© Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. _ številka 86. Ustanovitelji: obč. konference SZDL in I"'"' Kra»J. Radovljica, Šk. Loka j - ^-daja ČP Gorenjski tisk - OH G,aVni uredllik Anton Miklavčič ""govorni urednik Albin Učakar —L A s ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I* ^ts^ Kranj, sobota, 6. 11. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. stran: Socialistična družba in religija 8 stran: Zastava 101 Težak (električni) položaj na Gorenjskem V prihodnje bodo potrebne še večje redukcije električne energije — Kritičen položaj lahko reši le daljše deževje — Težave pa še povečujejo nedisciplinirani porabniki elektrike v široki potrošnji Podobno kot na drugih področjih v Sloveniji smo tudi na Gorenjskem že nekaj časa priče občasnim odklopom električne energije. Zgodilo se je namreč tisto, na kar so proizvajalci električne energije in distributivna podjetja opozarjali že pred kakšnima dvema mesecema. Kronisti že več kot 50 let niso zabeležili tako suhe jeseni in lepega vremena kot je letos. Zato so zaloge v akumulacijskih jezerih pošle in termoelektrarne obratujejo s polno zmogljivostjo. Podatki tudi kažejo, da sedanja zadrega ni doleiela samo nas. S pomanjkanjem električne energije in občasnimi odklopi se srečujejo tudi v sosednjih državah. In kakšni so izgledi za prihodnje dni? »Reši nas lahko le daljše deževje,« pravi direktor Elek-tro Kranj inž. Milan Križnar. »Naše podjetje, ki je predvsem distribucijsko, je popolnoma nemočno. To kar proizvajamo v svojih elektrarnah Izid nagradnega žrebanja »JESEN V KOKR11971« »Saj bo "---- Cu v Kran? " Tako najbrž mislil voznik tovornjaka. Žal se je uštel in na Jelenovem klan-^ Fot0: \ "j bil zaradi tega nepotreben zastoj, — lahko pa bi se zgodilo tudi kaj hujšega. in vključno z Mostami in Medvodami, predstavlja le 10 odstotkov porabe električne energije na Gorenjskem. Vso drugo električno energijo nam dobavljajo hidro in termoelektrarne s Štajerske in iz drugih republik. Težava pa je, da so akumulacijska jezera hidroelektrarn, ki so bila letos bolj polna kot pred dvema letoma, sedaj skoraj prazna in da termoelektrarne obratujejo s polno zmogljivostjo. Prav zato prihaja do občasnih odklopov "M-trične energije na posom"7nih področjih. čeorav ni naš interes, da odklapljamo posamezna področja, saj zaradi tega prodamo manj električne energije, smo v to prisiljeni zaradi preobremenjenosti elektrarn.« »In po kakšnem vrstnem redu izklapljate posamezna področja?« »Prizadevamo si, da bi bila škoda zaradi izklopov v gospodarstvu čimmanjša. Zato dopoldne predvsem izklapljamo široko potrošnjo; to so gospodinjstva, obrt in podobno. Doslej smo izklapljali področja po določenem zaporedju, tako da niso bili vedno prizadeti eni in isti. V prihodnjih dneh pa kaže, da tudi to ne bo več mogoče. Lahko se zgodi, da bomo nenadoma dobili nalog za popoln odklop. Lahko pa sc celo zgodi, da pride do ra ; 9-da sistema, kar pomeni daljšo popolno zatemnitev. Pri tem pa naj vseeno opozorim, da imamo veliko težav, ker porabniki električne energije v široki potrošnji ne upoštevajo obvestil o zmanjšam e, hkrati pa se začnejo predavanja iz drugih dveh predmetov. Ob koncu študijskega leta so pogoj za vpis v drugi letnik prav tako kot na drugih višjih in visokih šolah uspešno opravljeni izpiti iz osmih predmetov,« je povedal direktor tovariš Jurančič. Trenutno imajo v Šoli or-ganiracijsko proizvodno smer študija. Pravkar pa razmišljajo, da bi študijski program razširili. Tako nameravajo že prihodnje leto jeseni začeti tudi z računalniškim študijskim programom. Analize so pokazale, da danes v Sloveniji potrebujemo okrog 600 organizatorjev v računalniških centrih. Predvidevajo, da bodo do konca tega meseca program te študijske smeri dokončno pripravili in Nesporazum Je rešefl Pretekli mcsec je močno razburil duhove v Selški dolini predlog nove pogodbe za prevoz delavcev na delo in z dela, ki ga je Iskri, Niku, Alplesu in Ratitovcu poslalo turistično, gostinsko in prometno podjetje Transturist iz Škofje Loke. Posebno so zamerili Transturistu zahtevo, naj delovne organizacije plačajo prevoze tudi ob prostih sobotah in praznikih ter v času kolektivnega dopusta, to se pravi tedaj, ko avtobusi ne vozijo. O tem so razpravljali delavski sveti in družbe-nopplitičnc organizacije, sledila so pogajanja med poslovnima partnerjema. Bila so uspešna in nesporazum so pred dnevi rešili. Transturist in Iskra, Niko, Alples ter Ra-titovec so podpisali pogodbo za prevoz delavcev za nedoločen čas. Vsaka stran je nekaj popustila, skušala razumeti drugo. Železniki, kjer imajo sedež vsa štiri podjetja, leže sredi Selške močno razčlenjene doline. Avtobusne proge so kratke, avtobus pa mora doseči dnevno nornio kilo-«-trov. Zato je, kot so povedali pri Transturistu, nujno, da zaračunajo dodatne kilometre, to se pravi razliko med prevoženimi in normiranimi kilometri. Temu podjetja niso oporekala. Za prevoze ob sobotah pa so se sporazumeli, da jih kolektivi plačajo. vendar imajo pravico uporabiti avtobus za izlete, ekskurzije in podobno. Dodatne kilometre za čas, ko ni pouka, pa plača TIS. Zato pa lahko uporabijo šole av- Letos prvič redni študentje ga vnesli tudi v statut sol le, tako da bodo jeseni P"?^ nje leto že lahko spr-Jel1 • ve študente. Razen tega pa šoli razmišljajo tudi o u* bi poslovno organizacij ^ študijske smeri. V tej naj se izpopolnjevali vodje o< nizacijskih enot (obrato .. je). Poudarek v tej Stua F z smeri pa bi bil na deu ,judluL A.žalaf tobus, ki vozi v Dražgo* ^ izlete in z njim prevozijo ločeno število kilometro • Cc pa Trans turist na i ^ sti dan proda sedeže za ^ tobus iz Dnižgoš, ker g» lektivi v Selški dolin' n«~ ^ trebujejo, ustrezno zniz računano kilometrino. V času kolektivnih stov se prevozi plačajo. za dostavne in clodatn^ ^ metre pa sc razde« i' gtc. štiri delovne kolektive P" Qb vilu mesečnih vozovn*-praznikih pa Transturisi vozov ne bo zaračunaj • ^ Da bodo ob delavnik"1 ^ rabili plačane kilome" ^ uvedli novo progo o Lak0. iz Železnikov v Skoljo d& S tem so ugodili žc,,'voZjjo lavcem, ki sc na deio ^ ^ iz škof je Loke. Prf.3 doniOv namreč morali vozi". , ^ z avtobusom, ki je ^ lavce najprej v Buko . nato v Lušo in ^k«. odpeljal proti Skotp ^ kamor je prispel ncw»J polnočjo. Transt«^ Sporazumno s » še- stom sta Al ples m jjaV- ma organizirala PorCv<* cev iz Davče, šola P» r ^ otrok iz Podlonka.. * pfo paj so tudi opozoril:in blem prevozov oziroitw_. ^ ccstc v Sorico. Iz tc Soriško dolino se cc- voz, na delo 47 dela^ |C s,a pa je tako stob* + resno vprašanje, cl r„tH-bus lahko vozil tudi T ovin-Zaracli ostrih in ^ kov ter prepadov po« je vsaka vožnja z spremljana z Koff® hujše nesreče. u " Izid nagradnega žrebanja reklamne prodaje wJesen v K«kri 1971« Veletrgov- skega „ Podjetja K 0 K R A Kranj JUGOVNICA KOKRA Konfekcijski oddelek F 11 — 4364 F 45 — 4387 F 26 — 4362 F 27 — 4370 F 41 — 4384 E 31 — 5088 F 43 — 4363 Oddelek Dojenček E 27 — 6335 E 37 — 6399 E 35 — 6343 Krojaški oddelek E 31 -1357 E 42 - 7666 Prodajalna gorenjc Kranj F 46 — 3393 G 41 —9186 F 06 — 3096 F 05 - 3392 G 14-9126 Prodajalna tekstil Kranj G 44 — 2520 G 05 - 2514 G 28 - 2531 39 5 29 27 8 53 58 18 30 22 59 21 35 41 75 57 12 26 2 46 G 14 — 2544 G 02 — 2519 F 43 — 3571 G 21 — 2517 Prodajalna LIPA Kranj D 38 — 4780 Prodajalna DEKOR Kranj E 25 — 5116 E 30 —5121 F 36 — 4262 E 37 —5116 E 27 —5118 Prodajalna URA Kranj F 08 - 2873 F 27 — 2880 Prodajalna MIRA Kranj F 29 - 2645 Prodajalna BLED Bled F 25-7143 F44 —7117 45 56 43 25 28 ri 44 51 17 52 68 71 15 47 14 Prodajalna GRAD Bled F 19 — 3936 Prodajalna KOKRA Jesenice F22 — 1134 F 47 — 1182 Prodajalna VESNA Jesenice F 38 — 1191 Prodajalna METKA Škofja Loka F 23 - 2371 F 41 — 2369 Prodajalna MANUFAKTURA Gorenja vas G 01 — 2942 Prodajalna SLON Žiri F 16 — 5725 F 37 — 5741 Prodajalna ŽIROVKA Žiri F 09 — 4748 F 13 — 4744 24 31 72 63 11 19 62 65 10 6 Prodajalna NOVOST Žiri F 30 — 0114 Prodajalna KOKRA Metlika G 48 — 4819 Prodajalna KRANJC Metlika G 27 — 1273 Prodajalna MOJCA Tržič F 31 —4406 Prodajalna MOJCA Kranj F 04 -5605 Prodajalna TEKSTIL Bohinjska Bistrica F 49 — 4325 F 31 — 4325 20 66 64 74 37 36 Prodajalna SAMOPOSTREŽBA Stara Fužina Bohinj e 37 — 5961 33 dobitko°Vn'Co KOKRA — Novi Sad je bilo žrebanje opravljeno v Novem Sadu za 25 kup()IKn pod zaporedno številko 76 — 100. Srečni dobitniki lahko dobijo nagradne nah s ( VH"1 Prodajalnah, kjer so blago kupili, dobitke pa v vseh naših prodajal-^tcviiif,, Iriim blagom in konfekcijo do 15. decembra 1971. Po tem roku izžrebane UKc zapadejtf C«njenim Potrošnikom se še v naprej toplo priporočamo za njihovo naklonjenost. Velelrgovsko podjetje KOKRA — KRANJ Kredite tudi zasebnim obrtnikom storitvenih dejavnosti XXIV. dopolnilo zvezne ustave določa, da imajo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo z lastnimi delovnimi sredstvi, enak družbenoekonomski položaj in enake pravice ter obveznosti kot delovni ljudje v organizacijah združenega dela. Osebno delo z zasebnimi družbenimi sredstvi je tako postalo sestavni del ekonomskega sistema in ni več le izjemno dopuščena dejavnost. V škofji Loki je bilo konec lanskega leta 154 zasebnih obrtnih delavnic, v katerih je delalo 277 delavcev. Število obrtnih delavnic v zadnjih letih le rahlo narašča. Kljub temu pa so se zmogljivosti znatno povečale. Deloma gre to pripisati vlaganju zasebnega kapitala v delovne naprave in pa občutno povečanje zaposlenih. Vendar to velja le za konjunkturne obrti, ki izdelujejo predmete v kooperaciji z industrijo in za široko potrošnjo. Veliko premalo pa je delavnic storitvene obrti, ki bi prispevale svoj delež k zadovoljevanju vsakdanjih potreb občanov. Zlasti primanjkuje obrtnikov, ki bi popravljali gospodinjske in električne aparate, inštalacije na hišah, premalo je avtomehaničnih in ličarskih delavnic in pralnic za avtomobile. Da bi spoznali težave in probleme zasebne obrti, je oddelek za gospodarstvo skupščine občine škofja Loka s posebnimi vprašalniki anketiral 144 obrtnikov v občini. Iz pregleda kvalifikacijskega sestava je razvidno, da ima izobrazbo VK delavca (mojstra) komaj polovica lastnikov obrtnih delavnic, drugi so kvalificirani ali celo nekvalificirani. Dve tretjini obrtnikov je mlajših in imajo kratek delovni staž v obrtni dejavnosti, še pred nekaj leti je bil starostni sestav dokaj neugoden. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da opravljajo mladi ljudje predvsem (konju k t urno) obrt, storitveno pa starejše osebe. Po podatkih davčne uprave za leto 1970 so imele zasebne obrtne delavnice v loški občini skoraj 14 milijonov dinarjev prometa. Poprečno je v zadnjih petih letih za nemoten potek pro-proizvodnje in njeno razširitev lastnik delavnice vložil 18.500 dinarjev ali 3.750 dinarjev letno, kar predstavlja le 5 odstotkov vrednosti prometa. To je tudi eden od vzrokov, da se zasebna obrt ni mogla razviti tako kot družbena. Se bolj porazna pa je ugotovitev, da so k celotnim investicijam (2,699.000 din) nrispcvale banke samo 164.000 din ali komaj 6 odstotkov. Posledica tega je slaba opremiionost delavnic. Kar 89 odstotkov je opremljenih z zastarelimi in močno izrabljenimi delovnimi sredstvi. Da se stopnja prispevkov iz osebnih dohodkov obrtni- kov čimbolj izenači s stopnjo prispevka od osebnih dohodkov v rednem delovnem razmerju, je skupščina občine škof j a Loka že konec leta 1970 z odlokom spremenila lestvico stopenj prispevka tako, da počasneje raste progresija. S tem odlokom so bile sprejete tudi nekatere olajšave za storitveno obrt. Od 1.1.1971 pa veljajo tudi ugodnejši pogoji socialnega zavarovanja obrtnikov. Na zadnji seji obeh zborov skupščine občine Škofja Loka je o razvoju zasebne obrti v občini tekla živahna razprava. Govorniki so zlasti opozorili na problem vajencev. Teh oblik ne morejo dobiti. Vzroke za to je treba iskati v nizkih dohodkih, neopredeljenem delovnem času in pa, kar je najvažnejše, v zahtevi, da je za poklicno šolanje potrebna dokončana osnovna šola. Marsikateri fant ali dekle mora v tovarno za nekvalificiranega delavca, ker ni končal šole, čeprav bi se lahko uspešno izučil obrti. Nadalje so predlagali. da bi odpravili davek na tujo delovno silo, zlasti pa so se zavzeli za možnost kreditiranja obrtnikov. O tem se je oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine?1 Škofja Loka in strokovni odbor za obrt gospodarske zbornice Kranj že pogovarjal z Gorenjsko kreditno banko, vendar brezuspešno. Več zanimanja za to pa je pokazala Ljubljanska banka. Samo z lastnimi vlaganji obrtniki, predvsem v storitvenih dejavnostih ne bodo mogli opremiti delavnic in nuditi kvalitetnih storitev občanom. L. Bogataj Izlet za kmetovalce Gozdno gospodarstvo Bled je pred kratkim pripravilo za kmete — svoje člane — potovanje v Avstrijo. Na izletu so si ogledali več kmečkih posestev. Zanimali so se, kako kmetje onkraj meje gospodarijo z gozdovi in kako v skupnostih kupujejo in uporabljajo različne kmetijske stroje in drugo mehanizacijo. Prepričali so se, da je tudi pri nas različnih stro jev že veliko, vendar pa so premalo izkoriščeni, ker največkrat kmetje uporabljajo za majhna posestva. StPa- SS" d0bi^a-SEL J*** G s ^ 32 i 1 Jas?* J3 J?***!* 60 48 F 35 1 4"» 35 J43-11« 23 J05- 2 38 «. 67 E42-Si! * Jeseniški kulturni delavci za stvarne programe kulturnega razvoja Po poročilu o delu predsedstva skupščine kulturne skupnosti so na zadnji, 2. seji skupščine kulturne skupnosti na Jesenicah, najprej in obenem najbolj obširno razpravljali in sklepali o finančnem načrtu kulturne skupnosti za leto 1971. Že uvodoma v razpravo so sklenili, da bodo vsi tisti, ki bodo razpolagali z denarjem kulturne skupnosti, namenili od vsote razpoložljivih in njim dodeljenih sredstev pet odstotkov v obvezno rezervo s tem, da bodo ta odstotek sredstev ob koncu leta ob ugodni realizaciji lahko porabili. V razpravi so poudarili, da je z novim virom financiranja kultura v občini prav gotovo v ugodnejšem položaju, na boljši poti k večji poživitvi vseh dejavnosti. Ob tem je dokaj umestna tudi ugotovitev, da se stanje kljub večjim dotacijam malokje ne more takoj bistveno izboljšati. Kulturne ustanove, še posebej pa knjižnica, so bile predolgo v nezavidljivo slabem položaju, včasih životarile v nemogočih razmerah in tako je skoraj nemogoče, da bi se zdaj z nekaj milijoni dinarjev popolnoma prenovile, modernizirale in poiskale nove oblike svojega delovanja. V razpravi so se zavzemali in zahtevali, da bodo morali kulturni delavci ob večjih osebnih dohodkih tudj več in bolj zavzeto de- lovati, kajti ob neuresničeva-nju nalog in zahtev delovnega programa posamezne ustanove se bo nujno zmanjšal tudi njen dohodek. Pri tem pa bo treba natanko pregledati in poiskati vse vzroke in razmere, v katerih posa-samezna ustanova živi in deluje ter šele na osnovi objektivnih ocen odločiti kaj lahko družba od nje v prihodnje pričakuje. Ob sprejemanju finančnega načrta so se sporazumeli, da bo kulturna skupnost financirala le dejavnost Odeona in fotokluba, vse ostale dejavnosti, ki delujejo v okviru Ljudske tehnike, pa naj bi podprla ostala društva in organizacije. Tista društva, katerih dejavnost je po nalogah in usmeritvi podobna z dejavnostmi, ki delujejo v Ljudski tehniki. V razpravi so podprli predlog, da predsedstvo komisije imenuje posebno komisijo, ki bo skupaj z uporabniki denarja kulturne skupnosti pripravila programe kulturnega razvoja za leto 1971 in obenem izdelala tudi plan dolgoročnega razvoja kulture v občini. Sprejeli so sklep, da do 15. decembra letos izdelajo delovni in finančni za leto 1972, do konca marca prihodnjega leta pa sanacijski program, ki naj bi bil osnova razvojnega programa kulture do 1975. leta. Posebna komisija bo do konca decembra izdelala petletni inve- KDO HOČE BITI KRIV? V prostorih delavskega doma v Kranju ima svoje mesto tudi Pionirska knjižnica. Njen fond predstavlja danes okrog 15.000 knjig. Leta 1970 si je 15.612 obiskovalcev izposodilo 27.542 knjig. V leto 1972 — mednarodno [eto knjige — stopa marsikatera knjiinica z majavim korakom. Razvoj knjižnic tiaj bi se v Sloveniji do /975. leta približal evropskim merilom. Razumljivo, da bo takrat razvoj knjižnic v svetu spet daleč pred nami. Zgradbo začnemo graditi pri temeljih. Abeceda izobrazbe in kulture se ne začenja le v Soli, ampak hkrati ali celo mnogo prej v mladinski knjižnici. Vsem je jasen pomen nenehnega izobraževanja. Jutrišnji računalniški vek zahteva od nas že danes vlsokokvalificiranega strokovnjaka. socialistična družba pa kulturno osveščenega človeka. Ko gradimo moderne in funkcionalne šole, bi morali misliti tudi na nove knjižnice. Nemogoče si je zamisliti napredek brez knjige. Mlade-pn bralca pa dandanes ni več mopoče vzgajati na čitalniški Pri kulturno naprednih narodih no vse vrste knjižnic — da ne omenjam posebej mla- sticijski program vlaganj in vzdrževanja kulturnih objektov v občini. Pri tem bo upoštevala program razvoja kulture v občini, ki ga je pred leti sprejela občinska skupščina in dodatne probleme in potrebe, ki so nastale v teh letih. . V nadaljevanju seje so se člani skupščine domenili, da bodo kot enakopravni sodelavci pristopili h kulturni akciji, katere pobudnika sta v občini občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. Ob koncu seje so se strinjali s predlogom, da na prvi prihodnji seji sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupaj s predsedstvom kulturne skupnosti na osnovi doslej zbranega gradiva razpravljajo o ustanovitvi muzeja NOB na Jesenicah in s sklepi seznanjajo odbornike občinske skupščine. D. Sedej Vzroki za gledališko mrtvilo Amatersko gledališče Tone Cufar na Jesenicah je vsako doslej močno poživljalo kulturno življenje v mestu m ^ predstavami, ki so dosegale kvalitetno umetniško raven, ^ ščalo leto za letom med naša najboljša amaterska S,e^a'aZll. Uspehi, ki so jih doživljali na mednarodnih odrih le d0 jejo, kako upravičeno so lahko Jeseničani ponosni na gledališče. Pred dobrim letom dni pa je prvič zavrla pi ustvarjalno gledališko delo preureditev dvorane in nap J^ centralne kurjave. O tem in o drugih vzrokih, ki so z časa onemogočili gledališko aktivnost pravi direktor h lišča, Bojan Čebul j: »Vzrokov za to, da letošnjo gledališko sezono začenjamo zelo pozno, je brez dvoma več. Šele sedaj so dokončno organizirali kulturno skupnost in gledališče do sedaj ni imelo nobenega denarja, še slabše pa bo, če bo v. takem zaostanku tudi sklepanje družbenega dogovora. Delo v gledališču je zavrla tudi preureditev dvorane in napeljave centralne kurjave. Prizadeli so nas kadrovski problemi, kajti ostali smo dinskih! — deležne splošne skrbi. Ustrezni prostori, kader in denar so jim zagotovljeni. V Kranju je najbolj bridko vprašanje, ki ostaja že predolgo nerešeno, ravno vprašanje prostora edine Pionirske knjižnice na Gorenjskem sploh. V njej namreč razen gole izposoje ni mogoče uresničiti niti ene od oblik knjižne vzgoje, kakršne obsega delo mladinskih knjižnic v kulturno razviti deželi. Vsako odlašanje pri rešitvi te problematike bi pomenilo pospešeno nazadovanje kulturne dejavnosti našega kraja. Pionirska knjižnica je vzgojna ustanova, ki more in mora imeti pomemben vpliv tako na bodočega delavca kot na iz.obraženca. Je odgovorna sooblikovalka socialističnega državljana in njegovega pogleda na kulturne dobrine. V drugih krajih Slovenije so pionirske knjižnice že dobile ustrezne prostore, kar kaže, da se prizadeti forumi dobro zavedajo pomembnosti teh ustanov. Ali bo v Kranju še dolgo ostalo pri starem? To pomeni: ali smo obsojeni na permanentno nazadovanje namesto na kulturni napredek? B. Golob Po dveh letih premora je kulturna skupnost Radovljica letos spet pripravila v nekaterih večjih krajih občine gostovanja osrednjih in regionalnih gledaliških ansamblov. Gostovanja so pripravljena na osnovi programa kulturne akcije v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom, s katerim je sklenjen dogovor o sofinanciranju. Dogovor je sklenjen tudi 7. osnovnimi sindikalnimi organizacijami v delovnih organizacijah, s katerim se obvezujejo, da bodo v te namene prispevale po 2 din na vsakega zaposlenega člana delovnega kolektiva. 7.c po prvih dveh predstavah v preteklem tednu v Pod-nartu in v Radovljici z mVi-zoritvijo satirično glasbene komedije Raj ni razprodan v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljanskega je bilo videti, da je zanimanje za tovrstno umetnost tako v delovnih kolektivih kot med ostalimi občani zelo veliko. Predstavi si je ogledalo maksimalno število gledalcev, ki so do zadnjega mesta napolnili dvorane, precej pa jih je ostalo brez kart. Po programu gostovanj bo naslednjo sredo, 10. novembra, ob 19.30 Mestno gledališče Ljubljansko gostovalo v festivalni dvorani na Bledu s predstavo Padli angeli sodobnega srbskega dramatika Djordja Laboviča. Naslednji večer v četrtek, 11. novembra, ob 19.30 pa bo ta gledališka hiša uprizorila Raj ni razprodan tudi v Bohinjski Bistrici. Do konca leta so na s > redu še gostovanja Slovenskega dramskega gledališča iz Ljubljane, ki bo 26. novembra nastopilo s Pygma!ionom v Radovljici, in gledafišča Tone Cufar z Jesenic, ki se bo predstavilo z dramo »Strast pod bresti« 15. decembra na Bledu in 17. decembra v Radovljici. Zaradi velikega zanimanja si pri ZKPO Radovljica že vnaprej rezervirajte vstopnice za vse predstave. JR Varčujte pri zadružni hranilni sl^jjj in prispevajte k razvoj« kmetUs Veliko zanimanje za gledališke predstave v radovljiški občini skoraj brez režiserjev manjka pa tudi moških Po 29. novembru li prostore ogrevati s cei no kurjavo, zdaj s monasi zasilno rešitev: kurimo le P ki daje malo toplote.« »Razpisali ste avdlcU Kakšen je bil odziv.« »Presenetljivo dobei- ^ ši kot smo pričakovan-javilo se je pneceji^ 0 šele čez nekaj časa lahko spoznali, kaj ?"kuje-po kvaliteti lahko priča*« mo.« „ «rv<> »Kaj pripravljate za v premiero?« . && »Prizadevamo si, oa j. prej uprizorili dramo ai škega dramatika » » ki O'Neiila Strast pod ^ p3 jo režiram jaz. V krm r£. bosta začela z delom ° h. žiserja, gosta na J®> pfa. Ob novem letu bomo ^ prj. znovanjc novoletne: je oVih pravili igro iz Anders pravljic Goli krali-« . djh?« »Kako dela Oder m' j0 »Člani Odra mladin ^^ vsak četrtek ^lovm ^e nek. Za te mlade gIe- igralce je umetmS^ ^ dališča pripravi P°^niezn* gram v oblik P^m. sC tem. Mladi samt na.) ^ odločili in pozneje P jvfed li, kaj si sami žeujj; ^ gledališko sezono P* eZrtf» da nastopali v Fjjg* gledaliških predstava.^ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Kmetijske zadruge Škofja Loka objavlja nagradno žrebanje vseh njenih varčevalcev, ki bodo imeli nei 31. decembra 1971 na hranilni knjižici z» ne hranilne službe vsaj 2000.— din. Za vsakih privarčevanih 2000 din ena z' številka. Nagradno žrebanje bo Javno, in sicer * nedeljo, 30. januarja 1972 ob 15. nn v zadružnem domu na Bukovici. . i jfpin Med varčevalce bo razdeljeno ot>n° nagrad. Socialistična družba in religija bilo tisto, ki je živela v njem velika večina pred Kristusovim prihodom. Komunizem je po svojem bistvu zločest, zato nihče v nobeni stvari ne bo z njim sodeloval. 8. Končno pravi Papež Pij XI. leta 1937: Cerkev ima zato nalogo, da odbija in razbija vse načrte komunizma. Pri tem pa ji moramo pomagati prav vsi, države, državni voditelji in vsi kristjani. Države morajo preprečiti, da bi se med njihovimi narodi širile komunistične zablode. Omenil sem samo nekaj bistvenih trditev papeške poslanice iz leta 1937. Ta poslanica je postala tisti čas vogelni kamen najbolj borbenega protikomunističncga boja po vsem svetu in tudi pri nas. Gesla te poslanice so bila glavna gesla, pod katerimi je pri nas Cerkev med drugo svetovno vojno 1941—1945 usmerjala boj proti partizanskemu in osvobodilnemu gibanju, to je bila tudi miselna podlaga oboroženemu belogardizmu. Tako je bilo tudi vrsto let po letu 1945, dokler nista drugi vatikanski koncil in papež Janez XXIII zavrnila to politiko ter tudi za odnose do komunistov razglasila geslo dialoga, torej geslo enakopravnega pogovora in sodelovanja v vsem, kar gre v dobro človeka in človeštva. V tem pa je tudi veliko, čeprav zelo po/.no priznanje, da pretekla cerkvena politika do komunizma ni bila v osnovi utemeljena, da pravi odnos marksizma in socializma do religije in vernih ljudi še zdaleč ni tisti, kakor ga je razglasila poslanica papeža Pija XI. in kakor so jo tisti čas ponavljali cerkveni dostojanstveniki tudi na Slovenskem. Vprašanje pa seveda je, ali so tej cerkveni politiki verjeli slovenski katoliški verniki, o čemer bo govor na drugem mestu. Drugi razlog, da sem se v tem komentarju odločil postaviti vprašanje, ali je religija, vera, opij ljudstva, pa je naslednji: desetletja so nekateri marksisti trdili (nekateri, zlasti izven naših meja, vztrajajo pri tem Se danes), da je vogelni kamen marksističnega nazora o religiji in cerkvi prav teza, da je religija opij ljudstva in da mora zato socia'istična država razglasiti ateizem (nevero) kot državnoobvezujoč nazor ter storiti tudi druge primerne ukrepe, da bi vera čimprej izginila iz življenja. Res je, da sta stavek o religiji kot opiju zapisala tudi Marx in Lenin, dva izmed utemeljiteljev marksizma. Toda ni res, da bi bilo samo to vse bogastvo njunih misli o religiji. Tudi ni mogoče sprejeti trditve, da bi Marx, Engels in Lenin, veliki humanisti svojega časa, zoževali svoje pojmovanje religije samo na opij. Ce je namreč religija prikazana tako, kot da je bila, je še in bo vedno in povsod opij ljudstva, je nujno poiskati najbolj učinkovita sredstva, da bi z njo opravili. Cc je religija opij, potem je religiozen ali veren človek nekakšen opioman, uživalec posebne vrste mamila, torej bolnik, ki ga je treba zdraviti. Za zdravljenje pa so seveda potrebna zdravila in zdravniki. Kaj pa to pomeni in kam bi to privedlo, najbrže ni potrebno še posebej opozarjati. Sprejeti takšno stališče bi pomenilo zateči se npr. k preganjanju vere in verujočih, k administrativnemu pritisku ali. vsaj k zapostavljanju vernih ljudi zato, ker so verni in ni mogoče imeti v njih zaupanja, da bodo dobro in pošteno delali. Mišljenje, da je religija opij ljudstva (In da je to edino pravo marksistično stališče) — povsod, vedno v vseli časih in krajih, včeraj-danes-jutri, vsebuje vsaj dve pomembni zmoti in napaki. Prvič: nI mogoče razglašati tega pojmovanja za vseizčrpujoče Marxovo, Engelsovo in Lenino pojmovanje religije. To bi lahko dokazovali z analizo celote vseh del teh trel- utemeljiteljev marxi/.ma. 2e v istem Marxovem delu, v katerem beremo misel o opiju, sreČa^no takoj drugo stališče: " ' , ... '.". »Religiozna beda Je izraz, resnične bede m hkrati protest proti resnični bedi.« Sc bi' lahko' dodajati nove stavke in v bistvu hunariistjčne misli o religiji. Zato moramo, vsaj po mojem mnenju, Marxovo misel o religiji kot opiju razii-' meti predvsem v okviru n>e »ove izkušnje o vlogi določene rtjigije v določeni zgodovinski^ dobu Marx s tein samo trdi, da religija lahko igra tudi vlogo opija, mamila, ki vpliva na ljudi, da beže v sanjski svet in se nočejo pogumno lotiti dela ter spreminjati krivično sedanjost, saj jih po smrti tako čaka večno in čudovito življenje. In res je, da so določene religije tudi v resnici igrale to vlogo, kar bom pojasnil pri koncu današnjega komentarja. Prej sem omenil Marxovo misel, da je religija tudi protest. Prav z besedo protest je hotel Marx poudariti, da določena religija lahko igra tudi aktivno, delujočo, progresivno vlogo v človeški zgodovini. Lenin v delu »Država in revolucija« izrecno govori o demokratičnem in revolucionarnem duhu prvotnega krščanstva in prvih kristjanov. Engels v svojem delu »Nemška kmečka vojna« piše ob konkretnih primerih, da so določene protestantske religije v določenem času igrale vlogo kvasa, revolucionarnega duha demokratičnih množičnih gibanj v srednjeveških kmečkih uporih, že po teh majhnih ilustracijah je očitno, da klasiki marksizma teze o religiji kot opiju niso razglasili za osnovo marksističnega nazora o religiji. Drugič: ni mogoče razglašati ali trditi, da ie edino »pravoverno« marksistično pojmovanje religije kot opija zato, ker vsaka resna zgodovinska analiza religioznih gibanj, konkretnih religij preteklosti in sedanjosti pokaže, da religije ni mogoče pojasniti in ovrednotiti samo z opijem. Omenili smo že primera nekaterih protestantskih religij, ki jih omenja Engels; to bi nam razkrila vloga islama v alžirski revolucionarni vojni in to nam povedo tudi primeri mnogih krščanskih skupin v sedanjem svetu, ki z argumenti krščanske vere utemeljujejo potrebo boja zoper izkoriščanje in za socialistično družbo. In prav na to je mislil pokojni italijanski komunistični voditelj Togliatti, ko je ob neki piiliki zapisal: »Ni res, da je religiozna zavest nujno ovira za umevanje in izpolnjevanje nalog in perspektiv ter za priključitev k boju. Mislimo celo nasprotno: težnja k socialistični družbi si ne samo more utreti pot pri ljudeh, ki imajo religiozno vero, marveč lahko ta težnja dobi celo spodbudo v religiozni zavesti, ki je soočena z dramatičnimi problemi sodobnega sveta.« Iz vsega, kar smo povedali, pa sledi, da so določene religije igrale vlogo opija in odvračale ljudi od upora zoper zatiralstvo. izkoriščanje in zlorabe v posameznih družbah. To so bile zlasti nekatere cerkvene religije. Prav to danes priznavajo tudi mnogi teologi, katoliški in protestantski. Znani katoliški teolog Kari Rahner nravi npr. naslednje: »Zato krščanstvo ne bo zanikalo, da so, če že ne njegova narava sama, pač pa vsaj določene oblike, ki jih zavzemajo v zgodovini cerkva, v nemajhnem številu primerov pomenile oviro za človeške napore.* Tako razmišlja tudi slovenski teolog Vekoslav Grmič, ko prav i: »Tudi socializacija kot značilnost današnjega sveta prihaja do izraza z ostjo, ki )e namenjena proti veri in Cerkvi. Vzrok za ta pojav je gotovo tudi, če ne predvsem v tem, ker je krščanstvo v času največje socialne stiske delavskih množic bilo skoraj slepo in gluho zanje.. . Tako ni čudno, da je Marxov klic »Proleterci vseh dežel, združite se!« padel na rodovitno zemljo. Žalostno je le, da je moral biti Marx tisti, ki je lo zaklical in da je to moral storiti obenem v zn tmenju boja proti veri, proti krščanstvu, ki je pokazalo tako malo praktičnega razumevanja za obujeno borbo delavcev za ohranitev golega življenja in za njihovo željo, da. bi jih priznali kot ljudi in temu primerno — človeško"z njimi ravnali.« Marksizem je bil ip ostaja torej predvsem in z'lasti oštra kritika vseh takih in podobnih religij, cerkvenih naukov in zahtevi kakršne sta obsodi-dila tudi pravkar navedena teologa. In samo v tem okviru' je tudi socialistična družba pri nas kritična in#"polemična do Vejigije. Svoboda intim-' nč, prave človes^v". verp,' tiste vere, o^katpri je g0v6ril Togliatti, pa* je zajamčena z ustavo. Tako versko""prepričanje ^lpvek^ spoštujem tudi kot frTarksist Jh komunist' se ve"č. Prepri&jn sem, da tudi meni lahko marsikaj, pove. Zdenko Roter V nekaj kratkih komentarjih ni mogoče pove-jjj« prav vsega o temi SOCIALISTIČNA DRUŽ-A IN RELIGIJA, kakor je njen glavni naslov, ato bom izbral samo nekatera vprašanja, nekake vidike, ki se zde meni OSEBNO pomembni (o. da bi preko njih spoznali položaj religije socialistični družbi, njeno vlogo in seveda tudi n °s socialistične družbe do religije. Po svetov-onazorskem prepričanju sem marksist in komu-v. ' t0rej ne verujem v boga in mi vera vanj kot ^oveku ni potrebna. To pa seveda ne pomeni, »o Pr°stor v časopisu, ki mi je na razpola-bn' Uporab*' za propagando proti religiji, veri v oga ali proti cerkvi. Mislim, da v radijskih ali pro programih ali tisku ni mesta niti nI ')?flan(" v P1"'4' religiji ali propagandi zoper j^.' oskusil bom pisati o veri v boga in o cer-2an' -da ne k°m šovo"' nit* Proti njima niti Ju. Ali mi bo to uspelo? Hvaležen Vam bom w ,aše mnenje, hvaležen za Vaše kritične pripombe ali odobravanje. ALI JE RELIGIJA OPIJ LJUDSTVA? vomUi re,igija °PiJ ljudstva? Pod tem naslo-pra m°' prvi komentar. Zakaj sem izbral jm v ta naslov, prav to vprašanje? Kakšno zvezo v yprašanje s položajem religije in cerkvc nii^M tiČni družbi, z odnosom te družbe do J,u" Najprej je tale razlog za mojo odločitev: dal ° • desetletJa, praktično od Marxovih časov bist° J° katoliška cerkev trdila, da je v samem jen VU ™arksizma bojevita protireligiozna usmer-V1 stm da je zato družba, v kateri ima vodilno Ver?° komunistična partija, nujno brezbožniška, cerk- ^ sovražna, torej družba, ki preganja ki vCV ln duhovnike, zaničuje in zatira vsakogar, trcb^I-U^C V k°ga' družba, ki hoče z nasiljem iz-Vešk'11 Vero' vernike, cerkev in duhovnike in člo-p0j. ?'Svobodo sploh. Bojevita protikomuri;stična Odno - 7ato dolgo temeljna značilnost gibT S l ?erkve do komunistov, komunističnega zem"t 'n držav, so pričele gradi'i sociali-Pod SO zSociovinska dejstva, ki jih lahko P'cuio s številnimi dokazi. Najprej bom ome-"0 i?0s,anico papeža Pija XI. pod naslovom na v rezt>ožnem komunizmu«, ki jo je naslovil ČaSu°S kaf°Iiški svet 19. marca 1937, se pravi v nutk nc^aj.,et PrccI drugo svetovno vojno, v tre-je ' ,JC svet spoznaval veliko nevarnost, ki italr Svobodo demokracijo pretila s strani Zato in .ega fašizma in hitlerjevega nacizma in uD Pr,čakoval združitev vseh demokratov za osno Pr0ti temu nasilju. Poglejmo M^. KATERE Vr>e trditve iz te papeške ene'' lise: "cvarnost komunizma iz dneva v dan nara-Up0r j'1.1.0 je nujno, da cerkev pozove vse, da kršč-f vsa sr^dstva, s katerimi bi rešili ° kulturo pred to nevarnostjo; Hosti COrnun'zem razglaša blodne ideale pravični^, ' 5na^°sti in bratske skupnosti v delu. Za sov, 'utev. lcSa pospešuje razredno bor ?o, polno 3'a in razdejanja, anarhije in nereda; °seht,,V) komunističnem nauku je človekova niZrnu(>M 'e delček v celotnem družbenem meha-Pl-avic komunizem zanikujc vse naravne 4 Z' grefIo človeku kot osebnosti, kju nc posebej komunizem človeku posaraezni-Pr0j2v. nikakršuih pravic do posesti in co d0^>n,h sredstev, staršem pa odreka pravi-V,/ii?'c lastnih otrok, kajti vzgoja pripada jv uružbi; kar 'je bmvnizcm oznanja borbo proti vsemu, jo, potJu/'0-. Pa človeku vzamemo božjo ide-surovi if1' nujno postanejo divjaški in Ija Vsa/r0nilJnizem se po svojJi naravi protistav-ljuclst;;'^igiii. ki jo opredeljuje kqt " opij Oftcinoc'*'rJt' v^rsk> nauki naj bi uspavali ljiidi, ^merur njihovo, aktivnost, v svetu ter. jih 6 K Samo k nebu. tako r ' i,sPcia,'zcm niti komunizem ne bi bila resHo , . ,cna- če bi tisti, ki vladajo narodom, ^'rkvo ' zumeli in doumeli nauk in opomine 7 Ko ' »' •• » * lc?=> nn ^Uni7Cr^ j(i smrtonosna kuga, ki se raz- V s,Crajno družbe in spftvl)'* Padu" nLVarn°st. Zato so narodi v nevarnosti, JO nazaj v barbarstvo, hujše, kakOr je Nekateri menijo, da bo postal Vzhodni Pakistan novi Vietnam. Morda niso daleč od resnice. Iz Vzhodnega Pakistana je doslej nribežalo v Indijo že de^et milijonov be- . guncev. Vse kzže, da bo spor mod Indijo in Pakistanom dob«! razmerja arabsko-izra-elskeea konflikta. Nekateri časniki žo kar poročajo, da se ie vojna med Indijo in Pakistanom začela. Uradno sicer še ne, vendar lahko zapišemo. da Indira Gan-lhi in Jabja Kan balarslrata na konici vulkana. To potrlujeta tudi njuni izjavi. Indira Gandhi ie v Londonu sicer delala, da ja Indija vedno nasprotovala vojni, da pa vendar ne more t»r>eti vmešavanja v niene interese in varnost. Tahia Kart r>a je dejal: »IndUa ie začela voS^o, Da ni nrišJo do vsevo'ne kon-front^c'ie, 'e razlo«? samo *o, ker Pakistan še ni stonil v akeiio. Voina bo izbruhnila tisti hin, ko bodo Indijci okunirali del nakistanskega oz^mlia in skušali nostaviti marionetno vlado — In tedai nam bodo stali Kitafci ob strani ...« ObmHni snopa d i se vrste, požar niti za hip ne Vojna se je začela pojenja. V laseh sta si azijski državi, ki sta se rodili iz borbe proti britanskemu imperializmu leta 1947. In zato ni odveč opozorilo, ki ga nekateri skušajo sugerirati indijskim politikom: »Konec Pakistana bi verjetno pomenil tudi začetek konca Indije.« Sicer pa je pozornost javnosti in politikov še vedno precej usmerjena proti Ljudski republiki Kitajski, ki je bila minuli teden sprejeta v organizacijo združenih narodov. Kitajci so to in izključitev koumintanške Kitajske iz OZN označili kot veliko zmaso ljudstva. Ameriška vlada ie obvestila LR Kitajsko. da lahko njeni delegati za Združene narode pridejo v Nevv Fork brez ameriških vstopnih dovoljenj. Japonski dnevnik Sahi šlmbun pa piše. da so se menda Američani in Kitajci dogovorili, da bo predsednik Nixon odpo- toval v Peking po zasedanju vsekitajskega ljudskega sveta, ki je najvišji zakonodajni organ LR Kitajske. Ta svet se ni sestal že šest let in so menda prav sedaj predstavili zasedanje do januarja 1972. Japonski časnik iz tega sklepa, da bi Nixon utegnil potovati na Kitajsko marca ali pa najprej februarja prihodnjega leta. To bi ustrezalo tudi Nixonu, ki bo po marcu precej zaposlen s pripravami na predsedniške volitve v ZDA. Kitajci navezujejo stike tudi drugje in na različnih področjih. Tako je te dni odootoval na Kitajsko bivši italijanski podpredsednik vlade in vod'a italijanskih socialistov Pietro Nen-ni. Na Kitaiskem bo Nenni štirinajst dni, potem pa se bo na povratku zadržal še 12 dni v ZAR. Obisk predsednika Tita v ZDA in Kanadi sicer še ni končan, vendar že lahko za ameriški del turneje zapišemo, da je bila uspešna. Po ogledu Los Angelesa, pred tem pa medicinskega centra in centra za vesoljske raziskave v Houstonu je Tito odpotoval v Kanado. V Otta-wi poudarjajo, da bi Titov obisk potrdil pozitivni razvoj prijateljskih stikov in sodelovanja med državama in njuno željo po nadaljnjem razvoju teh stikov in sodelovanja. Ameriški tisk je ugodno ocenil Titovo bivanje v ZDA. Vodilni politično-gospodarski tedniki pozitivno ocenjuje mednarodno vlogo Jugoslavije in prispevek, ki ga tej vlogi daje sam predsednik Tito. Časopisi poudarjajo, da so v svetu precej časa oklevali, ali naj bi jugoslovanskemu predsedniku priznali vlogo in status osebnosti, katere državniške aktivnosti presegajo materialno silo in velikost prebi- valstva njegove države. Tito je polagoma osvojil to priznanje kot neodvisni voditelj svoje države in kot eden izmed voditeljev »tretjega sveta«. Komentatorji tudi poudarjajo pomen, ki ga JuS°* slavija pripisuje najnovejšim potezam ameriškega predsednika. Od perečih mednarodnih vprašanj časniki posebej omenjajo Bližnji vzhod m skupno stališče Tita in Nixo-na, da je treba nadaljevati 2 iskanjem politične rešitve. Ob tem je zunanji minister Rogers celo dejal, da bi Tito odigral pri iskanju rešitve bližnjevzhodne krize zelo aktivno vlogo, vendar je T,to nato dejal, da ne želi posredovati v takšnem smislu, kot te besede običajno razumejo. ZASTAVA 101 Po napovedi Zavodov Crvene zastave bo skoraj v prodaji novo vozilo Z 101. Ker naše bralce gotovo zanima kaj več o tem novem jugoslovanskem avtu, smo povprašali v servisu osebnih avtomobilov pri podjetju Creina Kranj. Mojster izmene Velimir Pcšič nam je po vedal naslednje: Glede na to, da bo avto v bližnji prihodnosti vozilo, ki ga bodo v ZCZ proizvajali v zelo obsežnem merilu, se tudi v našem servisu pripravljamo za servis in potrebna popravila. Nedavno sem bil v tovarni, kjer je bil seminar v šolskem centru ZCZ. Obravnavali smo to novo vozilo z namenom, da bo naš servis kakor tudi drugi, pripravljen za prva vozila, ki bodo prišla na tržišče. Za se- minar nam je tovarna posredovala vozilo tega tipa. Naj omenim, da je ta avto imel prevoženih prek 100 tisoč kilometrov in po izjavah inšpektorja ni bilo potrebno med testiranjem nobene večje intervencije na posameznih agregatih vozila. Znano je že, da ima Z 101 pet vrat (original 128 ima štiri). To je torej polkara-van, vendar ima zelo lepo oblikovan zadek vozila. Prednji sedeži imajo naslonjalo gibljivo in se zlahka prevrnejo in s tem dobimo ležalnik. Sicer pa je v vozilu prostora za potnike kakor tudi za prtljago, posebno če zadnje naslonjalo prevrnemo naprej. In še nekaj tehničnih podatkov. Motor je postavljen spredaj prečno, je visokotu- ren, saj ima premer bata 80 mm, hod pa le 55,5 mm. Po DIN normah doseže 55 KS pri 6000 obratih na minuto in ima 1116 cm3 delovne prostornine. Odmična gred je v glavi motorja. Pogon te gredi je enak izvedbi F 125. Maksimalna hitrost doseže pri polno obremenjenem vozilu 135 km/h. V prvi prestavi pa premaguje 30 % vzpona. Vse prestave so sinhroni-zirane, izvedba sinhronov pa je enaka verziji vozil F 850. Pokazalo pa se je, da ie to zelo dober menjalnik. Hlajenje motorja je izvedeno z zaprtim hladilnim sistemom, ventilator pa je vezan na elektromotor, ki ga vklaplja termostikalo v hladilniku. Tudi v zimskem času ni skrbi, ker ima odlično urejeno gretje prek radiatorja. Zavorni sistem je spredaj ko-lutni, zadaj pa so klasične zavore z zavornimi bohni.Za zadnje zavore je vgrajen še regulirni ventil pritiska, ki omejuje zavorno moč na zadnje zavore odvisno od višine zadka vozila. Omenim naj še eno novost pri Fiatovih vozilih. Vsi ležaj i koles tipa vozila Z 101 so enaki in ne ho potrebno menjati masti niti jih regulirati. To so dvoredni radialni kroglični ležaji zaprti z obeh strani. Torej bo intervencija potrebna le v primeru, ko bo ležaj odpovedal, nikakor pa ne pred 50.000 km, za kolikor trdijo proizvajalci. Menim, da bodo vsi lastniki tega vozila zadovoljni, ker so mu v tovarni posvetili izredno veliko pozornosti v razvojni tehnologiji. UNISOVS avtomobili dražji Pred dnevi je zvezni zavod za cene privolil v sP?r*v zuin skupine Jugoslovanskih proizvajalcev avtomoni o podražitvi prinčev In volksvvagnov iz UNISA. V P prečju se bodo ti avtomobili podražili za 11 odstotK -za 2 do 6 odstotkov zaradi podražitve teh avtomobil v tujini, za 8 odstotkov pa zaradi dražje zahodnont ške marke. auvaT- Za NSU 1000 C bo treba poslej plačati 402,50 ti"* Jev, za NSU 1200 C 33.796,20 dinarja, za VW 1200 32.^' dinarja In za VW 1300 38.823,95 dinarja. Jugoslovanski prlzvajalec Je dobil dovoljenje za» P£ večanje cen 28. oktobra, vendar bo tistim, ki so a moblle že naročili In Jim Je tudi že potekel rok doo (za devize 45 in za dinarje 90 dni), avtomobile zar nal po starih cenah. ... za V devizah bo treba za nove avtomobile od ,2()0C NSU 1000 C 634830 zahodnonemške marke, » ^ 6832,20 marke, za VW 1200 6669,30 marke ln za v w 7362,10 marke. ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, UR F. IN ŠPORTNI POKALI v priznanih strokovnih trgovinah GEORG PIRKER Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. 60 Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) ■ misli Anglija sedaj, kakor je rečeno v iz-2 nJfnega ministrskega predsednika, braniti t Vsemi razpoložljivimi sredstvi status quo, poda nasprotuie mnogim britanskim priznanjem, 'STATUS QUO PREDSTAVLJA ZA EVROPO • VELIKO NEVARNOST' Poleg tega vzpodbuja poljski šovinizem.« Tako je zavračal Chamberlainove obtožbe ^emski tisk (AdG 4131) in valil odgovornost za j britev položaja na angleško diplomacijo, ki ni Poljsko v svojo politiko obkoljeva- Ja Nemčije in s tem postavila največjo oviro *tro in zaupanja polno rešitev srednjeevropskega vprašanja'. 2 , nekateri v Nemčiji so v diplomatskem Mu S-U- uPa'i pričakovali podobno kakor ssolini in Ciano, da se bo sedanja kriza v ropi razpletla tako kakor lanska kriza zaradi nitierjevih zahtev po Sudetih. Vsaj tako je v ple ilh ^'Plomatskih pog »vorih govoril dr. Kep-tatT' Sa poznamo že kot Hitlerjevega meše-Ja s Slovaki. Da tokrat NOVEGA MCNCHNA NE BO JC nemškega državnega sekretarja VVeizsackerja Dn^?1 britansk» poslanik v Berlinu Henderson. tok • -'Ulija 1939 Jc Wei2sackerju dejal, da se »no^A fr^mberlain ne bo pustil zvabiti v kak pler' ^nchen'. kakor meni ,neki gospod dr. Kepico! ■ v P°govorib nied diplomatskimi Aner- 'n sku§a dokazati, da sc zaradi Gdanska ^"guja ne bo nikoli zapletla v vojno /. Nemčijo'. We anska v,ada se ob takih govoricah vpra-no ' kakšne korake naj bi storila, da bi o res-g0 1 svo.iega poroštva do Poljske prepričala Šal iv j Hl*lerja,« je Henderson 14. julija vpra-Vrr Ie ickcrJa- »TOKRAT SI VLADA NJEGO-B» VELIČANSTVA NE BO DOVOLILA, DA J1 SVET OČITAL KAKOR LETA 1914, CEŠ, DA NJENO STALIŠČE DO VSTOPA V VOJNO NI BILO DOVOLJ JASNO PRECIZIRANO IN DA JE BILO DVOUMNO.« CE ŽELI GOSPOD HITLER VOJNO, POTEM NATANČNO VE, KAKO LAHKO PRIDE DO NJE.« Weizsacker je Hendersona opozoril, da bi Hitler bil mnogo pristopnejši, če bi Anglija izražala svoje nezadovoljstvo ali nasprotovanja nemški politiki po tajnih diplomatskih kanalih, kakor pa v javnih govorih in v britanskem tisku. O tem, da je tak način »zaostroval položaj in pomagal spraviti svet v drugo svetovno vojno', je Weizsacker zatrjeval še po drugi svetovni vojni, ki jo je varno preživel v samem vrhu Hitlerjeve Nemčije, ne da bi kot visok Hitlerjev uradnik nosil vsaj del krivde za zločin, ki ga je nacizem zagrešil nad človeštvom: »Opombo, da Hitler ne more upoštevati javnih svaril, sem moral izreči, ker je zlasti Anglija vodila tako imenovano odprto diplomacijo in grozila vladi Reicha v govorih in časopisnih člankih, namesto da bi svoja svarila zaupala diplomatskim kanalom. Cesar se je sir Edvvard Gray julija 1914 premalo posluževal, se je Chamberlai-nova vlada posluževala mnogo preveč,« je ta nacistični diplomat zapisal po vojni v svojih 'Spominih'. Toda to svoje mnenje Weizsiicker spravlja nehote na laž že na naslednjih straneh svoje knjige, čeprav zatrjuje, da ,Ribbentrop ni verjel in ni hotel verjeti, da bi se zavezniki zavzeli za poljsko stvar'. In vendar je prav Ribbentrop že maja 1939 dal v svojih navodilih za zunanjepolitični urad naslednje: »V primeru Fiihrerjeve odločitve, da bi odgovoril na poljske provokacije in da bi rešil (mišljeno je: s silo, prip. M. KI.) poljsko vprašanje, POTEM BO POLJSKA V ŠTIRIINDVAJSETIH URAH RAZBITA. Anglija si ne bo upala tvegati, da bi s? mu (Hitlerju) postavila po robu, drugače bo prav tako razbita in bo izgubila svoj svetovni imperij, medtem ko bi Francija, če bi se vmešala, izkrvavela na utrdbah zahodnega vala (Siegfriedove linije). CE BOM SLIŠAL, DA SE KDO OD URADNIKOV IZRAŽA DRUGAČE, GA BOM V URADU USTRELIL LASTNOROČNO IN ZA TAKO DEJANJE VZEL VSO ODGOVOR NOST PRED FUHRERJEM NASE.« (Erich Kord, ,Nicht aus den Akten, Stuttgart 1950, str. 332). Mimogrede naj omenim, da se je v tem času po nemški zaslugi zaostril odnos tudi na Balkanu med Bolgarijo in Romunijo. Bolgarija je terjala vrnitev Južne Dobrudže. Revizijo g'ede Dobrudže je zahteval bolgarski zunanji minister na svojem obisku v Berlinu. Romunija je zavračala bolgarsko upravičenost in obtožila Bolgarijo, da .tlači 120.000 Romunov' (Adg 4133 C in G) Velika Britanija pa je Romuniji v tem času dodelila pet milijonov in pol funtsterlingov za oborožitev (ki jo je Romunija leta 1941 obrnila kot nemška zaveznica proti Sovjetski zvezi) (AdG 4134 B). Toda s tem se bomo morda seznanili kdaj kasneje, ker je v tem času mnogo bolj kakor ta , ,balkanska zadeva' vznemirjalo svetovno javnost zaostrovanje svetovne politike glede Gdanska in Poljske. Nevarnost vojne v Evropi so spoznale tudi ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Predsednik Roosevelt je poleg že znanega apela na Hitlerja in Mussolinija govoril o tem tudi v ameriškem kongresu in skušal doseči spremembo ameriškega zakona o nevtralnosti še pred morebitnim izbruhom evropskega oboroženega konflikta. Ta zakon bi v takem stanju škodoval ameriškemu gospodarstvu — ameriški trgovini z orožjem in vojnim materialom. Pri tem je pri .striktnih' nevtralcih v kongresu naletel na precejšnje težave. Roosevelt bi rad še pred izbruhom vojne rad zagotovil izvoz orožja in vojne opreme zahodnim državam, ne da bi si nakopal očitke z nemške strani, da ZDA niso nevtralne. S trgovino bi bilo treba začeti takoj, .notranjepolitična nasprotja pri sklepih o zunanji politiki ZDA naj bi izključili iz debate'. Na Rooseveltovo stran se je postavil državni sekretar Cordell Hull. Ker so nasprotniki Roose-veltovega predloga o reformi zakona o nevtralnosti ZDA vztrajali predvsem o prepovedi izvoza orožja in vojnega materiala v vojnem času na države, zapletene v vojni spopad, se je Hull ukvarjal predvsem s tem problemom. Izjavljal je, da je .nadaljevanje trgovanja z orožjem tudi po izbruhu vojne priznana in tradicionalna pravica vseh nevtralnih držav in da je lahko omejena samo z napovedjo blokade do kake države ali s prepovedjo tihotapstva'. Priprave na praznovanje 15 - letnice sarskega podjetja Radovljica s svojimi obrati in klavnico. Tako je danes zaposlenih v podjetju Špeccrija 230 delavcev, razen tega pa ima podjetje tudi 40 učencev. V 15 letih je veletrgovina špeccrija zgradila tudi več novih poslovnih enot oziroma objektov v Bohinju, na Jesenicah, na Bledu in v Radovljici. Tako so močno izpopolnili prodajno mrežo v radovljiški občini. Razen tega pa so zgradili tudi nova skladišča in upravne prostore na Bledu. Delavski svet podjetja je na zadnjem zasedanju sklenil, da bodo v jubilejnem letu, ki bo trajalo od 1. novembra letos naprej, v podjetju močno povečali dejavnost in različne aktivnosti. Prav zato so sprejeli tudi poseben pravilnik. Poskrbeli pa bodo tudi za potrošnike. Tako so že pripravili posebno jubilejno mešanico kave BRAVO, za katero pravijo, da bo še boljša od že sedaj priznane kave Špeccrija. V jubilejni kavi bodo od 1. novombra letos do 1. aprila prihodnje leto posebni kuponi z znamenji iz horoskopa. Potrošniki, ki bodo do 1. aprila zbrali vseh 12 znamenj, bodo udeleženi v velikem nagradnem žrebanju, ki bo 8. aprila prihodnje leto v Supermarketu na Jesenicah. Takrat bodo izžrebali 20 potrošnikov, ki jim bo podjetje za nagrado omogočilo 14-dnevno letovanje ob istrski obali. V sodelovanju s podjetjem lnex turist pa bo Špeccrija enemu srečnemu izžrebancu omogočila tudi potovanje z letalom v Moskvo. Veletrgovina Špeccrija Bled zato vabi vse svoje potrošnike, da tudi v prihodnje kupujejo n jeno kavo in da zbrana znamenja iz horoskopa oddajo poslovodjem v trgovinah veletrgovine špecerija ali pa jih v zaprti kuverti s svojim naslovom pošjjejo na upravo podjetja Bled, Kaju-hova 3. V veletrgovini špecerija Bled pravijo, da tako kot do- slej, tudi v jubilejnem letu ne bodo pozabili na svoje stalne obiskovalce oziroma potrošnike. Miha Klinar Jekdann *meva 15 let, ko je Bled TCStni Uudski od-Njetje "stanovii na Bledu e baterija, v katerem Km,,ZaČetku 30 t>P0dkt P° u«*novitvI rg°vin tfv Vključilo več S2jetiu nS* pa se Hlje ,pr*ljučile še na Je: ,„ tr8ovsk,. e-, J Sovskd e or8anizaci-Planin- So^erij" ^ovsko podjct. V ^tju*aclnjih letih < Serija -*8,0 V pt)d" ^ j^tin, ^'^'1 že več ' Tako imajo ceS-Medicinskih ob- st'£ l^Hšče p' blfe ki»a a naSReC in dej,u rayš:'nd. Brezjah. V v Poslovne Vi ^Ied nn ; ne Spe- Iat»skaPpr.J.e. Pomembna pr,ključitev Me- 15 > « šPBCEriDa Prostor je spet napolnila tihota in Aleš se je zagledal v muho, ki se je zaganjala v steklo. Potem je počasi spregovoril: — Imate me. A motite se, če mislite, da ne vem, za kaj gre. Sami ste rekli: Za upor proti vašemu novemu redu. To je tisto. Vse, kar je pravičnega, ste postavili proti vašemu novemu redu. To je tisto. Vse, kar je pravičnega, ste postavili v smrtno nevarnost. Je potem čudno, če smo se uprli zločinu? Vem kaj hočete. A kar o meni veste, veste. Govoril ne bom! Tolmač je prevajal, policista za njim sta se začela prestopati, pisarju so se širile oči. A ge-stapovec se je vzdržal. Zadovoljil se je, da je Aleš sploh spregovoril. Pripravljen je bil na večjo zagrizenost. In po kratkem premolku, ko je čakal, kako bo odgovor sprejel obersturmfiihrer, je Aleš nadaljeval: — Ko je že tako, ali lahko nekaj vprašam? Oficir je molče privolil. — Vživite se vame, v moje prepričanje, ki ga, kot je videti, poznate. Kaj bi vi storili na mojem mestu? Obersturmfiihrer je zajel zrak, vendar se je takoj nato spet umiril. Pred seboj je imel človeka, ki ga je hotel pridobiti. Zato se je potuhnil in sprejel igro. — Tu sicer sprašujem jaz, vendar izjeme niso izključene ... Globoko ste že zabredli. Odtod tudi neutemeljena pričakovanja. Na pomoč, na osvoboditelje računate. Čakate na Stalina, na bolj- Obersturmfiihrer pa je medtem prav tako tehtal: Niso zastonj razpisali nagrade! Kolikor se ni povzdignil s pomočjo komunističnih voditeljev sam, so ga z razpisom še oni. Predrznež je, ki ga bo treba temeljito obdelati. In če bo prijel, kdo bo še potem nasedal komunističnim hujskačem? Aleš je zdaj vprašal brez ovinkov: — Kaj v resnici še hočete od mene? Werner se je nasmehnil in razprl oči. Med tehtanjem o prepričljivosti in vrednosti izgovorjenega se je obvladal in spregovoril brez ovinkov ter zadržano našteval: — Sestavili bomo letak, da je bilo vse vaše sodelovanje za komunistično partijo in Osvobodilno fronto zgrešena zaletavost in da vse, ki so še v gozdovih, ter tiste, ki pomagajo partizanom, čaka pogin. Pripravila jim ga bo močna, nepopustljiva, toda poštena nemška roka. To boste tudi podpisali. Vse drugo je stvar nadaljnjega razpleta! Aleš se torej ni motil v svojih ugibanjih, kajti o številnih ljudeh in partizanih imajo tu že precej podatkov. Toliko, kolikor je vedel Filip in nemara še kdo drug. Zakaj je sploh spraševal? Imelo ga je, da bi se zakadil vanj. Vsega bi bilo morda potem hitro konec. Pobili bi ga. A bil je preslab, zato je nadaljeval igro, ki se je začela tako nenavadno. Ni odgovoril takoj. S prvim odgovorom pa bo prišel na dan na koncu. — Ali nekaj takega ne bi bilo preveč neverjet- ivan jan • mrtvi 116 lOZejO ševike in njihovo vojsko? Fantazija! Pričakujete nekaj, česar ni, računi brez krčmarja. Mi s svojo močjo in prihodnostjo pa smo že tu. In vi bi pripovedovanje o vaših namenih, o vašem delu, o ciljih in načelih, s katerimi hočete doseči nekakšno enakost, imeli za izdajo. To je vse skupaj sanjarija, zmota! In mi? Jasno kažemo, kaj hočemo. In kaj je tisto? Višja civilizacija, urejeno življenje, izražanje človekove moči. To širimo mi, Nemci! Kaj bi potem storil v vaši koži? Ni mi težko odgovoriti. -Predvsem bi dobro premislil, kaj je boljše, kje lepša prihodnost. Ce jo je treba širiti z vojsko, je v tem samo dokaz več, kako potrebna je bila. Zato bi na naši strani več koristili človeštvu in napredku! Aleš je spremljal vsako besedo, vsako misel. Ni bilo težko dognati, da se je obersturmfiihrer že nekajkrat zapletel, da je poprej grozil, kako mu ne bo lahko dojeti njihovih pravih namenov, zdaj pa je govoril o jasnosti. Pokazali so že, kaj hočejo in kako. Zasliševanje se je spreminjalo v dogovor, ki je bil za Aleša sicer brezpomemben, vendar je ugotovil, da z njim ne more izgubiti ničesar. Rekel je: — O vsem tem sem žc veliko razmišljal, in če smem, bi nekaj pripomnil. — Govorite, ni odbil VVerner. — Omenil ste zmote. Teh je dosti iia vsakem koraku. Vaša zmota je med drugim ta, da dajete preveč pomembnosti posamezniku. Vi na primer mislite, da bo na naši strani kmalu vsega konec, če boste uničili mene in še nekaj drugih. Mi gledamo stvar drugače. Tolčemo se proti sistemu, vi proti osebnostim. Zato proti vam kot človeku nimam nič. Ce bi bil drugačen sistem, bi nemara res h.hko sodelovala. Morda še ne veste? Nemško socialistično gibanje je starejše od našega, ker ste bili v razvoju pred narni. A tega nisva kriva midva. Nacizem pa je to zatrl. Obersturmfiihrer se je zdaj komaj še krotil, vendar je še govoril: — Marsikdo pred vami me je že prepričeval prav o tem. Ce bi bile te ideje res močne, bi se razvile tudi v fizičnem pomenu. Ideje, človek, enakost! Kaj ne vidite, da zmaguje močnejše in boljše? Aleš se je I rudno nasmehnil in si mislil: Zdaj bi se tu z menoj igral in ra/predel misli po svoji nacistični pameti, ko dobro ve da se lahko pogovarjamo samo z orožjem. Samo, da bi me zmedel. no? Saj imate v svojih rokah tudi druge ljudi, ki so bolj zanesljivi? Ti bi vam lahko povedali več. Mi lahko imenujete vsaj enega takega? Gestapovec te drznosti ni prenesel mirno. Skočil je na noge in hotel zavpiti, vendar je naval jeze hitro zadušil. Bandita vendar ne sme oplašiti prezgodaj, zato je odsekano rekel: — Kaj takega za zdaj ne pride v poštev. Dobro veste, da nihče ne pripoveduje imen agentov. Nikjer. Ni pa izključeno, da kdaj pozneje tudi s tem nc boste seznanjeni. Odvisno je predvsem od vas. Aleš je takoj nato ugotavljal: — Vidite, to je že eden izmed mojih pogojev. Kar zahtevate od mene, vendar ni malenkost! — To ne bo najteže. In kateri še? je z malce neučakanim glasom priganjal VVerner. — Ce bi se pogodila, bi spustili vse tiste moje rojake, ki so bili aretirani malo pred menoj in za menoj ? Aleš se ni obotavljal, kajti dolgo je že sedel tam in moči so ga zapuščale. Hkrati pa ga je igra držala v napetosti in navdajala z upanjem, da je to njegovo edino orožje, ki ga bo iz ujete miške spremenilo v napadajočo mačko. Werner je začutil past, zato je namesto odgovora vprašal: — Ali bi bilo kaj takega v skladu z vašimi nagnjenji? Bi pri tem vaša popularnost kaj trpela, ali bi nemara zato celo zrasla? — Tega ne vem, vem pa, da teh nedolžnih in nevednih ljudi ne morem imeti na vesti. Gestapovec se je zdaj narejeno nasmehnil: — Nedolžnih! Kaj se to pravi, nedolžnih? Saj so bili podporniki Osvobodilne fronte! To je odvisno predvsem od vas, od obsega in pomembnosti vaše pripravljenosti in prizadevanj. Dobro, obljubim vam. da se jih za zdaj ne bo nihče dotaknil! — Ni mi vseeno, a ne pozabite: vsi ti so nedolžni. Obersturmfiihrer je nekaj premišljeval, potem pa rekel: — Vem, da so. Ne bodite spet tako nespametno trmasti! Opozarjam vas! Spet je vprašal Aleš: » — Rad bi zvedel, koga ste še priprli. Tudi o Martini bi rad kaj zvedel, a predvsem o izdajalcu. Zato je čakal. A 18 Gestapovec je pogledal živahneje. Prišlai s na področje, kjer je čutil premoč. Z nekaj ki ' ' njami je to tudi pokazal. Z besedami pa je n skop. — Zaprtih imamo več, a kdo je še, vam ta ne bi povedal! iinz- Aleš je nekaj časa molčal, potem pa nepiu< no rekel: ,itve — Ce je tako, potem glede moje osvoboem ne mislite resno? — In še kako resno! je odvrnil gestapovec.^ Brez dodatnih zahtev in pogojev? Bo zados a- lo to, kar ste hoteli? Letak in tako naprej. — Ne, tega nisem omejil. Popolnoma razumljivo bi bilo, da bi potem služili našemu uu ^ vanju! Saj vam vendar mora biti jasno, takih časih nihče ne more ostati ob strani. ^ — To je že veliko več. Vas nič ne mot', ^ sem Slovenec, Slovan? Kako naj bi bil v ^ kakega drugačnega naslova, kot je navaae jak? • crovoril o Gestapovec se je spet ogrel. Rad je B janji. tem, in to je hotel dokazovati tudi z ai č Nemštvo, Slovani. Herrenvolk! Kdo je; vreo ^ in kdo manj? Za trenutek ie pozabil, tu šuje ujetega partizana, uradno bandita pravnega človeka. nače- — To ne bo pretežko in ne proti nasu lom, je rekel. Kdor se pokaže vreden, s sicer lahko postane član naše velike skupno ■ ^ pa so na delu tudi znanstveniki. Poleg J- n3 si v nekaterih pogledih zelo blizu. Tu m ične nekatere komunistične in nacionalsoci ^^ ideje in elemente. Vas nacionalnost " lizina. Vem, da ste tudi pripadnik internacuoh je Jasno, poti do tega so različne in marš bj še nejasno, vendar to ni nerešljivo. . . anje, bilo lepše, kakor medsebojno dopoil"J. a„je oplajanje misli in akcije, ter odstranj vsega, kar je temu na poti. ^ -n sj Aleš je zaprepaden poslušal to razlago^ ^ mislil: Kaj takega mi še nikoli ni P logjje. misel. Kako žonglira z idejami rasne doVat>» A o tem res ni ne hotel ne utegnil oes da se ne bi oddaljil od cilja. boste* ^ — Pa moji starši, je vprašal, — Jih sc pogodiva, vrnili domov? -t0 od* Gestapovec se je zresnil in spet z govoril: , . 0d vaS — Na vse mislite. Tudi to je odvisno ^ in vaših uspehov na naši strani. Si samKi ~~ 1915 Minute z an-SJfc Lojzeta Slaka -^ 2l i ki rad'iski klub igra- ; Zabavna radijska Vedi,- n^P°ktor Jones pripo-W • 2215 Oddaja za Pes^j.'^^ience — 23.05 S teden '0 ln Plesom v novi S 7. NOVEMBRA 'u,ro - 805" 7? ,Gra ^ otroki«: Te-8 S0 Skladbe A ^Šjh - 9.05 Koncert'Iz' tol^.- 10 05 Se pbm- ^lusJJ, stri vokalne po- ' ^ 20 45~~t 20™ Okno v svet ^ — Harno kar ste \t-~ 23-55 Iz slovenske zdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Humoreska tega tedna: V znamenju kruba — 14.25 Glasbena medigra — 14.30 Nedeljsko športno popoldne — 16.40 Minute lepih melodij — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra: Plašč — 18.30 Koncert lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Veliki zabavni orkestri — 19.40 Igramo za vas — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Festival v Bavreuthu 1971 — 23.55 lz slovenske poezije 8. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Emil Adamič: Tatarska suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 12.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz zborovske zakladnice — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Lepe melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 7. orkestrom WillyStech — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Lahka glasba — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Iz zakladnice vokalno-instnimen-talne literature (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jarra — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski ansambli in pevci Zahavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov, križemkraž — 14.20 Z ansamblom Moj-mira Šepeta — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 7. orkestrom Sil ver Strings — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v' ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku 17.35 Pota-našega gOspod ar V- 10" u > 1S- diiski in 24 uri ter n«»H i« dnevnik ob 19.30. Ob Jah pa ob 6.05., 7. in 24. 12 „ radijski dnevnik ob 9., ' 15., 17., 22., 23. in 1930. ItelevizijaJ N Srn 6. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 14. Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu (RTV Beograd, Ljubljana), 16.30 Košarka Olimpi-ja : Jugoplastika — prenos, 18.00 Obzornik, 18.15 Junak mojega življenja — film o Dickensu, 19.20 Mozaik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Clkcak, 20.U0 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.35 Kratek film, 22.00 Oddelek S — serijski film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.15 Turobna jesen, 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 Karavana (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 7. NOVEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana). 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 11.00 Mozaik, 11.05 Otroška matineja, 11.55 Mestece Peyton — serijski film, (RTV Ljubljana), 15.30 Boks Partizan : Kabli (RTV Beograd), 16.30 Košarka Loko. tiva : Rabotnički — prenos (RTV Zagreb), 18.20 Žareče sonce nad puščavo — sovjetski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Stare bajte (RTV Beograd), 21.25 Video-fon (RTV Zagfeb), 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 8. NOVEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14 45 TV v šo-li — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Kljukčcve dogodivščine, 18.15 Obzornik, 18.15 Obzornik, 18.30 S kamero po svetu, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi r 1 Pj za mlade (RTV Sarajevo), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Platon: Sokrotova smrt — drama T V Beograd, 21.25 Vračanje, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Skopje), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost, 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb^, 21.00 Spored italijanske TV 9. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 T. Jansson: Čarodejev klobuk, 18.05 Risanke, 18.25 Obzornik, 18.40 Srečanje v studiu 14: Family Dogg, 19.00 Mozaik, 19.05 Vzgoja za življenje v dvoje: rojstvo. 19.30 Nega današnjega moškega, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Dnevnik Ane Frank — ameriški film, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb). 18.30 Kulturna dediščina, 19.00 Narodna glasba (RTV Sarajevo), 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 10. NOVEMBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.25 Rokomet za pokal Karpatov — Jugoslavija : Španija, 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje), 19.00 Mozaik. 19.05 Od filma do filma, 19.20 Po slede napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 M. Uskokovič: Cedomir Ilič, 21.25 Nogomet Francija : Bol m ija, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb), 17.30 Risanka (RTV Beograd), 17.4S Poljudno znanstveni film 18.15 Kronika (RTV Za- '•ojss&j greb), 18.30 Zabavno glasbena Oddaja (RTV Skopje), 19.05 Kultura danes (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 11. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Veseli tobogan (RTV Ljubljana). 17.45 Rokomet za pokal Karpatov — Jugoslavija : Madžarska — prenos (Inter-vizija), 18.15 Obzornik, 18.30 Svet, v katerem živimo, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 Mau-passantove novele, 22.00 Simfonični orkester RTV vam predstavlja, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb). 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.000 Enciklopedija. 19.20 Serijska oddaja (RTV Bograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 12. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 V 80 dneh okrog sveta, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Ncvvport jaz z festival (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pey-ton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Parmska kar-tuzija — francoski film, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb). 17.35 Ra-stimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Jazz (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.35 Kar bo, pa bo (RTV Beograd) Zdravstveni dom Kranj sporoča, da bo cepljenje proti gripi za starejše osebe (upokojenci in drugI), ki niso zajeti za cepljenje v delovnih organizacijah, v soboto 13. novembra, v Zdravstvenem domu v Kranju, In to dopoldne od 9. do 10. ure In popoldne od 16. do 17. ure. V enotah Škofja Loka in Tržič ter Zdravstvenih postajah Gorenji vasi, Žirch in Železnikih, naj se vse osebe, ki niso zajete v delovnih organizacijah, javijo pri svojem zdravniku. Cena za dvakratno cepljenje je 11,60 din. Kranj CENTER 6. novembra amer. barv. film LOVE STORY ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 22. uri 7. novembra amer. film BRATJE MARX V CIRKUSU ob 10. uri, angl. barv. film KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 13. uri, amer. barv. film LOVE STORY ob 15., 17. in 19. uri, premiera ainer.-sovj. barv. CS filma VVATERLOO ob 21. uri 8. novembra amer. barvni film LOVE STORY ob 16., 18. in 20. uri 9. novembra amer. barvni film LOVE STORY ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 6. novembra amer. barv. CS film BOG ODPUŠČA, JAZ NE ob 16. in 18. uri, angl. barv. film OSTANEVA SKUPAJ ob 20. uri 7. novembra amer. barv. CS film BOG ODPUŠČA, JAZ NE ob 14. in 18. uri, angl barv. film OSTANEVA SKUPAJ ob 16. in 20. uri 8. novembra premiera italijanskega barvnega filma KAKO, KDAJ IN S KOM? ob 16., 18. in 20. uri 9. novembra italii. barvni film KAKO, KDAJ IN S KOM? ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. novembra amer. film BRATJE MARX V CIRKUSU ob 16. in 20. uri, amer. barv. film VELIKI BANČNI ROP ob 18. uri, premiera amer. barv. CS filma ČLOVEK IZ OKLAHOME ob 22. uri 7. novembra amer. barv. CS film ČLOVEK IZ OKLAHOME ob 15., 17. in 19. url 8. novembra amer. barvni CS film ČLOVEK IZ OKI.A HOME ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. novembra amer. barv. CS film SUROVE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri, premiera mehiš. barv. filma SREBRNA MASKA ob 22. uri 7. novembra mehiški barv. film SREBRNA MASKA ob 15., 17. in 19. uri 8. novembra mehiški barv. film SREBRNA MASKA ob 18. in 20. uri 9. novembra amer. film OPIČJE NORČIJE ob 18 in 20. uri Krvavec 6. novembra amer. hrrv. CS film ROSF.MARYJIN OTROK ob 19.30 7. novembra amer. barv. CS film ROSEMARYJlN OTROK ob 19.30, amer. film BRATJE MARX V CIRKUSU ob 16. uri Radovljica 6. novembra amer. barv. film DIVJA BANDA ob 1& uri, franc. barv. film POT V KATMANDU ob 20. uri 7. novembra amer. I I "T* film DIVJA BANDA ob uri, amer. barv. film DI SVOJEGA BLIŽNJEGA oD 18. uri, amer. barv. film PUŠKE ZA APAČE ob 20. uri 8. novembra amer. barv-film KAMASUTRA - POPOL^ NOST LJUBEZNI ob 20. uri film DAVID copperfielu ob 20. uri Jesenice RADIO 6. novembra amer. barv. film BUTCH CASSIDY IN KID 7. novembra amer. parv. film BUTCH CASSIDY IN KID 8. novembra amer. film REVOLVERASI AFA-SKEGA KLANCA 9. novembra italij. baIV film VOJNA ZA PETROLEJ Jesenice PLAVŽ 6. novembra italij- barv. film VOJNA ZA PETROLEJ 7. novembra italij. baiv-film VOJNA ZA PETROLEJ 8. novembra ainer. Da rilni BUTCH CASSIDY ^ KID _ 9. novembra amer. oa • film BUTCH CASSIDY 1" KID Dovje-Mojstrana 6. novembra amer. bar^ CS film ZGODILO SE ^ AMERIKI -v. 7. novembra amer. film PRAVI ČLOVEK ^ HODA Kranjska gora 6. novembra amer. -p film MRTVECEM PREHU" PROST ... harv. 7. novembra mehiški u film POSTELJA barV< 9. novembra amer- ' ^ film REVOLVERASI SKEGA KLANCA Javornik ^ 6. novembra amer. ^A-film PRAVI ČLOVEK L-HODA barv. 7. novembra amer- ^^ Hini REVOLVERASI SKEGA KLANCA, HOp film MRTVECEM 1 prost Skofja Loka SORA _ ,r bar*- 6. novembra arm.r- STl' film SKRIVNOSTNA Ju na ob 18. in 20. uri 7. novembra amer- rtjSTl' film SKRIVNOSTNA Jitalij, NA ob 15. uri, franc- vR; barv. film UBIJ VSE ■u ufi NI SE SAM ob 17 >» ita|ij. 8. novembra franc- vg. barv. film UBIJ VSE j* NI SE SAM ob 19. uri 9. novembra italil- gfA film ALI BABA iN * KRONA ob 20. uri Železniki OBZORJE ^ 6. novembra 'pO-rilin MALENKOSTI, * fi. MENIJO ŽIVLJENJA uri ba^' 7. novembra ame^ lfi- film kako se re^ kon? ob 17. in 20. nagradna1 križanka REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16 1d^KTIVI' 7- LIKTOR, 13. BLAGOGLASNOST, 15. SARA, 24 t*' 17" ARVI' 18- SALVADOR, 20. REN, 22. SI, 23. OR, ,7 JA, 26. ŽA, 27. ACA, 29. TUHINJCI, 34. MILA, 36. RES, vATA, 39. OSKRUNJEVALEC, 42. STANKA, 43. ODRIVI IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 82 rešitev križanke. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (30 din) prejme Anica Car-man, Kranj, Gradnikova 11; 2. nagrado (20 din) dobi Milko Kunstelj, Kranj, Prešernova 4; 3. nagrado (10 din) na prejme Zlatko Bogataj, Kranj, Valjavčeva 5. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Vp^^^AVNO: 1. strupen bojni plin mehurjevec (po mestu itais- V Be,gUi), 7. revir, okolica, 12. član sorodstva, 14. znana 16 ^nska pevka popevk, tudi eksplozivno telo, 15. Ivo Daneu, doI ^venski prevajalec in leksikograf, Fran; iudi človek z Wjača- 18< nas',na kraja, de,° roparjev, 19. brezalkoholna ^bav' močn'k' 21. glina, ilovica, 22. ime jugoslovanske pevke l okrnei-8lasbe Zubovie, 24. angleški kitari podobno glasbilo ljudi truP°m, 26. vreščeče ptice, tudi izraz za kričave starih đan V ,e(lnu' 28- rahel vetrič, pih, 29. pripadnik veje &na • anov> 31. avstrijska poročevalska agencija, 32. teko-3$. 8 , bencoIa za izdelovanje barv, 35. rimsko število 101, diiun, i«,as' cvetja, 38. opis kakega kraja, 40. subjekt, indivi-u' 41. kanec. 2. 3 " 4 ' 5 6 L f n 8 9 10 11 v_ 13 ^rri iM G H 1» 2Š 20 21 22 23 25 M& 24 i H' 29 30 H r 33 rm 35 3/ m 38 39 ___ u n M ^mi, 3 1. egiptovska boginja Izida, 2. pisava s podo- PrehiVaI?ak Za kemi^no prvino erbij, 4. stik dveh ploskev, o161'' ni' Lp- It,riie' 6- ™ sekanje drv, 7. utežna In votla L ,h"sko žnJe,n vzhodu, 8. znamka Italijanskih kamionov, lnie Pe*niSlvo; celotnost lirskih del, 10. redko moško J* V vod, papeicv» živalska taca, tudi kamnita obloga 17. 13. umetni mednarodni jezik, ki se nI u vel ja ^ ^oobran^ e> ba,k»nskl trgovski svet, 20. vrsta japonske nr f' znak 73 kemično prvino natrij, 25. znak za t a »0*01-, ° ncon' 26- močan človek, 27. prislov takole, đ sCi'i)SVatOVanie' tUtH »rohnoba, 30. pritok Donave, ki 34 ° 2 c wniu'd.io, Madžarsko in Jugoslavijo; tudi Iglasto S,5»6 88296 625336 47 75707 273287 481167 717607 8 24078 27458 38978 58778 072068 549018 09 59 37829 381859 388839 so zadele din 6 506 2.006 10.006 200 1.000 500 10.000 10.000 10 200 1.010 10.000 10 500 500 10.000 10.000 10.000 20 20 50 1.000 10.000 30 100 10.000 10.000 10.000 6 506 506 10.000 10 500 50.000 10.000 10.000 6 506 2.006 506 506 10.006 150.006 10 10 1.000 10.010 10.000 din, jajčka 1 do 2 din, surovo maslo 22 din, smetana 11 din, orehi 38 din, skuta 8 din, sladko zelje 2 din, paradižnik 4 din, krompir 1,20 din, grozdje 6 din, banane 7 din NA JESENICAH Solata 4,50 din, špinača 6 din, korenček 3 din, slive 5,40 din, jabolka 3 do 4,20 din, limone 7,60 din, česen 9,50 din, čebula 2,80 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 din, ajdova moka 6,16 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,95 do 1 din, surevo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 39,50 din, klobase ..£,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 3,60 din, cvetača 7 din, krompir 1 din '■i.: : :..-; poročili so se V KRANJU Kočevar Rudolf in Kost&nj-šek Veronika, Beguš Peter in Mikelj Vilma, Ciglič Marjan in Regovc Božena V ŠKOFJI LOKI Karlin Janez in Krmelj Alojzija, Benedik Frančišek in Rejc Marija, Šuštar Marjan in Grohar Marija, Kržiš-nik Ivan in Mrl jak Vojka umrli so V KRANJU Prestor Marija, roj. 1879, Žvab Gabrijela, roj. 1907. Eržen Ivana, roj. 1909, Krej-ner Josipina, roj. 1899, Jeron-čič Vladimir, roj. 1910, Stirn Ana, roj. 1902, Trampuž Helena, roj. 1893 V ŠKOFJI LOKI Pagon Anton, roj. 1883 in Osredkar Marija, roj. 1895 V TRŽIČU Švab Janez, roj. 1910, Koš-njek Frančiška, roj. 1908, Omejc Ferdo, roj. 1910 SOBOTA KRANJ — Ob 14. uri na kegljišču Triglava letošnje republiško prvenstvo starejših članov (dvojice) v kegljanju NEDELJA KRANJ — Ob 8. uri nadaljevanje republiškega prvenstva starejših članov (dvojice) v kegljanju Ob 14.30 na stadionu Stanka Mlakarja tekma ZCNL Triglav : L.TH TRŽIČ — Ob 10. uri na rokometnem igrišču na Zalem Rovtu tekma moške LCRL Tržič : Mokerc DUPLJE — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Duplje : Smar-je-SAP JESENICE — Ob 14.30 na nogometnem igrišču Podme-žakljo tekma ZCNL Jesenice : Hrastnik Pari gorenjske nogometne lige: člani: v Britofu ob uri Predoslje : Bohinj., v Tržiču ob 10. uri Tržič': Šenčur, v Stražišču ob 10.30 Kranj : Ranch boys, v Preddvore ob 10. uri Preddvor : Lesce, v Podbrezjah ob 10. uri Pod-brezje : Kropa; mladinci: v Trbojah ob 9. uri Trboje : Tržič, v Stražišču ob 9. uri Kranj : Jesenice, v Šenčurju ob 10. uri Šenčur : Trig'av. -dh Trgovsko podjetje NAMA LJUBLJANA Tomšičeva 2 objavlja naslednja prosta delovna mesta za BLAGOVNICO V ŠKOFJI LOKI 1. natakarje 2. mesarje — sekače 3. snažilke Pogoji: pod tč. 1.: natakar, 1 leto prakse; tč. 2.: mesar-sekač, 2 leti prakse; tč. 3.: najmanj 6 razredov osnovne Šole. Delo za nedoločen čas. poskusno afelo 1 mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska socialna služba podjetja 8 dni po objavi. k inled «alnaKl MU7EJ v KRANJU — V mestni hiši je na Utr>ttn0stnai oSka' kultu r no-zgodo v i ns k a, etnografska 0cWta r "0 /^ovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši i* I?bor di- /StaVa °kad- s,ikaria Vinka Tuška iz Kranja. S.tare8a icr°z'.tivov s komentarjem prikazuje to pot motive V u raTlja. Nkr • r°čni in r ''iska ZKSt LVbi V Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna k- ' Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem v ^ ^ešein ' a Slovenska žena v revoluciji. v ist^1 ' je 0t'prt Prešernov spominski muzej, KraniT1 stavbi Pa razstava slikarskih del Borisa Sajo- in rnu/'°iv* ' zbirke so odprte vsak dan od Hl 17. do 17 - v i j. ■ ■ loterija Iz Pariza pa še v Firence (3. nadaljevanje) POSLEDNJI CILJ V torek se posloviva od Pariza, v sredo pa sva že v Firencah, poslednji postaji na najini poti. V mesto prideva zvečer in najprej poiščeva mladinski hotel ter se nekoliko urediva. Čeprav sva utrujena, nama radovednost ne da miru. Odločiva se torej za kratek sprehod po mestu. Matjaž je že bil tu in je »turistični vodnik«. Hodiva ob reki Ar-no, on pa mi kar naprej razlaga: »Poglej čudoviti Pon-te Vecchio. Veš, to moraš videti podnevi, je še mnogo lepši ...« Prvi sprehod me zares navduši. Ko opazujem stare hiše. Michelangelove Kipe in vesele kričave Italijane, kar pozabim na naporne ure potovanja. Srečna sem, da lahko hodim po ozkih ulicah. Tu je vse bolj »domače« kot v Parizu, kjer so same velike stavbe in široki bulevarji. Prijeten večer zaključiva v maihnem lokalu, kjer si privoščiva čudovito limonado za »čudovito« ceno, seveda. MESTO — MlIZEJ ■ ekateri trdijo, da so F'rence cno »zrncd najlepših krajev na svetu. Tudi meni sc zdi čudovito. Na vsakem kraju srečujeva kipe mojstra Michelangela, ki je tu nekoč žive! in ustvarjal. Nailepše je na Trgu Sig-nora, kjer je velika fontana s konji, David (ponaredek) in še mnogo drugih kipov. Svoj čar pa mu daje tudi slikovita palača Uffizi. Firence so znamenite še po mnogih mostovih na reki Ar-no. Najbolj zanimiv med njimi je Ponte Vecchio. Na mostu je namreč mnogo majhnih trgovin, v katerih najdeš skoraj vse, kar si želiš. Tu je vedno zelo živahno. Radovedni turisti si ogledujejo izložbe, trgovci pa glasno hvalijo svoje blago in ga na vsak način hočejo pro-dnM. Tudi na griču nad mestom je zelo lepo. To je prostran Michelangelov trg, od koder vidiš vse mestb z okolico. Na vrhu griča pa je med drevjem majhna gotska rer-kev. V njej so grobnice sa- mih znanih meščanov. Tu počiva Dante, Michelangelo, Galilei, Rossinni, da Vinci in še mnogi drugi. VEČER V DISCO-KLUBU Ogledovanje mestnih znamenitosti nama vzame večji del časa. Kljub temu pa doživiva mnogo prijetnih in zanimivih trenutkov. Neki večer sediva na trgu ob fontani in klepetava. K nama stopi mlad Anglež in začne delati reklamo za neki diseo. Da nama vstopnici, razloži, kje in je, odide. Sprva sva precej presenečena, a se kmalu odločiva in greva pogledat, kakšen je. Kaj kmalu ga najdeva. Ugotoviva, da je ta pravzaprav predelana dvonadstropna garaža. Ko vstopiva, sva presenečena. Čudovito! Prostor je sicer enostavno opremljen, a luči in dobra glasba ga napravijo prav prijetnega. Tudi vzdušje je odlično. Hitro se vključiva v družbo, pleševa, poslušava glasbo, pogovarjava se in sploh se zelo zabavava. Cas kar prehitro mine. Morava se posloviti, kajti mladinski hotel zapirajo ob polnoči. »NAJINA RESTAVRACIJA« Hranili sva se le v eni restavraciji. Že drugi dim naju je natakar poznal. Brž, ko naju je zagledal, se nama je nasmejal in v kuhinji naročil špagete. Zadnji dan je najina denarnica že skoraj povsem prazna, le še tisoč lir je v njej. Oglaša se nama želodec, zato odideva v »najino restavracijo«. Natakar je danes strašno dobre volje. Medtem ko se baševa s špageti, nama razlaga, da je že bil v Ljubljani in da mu je zelo všeč. Želu mu je žal, da nima nobene razglednice toga kraja. Seveda mu jo obl jubi-J va. Cez nekaj trenutkov pa nama ves nasmejan prinese neko italijansko specialiteto, ki je zelo dobra. Ko zagle, dam ceno, se mi kar zatakne, v grlu. Stvar je namreč zelo, draga. Vsa prestrašena čakava na račun. Toda amigo nama zaračuna samo špagete Kar oddahneva si, ostane nama torej še nekaj lir zaj kavo. Ko se poslovimo, si SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PODMF.ŽAKLJA je na svoji 4. redni seji dne 4^olftoqra 1971 med drugim sprejel sklep, da se bife v park« Podu) ;.V<*k! jo odda v najem kakemu fOstinskemu podjetju att privatniku^ pod zelo ugodnlh>i pog6ji."">A' - . i ■■ . .». « 'V< •''.«! »■■ ■».»►, »"t • ' Iki . ■ » .>. ■ »;» • ' .S. mi1, * « v«. » Ponudbe do 15.novembra 4971 na: Krajevna skupnost, Podmežaklja, 64270 Jesenice, Mencingerjeva 1 •■•'» > ' obljubiva, da mu bova povrnila in iz Ljubljane poslala lepo razglednico. POSLOVILNI VEČER Sita kot kanona se počasi primajeva do mladinskega hotela. Tu se zlekneva na verando in prijetno zabavava na račun najinega bogastva. Imava namreč le še dvesto lir. Ko se znoči, pride na verando precej »sosedov«. Na videz se že poznamo in hitro se razvije pogovor. Prišli smo od vseh vetrov: iz Kanade, Amerike, Francije, Japonske . . . Zbližuje nas mladost in želja, da spoznamo čimveč krajev in ljudi. Med nami je tudi mlad Američan, ki skrbi za zabavo. Igra na kitaro, poje pesmi in pripoveduje dobre šale. Norčuje se iz ameriške politike in ljudi, ki se ženejo za zaslužkom. Pravi, da mu je Evropa zelo všeč, ker se tudi ljudje znajo zabavati. Ko prijatelji zvedo, da sva iz Jugoslavije, naju kar obsujejo z vprašanji. Zdi sc jim čudno, kako so naju »pustili« v tujino. Seveda jim morava na dolgo in široko razlagati, kako je pri nas, saj imajo povsem napačne predstave o naši deželi. Mnogi nama ne morejo verjeli, da tudi pri nas mladi poslušamo moderno glasbo in nosimo dolge lase kot .drugje po svetu. HITRO DOMOV Z'aj je pa res že skrajni čas, da pobereva šila in kopita. Finance so povsem izčrpane. Z desetimi lirami v žepu in nahrbtniki na ramah sc odpraviva na pot. Ker nimava več denarja za trolejbus, jo mahneva peš iz mesta. Vročina je neznosna, mesta pa noče in noče biti konec. Končno le priro-mava, do. avto ceste.; Dvigneva prst in kmalu nama ustavi možakar, ki naju .pelje do Benetk. Tudi tu imava srečo. Zlczeva iz avtomobila, sc zahvaliva in pomahava s tablico na kateri piše TS (Trst). En, dva, tri — že nama ustavi drug avto. Veselje, peljala se bova prav do Ljubljane. Gospa v avtomobilu je Slovenka in je zelo prijazna. Kar naprej naju sprašuje: sta žejna, sta lačna, bosta kadila, vama preveč piha ."..? Ko se pripeljemo do pieje, sva kar malo presenečena, saj je do Ljubljane le še 90 kilometrov. Vse skupaj sc **hama zdi malo čiidno; s!dv6n-ski napisi, slabe cestc! Zdaj sva pa res.doma. Med potjo premišljujem in ugotovim, u da » je, star pregovor, .ppv.sod je lepo, doma je JiajW>Šc. zelo. tfesfu£em in mod^,, V. Jelen Na pokopališču Med »bogastvom« kamenja in cvetja na pokopališču večje vasi leti ozka gomila. Brez nagrobnika, brez tttte-na. Le otroška roka je na njej iz drobcenih cvetov krizanteme uredila kril Ob robu je prižgana bela, cisto tanka sveča. Ob grobu tiho stoji družina. Mati in štirje otroci. Prišli so, da bi ob dnevu mrtvih počastili spomin na očeta. Sprana ruta matere, obleka, ki je bila v modi pred desetimi leti, ponošene obleke otrok so prtea življenja družine, ki je izgubila hranitelja, moza ' očeta. Zatopljene v spomine nanj, v tiho molitev, J zmotila ona. Očetova sestra. Pred leti se je »bogato« poročila v mesto. Krznen plašč je oblekla za ta aa\ in visoko frizuro so ji naredili pri frizerju. V roki J držala veliko košaro, zelenja in dragih krizantem. »Kaj še vedno ni spomenika?« je začela. »Saj se še ve ne, kje je pokopan! Kot kak berač! Pa nobentt rož. In takih sveč nihče več ne prižiga!« Postavila je košaro na križ iz cvetja, ki so ga redili otroci, in prižgala dve debeli sveči. . »Saj veš, da ne morem kupiti nagrobnika. Kje vzamem denar. Štiri otroke imam. Najprej mor poskrbeti zanje. Tudi on hi storil tako.« . • »Otroke! Otroke! Kaj se boš zgovarjala nanje, saj ti je rajni pustil grunt. Toliko je pa že vre.df"'h-[0 bi lahko 'riskirala' tistih nekaj sto jurfev. Kaj bi m , če ne bi bilo mene. Saj je človeka sram, ko vidi, Kav. ste zanikrni.« . Se je govorila in vzdihovala. Ko je bila PrePr!ca"0 da je vse povedala »kar svakinji gre«, se je v <^a*nr0 postavila ob gomilo in zadovoljno opazovala kos s krizantemami in plamene sveč v vetru. Le nekaj še kvarilo njeno zadovoljstvo. Da ni mogla na kos in sveče napisati svojega imena. P- s. b Ena izmed žalostnih zgodb ob dnevu mrtvih, dnevu, ki vedno bolj postaja ne dan, ampak P',a*ž:e živih. Tekmovanje, kdo bo imel ne lepše, ampak ar J »opremljen« grob svojca, kdo bo imel na pokopa obleko po zadnji modi. Seveda si vsakdo ne more ^ privoščiti, čeprav bi si mogoče rad. Rad bi, da bi gledali postrani, pa čeprav je na pokopališču za umrlega in ne zaradi sebe. Naj bo čimmanj žalostnih in resničnih zgodb. -'J 4 Ulice razsvetljene tudi podnevi '•Ud SlOVcn^1 Zadnje dneve slišimo in beremo po časopisih, da ^ primanjkuje električne energije. Voda v rekah upad tropodjetja so začela odvzemati tok. ^ V Šenčurju do danes še ni zmanjkalo električnega ^ v$6 sredo, J. novembra, so bile sredi belega dneva ra:>VL. alnPali ulice v Šenčurju. To pa se ni zgodilo samo v srca '^af0b* se dogaja le nekaj dni nazaj. Marsikdo bi relcelnda0tf>rr* svetim Toda to ne drli! Narobe so tisti, ki so za to ZAKAJ TAKO? Z izgradnjo nove šole, prestavitvijo spomenika ^ fCrt' vitvijo cestc Krile—Golnik in asfaltiranjem v n.as'lLz poU<*a' le v zadnjem času v mnogočem spremenile svoj vu pol^"^ riti pa je tudi treba, da prebivalci posvečajo ^/^cV^ sli urejenosti svojega kraja. Pročelja hiš so le P" iaf0. urejeni so nasadi pred stavbami, dovozne poti m ' tal vsega, tega ne moremo trditi prav za sr j-rfič. O* prostor pred upravno zgradbo kmetijske zadrug ,Qfnjj njeni prostor je pravo skladišče kmetijskih stroja podov", nih zabojčkov, pokvarjenih traktorskih prikolic H navlake. Uprava zadruge je bila pred leti do!g°!nhrle bli«, oddaji TV Ljubljana, ki je obravnavala p°a.".bijansk nosti po vsej Sloveniji. Oddaje le dolgo ni vet na 11" ^ še n TV sporedu, v Kritah pa je še vse po starem, ce z. uPr^'c koliko slabše. l>rebivalci so zaradi lena le mnogoter ^ bjl no protestirali, a kot kale doslej brezuspešno. Ajar stor pred kriškim zarlfu^uni dompm. odsev g< r | stanja zadruge. ~ • ' ylC bi j{ Vcrjvti*>,tZaJiboljšauie videla središča K«? . • *t potrebno mnogo1 dela niti stroškov. Nasad r°P°£đafa v' tukaj le od postavitve spomenika NOH, se lepo I lje in ga zakljifČenb ttopohtjufc. Trtya ni. smisla za urcjenbst v upravi zadruge. Ce pa It \.vcje rliihMprav, da bi prebivat^ Kri&v pstff.V ^ - rtćcrte jnKtcOg. Za kdtBro doMJt sp< * no podporo. Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo drugo polovico izžrebanih Glasovih naročnikov jesenskega žrebanja P*vlin Marija, Sp. Duplje 85, Je »žrebala naslednje Blaštin a naročnike: B'stric ' GorJuše 19> Boh- C^** Jože, Tenetlše 32, ^S/ranc, Bi. Dobrava 87, Teštai, e.„ Kranj nka- Tomšičeva 3, K^jFranČiŠka- C Talcev 13, K^nj M,ha' Merska c.ll6-a, ^'laril Kran'n Stane, Struževo 22, !s,*«ič A *na. škofjeloška 13, "8. ictl p«lde, Smledniška >1. Martina, Galetova Bajd Karel, Gosposvetska 11, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Čelik ing. Janez, Gregorčičeva 67, Bled Kolar Ivan, Kržičeva 6, Ljubljana Pajk Francka, Strahinj 28, Naklo Ješe Jože, Otoče 23, Podnart Peternelj Franc, Gor. Zet i na 1, Poljane Tičar Pavla, Potoče 15, Preddvor Fajfar Jože, šercerjeva 3, Radovljica Petrač Lenart, Cankarjeva, stolpič 6, Radovljica Gregorič Angel, St. Žagarja bi. 3, Radovljica Cebašek Ivan, Moše 22, Smlednik ^ prihodnjih številkah bomo °bjavili podrobnosti o potovanju Večji obisk v planinskih domovih Rozman Jože, Poljšica 3, Podnart, je izžrebal naslednje naročnike: Arh Ivanka, Bodešče 20, Bled Dežman Jože, Lahovče 61, Cerklje Erzar Viktor, Cerklje 137 Ambrožič Lucija, Krnica 62, Zg. Gorje Car Franc, Mladinska 8, Jesenice Kos Franc, Moste 113, Komenda Jančar Marta, 31. div. 24, Kranj Obed Franc, M. Pijade 4, Kranj Brane Marija, Podkuže 36, Mojstrana Blaznik Marta, Visoko 82, Šenčur Kavčič Kristina, škofjeloška 9, Kranj je izžrebala naslednje naročnike: Bajt Milan, Sovodenj 35 Kern Jože, Sr. vas 24, Šenčur Verbič Janko, Pipanova 14, Šenčur Gaber Anica, Trnje 8, šk. Loka Pirman Jože, Suha 97, Šk. Loka Tesovnik Jože, Loke 8, Šmartno v Tuh. Ribnlkar Anton, Pristava 42, Tržič Arhar Cirila, Zg. Bitnje 102, Žabnlca Logonder Anton, Crngrob 0, Žabnlca Eržen Pavel, Selo 6, Žiri Pred kratkim je bil na Uskovnici 34. redni posvet predstavnikov planinskih društev in mladinskih odsekov z Gorenjske. Na posvetovanju so ugotovili, da se je letošnji obisk planinskih postojank povečal za 35 odstotkov. Predvsem se je povečal obisk mladine, starejših ljudi in tujcev. Planinci predvidevajo, da bo obisk planinskih domov v prihodnjih letih še večji. Zato so se odločili, da bodo doma in v tujini propagirali predvsem tiste domove, ki so bili doslej slabše obiskani. Ker precej planinskih domov predvsem poleti ne more sprejeti vseh obiskovalcev, so na posvetovanju sklenili, da bodo raz-širiii najbolj obiskane do- move kot so Pogačnikov dom, dom na Doliču, Vodnikov dom, Kočo pod špičko itd. Prav tako so se odločili, da bodo začeli graditi dva nova domova, in sicer Pod Golico in pri Krnskem jezeru. Nekatere postojanke pa bo treba tudi boljše opremiti, jih modernizirati ter oskrbeti boljšo razsvetljavo in pitno vodo. Predstavniki planinskih društev so na posvetovanju na Uskovnici tudi sklenili, da bo treba še bolj skrbeti za varnost planincev. K boljšemu oskrbovanju postojank bo veliko pripomogel tudi nov helikopter, ki ga bodo prihodnje leto kupili v Italiji, svoj »sedež« pa bo imel na Jetališču Brnik. — an Ljubezenska zgodba Film, ki navdušuje. Film, ki privlači. Film, ki je naj ... naj ..., naj ... Tako nekako označujejo gledalci Ljubezensko zgodbo. Že v Ameriki so pokazali gledalci za film izjemno zanimanje. Nič drugače ni pri nas, ki smo imeli to filmsko stvaritev priložnost spoznati kmalu za Američani. V Ljubljani si je film ogledalo več kot 50.000 gledalcev. Tudi Kranjčani so pridno polnili kino dvorano Centra. Predloga filmu je delo ameriškega profesorja Ericha Segala z istoimenskim naslovom. Snov romana je stara že tisočletja in tisočletja. Lotil bi se je bil lahko že katerikoli pisatelj preteklosti. Srečata se fant in dekle. On sin milijbnarja, ona hči revnega peka keksov. Porodi se ljubezen in poročila se. Seveda mladi mož zaradi spora z očetom ne more več misliti na svojo kariero. Mlad zakonski par se naseli v revni četrti mesta in zaživi svoje življenje. Žena hoče izgladiti spor med možem in njegovim očetom, a ji ne uspe. Mož kmalu napreduje — dobi nagrado — in mlad zakonski par se preseli v boljše stanovanje. Idile pa je kmalu konec. Žena nevarno zboli. Mož ji na vse mogoče načine skuša lajšati zadnje minute življenja. Nič ne pomaga. Smrt pretrga vse upe. To je zgodba, ki pretrese gledalce in po ogledu filma mnogi zapuščajo kino dvorane s solzami v očeh. Igra Ali Mc Graw in starega znanca z malih zaslonov — Mestece Peyton — Ryana 0'Nea-la ne razočara gledalcev. Na platno se je spet vrnila romantika. Po vrstah osladnih ljubezenskih zgodb je to za gledalce prav gotovo osvežitev. Morda pa je tudi res, da nekatere stvari za nas v filmu niso povsem razumljive ali celo prepričljive. Moramo se zavedati, da je delo zraslo na ameriških tleh. Sicer pa so nekateri prepričani, da bi taki filmi še polnili kino dvorane. Ljubezenska zgodba pa je le ena, je dejal Erich Segal. Še na tehnično izvedbo filma bi se moral spomniti. Res je izvrstna. Krasne barve, lepa pokrajina in ne nazadnje izredna kamera, vse to gledalce navdušuje. J. Govekar Popravek V sredini številki (3. november) nam jo je v prispevku JR »November — mesec boja proti alkoholizmu« na 20. strani 7,agodel tiskarski škrat. Stavek: Zveznim organom bodo poslali resolucijo, s katero bodo zahtevali, da se poveča prometni davek za prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Vendar ..., se pravilno glasi: Zveznim organom bodo poslali resolucijo, s katero bodo zahtevali, da se poveča prometni davek za prodajo alkoholnih pijač in da se pocenijo brezalkoholne pijače. Organizirali bodo tudi več poučnih izletov, med drugim tudi v eno od tovarn alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Vendar... Za napako se opravičujemo piscu in bralcem. — A. V. L. KRANJ r sveze 1 pakirano [ meso J ŽIVIL. A Pogovori o Besnici (8. nadaljevanje) Leta 1854 je bilo rokovnja-štvo v naših krajih že docela zatrto. Posebno se je kot njihov preganjalec uveljavil kranjski okrajni komisar Janez Pajk. Mnogi in hudi razpori med rokovnjači samimi so sčasoma zrahljali njihovo nekdanjo slovito tovarištvo v sreči in nesreči. Medsebojna zavist jih je jela celo navajati, da so se medsebojno izročevali pravici v roke. Oblast je najbolj okorele roko vn jače, ki jih je dobila v pest, kratkomalo pobesila, brez posebnega odlašanja. Druge pa je potaknila po ječah. Kako je bilo s temi, pove naslednje sporočilo. ZAPOR V GRADIŠKI Kdaj pa kdaj pa se je zgodilo, da ujeti rokov-njač ni bil takoj obešen. Morda je kaj izdal ali pa se iskreno pokesal. Takega so potem obsodili na dosmrtno ječo. Le redkokdaj je rokovnjač po desetletjih prestane ječe vendarle pomi-loščen. Eden od teh »srečnikov« je potem pripovedoval, kako je bilo v zloglasnih zaporih v Gradiški pri Gorici: »Bilo nas je več, pod zemljo zaprtih. Ležali smo na železnih mrežah, pod katerimi je tekla voda. Luč je prodirala v temnico le skozi odprtino v stropu; skozi to so nam tudi spuščali hrano. Ker pa je bilo te hrane malo in še prav slaba je bila, so vsi moji tovariši sčasoma pomrli. Jetničarji pa niso vedeli, da sem le jaz ostal živ, menili so, da ostali le leže in spe, saj v poltemi se ni nič moglo natanko razločevati. In prav to me je otelo smrti. Hrano, namenjeno mojim tovarišem, sem mogel vso sam pojesti. In le zato sera ostal živ in se rešil strašne podzemeljske ječe.« OB 680-LETNICI To številko smo zapisali nad prvim, uvodnim za-som o Besnici. Iz leta 1291 je namreč ohranjena prva znana listina, ki že govori o obstoju kraja. — Zavarovali pa smo se koj za tem z mislijo, da je kraj gotovo že starejši — saj listina- govori le o obstoju Besnice, ne pa o njenem nastanku. Naselili pa so dolino ali vsaj njene robove že prvi Slovenci — povedali smo že, zakaj jim je tak odročen, a vodnat in zaveten kraj vsekakor moral ugajati. Zato bo prav, navesti še dva zgodovinska podatka, posredno zvezana z usodo bes-niške deželice. Ko so si krščanski oblastniki določili meje svojih posesti in vplivnih področij, so med drugim tudi sklenili: da bodi reka Drava ločnica med območjem solnograških škofov in ogeljskih patriarhov. Tako razmejitev je zaukazal frankovski vladar Karol Veliki že 14. junija 811. Torej je tudi besniško ozemlje pripadlo pod oglejske očake; seveda le v cerkvenem oziru. V svetnem pogledu pa je Besnica od leta 1002 pripadala brižinskim škofom, ki so tedaj imeli v lasti že tudi ves ostali loški svet med Soro, Savo in Lipnico. — Iz stare listine, datirane z dne 24. novembra 1002 zvemo, da je to ozemlje cesar Henrik II Sveti podaril brižinskemu škofu Gottschalku. Miru pa škofjeloški oskrbniki z Besnico niso imeli, v posest so neprestano dregali — z raznimi zahtevami in nasilji — Ortenburžani, pozneje pa tudi Celjski grofje. Vendar je Besnica vse do Napoleonove Ilirije plačevala svoje davke loški gosposki, ne pa Kranju, ki ji je vsekakor bližji. ČASI TLAČANSTVA Kot druga brezpravna raja, tako je tudi besniško ljudstvo dolga stoletja tlačanilo svetnim in cerkvenim gospodom. Odrajtovati so morali desetino pridelka ali pa z delom — tlako na gospodarjevih njivah ali gozdovih izkazovati svoje pod-ložništvo. Za takratne razmere v Besnici pa je bilo značilno nenavadno razdrobljeno pripadni-štvo gosposkam. Drugje so cele vasi, dostikrat kar cela velika področja pripadala eni sami graščini. V Besnici pa je bila stvar docela drugačna: tu je gospodarila kar množica gospodov. Vsakemu od njih je tlačanilo po nekaj kmetov. Zgodovinar Pokorn je na podlagi vpisov v rojstnih knjigah — vpisati so morali duhovniki pri vsakem novorojenčku tudi ime gosposke, ki ji pripada otrokov oče — natanko dognal za vse besni-ške hiše, kdo je nad Besniča-ni gospodaril. V okvir našega zapisa ne moremo vključiti tako obsežne pripovedi. Naj zadostuje, če le naštejemo svetno in cerkveno gospodo, ki so ji predniki današnjih Besničanov morali upogibati hrbet: Graščina Kamen pri Begunjah, Šempeter v šmartnem pri Kranju, Brdo pri Kranju, Sv. Duh pri škofji Loki, gospodom Lambergom in Cle-mentinom v Bohinju ter loškemu gospostvu brižinskih škofov; podložnike pa so imela v Besnici tudi nekatera župnišča, predvsem šmartin-sko in starolško. Da pa bo pestrost oblastnikov nad Qes-ničani še bolj očitna, naj povemo, da so si celo posamezne cerkve lastile po nekaj podložnikov. Tako je imela zgornjebesni-ška cerkev sv. Tilna podložnih kar 18 kajžarjev, spodnje-besniškemu sv. Janezu Krst-niku je služilo 6 kmetičev, Crngrobu 5 Spodnjebesniča-nov, kranjski župni cerkvi pa 4 hiše v Spodnji Besnici. Celo mošenjski župni cerkvi in ovsiškemu vikariatu sta morali biti podložna po en Spodnjebesničan. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč kaj je pisal pred sedemdesetimi leti Župnijska cerkev sv. Tilna v Zgornji Besnici (Pod obzidjem Je viden spomenik na skupnem grobišču padlih borcev NOB) — Foto: F. Perdan Novice, ki jih je v svojih rubrikah priobčeval stari »Gorenjec«, se nam danes zde kar nekoliko malenkostne in nevažne. Toda čas na začetku dvajsetega stoletja ni bil posebno razgiban: radovednost so burile le drobnjakarske novice iz domačih logov, žolč-ni spopadi med liberalci in klerikalci, cene na tedenskih sejmih v Kranju — v svetovni politiki je bila tedaj najbolj pereča burska vojna v Južni Afriki in občasni atentati anarhistov na evropske kronane glave. Tak je bil interesni okvir naročnikov starega »Gorenjca« — vsekakor istoveten tudi s konceptom njegovega uredništva. Morda se bralčeve značilnosti — njegova mentaliteta — v času teh nekaj preteklih desetletij, ni dosti spremenila. Kajti ljudje — naj bodo zato dobri ali slabi — le hlepe po novicah. Vsekakor po novicah iz domačih krajev, kaj je v svetu novega, to zvedo iz dnevnikov, radia in televizije. Novice iz gorenjskih krajev, kjer naš »Glas«, pozni »Gorenjčev« vnuk, vsekakor mora domo-vati — teh podeželski moji prijatelji najbolj pogrešajo. A spet ne — le žalostnih prometnih nesreč! Pač pa, kako uspeva ljudsko prosvetno delo, kako se kraj turistično razvija, kaj grade, kaj popravljajo, kako gospodarijo, kako skrbe za spomenike in starine na svojih področjih, kaj vse obnavljajo, kako se razvijajo, kako gospodarsko rastejo, kaj nameravajo — Gorenjci naj bi le vedeli, kaj vse se na Gorenjskem dogaja. Pogled naj bi uprli v domačo zemljo — za poglede v svet pa je že itak drugače poskrbljeno. Te misli sem slišal neštetokrat na poteh. In tudi to, naj bi se »Glas« spet preimenoval v »Gorenjca«. Saj to ime vendar ni sramotnol »Gorenjec« je bil prvi časo-pis-tednik, ki je pričel izhajati v Kranju. In bil je odločno napredno usmerjen, vsaj prvih deset let .. . In tako bi »Glasu« lahko pripisali, da izhaja že enainsedemdeset let, s presledki seveda... Naprednega koncepta našega starega prednika se nikakor ne bi smeli sramovati in se kakorkoli sprenevedati. Osebnega haska gotovo ne bi imel, če bi se »Glas« preimenoval v »Gorenjca«, a odjeknila bi ta odločitev vsekakor po vsej Gorenjski in raz-*' širila krog naočnikov in bralccv. Bli/.a se novo leto, iz- dajateljski svet »Glasa« ima zdaj besedo! No, tako smo se v ihti zaklepetali in skoro pozabili na svojo nalogo: črpati iz starih številk »Gorenjca« novice, zanimive tudi za današnji Čas. V Blejskem jezeru so pred dnevi ujeli 13 kg težko postrv (forelo).. V Kokri so pred meseci pričeli zidati novo Solo. PrC~ ' tečeni teden so postaivi« j strešni stol in stavbo Pokrllt' Radost vaščanov pa je bila v hipu sprevržena v jezo in ra" zočaranje — v ponedeljek s je gornja stran nove šole P0' drla! Vzrok: slab material «'» pa dejstvo, da so zidali v dC Ževnem vremenu. Potem pa preberemo v prvj novembrski (1901) števili odmeve na komaj opravljen«? ; volitve v deželni zbor: Kompromis je ponudi1* klerikalska stranka v Cerkljah nasprotni stranki. » kaplan Kos je zoper to m K° Kristušov namestnik ni z mir in spravo med fupil^ temveč za sovraštvo. J** božji namestnik, kaj ne? 1 , kosa priporočamo škofu, « ' ga zapre v svoje šentvts^ zavode. Saj v Cerkljah pol ta ptič tudi ponoči, v hramu pri Petrovcu, uar je ta Kos črne, kot navaden kos, le kljun ni rumen, ten več bolj rdečkast. Dobro « bilo, da bi ga našopali ^ poslali v muzej, v katerem kak starinar Koblar kort*« tiral, kake pasme je ta ^ iz katerega pamtiveka izv Današnjemu bralcu je * ba pojasniti, da wGor.elJJan3 aludira na kranjskega oc* . Koblarja, ki pa je bil *' politik, kot marljiv raztSKu lec preteklosti Kranja sploh zaslužen zgodoV' ^ Strankarske strasti so bu .j daj (pa žal, dostikrat 1 pozneje!) tako slepe, a» niče ni bilo moč videti. Sodišča so skušala te s « g politične strasti "'prestrogimi kaznimi. Tako mo v »Gorenjcu«: , 1 Obsojen je bil včc.rAa'§P S tukajšnjem sodišču M-.fO Cešnjevka pri Kranju n dni zapora, ker je javno v ljubljanskega župana ( ^ rojaka iz Ccrkclj), teš'° (Udi zapravil vso Ljubljano t . Cerklje. jp Namesto »Radensk^ ni »Rogaške« so stan t pili »Bolsko kislo v0°vri,a. Bele onstran Jesterskega ^ Zaboj (50 steklenic) Je 8 krqn. Andreja se je slikala Vsak dan se srečujemo, ne vem, če se poznamo ^aadleKiC?, Andreja Si je mesto k slik, 3 zJmamico v slikal vSv T' da bi j° na" mamico . dan Je Prosila Mam ca' h J° bo pe,jala- lepe črne^ r" PI"CJ OČislila sto ST in rumenka- * «5° kfn!Ce- c'an ^ obH VStala' se umjla ^ vL> k 'e*Ia tcr si počesala rja-ie obfck?* 6 laSe' Mamica si vo ie ' ,rjavo krilo, na gla-Bratec ^kr!la ^o čepico. Klemen nolasec' z imenom in morilJe obul rJave hlače v nove 'fr JO?ič" °bul se Je so Odšli n CCVlje- Vsi triJe oaPeuaai,avtobusno posta* k slikarju S° Se v mesto Slikar je bil velike postave, imel je črne lase z brado. Oblečen je bil v rumen suknjič in modre hlače, nosil je črno čepico. V roki je držal velik čopič, pred sabo pa je imel stojalo, na njem pa je bil list. Andreja se je usedla r>a črn stolček. Mamica in Klemen sta stala zadaj in gledala. Kmalu jo je slikar narisal. Slika je bila tako lepa, da jo je Andreja ves dan občudovala. Se ponoči, ko je spala, je sanjala o prelepi Andrejki. Marjanca Urh, 4. b r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Jutro. Sonce me prebudi. Sreda. Saj res, sredi tedna smo in moram v šolo. Skočim iz postelje, se oblečem in pozajtrkujem. Pograbim torbo in se odpravim na avtobusno postajo. Komaj stopim iz hiše, že zagledam staro ženico. Čeprav je daleč, jo spoznam po dolgem, širokem krilu in velikem, črnem predpasniku. Poznam jo, ampak samo na videz, in nič več. Srečava se. Pozdravim jo in že odhitim naprej. Kmalu pridem na postajo in tam zopet vidim mnogo znanih obrazov. Nekateri so neučakani. Hodijo gor in dol po postaji in se ozirajo v smer, odkoder mora priti avtobus. »Končno!« vzklikne nekdo, ko se avtobus prikaže izza ovinka. Zdaj se zopet preriva in misli, da bo tako prej v avtobusu. Vendar ne! Vsi smo v avtobusu. Že se peljemo proti Tržiču. Na naslednji postaji me zmoti prijateljica. Rečem: »Živio!« Zopet še zazrem v ljudi. Nekateri se smejijo, drugi pa opazujejo. Že smo v Tržiču. Na postaji me čaka prijateljica in skupaj odhiti-va v šolo. Na cesti sem zopet uzrla moškega, ki ga poznam po njegovem velikem, zmeč- Bilo mi je hudo Po dolgem času smo se končno Ie enkrat vsi zbrali v kuhinji. V štedilniku so prasketala zadnja polena in iz velike posode se je valila para. Po vsej kuhinji je zadišalo po rumeni dišeči polenti, ki jo je mama neprestano mešala. Izpod stropa je tu pa tam kdaj pomežiknila svetilka, ki nas ni nič motila in je zato še opazili nismo. Ves čas nas je spremljala ura in tu pa tam nekoliko zaostala s svojim tiktakanjem. »Mamica, koliko časa bom še moral nositi očala?« je presekal gluho tišino rezek glas kuštrave glavice, ki se je nenadoma dvignila iznad debele knjige. »Ne vem! Morda leto ali dve, nekaj mesecev ali pa še samo nekaj dni,« ga je tolažila mamica, močno presenečena nad vprašanjem. »Kaj pa, če bom moral očala nositi vse življenje?« je brat žalostno vprašal. Tedaj pa sva se tudi midva z očetom spogledala in oče ga je brž potolažil: »Kje pa, sine! Tvoje oči se bodo še popravile!« »Kaj pa, če se ne bodo?« je brat zaskrbljeno vprašal. »Le zakaj sem tako nesrečen? Slavko lahko igra nogomet, ves večer gleda televizijo ali bere knjige, jaz pa ne! Zakaj je tako? Zakaj . .. Kdo mi ve povedati?« Nenadoma so bratu padla očala na knjigo. Planil je v jok in zavil glavo v mamin predpasnik. Premagale so me solze in stekla sem v dnevno sobo in na ves glas zajokala. »Zakaj mora že sedemletni otrok toliko trpeti? Komaj se je skobacal v hlače in se je pred njim počasi začelo odpirati življenje, že mu srce napadajo težave. Res! Čeprav se od drugih otrok nič ne razlikuje, vseeno ve, da je za nekaj prikrajšan. Meni se to do takrat ni zdelo tako pomembno, a on čuti veliko, težko breme« sem razmišljala. Treba je bilo k večerji. Okusna jed mi ni in ni teknila in brž, ko sem pogledala hlipajočega brata, so me ob-lile solze. Ivica Bohinc, Selca Zadnje slovo Pretekli teden se je na šolskem dvorišču zgodila huda nesreča. Avtobus je povozil deklico. Bila je mrtva. Za nesrečo mi je povedala Majda, ki hodi v 6. a razred. Bila je to Milka. Hodila je v 5. razred. Ko šem prišla v šolo, sem videla, da zares stoji tam avtobus, pod njim pa deklico Milko. Bila sem žalostna. Med poukom smo ves čas mislili na tru-pelce, ki je ležalo pod avtobusom. Drugi dan je na šoli zaplapolala črna zastava. V četrtek smo zvedeli, da bomo tudi mi spremljali ubogo Milko na njeni zadnji poti. V razredu nam je tovarišica razdelila rdeče nageljčke in nekaj šopkov. Spredaj so učenci nosili vence. Ko se je rožnati sprevod končal, so pripeljali majhno belo krsto. Za njo so šli žalujoči starši, bratje, sestre in sorodniki. Na koncu smo sc sprevodu priključili tudi mi. Počasi smo se premikali proti križišču. Prišli smo do cerkve. Krsto so odpeljali v cerkev. Mi pa smo počakali zunaj, da se je ccrkvcni obred končal. Spremljali smo jo še do odprtega groba. Krsto so položili v grob. Njena sošolka je v imenu vseh učencev spregovorila nekaj besed. Za njo je govoril tovariš ravnatelj. Potem so zapeli dve žalostinki. Mi pa smo znosili šopke na Milkin grob. Milke ni več med nami. Ne bomo je pozabili. Irena Petrlč, 4. b r. osn. šole Ivan Tavčar, Gorenja va» kanem klobuku in skoraj premajhnem suknjiču. Ko se srečava, me začudeno pogleda, kot da sem mu kaj storila. Odhitim v šolo, ker bi sicer zamudila pouk. Marija Jane, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Neprevidni vrabček Pod streho na bloku je viselo gnezdeče. Bilo je majhno, zunaj prašno in umazano, znotraj pa čisto, snažno in mehko. V njem so prebivali trije vrabčki: mati in očka ter majhen radoveden vrabček, pri katerem so se še poznali sledovi puha. Bil je eden tistih radovednih, majhnih, nagajivih vrabčkov, ki bi radi vse imeli, videli in vedeli, ki se radi potepajo in nagajajo, ki delajo staršem velike skrbi ali pa bolj po domače »sive lase«. Sprehajal se je po gnezde-cu in čakal na mamo in očeta, ki sta ga nahranila in tudi naučila letati. Letel je še nerodno, vendar ljubko. Bil pa je na svoje letenje izredno ponosen in se je z njim bahal, kadar se je le mogel. Tako sta imela starša z njim še večje skrbi. Nekega dne pa staršev ni bilo doma. Šla sta nekam na obisk in vrabček jih je doma čakal. Vendar si zaradi tega ni delal skrbi. Letal je sem in tja, se veselil življenja, saj je mislil, da je življenje samo igra. Nenadoma je v travi opazil pisano gosenico. Skakljal je po travi za njo in jo gledal. Ustavila se je in ga začela opazovati. Tudi on se je usta? vil in jo s svojimi očmi zvedavo opazoval. Toda tedaj se je izza vogla prikazal maček. Neslišno se je po žametnih tačkah bližal vrabčku. Tedaj pa je vrabček slišal znan, svarilen krik. Bliskovito je sfrčal v gnezdeče k mamici, kajti ona ga je posvarila, takoj ko se je vrnila z obiska pri sosedih in je videla, da je njen malček v nevarnosti. Karala ga je, hkrati pa tudi tolažila. Vrabček je spoznal, da življenje ni samo igra, temveč da je to trd in neizprosen boj za obstanek. Obljubil je mamici, da bo sedaj previdnejši in da starša z njim ne bosta igmela več takih skrbi. Andraž Legat, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič s šolskih klopi k. L k- _ h|enale Košarka, linorez — ovitek kataloga II. grafični JU8oslovanskih pionirjev . grafični bienale v Ju9°slovanskih pionirjev MttLS oktobra, so pod pokroviteljstvom akademika 3, ni bienai ;a V Kostanievici na Krki slovesno odprli II. 'n si ^arca i97iUgos,ovanskih pionirjev. Razstava bo odprta cer: i. Razstavljajo seveda tudi gorenjski pionirji, lo] anJ - ^ Pibo^?,OVna šo,a »Lucljan Seljak«, likovni pedagog ^of n M S3' Božič Frida, Božičevič Ana, Burgar Majda, M^: ' Namut pn.Jovita, Jamnik Dunja, Kuraš Mira, Lukan Jan tmil, Pogačnik Irena, Rihtaršič Marta, Trebar J o j^ec M?^,,a Š°,a' "ko™1 Pedagog Mlca Kavar H > °v,iica ^ ^nt1311 Lojze °Snovna iola» "kovni pedagog Franc Boltar b!!1.? sosie°Snovna šola »Stanko Mlakar«, likovni pedagog \ fcar Irena r . $L0p,'et Dark oanc Tono' Jagodic Tatjana, Likozar Mar-. TrJ^le Pet«*,, remfeli Miran, Sajovic Jure, Sitar Bra- o«no rcčck V'nko v LeSat Vna ŠO,a »Heroja Bračiča«, likovni pedagog ^'li Vikto h Na'n0vič Ra!i' Križaj Nuša, Lakncr Breda, Ribnikar Vida, N b^Pis so *an ^ Skr So opr-TT'- 1366 grafik iz 59 jugoslovanskih šol. v'° Je v cel t' .''k0vn' pedagogi, drugega pa strokovna j? s* J^Umijivo V Žirijfl pri i/bo,u upoštevala kakovost, » 3 in * Va,e no« ui Sc na razstavi niso pojavile vse šole, ki zdaj o lh 111 grafični bienale bo septembra delovanju r bicnala vabi u*cncc in likovne peda- zdravnik vetuje Sindrom srednjega režnja (1) Človeška pljuča so razdeljena v dve veliki polovi«, v levo in desno pljučno krilo. V vsakeni pljučnem krilu so * manjši deli, ki J* nujemo režnji. Na ' strani pljuč sta dva rez nja, na desni strani pa » trije. Med zgornjim » spodnjim delom plJ« ° desni strani pa je se s« nji reženj. Ta je konične oblike. Ima refetivno na dovodna pota — ° he -, zaradi česarpj* ja v patologiji pljuč do izjemnih situacij. ** di dovodnih poti, ka£". stene so nekoliko nezj« še kot pri ostalih temi pride dostikrat do ^ imenovanega sinu srednjega režnja. Dolgotrajna so pokazala, da J« v vadi vzrok bacil tuberK^ loze, ki se naseh v # h usu, nato pa napa' ^ sama pljuča. Ra- tuberkulozno vnetje- ^ zen tega skoraj P" d0 kem »prehladu« r>rt" Jn vnetja tega bronhus ^ zaradi tega tudi «o {U. nega bronhitisa, kaKO j di do lokalnih * ^ pljučnega parenhirn* s0 pljučnice. Opazovanj pokazala, da P« ^ te vrste niso lzvze.f_ fa ne starostne skupin^ . ka vnetja srečamo * majhnem otroku, več Pa pri sU!rC^fsPre- deh. Razmeroma ve menih na teni režnj« žamo pr! Ženskah. ^ Pri starejših H«^ včasih poleg M0™ tudi njenih vnetij ra^ij^ ^ rakasto obolenje-,^ razvije mk. i« j sfl milejše oblik®- ^ dodatni ukrepi P" pfed-ljenju tega raka. ^ vsem operacija. ■■ odstranimo ves rc/ dr. Gorazd l*** Mojca V. iz Tržiča — Za letošnjo zimo bi rada imela plašč, ki bi bil moderen še naslednjo sezono. Kupila sem tweed — dovolj ga bo tudi za midi dolžino. Stara sem 17 let, visoka 172 cm in 59 kg težka. Marta — Za vas sem narisala dva modela. Oba sta pol-oprijetega kroja, midi dolžine. Levi plašč se zapenja eno-vrstno in ima manjši okrogel ovratnik, nakazane žepe in gladko zadnjo stran. Desni plašč ima večji ovratnik, za-penjanje je dvoredno. Na zadnji strani plašča je odprta guba. Nekaj napotkov za sajenje in oskrbo vrtnic PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Ob sajenju vrtnico zasujemo do nakažnnc viSine Vrtnice sadimo v pozni jeseni. Presajanje prej ni mogoče, ker vrtnice dolgo vegetirajo. Slabo oleseneli poganjki pa pozimi radi pozebejo. V kontejnerje sajene vrtnice bi brez škode lahko presajali vse leto, vendar takih vrtnic pri nas še ni naprodaj. Vrtnice sadimo v globoko prekopana tla v sončni legi. Cepljeno mesto naj bo vedno za štiri prste v zemlji, da vrtnica ne bo mogla nikoli docela pozebsti, tudi če opustimo običajno osipanje vrtnic. Pred zimo vrtnic ne obrezujemo, ker na obrezanem mestu vrtnica vedno pozebe za nekaj centimetrov globoko. Ob sajenju gnojimo vrtnice le s preperelim hlevskim gnojem, kompostom ali šoto. Mineralna gnojila dodamo spomladi. Starejši nasad vrtnic pred zimo namesto osipanja lahko zaščitimo pred mrazom s prekrivanjem s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom in ga s tem obenem tudi pognojimo. Enako lahko storimo tudi s pravkar posajenimi vrtnicami. Spomladi gnoj z okopavanjem zakopavamo v zemljo, ki naj bo rahla in dobra in le malo zaplevljena. Če gnoja ali drugega organskega gnojila ni pri roki, jih osipamo z zemljo ali pa prekrijemo s smrečjem. Vrtnice prekrivamo proti mrazu zelo pozno, šele ob koncu meseca novembra ali v začetku decembra. Prvi mraz jim ne škoduje, saj mora les najprej dozo-reti. Prekrivanje vrtnic s folijo in podobnimi materiali ni primerno in vrtnicam samo škoduje. Pod nepropustno folijo je ob toplem vremenu pozimi ali spomladi pjetoplo, zato vrtnice odganjajo bolehne pretegnjene poganjke in so neodporne za kasnejše spomladanske ohladitve vremena. družimsk1 pomenku MARTA odgovarja kotiček . ža ljubitelje cvetja SGP »PROJEKT« KRANJ GIP »GRADIŠ« LJUBU AN A. ENOTA JESENICE IN PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ objavljajo razpis o prodaji stanovanj ki bodo zgrajena v stanovanjski soseski Planina PS II v Kranju Stanovanja bodo zgrajena v desetih štiri in pet etažnih objektih naslednjih velikosti (gradbene iz mere): garsonjene od 22,06 — 27,18 m2 enosobna od 32,19 — 39,19 m' dvosobna od 51,45 — 59.62 nv trosobna od 66,08 — 72,23 m! £ t trisobna 84,36 m2 Informativna cena za m stanovanja /naša: garsonjere in enosobna 3.360,00 din dvosobna 3.200,00 din tro in več sobna 3.040.00 din Gornje cene za posamezno stanovanje se bodo delno razlikovale, ker bo pri ceni upoštevana lega stanovanja glede na etažo. Dokončna prodajna cena bo -/nana tri mesece pred vselitvijo. Stanovanja bodo mhifonalno opremljena in centralno ogrevana. Rok za vselitev posameznega objekta Je oktober 1972 do aprila 1973. Do vselitve bo celotnp naselje komunalno opremljeno in urejeno. Plačilni pogoji bodo določali, da mora biti stanovanje plačano dd vselitve. Kupci stanovanj imajo ; možnost, da z oročanjem ali varčevanjem denarja pri Gorenjski kreditni banki, pridobijo pravico do posojila za plačilo, stanovanja. Prodajo stanovanj posreduje Podjetje za stanovanjsko iji komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, kfer dobijo interesenti informacije o stanovanjih in sklepanju pogodb. i VUHOV* CENA 5 DINARJEV ŽE V PRODAJI petrol Poslovna enota Ljubljana razglaša prosto delovno mesto snažilke u bencinski ««rvis Kranj—Primskovo p 8 polnim delovnim časom °8oJ: NK delavka ^ET^r!8" naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: L- p**lovna enota Ljubljana, Ljubljana, Pre-***®va c. 42. kmetijsko živilski kombinat kranj OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. vodje računovodstva proizvodnje v finančno računovodskem sektorju Kombinata 2. sadjarja v obratu Kmetijstvo, z delovnim mestom v Preddvoru 3. vrtnarja v obratu Kmetijstvo, z delovnim mestom v Kranju 4. vodjo izmene — molzača v obratu KZ Radovljica, z delovnim mestom na Bledu 5. šoferja kamiona v obratu Mlekarna 6. administratorja v obratu Kmetijstvo za določen čas 4 mesecev za nadomeščanje NADALJE PODJETJE SPREJME V UIC: 7. štiri vajence vrtnarske stroke 8. pet vajencev mesarske stroke Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod točko 1.: ekonomist ali ekonomski tehnik z najmanj 3-ali 5-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu, nastop dela je možen takoj ali po dogovoru; pod točko 2.: KV sadjar, samsko stanovanje zagotovljeno; pod točko 3.: KV vrtnar pod točko 4.: veterinarsko živinorejski tehnik ali KV živinorejec, samska soba zagotovljena; pod točko 5.: KV voznik motornih vozil. Dnevni pričetek dela ob 4. uri zjutraj; pod točko 6.: administrativna šola z 1-letno prakso; pod točko 7. in 8.: uspešno dokončanih 8. r. osnovne šole in zdravstvena sposobnost za delo v stroki. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava K2K Kranj. Cesta JLA 2. Objava ostane v veljavi do zasedbe delovnih in učnih mest. GRADITELJI! Preskrbite si pravočasno gradbeni material ljubljanske opekarne Obveščamo vse graditelje in ostale interesente, da bodo imele na voljo vse opečne izdelke preko zime V industrijski prodajalni je na voljo tudi ves drug gradbeni material In i avbno pohištvo. Vse informacije daje prodajni oddelek v Ljubl jani, Cesta na Vrhovce 2 telefon Štev.: 61 -965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko SMOLEJ Andrej, Kranj — Nazorjeva 4 (poleg nebotičnika) telefon štev. 23-138, KZ Bled, telefon štev. 77^425. Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava Veletrgovsko podjetje Kokra kranj razglaša za svojo novo poslovno enoto v veleblagovnici »Globus« Kranj naslednja prosta delovna mesta: poslovodjo drogerije Pogoj: ustrezna drogerijska ali farmacevtska izobrazba; več prodajalcev pohištva Pogoj: kvalificiran trgovinski delavec ustrezne stroke; več polagalcev stenskih in talnih oblog Pogoj: kvalificiran ali usposobljen delavec za opisana dela. ^ijave sprejema in daje podrobna pojasnila kadrov-k »socialna služba Veletrgovskega podjetja KOKRA anj' 64000 Kranj, PoStna 1. ObP^ JUGOBANKA Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 obvešča, da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov. Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle, kakor npr.: prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. Lastniki deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe stanovanjske in potrošniške kredite. JUGOBANKA ekspozitura Jesenice C. maršala Tita 20 TERMIKA Industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25 razglaša prosta delovna mesta 10 N K delavcev za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovi je pri Škof ji Loki Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov »Termika« obrat Trata pri škofji Loki v roku 15 dni od dneva objave. jt JBa /rPlSeM ^mmmm SIMON PRESCHERN Trbiž (Udine) Italija tel. 2137 trgovina električnih stroiev AVTORADIO # GLASBILA # RADIO % TELEVIZIJA 0 ŠIVALNI STROJI # SVETU/-KE # KOLESA # OTROŠKI VOZIČKI # GORILNIKI ZA OLJNE PECI % PRALNI STROJI # PISALNI IN RAČUNSKI STROJI Priporočamo se za obisk SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Zamenjujemo ajdo, pšenico in vse vrste žitaric za moko Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi v soboto Delavska univerza TOMO BREJC SPREJEMA PRIJAVE V ŠIVALNE TFCAJE Začetni tečaj se bo začel v ponedeljek, 15. novembra ob 15. uri v delavskem domu, vhod IV., nadaljevalni pa prav tam v torek, 16. novembra ob 15. uri Prodam PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 5451 Poceni (2600 din) prodam popolnoma novo SEDEŽNO GARNITURO kanin - meblo (kavč, dv,a fotelja, mizica). Ogled ves dan, razen sobote in nedelje od 15. do 17. ure. Gašparič Marija, Cesta JLA 6 (nebotičnik), Kranj 5468 Prodam DNEVNO SOBO. Stipsič, Nazorjeva 12, Kranj 5469 Prodam GUMI VOZ. Voklo 65 5470 Prodam STROJ za obrez in prirez furnirja, plošč in masivnega lesa. Ogled vsak delavnik od 15. ure dalje. Ivanka Podrekar, Dolenja vas 52, Selca 5471 Prodam novo trajno žare-čo PEC kiipersbusch po zelo ugodni ceni. Bernik, Jegovo predmestje 29, Skofja Loka 5472 Prodam 90-litrski francoski KOTEL za žganjekuho. Udir Alojz, Sp. Besnica 33 5473 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Babni vrt 3, Golnik 5474 VRTNICE nizke veliko-cvetne (12 vrst) dobite v vrtnariji TUŠEK PODBREZJE. Mnogocvetnic nimamo več. Dobi se tudi rdcčelistni CEŠ-MIN za saditev v vrtove, parke in žive meje 5475 Prodam lahek 13-colski GUMI VOZ. Strahinj 20, Naklo 5476 Prodam italijansko PLINSKO PEC. Sebenje 4 5477 Prodam KRAVO. Voglje 72 5478 Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ slavica (na elektriko in nožni pogon). Dujmovič Lucija, Kebetova 5, Kranj 5479 Prodam težkega PRAŠIČA in ZELJE. Sp. Brnik 13 5480 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Voglje 72, Šenčur 5481 Prodam tri PRAŠIČE, težke po 100 kg. Malo Naklo 3, Naklo 5482 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 90 kg. Lahovčc 47 5483 Prodam novo PLINSKO PEC in KUHALNIK na tri plošče. Bizjak Jože, Ručigaje-va 2, Kranj 5484 Prodam 1000 kg KORENJA za krmo. Cerklje 71 5485 Prodam okrog 80 kg težko SVINJO za pleme. Cerklje 60 5486 Prodam težko KRAVO no teletu in kupim vprežno KOSILNICO. Gole. Višelnica 15. t Zg. Gorje 5487 Prodam posteljne VLOŽKE (dobro ohranjena žima). Fric Ciril, Planina 35, Kranj 5488 Prodam plemenskega delov nega VOLA. Sp. Duplje 76 5489 baterije Prodam italijansko P^I SKO PEC, PEC na kontakt 7500 in P^'Jkr, lončen KAMIN. Cesta škega odreda 30 a, Kranj'5497 lefon 21-608 ♦„irtotn. Prodam KRAVO s teleto^ Podbrczje 24, Duplje * Prodam skoraj nova g ^ na VRATA 200 x 190. i*" ^ 11, Žabnica Q »M Prodam BIKA za rej ^ zamenjam za KRAV • 5500 farje 21, Žabnica starcga Prodam sodem i« ^ KONJA, težkega 450 Ig ^ slov v oglasnem oddelK Ugodno prodam nev bro ohranjenih vk» sT£-x 195 cm in garderobno ^ NO. Rozman, Zg. Bitnje ^ Prodam športni ^f^of-za dvojčke. Jan ja Loka, Novi svet 55^ 85-714 INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV Kranj ZAPOSLI STROJEPISKO sl za določen Cas, cer za doboM koJ, z nastopom dela na n3' Ponudbe pošljif* 1 laSi-slov podjetja aU se /■» te osebno. - \ i v • Prodam TRAKTOR steyer 18 KM in kmečki MLIN". Naslov v oglasnem oddelku 54W Prodam CENTRIFUGO, lutzovo PEC, razne dele POHIŠTVA in MOPED. BritoJ 86, Kranj Prodam devet mesecev brejo KRAVO, KRAVO po teletu, 120 kg težkega PRAf1^? in kupim rabljen MEšALbt-Srednja vas 23, Šenčur Prodam dobro ohranjen kombiniran italijanski ŠKI VOZIČEK. Župančičeva 37, Kranj, telefon 22-868 Prodam KRAVO po izbin-Zg. Dobrava 14 pri Krop^494 Prodam dvižna GARALA VRATA. Vidic, Kranj, Stang ta Rozmana 4 Prodam večjo količino sir šne OPEKE bobrovec m dimne tuljave 17 x 17. tf 220, Kranj ZMAJ Prodam KORENJE. Dvorje 43, Cerklje 5527 Prodam SVINJO za zakol. Sp. Brnik 55 5528 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Glinje 10, Cerklje 5529 Prodam suhe macesnove PLOHE. Poženik 34, Cerklje 5530 Prodam KONJA in mladega VOLA za pleme. Adergas 22, Cerklje 5546 Prodam NAKLADAC hijap za hlodovino. Poizve se pri Plešec, Preska 66, Medvode (avtoprevoznik) Kupim prenosni PISALNI STROJ. Lahovec Darinka, Naklo 123 5504 Kupim železno JERMENI-CO premera 40 do 50 cm za slamoreznico. Predoslje 21, Kranj 5505 Kupim ZELJE v glavah. Naslov v oglasnem oddelku 5547 Kupim steyerjev OBRAČALNIK enobrazdni traktorski plug. Zorman, Cešnjevek 5, Cerklje 5548 Kupim dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC. Ponudbe poslati v trafiko Cerklje 5549 Prodam FIAT 600 in strešno OPEKO špičak. Prebačevo 40, Kranj 5506 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 600. Bodiroža Vojko, Struževo 2c, Kranj 5507 Prodam enoosno tritonsko traktorsko kiper PRIKOLICO. Brleč Miha, Zg. Palovče 3, Kamnik 5508 Poceni prodam FIAT 750. Voklo 18 5509 GARAŽO pri nebotičniku dam v najem. Dolinar, Mlakarjeva 2, Kranj 5510 Oddam GARA20 v Stružc-vem. Dorfarje 38, Žabnica 5511 Kupim poltovorni SPAČEK. Kepic, Dvorje 44, Cerklje 5550 Prodam rezervne dele za JAVVO 90 ccm. Vclcsovska 8, Šenčur 5551 Prodam FIAT 750 v voznem stanju za 450.000 S din. Va-lančič Franc, Zg. Bitnje 228 5552 : STANOVANJA ^J: Oddam SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 5512 Tistemu, ki preskrbi starejši samski osebi SOBO in majhno KUHINJO, lahko tudi večjo sobo, nudim lepo nagrado. Ponudbe poslati pod »čimprej« 5513 Dekle išče v Kranju ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe poslati pod »centralna« 5514 V Kran ju oddam opremljeno, ogrevano SOBO z mrzlo in toplo vodo. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 5515 Dijaku nudim opremljeno, ogrevano SOBO v središču Kranja s souporabo kopalnice za predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku 5516 Mlada zakonca iščeta SOBO po možnosti s kuhinjo v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe poslati pod »nujno« 5517 Oddam SOBO na Kokrici s centralnim ogrevanjem. Naslov v oglasnem oddelku 5553 Iščem prazno SOBO za starejšega moškega. Ponudbe poslati pod »Kranj« 5554 «?• MM Mi ^.lutn-dži&vi f,: Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Bitnjah. Naslov v oglasnem oddelku 5555 Na prometnem kraju Gorenjske kupim HI SO ali STANOVANJSKI PROSTOR primeren za mesnico. Ponudbe poslati pod »plačam v devizah« 5518 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijo in kupim rabljen KAVC. Naslov v oglasnem oddelku 5519 Kupim starejšo ali nedograjeno HIŠO v bližini Kranja. Scvšek Alojz, Roška 68, Kočevje 5520 » ' -ZAPO SUTVE Iščem VARUHINJO za dva otroka v dopoldanskem času. Stanovanje zagotovljeno. Ra-kovec Franci, šempetrska 1 a, Kranj 5521 Iščem mladega MIZARJA z delovodsko šolo, da bi prevzel mizarstvo s stanovanjem (pozneje lahko postane njegova last). Ponudbe poslati pod »izredna prilika« 5522 'f ?-.v i !§££ I \ » ččižiiftSŽSSBiii B | OBVESTILA J lertMi^^iffiiriMfa^^ ROLETE, lesene, plastične z delnim popustom in žaluzi-je naročite pri zastopniku Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 4557 KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, šiška 2644 VALILNICA NAKLO prodaja sveža JAJCA vsako sredo in soboto 5443 RAZSTAVA KANARČKOV in PAPIG bo od 7. do 17. novembra v gasilskem domu v ŠKOFJI LOKI. Odprto vsak dan od 9. do 19. ure 5462 Vršim PECARSKA DELA na lepilo in klasičen način. Jože Lončar, Cesta na Klanec 28, Kranj 5523 PLESNI TEČAJI v delavskem domu v KRANJU vsako sredo, četrtek, petek in soboto od 18.30 dalje, nedeljski plesni tečaji pa od 9. ure dalje 5524 dosljah do Britofa vrnite Čebulj Silvi, Britof 332, Kranj 5556 22. oktobra izgubljeno URO od veroučne učilnice v Pre- KUD BOREC Velesovo priredi v nedeljo, 7. novembra ob 17. uri PLES v ADERGA-SU. Igra ansambel FRENKY. Dvorana ogrevana. Vabljeni! MLADINA PREDOSELJ prireja v soboto, 13. novembra, ob 19. uri v kulturnem domu MARTINOVANJE. Igrajo VIŠKI FANTJE. Rezervacije zaželene. Vabljenil 5558 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi PLES v nedeljo, 7. novembra, ob 18. uri. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 5559 KUD BUKOVICA vabi na PLES, ki bo v soboto, 6. novembra, ob 20. uri v prostorih Zadružnega doma na Bukovici. Vabljeni! 5560 POSLOVNI ^ mo STORI I EXPRES BAR ali PROSTOR za to dejavnost v ožjem ali širšem centru Kranja vzamem takoj v najem. Ponudbe poslati pod »možna adaptacija« 5464 • -V *v Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. OSEBNI AVTO ŠKODA 100-L, leto izdelave 1971, s 3200 prevoženimi km. Začetna cena Je 14.200 din. 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelave 1970, s 40000 prevoženimi km. Začetna cena Je 7.500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavarovalnica Sava PE Kranj do srede 10. 11. 1971 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ CHEMO trgovsko podjetje s kemično-tehničnim blagom na veliko in malo ter uvoz in zastopanje inozemskih firm, Ljubljana, Maistrova 10 razglaša prosto delovno mesto: prodajalca za prodajalno na Jesenicah—Javornik Pogoji: šola za prodajalce ter praksa v trgovini. Kot posebni pogoj se za to delovno mesto zahteva 3-mesečno poskusno delo. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja Ljubljana, Maistrova 10, do vključno 13. 11. 1971. iS™ BREJO KRAVO TELICO po izbiri. Tomše, Radovljica, Mlaka C^dam KRAVO. Sidraž 6, Ceprk]Je 5531 prodam dva PRAŠIČA, težja Po 120 in 270 kg ter smre-PiJ macesnove PLOHE. Psata 3, Cerklje 5532 sedem mesecev T*LIC0 ^ osem let starega KONJA. Vopovlje 16, PrnH 5533 KlmrT^ dobro ohranjeno kuhinjsko opremo in oJiTr1 , električni BOJLER. 2K °d 15' do 16. ure. Gregorčičeva 14/1, Kranj 5534 en^ dve PECI na olje: PfV"?0. 5' traino ža" '»tzovo fvc v7ShUSCv ^ Cc^^ c> Udovič Franc, Sta "a Klanec 57, Kranj p 5535 jo TE?^ devct meseccv bre- Uiica i-i'SP simentalko. Ceš- z dnart 5536 in t KUHINJSKO OPREMO bu JuJn2, žarečo PEC kiiners-fceva ii oha' Kranj, Kidri-PmH 5537 SLAM6TF.ZNI?O° nem5k? L PuhalnTkom « Ss " uKom. Srednia vas pSenčUr 5538 OS"1 K0NJA- vajenega mctkega dela. Sp. Brnik 61 Prrvi 5539 lakol to • dva PRAŠIČA za Cd?nt0f 315' Kranj 5540 LES ' m neobžagan suh đovljS °ltrcšje. Hribar, Ra-Pm, Gregorčičeva 3 5541 Mo^"1, KORENJE. Biček, ' Radovljica 5542 MihT .skoraj nov KA-prod^anj' Ccsta talcev 17 feOlv .m VcČjo količino JA-s°v0 4 ^ sladki MOST. Vele-Proch Crklie 5544 hih an> večjo količino su-Struževn,S0vih PLOHOV. *Vll Krani 5545 Pitanie^,v£ PRAŠIČEV za ha 27 »Zelo sem zadovoljen s poklicem in s P° ' v katerem delam. Zdi se mi, da bi v malokatere^ jetju našel toliko razumevanja in pomoči za J* iju^ vanje različnih poslovnih idej kot je v Pod,ei\'Hi K^i Ijana transport oziroma v vodstvu hotelov til<- .^„e pa danes v gostinstvu pomenijo sveže in °rtli ideje, prav gotovo ni treba posebej razlagati. ^n/č Moj konjiček je zbiranje starega denarja ^ knjig« Zahtevajte ponudbe in cen-. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED Sanskac^V telefon 77-384. «>ie