu, zato Je njen končna zmaga navzlic slabi igri zaslužena. Igro posameznih igralcev je tokrat težko oceniti. Nihče se ni posebno odlikoval, toda vseeno so bili za malenkost boljši od ostalih državni reprezentant Lužanin pri Jugoslaviji — In Ing. Bergant pri domačih. Tekmo je sodil Riko Urh lz Novega mesta, gledalcev pa Je bilo okoli 200. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo novomeški odbojkarji odpotovali v Beograd, kjer se bodo pomerili s Crveno zvezdo in Partizanom. Kakšni so izgledi? Nič kaj rožnati. V tekmi z lanskim državnim prvakom je zelo malo upanja na točke, več pa je upanja v tekmi s Partizanom. Če bi se našim tokrat odprlo (upajmo, da bodo nastopili kompletni) bi se Partizanu lahko revanžirali za poraz v spomladanskem delu igre. To bi Jim tudi zagotovilo obstanek v družbi najboljših ekip Jugoslavije, v nasprotnem primeru pa bi jim ostalo edino upanje, da v zadnji tekmi z beograjskim Zeleznl-čarlem (31 julija na domačem igrišču) napnejo vse sile ln osvojijo prepotrebnl točki. F. M. se vsi zgrnejo okoli grmade, ki pripravljena čaka ognja. Meseca ni in zmerom temnejša je noč. Visoki topoli ob Kolpi so kot nemi stražarji. Drobne novice iz Bele krajine Sadna letina bo letos v Beli krajini srednja, ker je spomladanski sneg uiničliil mnogo cvetnih brstičev, delno se bo pa poznala še lanska pozeba. Črnomaljski Belsad se že zanima, s kakšnimi količinami sadja lahko računa za odkup in predelavo. Zadruge niso trenutno še nič polorenile glede priprav za jesenski odkup sadja. Hmeljevi nasadi na Gmajni in na Vinici lepo uspevajo. Hmelj je zrasel že 5 m visoko po žičnih oporah. Vse nasade v redu obdelujejo in izvajajo vse ostale potrebne zaščitne ukrepe. Novo motorno škropilnico za uničevanje kolonadarja in škropljenje sadnega drevja je kupila KZ Črnomelj tako da ima zdaj 2 motorki. V Beli krajini imata zdaj KZ Črnomelj in KZ Dragatuš po 2 motorni škropilnici, KZ Griblje pa eno. V hribovitih krajih škropijo z nahrbt-nimi škropilnicami. Koloradskega hrošča uspešno zatirajo. Osemenjevalna postaja Črnomelj dobro napreduje, čeprav so kmetje v začetku bili nezaupljivi. Zdaj radi umetno ose-menjujejo živino in so zadovoljni. Postaja osemeni mesečno do 150 krav im telic. O družbenem upravljanju bodo zbori volivcev razpravljali Fkozi vprašanje preskrbe in potrošnje. V občini je čutiti po-manjkanje zelenjave, razpravljali pa bodo tudi o potrošniških svetih v trgovini in skušali oboje rešiti. Dviga plamen se iz ognja taborišča našega... Medvedki in čebelice poj o, pojejo tudi vodniki, preizkušeni taborniki Bizon, Grča, Sivi labod ... Ogenj prasketa; vsi obrazi so ožarjeni, nekaj sloves-noresnega je v mladih ljudeh. Pa se jim kmalu nato usta razpotegnejo v smeh, kajti Sivi abod je že začel s programom, spretno kliče medvedke, Čebe-ice ln večje tabornike, po ene-:a, po dva, po celo skupino. . Tastopajo z deklamacijami, s alami, ugankami, igrami, s ^nčno televizijo ... Smeh in adovoljno brundanje, ki je pri ibornikih znak priznanja, za-ilovita po vsaki dobro izvedeli točki. In spet petje, spet šale n smeh ob veselem ognju, ki .zplamteva zmerom više. Toda program je slednjič končan in tudi ogenj se niža in oojema. Po zraku letajo kresnice; medvedki in čebelice jih love in si jih devajo na glavo. Skrivnostno se prižigajo lučke v kodrastih laseh. Veselje pa kar naprej valovi po taborišču, smeh, klici... Vse dokler starešina ne da znamenja, da je tabornega ognja in lepega večera konec in da bo treba k počitku. In že se iz mladih grl utrga zadnja pesem tega večera: Dan je šel čez gore, vse že spi v tihem snu, noč je tu ... Medvedki in čebelice odhajajo v šotore in legajo na pograde. Lep dan je za njimi. Res, kmalu vsi spijo v globokem snu. V topli poletni noči bedijo le stražar in temni topoli. DSkl OBVEZE CetneK 24. julija — Knsunu Petek 25. juiija — Jakob Sobota 26. julija — Ana Nedelja 27. julija — Natalija Ponedeljek 28. julija — Zmago TOiek 23. Julija — Marta Si-pda 30 lulija - Kr-llan »iv.-K.iVA*, — j.\ u v U jiioiu, tu 25 do 2H. julija amerisko-španski lilm »Zlobna neznanka«. Od 29. do SI. julija italijanski film »Streha«. ČRNOMELJ: 26. in 27*. juiija francoski barvni film »Nana« 2y in 30. julija ameriški film »Kratki sestanek«. METLIKA: 2B. ln 27. julija film »Pekel pod ničlo«. 3«. juiija madžarski lilm »Vrtiljak«. KOSTANJEVICA: 27. julija ru*ki barvni film »Mati«. 30. julija italijanski film »Oprosti mi« TREBNJE: 26. in 27. juiija ameriški barvni film »Fant iz Okla-home«. Predstave v nedeljo ob 16. in 19. uri. MOKRONOG: 26. ln 27. juiiija ameriški film »Pekel pod ničlo«. SEMIČ: 27. julija slovenski film »Svet na Kajžarju«. 2U2EMBERK: 27. Julija mehiški film »Rdeča Konga«. DOLENJSKE TOPLICE: 26. julija sovjetski barvni fiVn »41 prvi« 27. julija ameriški film »Dva tedna ljubezni«. 30. julija ameriški film »Vzhodna — zahodna stran«. ____^z, ca LEGi i IMA (J i J i^, - uovoljenja, vizitke, karte, povečave. Vse to izdelam rntro in t/oceni v vaše popolno zadovoljstvo. Pridem na dom fotografirat vaše domače slovesnosti, — Božič Albin, Kočevje OBVESTILA Okrajna obrtna zbornica v Nožem mestu obvešča svoje člane obrtnike pa tudi vse urade, obrtne in politične forume ter tu dl ostalo prebivalstvo, da Je preselila svojo pisarno, ki je bila do- sedaj na Cesti komandanta Staneta 17, v pritlične prostore hiše tovariša Ferkola v sokolski ulici štev. 2, Novo mesto. Okrajna obrtna zbornica NOVO MESTO ProtituberkuiOi,, dispanzer Novo mesto v času od 21. Julija do vključno 27. j uli i a i etos ne posluje zaradi beljenja m čiščenja prostorov • Obveščam vse interesente za nakup gozdov, da bom prodajal dne 27. julija letos ob 13. uri popoldne na licu mesta gozdne parcele, bivša last Johana Modica. Gozdovi so v najboljšem stanju. Interesenitje naj se zbero ob določeni uri prt Glavanu Jožetu, Reber štev 17. V času od 12 do 19. Julija je bilo rojenih 9 dečkov in 14 deklic. Poročila sta se: Franc Janež, logar in Danica Štrukelj, učiteljica, oba s Planine. Umrli so: Ivana Hren, posestni-ca ta Praproč, 57 let. Justina Pri-mec, delavka iz Tribuč, 62 let. Jože Klemene, posestnik iz Črnomlja, 60 let. GOTNA VAS Umrta sta: Albert Lah, železničar iz Jurne vasi, 44 let Cecilija Plantan. gospodinja iz Vel. Cerovca, 62 let. MALI OGLASI PRODAM EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, malo rabljen, po/ zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista. (400-58) PRODAM RABLJEN OSEBNI AVTO, znamke DKVV. Naslov v upravi lista. (399-58). NA KONTO se odda mleko v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista. (401-58). Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Francka Pov-še iz Hrušice — deklico, Kristina Crnič iz Pribanjca — deklico, Marija Hočevar iz Skrovnika — dečka. Jožefa Muhič lz Klečeta — deklico, Ema Cepin iz Loke prt Črnomlju — dečka, Terezija Vidrih iz Ljubljane — dečka, J usti Bun-derla iz Mahovnika — deklico, Smolič Marija iz Orehovca — deklico, Angela Brine iz Rosalnle — dečka, Jožefa Crtalič iz Šentjerneja — dečika, Debevec Frančiška iz Šentjanža — dečka, Terezija Gliha iz Jame — deklico, Tončka 2ulič iz Dol Vrhpolja — deklico, Terezija Kambič iz Primostka — deTtiioo, Terezija Slogar iz Žužemberka — deklico. Marija Ke rin iz Dolge Rake — deklico, Pau-lin Marija iz Velike Loke — deklico, Terezija Lah iz Vapče vasi - dečka, Tončka Hodnik iz To-mažje vasi — dečka, Jožefa Peč« iz Smolenje vasi — deklico, Angela Radoš z Vel. Slatnika — dekli- KRONI KACJLjN ESRfC Pretekli teden so se ponesrečili m iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Radomir Džordžević, urigadir iz Šentjurja, si je pri delu poškodoval levo ključnico. Marjan Karabegović, sin uslužbenca iz Novega Sada. si je na mizarskem stroju poškodoval prst leve roke. Ivana Rozman, hči gozdnega delavca, je padla in si poškodovala levo koleno. Jože Muhič, sin posestnika iz Predgrađa, je padel z voza in si poškodoval levo roko Štefan Kolar, dimnikar iz Krškega, j a padel z motorja, pri čemer je dobil poškodbe na desni nogi. Albin Gimpelj, mizarski pomočnik iz Rodin, si je s strojem poškodoval prste desne roke. Ludvika Tajfarja, delavca iz Gore njega, je povozil traktor, pri čemer je dobij poškodbe na levi roki Stepan Dizdarevič, brigadir iz Gnmovelj si Je s kroglo zračne puške poškodoval levo roko. Steljniki ali rodovitna polja? V okolici Dragatuša imajo še 92 ha ravninskih steljnikov, ki jih je treba spremeniti v rodovitno polje. O tem so kmetovalci že razpravljali na posebnem sestanku, ki ga je ^klicala kmetijska zadruga. Kmetijski strokovnjaki so govorili o pomenu kultiviranja steljnikov in poudarili, da je nujno tesno sodelovanje kmetovalcev s kmetijsko zadrugo, ki bo najela zato potrebni kredit. Kmetovalci že sklepajo kooperaclj- ske pogodbe s kmetijsko zadrugo. Strokovnjaki so pregledali posamezne plasti zemlje, njeno sestavino ter ugotovili, da je revna na hranilnih snoveh in da bi z dodatkom potrebnih hranilnih snovi v kratkem času postala rodovitna. Občinski ljudski odbor je imenoval strokovno komisijo, ki je določila, katere steljniške površine so primerne za preoravanje. O tem, da iz steljni-ka lahko nastane dobra njiva, Kdaj bomo lahko uporabljali most v Zuničih? Od Vinice do Metlike, v razdalji 40 kilometrov, ni nobenega prehoda čez Kolpo za vprež-na in druga vozila. Dolgoletna želja tamkajšnjega prebivalstva, da bi dobili most, se je leta 1955 uresničila. Domačini NAROČAJTE > IN SIRITE • DOLENJSKI LIST! Praznik pod nebom Takega aero mitinga kot smo ga videli preteklo nedeljo v Prečni pri Novem mestu, po osvoboditvi na Dolenjskem še ni bilo. Letalska zveza Slovenije je s pomočjo Letalske zveze Hrvatske ter šol v Ljubljani, Mariboru in Vrficu pripravil brigadirjem z avto ceste LJubljana — Zagreb pravcato revijo sposobnosti domaČih letal, poguma in visokega znanja naših motornih in jadralnih pilotov ter ves čar ln privlačnost letanja po zraku, ki je slasti v mladini vzbudil toplo ieljo, da se uvrsti med junalke letalce in padalce. Na travnikih krog letališča v Prečni se Je zbralo nad tri tisoč brigadirjev In drugih obiskovalcev, ki so s tanl-manjem prisluhnili otvoritveni besedi tov. Dušana Muleja predsednika domačega Aer< Atletski dvoboj z brigadirji Na pobudo vodstva mladinski** naselja »Bori« Kidrič, v Kronoven. bo v nedeljo popoldne od 16. ur dalje na Lok) prijateljski atletiki dvoboj med reprezentancama ni I .< dimklh delovnih brigad in novo melkega Partizana. Dvoboj b< prav gotovo zanimiv In vi«' od 15.30 na stadl „.,kiii ,.a.raiiu .u.ruiial na »Jastrebu«, in Franc MordeJ i' Maribora, nosilec diamantne »C« značke In večkratni državni ter svetovni prvak, ki Je 2 leti vzgajal tudi mlade jadralce v Rurml. Med pad al nI Je sodelovala tudi popularna skakalka Veru hc!oa«-vIč, uMtrl.Uca padalstva v letalskem centru Vršac-Prireditev Je vsestransko uspela. Koristila ho slasti tudi novomeškemu Aero klubu, ki Je radnji čas pokarala Izredno il-\-ahnost In prizadevnost, da, letalstvo, padalstvo, modelarstvo hi Jadralni sport kar najbolj ittsvljr mrd dolenjsko mladino Nevarnost požarov Je v lesni Industriji znatna; posebno vetja to za sevnisko Kopitarno, ki Je Izredno izpostavljena tej nevarnosti. Zato te Je DS odločil, da bo na območju podjetja zgradil požarnovarnostni bazen, ki bi omogočil v slučaju požara hitro Intervencijo večjih gasilskih enot. ker Id le takina hitra pomoč pomenila rešitev za to staro ln prenatrpano podjetje. Vzporedno s temi prednostmi Je nastala za vse Bevnlčane le priletni, pridobitev — bar.en bo namreč do zgraditve pravega kopališča lahk« koristno služil tudi za ko-ii n|e. sevnlčani namreč ne morejo uporabljati Save, ker Je največkrat črna od separactjlz revirjev. Mirna je letos sicer bolj čista, vendar Ima globoko blatno rlno. Tako so se domačini vsa leta nazaj morali v pasjih dneh namakati le v Jezu Hevntčne, kjer pa voda ne sega preko kolena, o plavanju pa sploh nI moč govoriti. Nov polarni bazen daje motnost za vsestransko Izživljanje v vodi. saj Ima zadostno globino «a rlavnlce, skakalce In tudi za malčke Je poskrbljeno. S primerno nredlfvllo okolice bo lu prav kmn-iti lahko prijetno shiUUsče utru-lenih In koprmja zeljnih Sevnl-čanov, sni leži bazen na Izreilrm lepi Uvidi pri Taborniškem dom" s| K onllnrnn. Vorlti ho vedno svele, hi «e ho Stalna menlnvals, kar don««ča vlCIrleferl Industrijski l( i«»«l ftevnlčant kljub temu uspehu ■> vertno tipalo, da bo s časom le nrlfilo do uresničitve dolgoletnih zcljai da bo namreč ts zasilna rešitev res le začasna ln da bodo raerodajni činitelji aktivno delali na Izgradnji pravega kopališča, za katerega so načrti te v Izdelavi In že določena lokacija, v preteklem letu pa so tudi ie kopali sondatne Jame. Do takrat pa — obilo veselja In razvedrila v požarnem bazenu! M- so z izdatno pomočjo enot JLA ter okrajev Črnomelj in Karlovac, most zgradili. Od slovenske strani pa po skoraj treh letih še vedno ni urejena dovozna pot, tako da vozila kljub mostu ne morejo čezenj. Most je lesen in, če ga ne bodo sproti obnavljali, bo prej propadel, predno bo sploh uporaben za vožnje. Tamošnjim prebivalcem bi bil prehod preko mostu nujno potreben, ker so glede gradbenega in drugega materiala vezani na nabavo iz Karlovca. Upamo, da bodo te vrstice vzpodbodle odločilne ljudi, da bodo s pomočjo vaščanov uredili še cestišče do mostu na slovenski strani in tako omogočili Belo-kranjcem prehod na HrvaŠko in obratno. V. P. Korak naprej v poslovanja Naredila ga je kmetijska zadruga Sela — Sumberk, prejšnja leta ena najsJabših zadrug v žužemberški občini. Da letos ne bo najslabša, je priča njeno polletno poslovanje. V prvi polovici letošnjega leta je dosegila okoli 85 odat. celoletnega lanskega prometa. Zadruga Sela— Sumbrek nima več poslovne izgube, tudi izgubo le prejšnjih let je pokrila. V zadrugi odkupujejo vse kmetijske pridelka, zdravilna zeilisča in gozdne sadeže, največ pa odikupijo lesa. Odkup ilvtlne, ki so ga dosedaj opravljale sosedne zadruge, bo organizirala zadruga še ta mesec. Tudi s kooperacijo so že pričeli. S. M. so se Dragatuščani že prepričali, ko so pred nekaj leti preorali 40 ha steljnikov. Tu so sedaj njive in na njih uspevajo vse vrste posevkov, celo detelja. Mnogi kmetovalci se U? bojijo, kje dobiti hlevski gnoj za te površine. Ali je ta bojazen res upravičena? Poglejmo, kako so ta problem rešili v Liki, kjer so preorali neprimerno večje površine steljnikov. Takole so povedali agronomi lz like o svojih izkustvih: »Pred oranjem smo požgali vso praprot in grmovje. Prvo leto smo gnojili z 2000 kilogrami umetnih gnojil na ha: s 1000 kg Thomasove žlindre, 600 kg kalijev« soli in 400 kg nitromonkala. Preorali smo le 25 cm globoko. 2e v prvem letu smo dosegli na teh površinah celo do 40mts pridelka koruze! Tako smo gnojili z umetnimi gnojili še naslednje leto, tretje leto pa s hlevskim gnojem. S pravilnim kolobar- jenjem smo na teh površinah pridelali toliko slame, da nam je zadostovalo za nastilj.« In še marsikaj koristnega so nam povedali. Eno od takih posestev so si naši agronomi ogledali tudi v Liki in se o tem prepričali. Bojazen kmetovalcev, da bo ta ali oni imel preveč njiv, če bo preoral še toliko steljnikov, ni upravičena. Strokovnjaki menijo, da bi lahko po kultiviranju te steljniške površine uspešno izkoristili za intenzivne plantažne nasade hrušk. Črnomaljska občina ima steljnikov največ v vsej Beli Krajini. Doklej nameravamo še čakati, da bo zdaj neplodna zemlja rodila nam in naši skupnosti? Cas je, da občinski ljudski odbor neha le s prepričevanjem in začne tudi bomo steljnike plodna polja in ukrepati, da spremenili v njive! J. 8. ■SV*. % "i- 0 pokopališkem redu v Novem mestu Občinski ljudski odbor Novo mesto je na svoji seji 10. julija 1958 sprejel tudi popravljen in dopolnjen odlok o pokopališkem redu, ki poleg nekaterih formalnih popravkov prinaša tudi dve bistveni spremembi prvotnega odloka glede mrliča na domu in pokopava-nja v mestu, in sicer: 1. da se morajo mrliči t območja mesta Novo mesto obvezno polagati v mrliško vežo tistega od obeh pokopališč v Novem mestu, na katerem bodo pokopani; 2. da je vsak pogreb od mrliške veže do sredine pokopališča (do kapele) civilen, od tu dalje pa je lahko civilen aH cerkven. Ti dve spremembi in dopolnitvi prvotnega odloka (ki veljata le za mesto Novo mesto), sta utemeljeni s sledečimi razlogi: Zaradi vse večjega prometa motornih vozil po naših cestah je nastalo vprašanje pogrebov skozi Novo mesto in po državnih cestah, ki vodijo v smeri kateregakoli pokopališča v mestu (Smiheisko in mestno), zelo pereče. Ne malokaterlkrat se zgodi, da se mrliči z desnega brega Krke pokopujejo na pokopališče ob Ločenski cesti in obratno. Tako se odvijajo skozi mesto pogrebi t raxdal.11 2 ln več kilmetrov daleč, kar brez dvoma predstavlja za promet veMko oviro. To je predvsem občuteno sedaj, ko potekajo velika dela na avto cesti in Je ves tranzitni promet v smeri Zagreb—Ljubljana usmerjen po Zagreblkf ln Partizanski cesti. Prav tako je zaradi občutne stanovanjske stiske in zaradi novega načina gradnje stanovanj — majhni, med seboj funkcionalno in prostorno povezani prostori (kar se predvsem uveljavlja v stanovanjskih blokihV čuvanje mrliča na domu nehiiTienično ln Skod^ivo zdravju ljudi, ki prebivajo no tri dni skupai z mrličem v tetem stanovanja. To nevarnost pa Se povečuje velika utesnjenost stanovanj, saj Imamo nešteto primerov, ko v enem majhnem stanovanju prebivata po flve pa tudi no več družin. Prebivanje skupaj z mrličem je v t*v»h nrimprlh nevzdržno. živimo v času, ko je predvsem mlajša generacija spremenila svoj odnos do vere in cerkve. Tega na primer niso storili starSi, sorodniki in znanci. Ob smrti le-teh se pogosto pojavlja vuraSanfe spremstva na nlih poslednH poM. Da se za&čltMo državljani tudi v takih primerih, je občinski Ijudskt odbor sklenil, da se od mrllSke veže do sredine pokopališča (do pokopališke kapele) v vsakem primeru odvija civilen pogreb, od vredine pokopališča do groba pa je lahko civilen ali cerlcven. Tak način pokopavanla so usvoHla tud? droga mesta. TTrad tajnika ObLO Novo mesto Pohod članov Partizana it Foče proti TJentlitu na Sutjeski. Stran 6 »DOLENJSKI LIST* Široko, ravno izpeljite cesto... (O, Župančič) (Nadaljevanje in konec) »No, jvidite, tudi zaradi tega grem danes na pot. Pogovoril se bom z brigadirji, s kuhinjskim osebjem, komandanti naselij in zdravniki, mislim pa, da bomo napravili nekako takole: ker kruha sedaj ostaja, bomo zmanjšali obrok, iz sredstev, ki nam bodo zavoljo tega ostala, za bomo nabavljali več zelenjave, sadja.« »Kakšna je povprečna starost brigadirjev?« »To je pa tako: zdaj, ko smo imeli kmečko in delavsko mladino, je znašala povprečna starost 18 do 19 let, pri študentski pa računamo, da se bo zvišala na 23 do 24 let. Natančnih podatkov vam o tem še ne morem dati, ker se je izmenjava izvršila šele pred dvema dnevoma.« Razmerje med dekleti in fanti pa je bilo doslej ena proti deset. Prav na hitro si ogledamo še okolico gradu. Tudi tu je videti delo brigadirjev. Po celem otočku, na katerem stoji grad^ so speljane s peskom posute""" poti, da je vse okolje prava pala tudi za še tako razvajene oči. V hribček za gradom so postavljene sredi zelenja okusne lesene hišice, kjer je nameščeno štabno osebje, inženirji in ostali strokovnjaki. V eni izmed njih izpijemo na zdravje brigadirjev kozarček vermuta in že odhajamo, kajti mudi se nam. Pot je dolga, ob petih pa moramo biti že nazaj. Avto brzi proti Kronove-mu. Med potjo nam sekretar pojasnjuje to in ono. Medtem ko se brigadirji menjavajo, so komandanti naselij stalni in bodo ostali tu, dokler cesta ne bo končana. V vsakem naselju je po več brigad raznih narodnosti. Pač pa je praksa pokazala, da je storilnost večja, če so v eni brigadi skupaj fantje iz istega kraja, iste šole in se^ že od prej poznajo. Biti mora-^" jo torej monolitne. Z disciplino nimajo težav. Tudi moralno vprašanje ne dela težav, kajti vsaka brigada pazi na svojo čast. »Radoveden sem,« pristavi hudomušno tovariš sekretar, »kako bi bilo z moralo, če bi bili v takem številu zbrani v podobni situaciji vsi tisti odrasli ljudje, ki so vča- Potem pogledamo še v sobe brigadirjev. Ponekod pometajo, drugod ribajo; pogradi so lepo urejeni, vsako ležišče ima rjuhe in odeje. Zaman iščejo najine oči običajno brigadir- MLADOST, VESELJE, SMEH — KAKO BI MOGLO SPLOH BITI DRUGAČE V NAŠIH BRIGADAH? MLADA GENERACIJA VE, DA USTVARJA ZASE, ZA SVOJO LEPŠO BODOČNOST. sih v takih skrbeh za našo mladino,« Vsi se zasmejemo in mu moramo samo pritrditi. Ze od daleč nas pozdravljajo v vetru plapolajoče brigadne zastave. Bližamo se novemu naselju. Na to nas opozarja tudi glas radia, kajti vsako naselje je ozvočeno, glavni štab pa je organiziral celo svojo oddajo na ultrakratkih valovih. Kronovo! Izstopamo. Naša sopotnica pevka se nam zahvaljuje, ker smo jo pripeljali do tovarišev. Želimo jim, da bi dobro zapeli zvečer, ko bodo prvič nastopi1, pred brigadirji. V naselju Borisa Kidriča v Kronovem Pri vhodu v naselje nas sprejme dežurni. Komandan . ni, ker je' .odšel po opravkih v mesto. Radi bi videli kuhinjo. Kar vidimo, presega vse naše pričakovanje. Poklicne kuharice z rutami na glavi, skrbno oblečene. Muzajo se nam in nam belijo odgovore, kakor znajo samo kuharice. »Ide posao?« — »Pa mora da ide, šta vi mislrie!« Kuhinja je v lepi prostorni baraki, belo prekriti. Cista betonirana tla; prav tafk^a so v orostomi, na eni strani ^odprti zračni lopi, ki služi za je- Tam, kjer je cesta na novo zbe-tonirana, pazijo na »novorojene čka« s pregrinjali kot na otroka v košku ali zibki: cestišče se mora sušiti počasi, da dobi be- ton pravo trdnost in odpornost, brigadirja. dilnico brigadirjem. Povsod elektrika, red in čistoča, skratka, nikjer niti sledu o najmanjši improvizaciji, ampak vse plod vnaprej premišljenega načrta. Tovariš sekretar se pogovarja z dežurnim, midva s Petrom £.j razgledujeva. »Veš,« mi pravi, »marsikatera naša vas bi bila srečna, ko 1 ' imela tak prostor za kulturne prireditve.« In prav ima. Pozanimava se, kako je z vodo. Za marsikatero naselje so nalašč napeljali vodovod, tako da je z brigadami Dolenjska pridobila razen elektrike tudi več kilometrov vodovodne napeljave. y Ambulanta je nameščena v posebni baraki na "gornjem koncu naselja. Po nekaj stopnicah se povzpnemo vanjo. Službujoča sestra nam razka-že prostore: pisarno, bolniško sobo, umivalnico s straniščem s tekočo vodo. Bolnikov menda ni. Pridruži se nam ambulantni zdravnik, postaven, zgovoren Zagrebčan. Prišel je sem šele pred nekaj dnevi, vendar že dobro pozna situacijo. Imeli so deset primerov driske, ali je analiza blata pokazala, da gre za lažje primere. Vzrok: sprememba hrane. Kakšna je hrana? Zdravnik sodi, da je odlična, bogata kalorij. Letos v Zagrebu še ni jedel paradižnikov, čeprav je bil tam še pred dvema dnevoma, tukaj pa jih imajo že brigadirji za hrano. Sekretar je zadovoljen, to se mu bere z obraza, midva s Petrom pa tudi in kar žal nama }e, da so nama leta že tako trdno «edla na pleča, sicer bi bila gotovo tudi midva sko orodje — porcijo in žlico. »Ne,« nama pojasnujejo, »tega pa tu ni, kajti nož, vilice, krožniki, žlice so v kuhinji, kakor v gostilni ali restavraciji.« Tudi prostor okoli barak je skrbno urejen. Vsaka brigada ima poseben vrtiček, kjer je skrbno narejen emblem iz zemlje, kamenja, vej in desak, in ponazarja značilnost kraja ali pokrajine, od koder so brigadirji doma: tu vidimo miniaturno izdelan Mariborski otok, tam rudnik, tam zopet legendarno Romanijo itd. Vse je izdelano z veliko skrbjo in ljubeznijo do domačega kraja. »Torej vam ie dolg čas po domu?« jih nalašč podražim, čeprav vem, da ni res. Veliko brigadirjev je namreč tako vzljubilo naše kraje, da bi najrajši ostali v Sloveniji, in nekaterim od njih je v resnici štab preskrbel po odhodu iz brigade zanoslltev pri nas« Medtem se ie sonce že visoko vzdignilo. Iz kuhinje prijetno diši. Kaj vse bi lahko :e videli, slišali, toda pred nami je še veliko drugih naselij in zdaj smo si ogledali šele prvo! Prisrčno se pozdravimo: »Zdravo drugovi, srečno tovariši!« Brigadne zastave plapolajo, naš ubogljivi Fiat pa že drvi mimo brigadirjev. Naselje Staneta Rozmana V naselju komandanta Staneta je ob našem prihodu svojevrstno življenje. Število brigadirjev je po prihodu študentov močno naraslo. Šotori, ki so V i postavljeni v gornjem koncu naselja, so zdaj oživeli. Novi prebivalci si hočejo čim lepše urediti bivališča, predvsem pa vtisniti okolju svoj značaj. To velja zlasti za Zagrebčane in Beograjčane. Poleg njih so tu še Osiječani in ( del črnogorske brigade. Ko jih povprašamo, kako se počutijo, pravijo Beograjčani, da odlično, in hite na delo. Radi bi okolico spremenili v en sam park, čeprav je bila ob njihovem prihodu zaradi dežja vsa blatna. Hite navažati pesek, da bi se tla posušila, izpeljujejo od šotora do šotora stezice, kakor bi bili vsi poklicni vrtnarji. Ko jih opazujeva, se nama zdi s Petrom, da gledava pred seboj tisto čudovito snovanje našega preprostega človeka iz starega dela Sarajeva, Skoplja ali Pirota. Ču- dovita je moč ljudske domišljije. Ali ni vsa ta umetnost na las podobna bogastvu ljudske poezije, ki se na primer tako čudovito zrcali v metaforično izrazno bogati ljudski pesmi: Kosa joj je kita ibrišima, oči su joj dva draga kamena, obrvice su joj dva niza bisera, usta su joj kutija šećera. Pri Beograjčanih me preseneča skoro vojaška strumnost, s katero odgovarjajo na vpra sanja. Manj temperamentni so ljubljanski študentje. Ko smo iih vnr.išali, kako se imajo, je eden odgovoril: »Se kar gre,« drugi pa: »Se nimamo nič pritoževati zaenkrat.« (Pro pričan sem, da je danes, Izpišem te vrste, tudi med njimi razpoloženje živahnejše.) Potem nas komandant pospremi izven naselja, da si ogledamo regulacijo Radulje. Kako je kaj zadovoljen? Vse bi bilo, ko bi podjetie Partizanski put iz Beograda poslalo mehanizacijo, a je doslej ni in to zavira delo. Tovariš sekretar nas naganja na pot. Zvečer bo v počastitev dneva borva slovesna razglasitev udarnih brigad. To se godi vsakih 10 dni. Preseneča naju. da bo kar C. starih brigad razglašenih za udarne. »Pa ni to število nekoliko previsoko?« vprašujeva nejeverno. »Hočeta reči, da so zahte\ o za dosego udarniškega naslova premajhne, kajne?« nama od- (Trebnje). Prav zato bo danes še posebno slovesna razglasitev v Šentjurju. Ce moreta, pridita tja in bosta sama videla, kakšen ponos navda brigado, Če postane udarniška in je zraven še posebej pohvaljena, kakor bodo nocoj vse tri omenjeno brigade! Najbolje urejena naselja pa so Doma-slovci, Trebnje in Korenitka. Toda žal danes nobenega od teh ne bomo videli.« Druže Tito, jagoda iz rose... Avto se je ustavil in stali smo pred naseljem Grmovlje. Taborišče tiči v prijetnem gozdičku. Ogledali smo si jaso sredi gozda, kjer bodo zvečer nastopili pevci. Elektrike sicer ne bo, pač pa se obeta lepa mesečna noč in tako bo koncert gotovo svojevrsten. — Med emblemi, ki krase tudi tu prostore pred barakami, nam je bila posebno všeč petokraka zvezda leskovške brigade. Neznani brigadir je še posebno lepo okrasil eno izmed barak in nanjo pripel iz šibja ustvarjeno silhueto Titove rojstne hiše v Kumrov-cu. Poleg nje so daleč vidni verzi: Druže Tito, jagoda iz rose, sa tobom se narodi ponose. Proti Mokricom Cas nas je gnal naprej. Prišli smo na odsek, kjer je cesta že pripravljena za betoniranje. Vsak dan bodo morali zabetonirati pol kilometra, da ZDAJ GRE ZA RES! KJER SE POJAVI FINIŠER, JE GLAVNIH DEL NA NOVI CESTI KMALU KONEC. VSAK DAN JE BETONSKA CESTA OD BREŽIC PROTI MOKRICAM DALJŠA IN LEPŠA, METER ZA METROM PA SE POMIKA ASFALTNA PREVLEKA TUDI OD IVANCNE GORICE PROTI JUGU,.. Med kosilom v brigadni obednici. bodo končali v določenem roku. Nenadoma so zacvilile zavore in avto se je v sunku ustavil. Pred nami se je pojavil čuden mopedist: krčevito se je držal za krmilo, njegov obraz pa je dobil prav gub-čevsko ostre poteze. »Le korajžo!« mu je zaklical naš gostitelj in se sklonil skozi okno. »Vesta, brigadirji imajo v prostem času tudi mo-pedistični tečaj, da se uče voziti. No, ta je danes prvič na vozilu in kar dobro mu gre. Seveda, nekoliko nerodneje bi bilo, če bi se srečal s sebi podobnim vozačem.« Vozimo se mimo naselja Majde Sile, toda čas ne dovoljuje, da bi se ustavili. Ze se bližamo novemu naselju, ki tiči na desni v hladnem gozdičku. Tu je še posebno očitna skrb za lepo zunanjo podobo naselja. Posebno lepo je okrašen vhod. To ie naselje Iva Lo-la-Ribarja, blizu mokriškega gradu. Vse je živahno na del , brigadirji se trudijo, da bi bilo njihovo naselje kar najlepše. Poseben vzrok imajo za to: njihovo naselje je prvo na Slovenskem, če potuješ sem s hrvaške srtrani. In če pride najvišji obisk, kajpada, bodo oni prvi na vrsti... XXX Tako, dragi brigadir Janez, moje pisanje gre h kraju. Vem, da je pomanjkljivo in skoraj prepričan sem, da porečeš: to ni nič, saj niste videli glavnega, niste videli, kako dajemo mi zadnje sile od sebe v boju za udarništvo. Res je, Janez, vsemu temu nisem bil priča, toda kliub temu ga zdaj vsaj slutim. Rad pa bi ti povedal samo še tole: ko smo se vozili po onem delu že lani izgotovljene ceste pri Brežicah in ugotavljali, kako lepa bo vožnja po Dolenjskem, ko bo vsa cesta zgrajena, se je nagnil prijatelj Peter k meni in rekel: »Veš, lepo bo nekoč pri nas. Ali ni škoda, da nisua tudi midva več mlada? Kako drugačno Življenje bodo žiueti ljudje pri nas in kako prijeten občutek bo imela današnja mladina, ko bo ob vsej tej lepoti lahko rekla: Tudi mi smo jo pomagali ustvarjati.« Lepo pozdravlja Tebe in vse brigadirje Tvoj Milan govarja tovariš Niko. »Nikakor ne! Toda kdor ni bil priča življenju v brigadi, kdor ne pozna naše mladine pobliže, ta bo težko razumel, kaj vse jim pomeni ta častni naslov in kaj so pripravljeni storiti, da bi ga dosegli. Primerilo se nam je, da je šla brigada na delo ponoči, samo da bi prehitela ostale. Seveda smo morali to prepovedati. V zadnjem obdobju, ki je posvečeno tekmovanju na čast dneva borca, so najboljše brigade: trboveljska (SentjurjeV prištinsk (Karteljevo) in sarajevska Dnevno povelje skozi film Jutranje vstajanje — Ure obupa Postiljanje posteljo — Čuda v Milanu Umivanje — Vrnjena sreča Kosilo — Točno opoldan Večerja — Sonce ie sije « : puijo — Zopet smo tukaj Po ideji: Radu] a Marko viča II, Zajei'unska ors Mladinsko nastelje »Rade Končar« Naša odlikovanja Najvišje jugoslovansko odlikovanje je Red jugoslovanske velike zvezde in podeljuje se šefom držav za posebne zasluge v razvijanju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in drugimi državami. To odlikovanje je do konqa lanskega leta prejelo devet šefov tujih držav. Za tem odlikovanjem pride i Red svobode. To odlikovanje je najredkejše in nosijo ga samo štiri osebe. Ustanovljeno je bilo leta 1954 in z njim se daje priznanje za izredne uspehe v vodstvu in poveljevanju največjim vojnim enotam v vojni. Med 817.(510 Jugoslovani in 7.339 tujimi državljani, ki jim je bilo do konca leta 1957 podeljeno kakšno jugoslovansko odlikovanje, so redki tudi nosilci Jugoslovanske zvezde I. stopnje. To olugi n»J|" nega čuta za orientacijo sva našla pot. držečo »■ džungle do človeških bivališč. Bližala sva s* vM]' ki Je le spala. Za nama Je drvela rogata dlvJ» ' leopardi in divjo marko. Na obzorju so so vl<1'*" vali veliki črni oblaki In ko Jo jutranji svetloba poslala močne |s,i. som videl, da o m i.Ii'iM d'1"*' Jutranji veter .je t.II d,,, I ,,, , ,.r..l.i < prlvel do mene duh po gorečem listju, tinzd j"5 v plamenih.