Št. 103. V Goriei. v torek dne 29. deoembra 1908. Letnik X. Iibaja Tiak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik ixide dan prej ob 6. irečer. Stans po poiti prejeman ali t Goriei na dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in ftatrtletno 1*50 K. Prodaja sevGorici r to- bakarnaQ Schwarz t Solikih ulicah1 Jeliersits. t Nunakib ulicah in Le- b a n na VeidijeTetn tekalilča po 8 Tin. GrOKICA Uredniitvo in upravniitvo le nabajata ˇ «Narodni tiskarni», olica Yetturini h. it. 9. Dopiae je naaloriti na uredriiltro, oglaae iu naroinino pa ns uprarniätvo >Gorice<. Oglaii te računijo po petit- rntah in licer ako ie tiakejo 1-krat po 1* vin., 2-krat po 18 Tin., S-krat po 10 rin. Ako ie večkrat tiakajo, r»<5u- oijo se po pogodbi. Majatelj in odgoTorni nrednik,'Anton Bavear. Tiska „Narodna tlskarnn" (odgor. L. Lukežlfi). „Gorica" bo tudi v no vein letu izhajala dvakrat na teden in bo olicielno glasilo „Slovenske Ljudske Stran- ke" na Goriškem. Kakor do sedaj, se bode tudi v bodoče krepko po- tegovala za koristi našega kmeč- kega ljudstva, podprta po svojih poslancih v državnem in dežclnem zboru. „Gorica u s S. L. S. je p kazala z delom, da je edina za- stopnica kmečkega stanu na Go- riškem, edina prava zastopnica, ki se nesebično poteguje za blago- stanje kmeckega stanu, od kate- rega je največ odvisno v deželi. Da je to res, kaže njena go- spodarska organizacija po deželi, kažejo posojilnice, gospodarska društva, kaže „Goriška zveza*, ki je sredisče vse organizacije, kaže „Oentralna posojilnica* in druge občekoristne naprave v mestu in na deželi. Da skrbi naša stranka tudi za izobrazbo, dokazujejo lupe solske stavbe v mestu, brez ka- terih bi se goriško slovenstvo potopilo v laski poplavi. Steber slovenstva v Goriei so gotovo naše šolske stavbe: „Solski Dom", „Mali Domtt in kmalu se otvori „S. (Jregorčičev D o niu. Po inicijativi naše stranke se kmalu otvori tudi za Slovencc prepotrebno „Sirotisce*, ki bo zavetišče slovenskih sirot. Vse1 to je delo nasih voditeljev. Naj se ponaša kaka stranka na Goriskem s tako vidnimi vspehi, kakor S. L. S. Pa tudi delo v deželnem zboru, pri katerem so sodelovali nasi poslanci in odborniki, kaže, da se nobena doba ni bila tako plo- dovita, kot je bila ravnokar mi- nola, pa naj govorijo nasprotniki kar hoeejo. Voditelji naše stranke, katerih glasilo bo tudi v naprej „Gorica", bodo i nadalje po načelih krščan- stva nesebično delali neumorno za dobrobit nasega milega slo- venskega naroda na Goriškem. „Gorica" pa bo vsem pristasem nase stranke vedno na razpolago. Zagovarjala bo pravice krščan- stva in slovenstva. Stala bo na stališču: Vsakemu svoje. Zatorej vabimo ob koncu leta na novo naročbo. Prijatelji naj si- rijo „Gorico". Učimo se od na- sprotnikov! Cena listu ostane ista, in sicer za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta & K 50 viii. V nadi, da nam ostanejo do- sedanji naročniki zvesti in da nam še novih pridobijo, voseimo vsem VESELO NOVO LETO! iaški olroški vrfec na Blanči. Pod tern nasloTom je prinesla zad- nja „Soča" zopet grd, nesramen napad na „Šolski Domu ia na dr. Gregorčiča. Neko podlo cloTeöe je nagromadilo v omenjenem člankn celo kopo drsnih laži in hadobnih obrekoranj, kakor: „Šalski DomM ne vrši Bfoje dolžaosti, „Š. D.u je Gregorčiče?a politična postojanka, katere se prav pridno pcslainje, posebno o to- littah ; Gregorčičn ni mar, da bi skrbel za to, da se ?rSi naloga „Š. D.M, marfeö mar mn je za to, da si je preakrbel novo Btafbo za obsežno ttanovauje za se, za tiakamo in nredniiUo liator, za nalogo „Š. D" pa se toliko briga, koiikor za lanski sneg ; ca Blanči ob novem kolo- dvorn bi čisto lahko stal alorenski olroiki ?rtec, ako bi bil „Š. D." to, kar bi imel Wti ;Jj*oris7aDJe „Š. D." t klerikalne "^PWWffe atrhe, ko pri tem trpi slovenBka attar t Goriei, mora konečno prineati Gregoroiču zasloženo kazen; Tae tiite bIot. otroke, ki jib polore ˇ laiki otroški ?rtec na Blanfii, bo imel na vesti dr. Grc- gcrčio ! !u Rolikor liaTkor, toiiko grdih laži ! Sedaj lahko lidijo mestni Slerenci, ki imajo vsaki dan pri roki dokaze, da je Tse to, kar je t tem ölanko „Soča" nap i a a I», grda laž; sedaj Ithko vidijo, kako dr zoo laže nSc- Ča", celo takrat, ko o čita dejetva naeprotno dokazojejo (kaj iele w drogih iločajib!). — »Šolski Dom" je seridal tri iolska po- slopjr, ter je poskr bei, da dobe rsi mestnislOT. otroc», ako hc- čejo, šolski podak r teh prosto- rib; za male otroke je iodipo- ekrbel, koiikor je mogel ter TstanoTilzanjetri otroikevrtce. Sedaj pa pride Gabrščekova „Soč&u, ki pri vaaki priiiki oapada rŠ. D." ia oje* gOTfga predBednikadr. GrfgorČiča, boteö oberna ikodovati, ter trdi, da „Š.D.M ne vrii STOJe dolžnosti. Vidite, tski drzni brezTeatneži bo okoli rSoče" ! — Dalje pcziTlji no „Sočo",naj po?e in dokaže kako, T katerem pogledn je „Š. D." GrrgorčiČeva politična postojank», katere 86 pridno posložnje posebno pri rolitrah. Ali morda zato, ker irtvnje zanj BTOJe dnlevne in gmotne moči ? Ali morda iszpoiilja ob iun lolite? äolske olroke po deieli agitirat? Ven z dokazi 1 — Kar ee tiče Gregoröiöevfga ttrano^anja T proRtorh „G. D.K, rpraäamo „Sočine" člankarje, ali j h je strankarska strastže Uko oslepila, da ne razamejo veö ironije in zrsrkscije, kstero je BTOjedobno pr,- nesla „Gorica". (Sicer pa bo dala pri- bodnjo&t pravi odgOTor tej hadobiji I) Ali pa je merda „Sočin" laatnik Gabršček, ki se je znal tako trdno vtaberiti t pro- storih denarnib slcv. zarodov, mcril t tem vpraianja po svojem bračn? „Soči" poTemo dalje, da dobiva nŠ. D.K lepo najemnino za tiete postranake prostore, katere je dal t najem „Narodni tiskarni" in nredniitin li&toT. Ali morejo morda slov. denarni zavodi kaj takega trditi o onih profitorih, katere bo dali Gabričeka v najem ? Ni ga menda ˇ mestu Siovenca, kateremn so razmere znane, da bi o tem opravičeno ne dTomil. — „Soda" piie, da se Gregoröic za nalogo „Š. D." toliko briga, koiikor za lanski sneg. No, to pa je že naravneat bodastol Da si npa nSoča" o Gregorčičo, ki že od leta 1882 pa do danea popre^aje HŠ. D." svoje dnierne in gmotne sile, o dr. Grego rčiča, ki je iz avojega žepa daroTal „Š. D.H že örez 30.000 K, da si npa, pravimo „Soča" kaj takega za- pis&ti o Djem, to že presega meje nor- malnega raznrna. Hadnokrvno piepa- ičamo čitateljemBodboo tem goroetaanem „Soöinem" piaarenjn. — Na Blanči ob no vena kolod/ora bi čisto lahko atal slo- Tenaki ctroiki irtec, ko bi sorražna oaoda ne bila zanesla Gabrščeka v Gorico, ali pa ko bi Gabriček Ie deseti del tiste dolžnosti nasproti slor. ioiski mladini triil, kakor jo nie ölani „Š. D."; aline »mo c?a tega ne Trii, on podira, za- ?i ra, naiprotajedelOT a njn nŠ.D." 8 tem, da njegor list „Š. D.u Tedno na- pad« ter o njem laže in ga obrekaje. Lahko tndi trdimo, da bi imeli r Goriei dorolj otroikih irtof za vae potrebe, ako bi nam bil na razpolago tiati slo- ven ski denar, katerega so že požrii Ga- bričekori paiirni pirbi. Jaano je torej, da bo imel Gabriček na ve«ti vse tiste Blovenske otroke, katere poloTe L%hi v STOJa vrtce T Tiem mestnem obmoöjaia ne samo onih, ki bodo obiakoTali laiki Trtec na Blanči. — Slednjiö posnemamo ,Soöou in pravimo, da če je ie kaj pra- Tice na Btelo, mora konečno vendar le asoda prinesli mlnženo kazen Gabričeka za njcgOTO razdirajoče, Siorencem r Tiakem pogleda ikodljivo politično de- loTanje ; kajti nizadnje mo raj o ie zk- slepljenci sprevideti, da je Gabriček ko- rietolorcc, čegar oplir je pognben v slot. doroači politiki ior droiabuem žifljenja. Kako so slepili l]ud- sfvo. Dne 13. jalija 1. 1901 je pisala „Scča" /Bed drngim; „Mi smo nrerjeni, da He L>o enakoprafnost, in aamozato, da bi prišel r deželoiodborin stem do tistib zlatih jaslij, ki jih jo dragim oöital. Svitle kronice in skrb za žep so prorzročile, da je Ga- bršček pozabil na sroje principe, katere je ie 1. 1901 tako povdarjal. Mi, ki moža dobro poznamo, Temo, kako magično mod imajo krenice do ojega — in se raid ne čadiroo tej njegoTi nedoslednosti. Ta alučaj pa zopet dokazaje, da „Sočitf ae ne sme verjeti. Tadi redno dosledna „Edinoat", ki piie zadnje časa o goriških zadevah eamo in popolnoma r zmisln „Sočeu, zagorarja z?ezo »SloTenskega klabaa z laikimi klerikalci, če$, da so ti tndi r i»«rodnen» prgled? ?no?lji?pji ir praTičneji nego liberalni Lah!. Sedaj pa pcglejmo, kako so znosljiveji ic pravič- neji Gabričekofi in dr. Frankototi za- rezniki. — Za?eznika Faidnttija glasilo BEcoM je prinesla Teat: „Z teseljem na- znanjamo, d?, so naii poslanci dcsegli, da je vlada odgodila premeičer.je slo- ˇenskega aöiteljisöa iz Kopra t Gorico. Ko bi Gorica imela dragačne zistopnike (Faidattijevce in ne liberales), bi se go- toTO slorensko nöiteljiäce nikdar ne pre- me8tilo v Gorico". Drogi zareznik Ba- gatto je nastopil t parlamentn kot laški iotiniat najčistejie barve; postarit se je odločno proti našim povsem opraričenim zahteram. Protestiral je proti vsema, kar bi ae ntegnilo storiti r bodoöe t pro- apeh JagosloTanstva, protestiral je tadi proti temu, da bi dobili JagosloTani mi- ni8tra rojaka. Ta drazaveznika ,Soöinea Btranke s svojimi nastopi jasno dokaza- jet», ne aamo da imata t narodnih in gOBpodarakih zaderah popolnoma proste- roke, ampak tadi, da ata hajia nasprot- nika Sloyencer nego so liberalni Labi. Še nekaj moramo pribiti. Za časa Yoliter ˇ držarni zbor je dr. Faidutti moledoral za slotenske glaaore poBrdih in na Krasa, govoril je lepo slorensko ter obljnbova), da bo delal tndi za koristi sloYenakih Yolilcev. Sedaj ae pa v sto- jem glasilu baha, kako je z rspehom na- stopil proti interesom goriikih SloTen- cer. Kako naj bi označili tako posto- panje, tako vedenje? Ali ni topaifidno? Briški in kraški Tolilci, potor, kadarvaa pride ta gospod zopet snnbit I ßum, bum! nLdinostu izpnäöa bombe. E sreči Be papirnate. CeBar ne more t oöigled dandanainjemn politiönem beganja ijad- atva glede izida novih Tolitev nobene atranke voditelj pozitivno naprej trditi, Cesar ne more niti aosed od soBeda : a- nesljiro zagotavljati, to so kot neizpod- bitno že naprej nasnanili okrajni gla- rarji na Garükem trzaäkenm na meat- nii&TD, in todi — kajpada — dopisnikn „Eiinostinemn". Ia ta je iresniönosti teh tttjaih informacij tako goto?, da odkla- nja ie naprej rsako morebitno dementira- oje. Imeniten gospod, ta zanpnik BE1i- nosti". Ia kfj so okrajui glararji namest- niitru iporočili? I no, kaj drngega nego to, kar si želi zanpnik „Edinosti", nje lastmk in arednik, rodstro naie nore in stare liberalne atranke (od Gabriöeka noter dol do njegorega zdaj sreöno usluž- benega agenta g. Ir. Mrmolje iz Vrtojbe), in to je : popoin propad slorenske Ijad. stranke. — Tema prinoerno so prikrojena tndi sporoöilt poaameznih okr. gl. varjer. Goriki in tolminski glarar — tjer je zadnjiö zmagala slor. Ij. stranka — spo- roöata o zagotorJjeni zmagi norih libe- ralcer, sežanski pn, kjer so doslej libe- ral no Tolili, da ostane pri starem. Kot zf esti zareznik nltralahomkega zavesnika dr. Faidnttija prirleöe „Eiinostim" za- apnik tndi gradiskegÄ okr. glararja na pozoriiöe; ta mora sporočiti, da zmaga pri prihodnjih rolitrah t farlanskih mes- tih in trgih Faidnttijera stranka, „ako potegnejo z njo v Gjrici še slor. rolilci". (Aha, zdaj pride „Eiinosti" prar nai „izdajalski" Tolilni red!) Teh sporoöil — tako izitreljaje dalje „Eliaost" sTOJe bombe — se je osrednja rlada preatraiila; kajti njej da je na tem ležeče, da ae ratmere na Gariikem ne spremene iß da ostaneta Pjjer in Gre- gorčič na krmila, ker da sta rladi ndana organa. V lern grmn tiči „Eiinostin" zajec. Našega Gregoröiöa atrmoglarit', to je nje ideal, in da bi sroje herostratstro pri- krila, mu obeša kot radeeo canjo Pajerja in obema naklonjenoBt Tlade. Ž9 pri priih pripra?ah zu državno-zborsko to- liter je posegla „Elinost" po tem orožja ; hajskala je Ijcdstvo proti naii straaki, da je Tladna. Kako zlobna laž je bila to, kaže dejstro, da se je pri zadnjih dežel- nih rolilvjh v goriiki okolici porzroöila nepostarljenost nam na ikodo ia libe- ralcem na korist, s katerimi so bili ne- kateri nradniti z okraj. glararstra r očitDeoi sporaznmljenji. In t očigled temn dejstvu ima „Eiinost" ie železno öelo, da pri rsaki priliki pogrera očitno laž rladne naklonjenosti. Vladno naklonjenost užira Gabriöek, ki ji tako Tztrajno skrbi za razpor med goriikimi Slorenci. — Ali je deželni glarar Pajer ali Marani, za katerega ao pri Yolitrah delorali alor. liberalci — atari in mladi ¦— öe tuäi je naöelnik skrajnega krila laike liberalne delegacije, je naii etranki prav Tse eno, ali fftktum je — in o tem smo govorili „Eiinosti" r izrojerani prardi o toI. reformi — da se je Tlada očitno nme- šerala t roli'.re t Farlaniji in ravno tako očitno podpirala Faidattijero stranko. Da je potem imenoraia deželnim glarai- jem Pajerja, je bila k temn prisiljena, ker je ta naöelnik laike reöine, ne Fai- dotti ; in rarno tako podglararjem Gre- goröiöa, ker ni liberalec, kar so po re- čini pa gospodje t takoimenoranem „Slor. klubc«. Tako izgleda torej „ndanost rladi" Gregoröiöa in Pajerja. Vzlic temn remo, da bo „EiinOBt" naprej bobnala po tej neresnici, saj bi Be dragaöe ne mogla drgniti ob naio stranko, in to ji je ren- dar tako sladko kot miški slanina. Temn odgorarja tndi njena taktika: obrekorati, protidokaze prezirati in zopet obrekorati. Moralo pa naj hndiö rzame! Razpor med dr. Tumo in flndr. Gabrščekom. (Dalje.) 4. Tnmor kompromis z rlado ? ! Dr. Tnma piie: „Pred rolitrami je še poakuBil ta- kratni tržaiki namestnik grof Goes», aprariti olorenski stracki za sknpen na- stop. V treh italijanskih knrijah so na- stopili rladni kandidatje, ki so izjafili, da izlocijo narodnostoo Tpraianje in ee zdrnžijo s slorenskimi poslanci, da se poprari zanemarjeno gospodarstro t de- želi. Obetalo se je: polno narodno rav- nopravnoBt, pricieti takoj amelijoracijska in inteaticijska dela (regnlacija Soče in Vipare, dobava Tode za Kras in Brda, pcdpora kmetijgtvn itd.) Za bodoöe de- želaozborske volitre bi »e vrglo dr. Pa- jerja s pomočjo kardinala Missie, ki bi bil za deželni zbor odloöilna oseba". Moj odgOTor: Dr. T. piie t hR. P." prarljioe iz .tisoö in ena noč"; enovako STOJo „noč", ko ni mogel epati in ga je tlačila mora, nam je popisal ˇ ponatis- njenem odatarka, V nemirnem snn vidi tri Tladne kandidate med Italijani, ki obetajo SSovencem zemeijski raj na na- rodnem in gospodarskem poljo, in ridi celo mogoönega ip odloönjoöega kardi- nala Missijo, ki je rrgel dr. Pajerja med staro äaro. In dr. Tama steza sToje roke po Goessn in Missiji ter Bprejema t zna- menjn „spra?e med slorenskima atran- kama" na krožnikn mu poklonjeno državDO poslanatfo, za katerim so se Bkrirali ie daljii veliki rspehi, kajti celo Andrej Gabržč?k je rerjel, da dr. Tama... wae na Dnnajn z tso silo trie zopet na noro deio". Toda tlačila gr je Ie mora — iz- Trieralnega odborn in Andreja Gabr- äceka, ki ma je tiSčal želodec, in tile npcrneži bo ga zbndili iz lepih sanj ter mu posTetili r aaspano duio : da tisti trije laiki tladni kandidatje 7ahko ob- ljubljajo hribce in dolince, ntbeiki raj na tem in onem sretn in Tsak^mn Slo- Tencu äe po zlato nro za noro lelo, ali dobiti morajo drage osliöe, ki jim poj- dejo na tak led. Dr. Tuma pripovednje lepo prar- ljico — pelitičnim otroöajem, ki bi uteg- nili »tezati roke po dromljirih sencah laikih rladnih kandidatov, katere je me- tal na steno birii namestnik Goess. — Te sence so namreö izginile, še predno je zasijalo solnce resnega rolilnega boja; da bi mogli zmagati isti — rladni laiki kandidatje, to je mogel sanjati pač edino dr. Tola, kateregu je zazibal grof Goess T sladbc sen z miiroJjabno pesmico oza- gotorljenem mandatn. — Da, laiki rladni kandidatje, ki niso smeli niti od daleö npati na zmago, so lahko obljubljali, toda dogoTori o bodočem dein t deželi so mogoöi paö Ie mod možmi, ki jib. ne Tzame že noö prei Tolitrami, marred imajo opraričeno Dido na zmagoslarno bodočnost. In pa ie grof Goess, tisti nadnti praznoglari nemdki aristokrat, ki je so- rr«2il Slorence is dm sroje daie! Težki so nam bili časi pod njegoro vlado na Primorskem. Dr. Tama je poznal njega in men da celo rodhino že od poprej, — in če8to nam je rsiljeral srojo straino sodbo o njem. Eaj coda, ako nikdo iz- ren dr. Tame ni hotel iti na led ne grofa Gaessa ne njegorim laškim kan- didatom ? — Vspeh roliter je pokazal, da smo imeli prar. 5. Tamor kompromis z dr. Gre- gorčičem. ~- Dr. Tnma piie : „Vaak količkaj pošten politik je mo- ral to spraro sprejeti in dr. Gregorčič je to storil. Dr. Aaton Gregoröid je priiel k meni na stanoranje in je priznal, da se tako ne more dalje in da ne moremo odkloniti za razroj gospodarskega žir- Ijenja na Goriikem tako znamenitih predlogor. Na Dnnaj bi ila oba brez ro- lilnega boja. S tem je bilo tadi zame reieno rpraianje stranke. Z izgnbo dr. Antona Gregorčioa r klerikalni stranki bi poBtala polna zmaga napredne stranke le rpraianje <5asa, in jeseni 1901 bi na- predna stranka gotoro zmagala z rsemi 10 kandidati. No, g. Andrej Gabršček je r izrr- ieralnem odborn doBegel, da se je rsaka porarnara odbila, in res moj trad, pregororiti ga,je bil zaman. Z*rist proti meni in sorraitro proti dr. Gregorčičn sta odločila". Moj odgoror: „Poiten politik" dr. Gregorciö je torej sprejel to spraro (I!) in lazil je za : — dr. Tamo, katerega je hotel malo , prej rtopiti r žlici rode ; saj je spraril mene in ojega pred kaiensko aodnike in dr. Tama bi bil istotako obsojen, ako bi bil irael raoje sodnike. „Poitena politika" Gregoröiö-Tama ata si torej lepo razde- lila dra držarnozborska mandata... „brez rolilnega boja". Zakaj ne pore dr. Tnma tega, da se je fee to zgodilo (ako se je res !) sale potem, ko so bile pri koncu prrotne ro- litre in je dr. Gregoröiö ž) nataučno re- del, da je propadel, ker je bila rečina rolilnih mož proti njemn? H)tel je re- iiti Bebi in stranki mandat brez sleher- nih obreznostij za bodočnost. Smeina je trditer, da bi bil dr. Gregoröiö po taki kompromisni izrolitri zgubljen za kleri- kalno stranko, da bi postila polna zmaga napradne stranke le rpraianje öasa in bi zmagala r jeseni I. 1901 z rsemi 10 kandidati. — To peiem poje dr. T. lahko 8rojim socijem, ki ategnejo ceb ploskati Djegovi politiiki modro^ti, toda rsi drugi jo moramo hraležno odkloniti. Ako se je dr. Grsgorčič r sili in potrebi tadi res zatekel r rarstro sorražeoega dr Tame, bi to ne spremeniio položaja niti za las. Tisti „tako zatmeniti predpogoji za raz- roj gospodarskega žirljenja" so rendar izginili, ker' jih je rzela nod, kajti ob- Ijube neizvoljenih laikih kandidator pad ne ätejejo 1 A da bi dr. A. Gregoröiö pa- del iz hraležnosti dr. Tami za vrat, za- pastii srojo stranko in rso srojo poli- tiöno in gospodarsko organizacijo, da bi potem naia Btranka rsled tega zmagala T deželni zbor z rsemi — 10 kandidati, to je blazna funtazija bolnih možgan ! Dorolj! 6. Zikaj je dr. Tama propadel s kompromisom ? Domiiljnjem si, da rendar nekaj itejem r narodno-napredni stranki. Go- toro pa je, da moram taii jaz biti po- ačen, ako kdorkoli za naio stranko knje tako ražne kompromise, kakor je ta Ta- mor dogoror z Goessom in Gregaröicem. Toda celo rrsto ponatankoati in najraž- nejie „predpogoje za razroj gospodar- skega življenja"... sem izredel šele zdaj iz „Rdečega Praporja". Na rerajem, da je dr. Tama komn drngema kaj reč po- redal. Diu pred sejo izrrieralnega od- bora je meni le od daleö namigail na neke dogorore, katere baje ima z Gaes- som in Gregoröiöem. Opozarjal sem ga, naj bo preriden, ker hoöejo r reliki stiski ribariti r motni rodi. — Dragi dan je spraril dr. T. r sejo izrrieralnega od- bora — kompromiB, po katerem bi ila na Danaj Gregoröiö in Tama. Ni pa bilo gorora ne o narodnostnih ne o gospo- darskih dobrotah, ki bi jih doaegU, mar- reö edino o tem, da r relepoaestra in mestni skapini podpiramo — protilibe- ralna laika kandidata. (Djlje pride). Dopisi. Iz Št. Andreža. — (Društveno življenje.) — Za naše novoustanovljeno kat. izobr. društvo je bil praznik sv. Šte- fana prav pomenljiv in vesel dan. Imeli smo namreč prvo predavanja. Predaval je nad vse zanimivo g. prof. Rejec iz Gorice o človeškem srcu ter o njegovem dobrem in slabem stremljenju. Dokazoval je na podlagi mnogih poučnih zgledov iz socialnega živ- ljenja, kako silno trpi že sam materjelni blagor celega človeštva, ako prevladuje v naših srcih slabo stremljenjc, ter pozival navzoce poslušalce, katerih je bilo precej nad 100, naj kolikor mogoče krotijo in bla- žijo svoja srca. Nato je g. Avgust Pavletič, cand. iur., erica! v kratkih, a jedernatih ba- sedah žalostne razmere, v katerih živijo slo- venski visokošolci na Dunaju, ter navduševal poslušalce, naj se pri vsaki priliki potegu- jejo po svojih močeh z vso vnemo in od- ločnostjo za slov. univerzo v Ljubljani. Nato se je razvilo v kremi pri g. Paškulinu, kjer se je vršilo predavanje, jako prisreno in animirano življenje. Zabavali smo se vsi lepo v prijateljskem razgovarjanjn in v veselem prepevanju narodnih pesnij. Na predlog g. župana in na navduševalno ute- meljevanje in toplo priporočilo g. Fr. De- vetaka, cand. phil., je razprodala rodoljubna gospica Ninka Blažica precejšnje število raz- ; glednic — vse, ki so bile na razpolago — i v korist obmejnim Slovencem ter dobila I vrhu tega še 1 32 K preplačila. Tudi za I domači telovadni odsek, ki se nepričakovano j krasno razvija, se je nabrala lepa vsota I 7-14 K. Vsi smo bili oni večer prav zadovoljni, da je že začelo tako blagodejno delovati naše družtvo. Predavanju so sledili poslu- šalci z velikim zanimanjem. V kratkem imamo zopet predavanje. Dr. P. Bukovo. — Kar je pri norega je to, da bo liberalci naenkrc.t postali „agrarji". V nedeljo dae 27. t. m. je iael na Bakorem shod kmet M'molja iz Vrtojbe. Igral je rlogo dobrega katolika brez gOBpodar^kega naöela. Praril je o izobrazbi kmet«, da. mora kmet samo- stojno nastopati, po sroji rolji, rekel je, da ima dahornik rse prarice do jafnoati, ri8al je pogabonosni strankaraki boj, kateri mend« po njegorem maenjn naj- haje dirja pri nas na Slorenskem. Tjžil je, da jih ima S. L. S. z% brezverce, li- beralna pa za katolike, mej tem ko se oni borijo za mir, da bi 'združili rae kmete r eno stranko, r eno srečao dra- žino. Obsojal je osebni boj, mej tern pa se je prar poiteno znesel nad nekim gospodom, kateri ma je baje nekoö pre- glarico dela!. Nekdo ga rpraia in proai, da naj po e, kako gospodarske naöelo da ima njegora Btranka. M >ž ni redel, kaj je gospodarsko načelo, zato je pri- poredoral zopet in zopet, da se mora kmeta izobraziti. Ž) prar. Toda za izo- brazbo kmeta ni potreba stranke, zato ao droitr». TeŽko je gororiU res o ta- kem položajn, kot se nahaja „agrarec*. če pripozna Schmitoro gaslo, katero pravi, da se mora rsak posamezaik zase bojerati (*ebiönoat, egoizem), tedij pri- pozna liberalm naöelo. Če pa pripozoa naöelo nasprotno tema, tedaj pripozna „klerikalno" naöelo. Člorek pa, ki bibil po eni plati sebiöen, po dragi pa socijalen, je popolnoma nemogoö. Starilo se mn je Se reö rpraianj in presodkor, odgo- rarjal pa je zrmdeno in nikakor ne strarno. Liberalci so ma odobrarali, toda bili so tako neareöni, da so to storili tedaj, ko je g. Mrmolja eno prar debelo izaatil. V sreti jezi nad klerikalci je re- kel, da so ti rzeli za sroje „Kmeöke zreze" reö took iz programa S. K. S. On ne re, da program „K. Z\ na Goriikem ni rarno za Goriško originalao naprar- Ijen. Rftbili ao ga rendar na Kranjskem. Go8podarske težnje alovenskih kmetor so tadi r glarnem težnje nemikih kme- tor. „Kmeöka zreza" je lahko pravila posnela po nemikih „Zrezah". Toda tadi tega ni bilo treba. Da so prayila „Kmeö- kih zrez" na Goriškem obatojala prej nego je bila „kmečka" stranka ustanor- Ijena, je lahko dokazati. Pisec teh rrst, sliial je na nekem ehodn res naört „Kmečkih zrezu mnogo prej kot je „agrarna" stranka obatojala. Na dotiönen» Bhoda se je tadi poredalo, mogoöe tedaj prrikrat r goriiki jarnosti; da ae vata- nori „Kmeöka zrezaM, poredalo ae pa tedaj ie ni, da je to naört „Kmeöke zveze". Veö menim ni potreba, ker fak- tam je in ostaae, da za „Kmečke zveze" je bil naört poprej sestarljen nego je „agrarna" stranka sploh eksistirala. Re- kel je g. Mrmolja tndi, ds so bili libe- ralci r gorah slabi. Radi rerjamemo. Radi te obBodbe bo mn liberalci rseeno aplar- dirali, kaj pa jim mar, öe jim da eno zaninico, jil- oa po dragi lepie pomaže. Ni rredno, ¦•¦:. bi o tem shodu reö pi- sal. Glarni uöinek je, da zdaj liberalci ne redo, kam bi ili. Če pride nagrarecM, mn odobrarajo in so „agrarci" dokler ne pride „liberalec", in tedaj so „libe- ralci" da zopet pride „agrarec". Kdor bo pred rolitrami zadnji priiel, ta bo dobil glasore. če pa prideta oba, bodo pa doma ostali. Manim, da g. Mrmolja ne bo mogel tožiti, da se ni reaniöno poroöalo. V tej nadi konöam in želim, da bi res priiel na Bakoro lep mir, toda ne potom „agrarne" politike, ampak po- torn dela treznih mož za dobro strar. - y — Politic™ pregled. Dr. Wekcrlu demiaijoniral ? Vöeraj se je na daaajski borzi raz- nesla veat, da je ogrski ministerski pred- aednik dr. Wokerle demisijoniral. Govor ruskega minietra Izvolskega. V petek je minister Izrohki držal Bvoj z veliko napetostjo priÖakoTani go- Tor T rnski dami. Oaaenirii raiko-an- gleške konvencije, je rekel Isrolaki, da se ta dotika tndi balkanskega rpraianja. Temelj vse make sretorna polilike pa da obstaja t ruBko - francoakem zarezniitYa, ki pa ne otira Riaije, da bi žirela t dobrih odooiajih z Nemčijo. Minister je na to z zadoYolJBUom konstatiral pribli- žanje ltalije k Rcniji. Potem je preäel na najaktaelnejäi del arojeg* govora. Rekel je, da je raaka javnoat energično prote- atirala proti aneksiji Bosne in Hercego- Tine. Tadi proti njema je bilo aliiati hade kritike. Ali ta ista jarnoat bi mo- rftla vedeti, da aam protest ne relja nič, ako ae ga ne more podpirati z oboro- ženo silo. A'i t tiko pogreško Raiija noöe paati. Tadi on mora potrditi, da bo Kasiji roke vezane po bodipeitanski kon- venciji od 1877 in po berolinaki dekla- raciji od 1878. Ali da je Tseeno dolžnoat Rnaije, da zašoiti Jpolitično In gDBpodar- ako neodrianost balkanskih SloranoT od katere-koli atrani. Rasia simpatizira toplo z Btremlje- njem bolgarakega naroda in z neodriano Bjlgarsko, ki je njeno dete in ki je do- aegia ctlj, na katerijej je Ruija pokazala. Ueja konfareaca da je priila oi arške atrani ter da ae taa intereairane ^držare glede programs konference areÖLO Bporazamerajo. Na konferenci pa se bo po inicija- tiri Raaije razprarljalo o kompensacijab Srbiji in Črnigori. Darovi. Za „Solaki Dom* bo plačali predaedništrn: Av^asita Pir- jerec, računakega ra?natelja 5 K; dr. Aadrej Pavlica, atolni Tikar, na raönn ustanornine 7. obrok 20 K; JDaip G)- Ijeršček, trgorec t Gorici, odkapnino k nofema leta 10 K; dr. A. Gregorčič za božičnico 20 E. NaSema uprarništru je doilo: Iran Vogrič, nadaöitelj t p. t Gorici 5 K; dr. Job. Paflin, profdaor t Gorici 1 K (rarno toliko za „Sirotiice" in „Dijaško zrezo"); za odknp noYoletnih voäöil Ra- doif Urbančič, mesar t Gorici 5 K; za odknp od noroletnih Toičil Martin Po- reraj, krojaški mo je ter t Gorici 5 E (rarno toliko za „Alojzijeriaoe".) Preplaöilo za IV. zrezek S. Gregor- čičevih poezij je dal: Iran Eoänik, pro- feaor t Gorici 80 Tin. Z* „Boziönico" je doilo : Fr. R*t- nikar, trgovec t Raitelja 4 E blaga za obleke; LoTro Jarančič, žapnik t Dorn- berga 4 E; dr. Ig. Eobal, kaplan t Dorn- berga 2 E; gospa Pich 4 kape; Earol Drašček, pekoraki moJBter 400 kolaSeT. Srčna hrala I Za „S. Gregorčičer Dom" je doilo našema aprarništra : Mohorjani T Dornberga 3 E. Za S. GregorčičeTO dijaikonetanoro: ŽapanatTO Sr. Eriž 100 E; „Giasbena Matica" v Ljabljani 85666 E. Bog žiri Tse dobrotnike in podpi- ratelje 1 Za „Sirotjiöe" je doilo naiema upraTniitru: DoBlužni vojaki temniški zložili v nedeljo 27. t m. T goatilni Stepančičeri na Erižadi, kjer so praznoTali sklep jabilejne sla?- noati 13-80 E. ' ŽiTio I Novice. Socialno-demokraški akademiki goriiki proti goriškim liberalcem. — Akademiki, kateri trobijo v Tumov rog, so d°bili v „Soči" hudo klofuto. Napadla jih je ter jih pomüovala, da se dajo koman- dirati od enega Tume, ki zjutraj z vso dohtarskozgovornostjotrdi, daje recimo neka reč bela, med tem ko zvečer 'prepričevalno dokazuje, da je ravno ista reč črna. Mi sicer se ne ogrevamo za to demokraško akademično mladino, a pokazati hočemo svetu, da prihajajo tudi drugi [možje do take sodbe, kakoršno smo mi uže pred leti izrekli o liberalnih „rodoljubih" v Gorici, o na- prednjaški lenobi, brezdelavnosti, o napred- njaškem zabavljanju in zmerjanju, terorizmu in o naprednjaški sebičnosti. Ravno tisti, ki sedaj Gabrščeka in druge liberalne korifeje peglajo po „Delavskem Listu", ravno tisti so nam zamerili, da tako „krivično" sodimo o liberalcih. Sedaj so pnšli tudi sami do ta- kega prepričanja, kakoršno smo mi imeli uže pred leti. Čujte, kako odgovarjajo „Soči" goriški social-demokraški akademiki v „De- lavskem Listu" št. 52 z dne 24. dec: „Odprto pismo goriškim rodoljubom! Vse koze beketajo, tudi koza s solncem (caprasole). V glasilu preoblečenega kapucina se oglaša pridigar sv. narodnega misijona. To so vam tiči, ti rodoljubi! Po dnevu de- lajo v narodnih podjetjih gšefte, zvečer pa uganiajo politiko v kavarni „Central". „Tujec, če prideš v Gorico, vedi, da smo vsi v „Centralu", ker laV.o veli domo- vine ukaz." Klobaso, dolgo pol metra, vihti rodo- Ijub nad glavanii Turnt;, Dermote, dijakov in kandidatinj. Ti poslednji niso zagrešili nič drugega, kot da so hodili poslušat znanstvena prcdavanja. Seveda se vleče skozi vs>a ta prcdavanja „0 aneksiji Bosne in Itereego- vine", „Ü ženski emancipaciji", „U vesti" rudeča nit sodalizma!? Učeča mladina po- slusa pač tistega, ki kaj ve in kaj zna. Ro- doljubne govore se lahko posluša ob sve- canih prilikah, tako n. pr. ako leži iz na- ; rotlnih ozirov vse pijano pod mizo, ako se zaploska oziroma zakrohota na komandu pri besedah „klerikalei, vlada, Gregorčič, noriš- nica, ^trekljevo seno, l;onova po§ta v Pevnii itd." Saj je že tako, da se od vscga govora iz ust narodnjaškega govornika dru- gače nič ne razume. Kaj ste vse napravili za narod? Kaj je vaše delo za ljudsivo? Aiogoče koncerti pri Jelenu", gostovanje Ijuhljanskih igralcev, veselica v Velotlromu?" — Udkar se je zabicikliralo v glavi „Soče": „Bojko- tiramo Lalie", se je rnorda povzdignila slo- venska trgovina v Gorici ? Znabiti s Cocian- cigevo in Gorianovo rekiamo v „Sochi". Poglcjmo brezdomovinske klarikalce! Šolski dorn, üregorcicev dorn, Mali dorn, Slovensko sirotišče, otroški vrtci, predavanja vsaki teden itd. Napadate Gregorčiča, rodo- Ijubne reve! Ako daste eno krono za Di- jaško kuliinjo, se vam žc pojejo slavospevi. Ubogi pregovor, ki pravi, naj ne ve levica, kar da desnica. Se razumemo? . . . Akademiki." Obrlno uadaljevalna šola r Sol- kanu. — Po dolgem prizadevanju je priäla tadi oböina Solkan do obrtneäole, za katero se je leta potegorala. V pon- deljek, dne 28. t. m., Be je prriö aeatal knratorij, ter se je konititairal. Pred- aednik je g. žapan Aat. Mozetiö, pod- predaednik prof. Berbač, blagajnik g. Tomaž Jag. Sklenjeno je bilo, da Be Sola začne z dnem 4. jan. 1909 in bo prro iolako leto trajalo le do konec jnnija prih. leta. Vodstro sole je prerzel g. nadačitelj Bajt. Nadejati se je, da se bo iola lepo razrijala. Kmečka zveza za tolminski okraj priredi v nedeljö dne 3. jan. prih. leta ob 272 uri popoldne shod v Vugovi dvorani pri Sv. Luciji. Poročal bo deželni posjanec Kosmač, o slov. vseučiliškem vprašanju govorita dr. Der mast ia in vi- sokošolec Kern perle, clan „Danice". Udje Kmečke zveze in somišljeniki, pridite v obilnem številu! Zupanstva bo dobila volilne listko za vjliter r TrgOTsko zbornico, da jih razdele med rolilne opraTičence. Prosimo nnjao Tse gg. žapane, občinsko tajnike in druge, da izrrše toöno in takoj na- logo, kakor jim je sporočilo TrgoTako obrtno drnštro in dopošljejo naprošeno najkasneje do sobote 2. jannarja 1909. Kdor bi moral poiiljati ie-le t zRdnjem časn, naj poilje ekspresno. Vse naj ae naslorlja na TrgOTsko - obrtno drnitTO t Gorici, alica Sr. Irana 7. Shod pri Sv. Luciji. — V salonn goatilne Vaga je priredilo t nedeljo izo- > bražeralno draštro „S)öa" jarno preda- vanj<*. Nabralo se je precej poalaia'or. GoToril je g. dr. A. Parlica iz Gor ice 0 zararoranja za alačaj bolezni in nezgod [ in o zaiaroranjn za oaemogloat in ata- rofct. V nadaljnem govora je obrazložil prarila deželoe zararovalnice za gorejo žirino, ker namerajejo astanoriti tarn krajno podrožoico. Nelcaj žirinorsjcer ae je že Tpisalo. Deželna sararoralnica nodi ÜTinorejcem razne uTodnoati. — Dežela plačnje rae npra?ne stroike, polorico stroikoT za lečenje boln<* iirine ter po- lovico kom.sijakih atroikor in dajo po- družnicam brazobrestna ^oioji a. It teh razIogoT naj ae ne astantrljajo nikjer reč aamoatojne zararoTalnict, ampak po- raod le podražnice deželnegi iraroda. — Tadi že obstojeie «amostojn? zat»roral- nice naj 86 premenijo v deželne po* dražnice. Ni nogs torej žiriaorejci ! Poziv. — Iran Mermolja je majhen, zadolžen kmet iz D)l. Vrtojbe. To nam je poredal on aam t „Ntiem Giaaau. Oprarljal je ie razoe siatbe in bil je tndi obcinnki policmj. Kot tak je raljal a»ojega oöeta po tleh. To je priporedo- Tala letos nS^čau. Zdaj je naä Iran nekak potoralen pličan igent goriikih liberalcer. S pomočjo liberalnih ačiteljer prireja po deželi abode, na katerib alika poboinout evoje stranke in brerboinost klerikalcer. Tako je n. pr. zatrjeral na fhoda pri S'. Liciji, da je *eren in da izpolnjnje po moinoati sroje verske doli- noati. Koj na to je pa ta rerni kriatjan BTOjega bližDjega maJce poobrekoral ! Na tem aboda je namreč tadi trdil, da •o med roditelji „S'orenske ijadBke Btranke" Ijndje, ki oznaojajejo, da je njih atranka reraka, da ae pa sami za Tero niti ne zmenijo, in ki cerkre ie leta in leta od zaotr»j niti rideli niio. G. I fan Mdrmolja ! Z imeni na dan! Ioaenajte tiste Toditelje „S;orenske Ijadake atranke", ki cerkre ie leta in leta od znotraj niti rideli niao. Ako tega ne storite, Vam poremo, kar Vam tiče. Osebne vesti. — Glarni oöitelj na aöiteljiiäa r Eopra %. Franc Verbiö je prideljen r nadaljno alnzboranje c kr. I. drž. gimnaziji r L'abljani. Odlikoranje. — G. llanrik Sonc, Todja deikega semeniiöa ˇ Tratn je ime- noraa za öaatnega konziatorijalnega (Tetnika. rCraoovia* — rabi Faiduttijero glasilo ,LEcou za naie Grahovo. Eo poroöa 0 nekem loTcn, ki je obatrelil nekega f«nta, piše da se je to zgodilo „a Cracoria". Še celo BPiccalou in „Gazzettina" pišeta Graharo. Eo bi ,,Piccolo* in ,Gazzetinou ne poročala 0 tej nBBreöi, bi 1 gotoTostjo marsikd? mialil, da bo je ta nesreda zgodila t Kra- kOTU T Galiciji.Eje je „L Ecou dobila to apako? Tako pačijo naia krajevna itnena ! Goriški l.ahi proti policijskemu komisarju. Na posebni piki imajo goriški Lahi uže nekaj časa sem goriškega policijs- kega komisarja dr. C a s a p i c c 0 1 a. Zdi se jim prestrog, da bi ne smel kontrolirati laške sestanke v ultralaških društvili, kjer se ne govori nič kaj patrijoticno. Bilo je pred časom v nekem laškem društvu neko zbo- rovanje, kjer so bili goriški Lahi žldane volje in govorili so marsikaj, kar bi ne smeli. Po dolgem času so bili enkrat srečni med sabo, brez tega preklicanega komisarja, ki ima nalog, da čuva avstrijsko postavo in da stoji na straži, da bi se goriški Lahi ne preveČ razgreli za svoje še neodrešene brate onstran meje. Ko so bili najbolj veseli, nav- dušeni, glej vraga! Prikaze se na vratih ta šmentani avstrijski komisar dr. Casapiccola. Šlo je veselje kot bi trenil. Kot obliti purani so bili Lahi. Da bi ne dali veselja komisarju, so zaključili zborovanje. Dr. Casapiccola pa jim je uže večkrat prekrižal njih račune. Zato so ga vzeli na piko. Posebno „Gio- ventu Friulana" ga ima na piki Znano je, da je bil obsojen laški student Marcuzi, zaradi nekih demonstracij. Lahi obdolžujejo dr. Casapiccola, češ, da je on spravil v zapoi študenta Marcuzzija. Sedaj se je vzdignil samvdr. Marani in interpeliral ministra zaradi „krivičnega" po-. stopanja in „preganjanja" goriške laške mla- dine od strani policijskega komisarja dr. Casapiccola. — Mi sicer ne vemo, kaj je na tem „preganjanju" laške mladine od btrani policijskega komisarja resnice, a vemo, da morajo biti uže debele reči, predno po- licija stopi na prste laškim vročekrvnežem, kajti znano je, kako milo postopa policija proti raznim laškim kričačem, ki so letos provzročili znane demonstracije in da je po- licija par laškim kričačem na ljubo prepo- vedala nedolžno kolesarsko dirko. O pre- ganjanju laške mladine od strani policije naj bodo goriški Lahi le mirni. Mi Slovenci bi imeli vzroka kako zapeti v tem pogledu ! — Vode ni v Gorici. — Spet ni- mamo Tode t Gorici. Jirni Todnjaki bo preobloženi s ienskimi, ki öakajo na rcda. Da bi pa nafii meatni očetje kaj napravili t tem pogledo, 0 tem ni niti gorora. Žipao Bombič je o priliki sroja inštalacije aicer cbljabil, da bo akrbal za Todo. Djaedaj pa ni še 0 tem ne slab a, ne daha, čerarno j^ miaalo od tega čaia aie nckaj mesecer. Sareda naiim meat- nim očetom je bolj pri area italijanstro Gorice, kot pa meiöanom poskrbeti Tode. Drige bakljade si pastijo prirejati, zi delo T blagor meictnor jim pa ni prav mnogo pri area. — Bažičnicir bilništtici usmilje- nih bratov §e je rriila tadi letos, kakor drag« leta. B )žičoo drero je bilo iepo ranrelljeno. Pri Božionici so bili nar- zoči Tsi bclniki, ki niao praT hndo bolni. nadalje nmobolni. Pri B )žičnici bo bili narzoči predstojniki bolniinice g. H orak, nadalje zdrarnika-primarja dr. F r a t nik in \V e inlec h n er. Preß. g. karat BeTk je nesrečneža nagDToril z lepim nago- ˇorom. Potem bo ie mad bolnike in anoo- bolne rasJelila darila. i — ^Božičnica" otroikih Trtcer w I Podgori, ki ie je rräila dne 20. t. m., Be I je obnesla kar naj epie. Z obrazor otro- ] čičer se je brala neizmerna radost. Vse je bilo reselo, žirljenje je rladalo po dvnrmni, k\ in bila polna oböin«Ua Vapo- j red se je izTriil lepo. Take Teselics bla- godejno rplirajo na otroika area. Msli- mo, da je ni lepie in primernejie oblike za rcepiti y mlada area kaj plemenitega kot bo take re&elice. Hfsla ,prirediteljem 1 — nBoiidnicau, ki go jo priredile iolike Bestre t „EUzabetiioa" r Tomaja dne 27. t. m., ae je reliöaatno obaeala. Ljcdstra se je trio r drorani. Ntpolailo bi se bilo ie eno tako aobano. Veliko jih je ilo preč, ker niao dobili proatort. Vapored se je isrritl kraano. Vedeli smo aže naprej, da nam iolake seatre pre- skrbijo nekaj izrednega b aTOjimi a5en- kami. Cast jim! Veaelico je poaeti.lo reö odličnih oaeb, med drogimi tadi sežanski glarar. — Nesreča na lovu. — Te praz- nike je äel na lor na GrahoTo neki France B i z j a k. Eo je hodil po grmorja je zapazil, da t nekem grma nekaj iami. Eoj nameri pnško proti grma in sproži. Mislil je, da je aitrelil zajca. A glejta nearečo. Nakrat raöne apiti med|?rmor- jem ČloTek. Lorec teöe na lice meata ia ˇidi nesreöo. Uitrelil je 14-letaega To- maža I. e b a n a r deano pleže. Nesrečni deöek je bil prepeijan t goriiko bolniš- nico. — — Kokošji tat je neki Argait Cijan iz Vrtojbe D^padejo se ma pe- öene kokoii, kakor marsikoma še. Jdsti akrjidene kokoSi pa- ae ne ame, zaradi tega bo jedel namesto kokoii fižol t goriikih zaporih. — Yec najdea h reöi se nahaja na policiji, ki bo ae naile med letom. Edor je kaj izgabil naj ae oglaai na po- liciji. — — Briska podružnica sv.fCirila in Me to da s aedežem t Biljani, bo imela letni oböni zbor dne 10. janaarja 1909 ob if. pop. na Dobrorem ˇ poso- jilniönih prostorih. Odbor. — Sinrtna koaa. R*Tnokar dozna- jemo, da je t Prraöini amrl g. Vinko Gregoriö, posestnik in birši tajnik ˇ 601eta BTOje staronti po kratki bolemi. Pogreb ranjkega bo r öetrtek ob 3. uri pop. Preostalim naie aoialjel — PretepI med cmlisti in vojaki. — Bcžični pnsniki niso noinali brez pretept. Tako n. pr so se bili dä bt. Steftna dan dragonci a cifilittl t Pod- tnrnn. To je bilo eeveda ˇ noöä, ko igra alkohol glavoo alcgo. Pobili so mnogo up, kričali in dragocci ao mihali a rab- ljami. Prarijo, da 10 dragonci citiliete iszivali. Ne ?emo, kaj je resnica. Areti- ranih je bito tec rojakor. Vojak haj Vagefänger, ki složi pri tretji ttotniji pri tak. plasincib, je priSel na policijo v detrtek zvečer ter nsznanil, da je bil napaden od tec Ijadij. V ailobrana da je sgnbil bnjonet. V nedeljo zveöer je bil napaden od cmlistoT neki Tojak na iempeterski ce»t>. V boju je zgnbil bajoaet. Strašen potres v Kalabriji in Sicilij». Včeraj zjutraj okolo 5 ure je bil v Kalabriji in na Siciliji strašen potres, ki je skoraj vničil več vasi in mest ter zahteval na tisoče človeških žrtev. Bil je ob jednem tam doli tudi podmorski potres, ki je po- končal mnogo ladij in kjer so valovi požko- dovali mnogo obrežnih mest in vasi. Po- ! sebno žalostne vesti prihajajo iz Mesine, kjer je vničenih baje nad 2/3 hiš. Največ so trpele ccrkve in vojašnice. Italijanski listi poročajo, da je bilo v Mesini ubitih na sto- tine vjjakov. Tudi v Reggiu di Calabria je napravil potres ogromno škodo porušivši mnogo his; tudi tu je zahteval potres pre- mnogo človeških žrtev. Dalje so bili hudo poškodovani sledeči kraji: Borgia, Cenadi, , C?ntrache, Olivande, San Vito, Nicotera, I Trabia, Stefanoconi, Cosenza, Monteleone, Caiabro, Catanzaro Pel Passo, Palmi, Ka- tania, Porto Santa Venere. Kakor rečeno, so povsod največ trpele cerkve, katerih je mnogo popolnoma porušenih. Prebivalstvo je zbežalo iz vseh navedenih kraiev na piano, kjer se nahaja v strašni bedi. Vlada je takoj odposlala na lice mesta nesreee vojaštvo, da reši, kar se še rešiti da. Ve- liko je število mrtvih in ranjenih, katere so ¦ izkopali izpod razvalin. Potrtih src naznanjamo prijateljem in znancem da je naš preljubi oce gospod Vinko Gregorič posestnik in bivši obč. tajnik po kratki bolezni v 60. letu svoje starosti danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam ranjkega bode v četrtek dne 31. t. m. ob 3h popoludne. PRVACIXA, dne 29. dec. 1908. ŽALUJOCl OSTALI. ieda-Sfearin svece odg-ovarjajo največjim zahtevam. One daje^c lepc svet^o uč. Ne zarjave in se tudi ne cede. Stenj ne tije več, ko se jih ugasne. Izdelovanje teh sveč se vrši pod vednim nad- zorstvom jednega kemika -------------__. Georg Schicht A.-G. 1 Aussig a|d Elbe. Kiieiatoinf v flvorani „CENTRAL" Veliki električni ¦^ BIOSKOP -w Internacijonalno gledišče, živečih, govorečih, po- jočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt «. Tscherne. VSPORED: I. Godba; Pariški vrti, (intere- santne naravne slike); Dijak kot „babi", (humoristične serije); Plesoči in žviž- gajoči zamorec, (komična slika s pet- jem); Carbonarji v času italijanske revolucije, (velika dramatxna igra v 20 oddelkih); Nobeden noče pričati, (komična predstava za smejati). II. God- ba; Živeče karikature, (komične ča- robne slike); Potrto sree, (velika pre- tresujoča igra iz navadnega življenja v 30 napornih slikah); Bela obleka, (ko- mična predstava v 15 oddelkih); Tat z štirimi nogami, (Jako komične slike za smejati). Predstave ob delavnikih 3 velike predstave ob 5, V?7, in 8. uri zvecer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10' 2 in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 zvečer. I Potrtih src naznanjamo, da je naš preljubi soprog in oče, gospod , MARTIN ŠORLI, | posestnik in trgovec I v 80 letu svoje starosti v soboto ob 11. zvečer mirno v Gospodu I zaspal. — j Pogreb dragega pokojnika bode dne 29. t. m. ob 9. uri zjutraj. I P0DMELEC, dne 27, dec. 1908. I Žalujoči ostaii. JVa^nauilo. „CentraliiA posojilnica registrovana xadmga z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 1909 hranilnc vlo^e po 4la°o (stiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5l4°n (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po ()°0 (sest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- 1 spremenjena tako, da se plaeuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR ProBiva lahtevati listke Najvecja trqovina z žefezjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeijavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter V8akovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! En© krOPO nagrade izplačava Tsakemn, kdor dokaže i potrdili najine vowe aaerlkaaske blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga. Froiiva gahtevati liitke! Poxor! Eno krono nagrade ! Poaor! Eno krono nagrade! CENJ. DAME IN 60SP0DJE POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po> doleoletnih skušniah sva prišla do nreDricauia, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Qpiginal-OictBfia strBii >\^, - po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Uict|ria stifji so n,T,,k. :;,v, ,a domačo rabo in obrtne namene. QPiginal-ViCt|Pia Str|ji so najpripravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Oictflria str|ji so najboij§i izdeiek i vseh dosedaj obstoječih tovaren; I Za vsak stroj jamčiva 10 let. I] \ Nikdo naj ne zamudi priliko i ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni tra (Piazo Duomo) St. 9.