• PRED KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV
12. dec. 1975 - leto XI. - št. 48 (307) - cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk
LETOS BO TGO »GORENJE« IZVOZILA ZA 44 MILIJONOV DOLARJEV IZDELKOV
Največ pralnih strojev
Prvi gostje na sejmu
Prve tri dni — 10.000 obiskovalcev
' V tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje so računali, da bodo v letošnjem letu izvozili za okrog 50 milijonov dolarjev izdelkov bele tehnike. Kljub velikemu prizadevanju, da bi to nalogo vendarle izpolnili, pa zadnji podatki kažejo, da bo letošnji izvoz nekoliko manjši, kot so napovedovali. Lani so prodali na tuje za 33 milijonov dolarjev izdelkov, tolikšen izvoz so dosegli letos že sredi oktobra, do konca novembra pa so z izvozom iztražili v velenjski TGO „Gorenje" okrog 39 milijonov dolaijev.
Če se ne bi tudi v zadnjih mesecih nadaljevale težave pri oskrbi s surovinami in sestavnimi deli in če ne bi še naprej naraščali stroški, bi se v gorenju" skorajda gotovo približali cilju — izvozu v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Pričakovali so tudi, da bomo izvozna prizadevanja nasploh bolj spodbujali. Izvozili bodo, po zadnjih podatkih, za 44 milijonov dolarjev izdelkov. Kljub temu pa pomeni pomemben dosežek tudi letošnji izvoz in je, kot poudarjajo, resnično rezultat prizadevanj vseh, da bi proizvodnjo, kolikor jo je največ mogoče, prodali na tuja tržišča.
Ob tem, ko poteka v temeljnih organizacijah združenega dela velenjske tovarne gospodinjske opreme „Gorenje': bitka, da bi v mesecu decembru izvolili kar največ izdelkov bele tehnike, pa v posameznih tovarnah že zaključujejo priprave za začetek uresničevanja izvoznega načrta za leto 1976.
Napovedujejo, da bo tovarna gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje prodala prihodnje leto na tuje za okrog 71 milijonov dolarjev izdelkov, ali za 27 milijonov dolarjev več, kot bodo izvozili letos. Pri tem računajo, da bodo v Zvezno republiko Nemčijo prodali za
• IZVOZNI DOSEŽKI IN NAČRTI
Sestavljena organizacija združenega dela Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje bo letos iztražila z izvozom, kot ocenjujejo, okrog 53, milijona dolaijev, za leto 1976 pa načrtujejo izvoz v višini 92 milijonov dolaijev. V izvozu Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" bo tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje v letu 1975 udeležena z okrog 80 %, v letu 1976 pa s 77 %. Se pravi, da je mogoče pričakovati večjo udeležbo drugih organizacij združenega dela pri vključevanju v mednarodno blagovno menjavo.
33 milijonov dolarjev izdelkov, v Francijo za 6 milijonov dolarjev izdelkov, v ti dve državi tudi najbolj povečujejo prodajo, v Avstralijo za 5,3 milijona dolarjev, v države Beneluksa za 4,5 milijona dolarjev, v Avstrijo za 2,5 milijona dolarjev in v ZSSR za 2 milijona dolarjev izdelkov itd. V države v razvoju naj bi pa prodali za 9 milijonov dolarjev izdelkov bele tehnike, kar predstavlja v primerjavi z dosedanjo prodajo največje povečanje.
Čeprav bodo povečali prodajo pravzaprav vseh izdelkov, ki jih tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje pošilja na tuja tržišča, pa gre predvideno povečanje izvoza za leto 1976 predvsem na račun nekaterih novih proizvodov, tako štedilnika širine 600 mm, nekaterih vgradnih aparatov, pa hladilnikov z dvojnimi vrati in zmrzovalnih omar. Računajo, da bodo dosegli pomemben napredek tudi pri prodaji pralnih strojev;- kar 130.000 jih bodo izvozili itd.
Kar zadeva prodajo na tuje bo v letu 1976 med temeljnimi organizacijami združenega dela tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje pripadlo prvo mesto pralni tehniki, ki bo izvozila za okrog 21 milijonov dolarjev izdelkov, sledijo pa Štedilniki in Hladilna tehnika s po okrog 18 milijonov dolarjev izdelkov itd.
Čeprav je do novega leta še več kot polovica meseca, se je v Velenju že začelo novoletno razpoloženje. V soboto je namreč predsednik skupščine občine Velenje Nesd Žgank odprl novoletni potrošniški sejem v novi dvorani ob Celjski cesti. Že nekaj pred 10. uro se je pred večnamenskim objektom zbralo več sto občanov Velenja; prišli pa so tudi od drugod. Mnogi izmed njih so že prvi dan izkoristili nekatere popuste in opravili prve nakupe.
Ob otvoritvi je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun. Med drugim je dejal, da moramo dati večnamenski dvorani družbenopolitično, kulturno, športno in gospodarsko podobo, ki bo odraz naših dosedanjih rezultatov in obenem slika bodočih načrtov. „Ustvariti moramo njen sloves, ki bo pomenil lepoto, domačnost, človečnost, napredek. Oblikovati bomo morah bogato vsebino dela v dvorani. Od novoletnih sejmov, ki ga danes prvič odpiramo v tem prostoru in za katerega želimo, da postane tradicionalen, do evropskega velesejma bele tehnike ter ustreznih političnih, kulturnih, športnih srečanj in manifestacij,' je poudaril ob otvoritvi predsednik izvršnega sveta.
Novoletni potrošniški sejem je bogato založen, saj na več kot 2000 kvadratnih metrov prodajnih in razstavnih površin prodaja svoje izdelke 30 organizacij združenega dela iz velenjske in drugih občin.
Na sejmu sodelujejo tudi posamezni obrtniki.
Glede na to, da se je skupščina občine Velenje za to priložnost odpovedala občinskemu prometnemu davku in da posamezna podjetja prodajajo s popustom - tako trgovski podjetji Era Velenje in Tehnomercator Celje nudita najširši izbor bele tehnike s posebnim popustom — je obisk sejma iz dneva v dan večji. Prvi dan so zabeležili 2300 obiskovalcev, v nedeljo 3400, v ponedeljek pa že 4300. Seveda na sejmu sodelujejo tudi gostinska podjetja. Tako je GP Paka poskrbelo, da obiskovalci niso lačni in žejni, celjski Mere za degustacije kav, Vino Šmartno ob Paki pa ima na izbiro dobra vina. Torej na velenjskem potrošniškem sejmu lahko dobite vse. Tudi okna Pural, ki jih razstavlja RŠC - TOZD EKO.
Sejem bo odprt do 20. decembra, in to vsak dan od 9. do 18. ure.

OD 6. DO 20. XII. '75 V NOVI VELENJSKI HALI
Vse, kar potrebujete —	■ ■■>
lahko izberete na enem mestu!
V času sejma nudimo tudi gostinske usluge.
Izhodišče - razredna orientacija ZKJ
V	velenjski občini so že začeli pripravljati volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov. Te bodo trajale do sredine januaija prihodnjega leta.
V	predkonferenčnih pripravah posvečajo precejšnjo pozornost kadrovanju. Zaradi tega je občinski komite izdelal osnovne kriterije, ki jih bodo upoštevali pri kadrovanju v vodstva osnovnih organizacij zveze komunistov. V tovarniške komiteje in svete mora biti izvoljenih najmanj tretjina delavcev iz
neposredne proizvodnje. Tudi žene, mladi komunisti in komunisti borci NOB morajo biti primerno zastopani v vseh novih vodstvih. Seveda pri kandidiranju ne bodo prezreli poleg navedenega še pomembnega dejstva, da bodo v nova vodstva resnično izvoljeni komunisti, ki s svojim delom, obnašanjem in aktivnostjo dosledno uresničujejo sklepe obeh kongresov in sprejeto smer zveze komunistov na 21. seji predsedstva ZKJ ter 29. seji CK ZKS. V nova vodstva pa bodo izvoljeni tudi tisti
komunisti, ki so vključeni v samoupravno in družbenopolitično življenje v delovnem kolektivu, krajevni skupnosti ah občini.
Pred meseci so v osnovnih organizacijah zveze komunistov ocenjevali družbenopolitične razmere. Te ocene bodo prav gotovo koristno služile v vsebinskih pripravah na volilne konference, saj bodo morali tokrat komunisti spregovoriti o vseh aktualnih vprašanjih našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja.
22. december - praznik
vseh delovnih
ljudi in občanov
Letošnje praznovanje 22. decembra - dneva Jugoslovanske ljudske armade bo tudi v občini Velenje manifestacija kar najtesnejše povezanosti oboroženih sil in delovnih ljudi v prizadevanjih za krepitev in uresničevanje obrambne in bojne pripravljenosti.
Praznovanje 22. decembra bo torej izzvenelo kot najširša družbenopolitična manifestacija naše pripravljenosti braniti pridobitve naše revolucije in povojne izgradnje, našo neuvrščeno politiko, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, naše trdne odločenosti, da uresničimo, kar smo kot naš skupni dogovor zapisali v naloge kongresov Zveze komunistov in v ustavo. 22. december -praznik maše Jugoslovanske ljudske armade bo v jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve ter 30-letnico povojne graditve in razvoja naše samoupravne socialistične Jugoslavije, tudi v Šaleški dolini praznik vseh delovnih ljudi in občanov.
Težišče slavja bo v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in po šo-laih. Zraven priložnostnih proslav in drugih manifestacij so v načrtu tudi srečanja borcev, rezervnih vojaških starešin, pripadnikov enot teritorialne obrambe, Jugoslovanske ljudske armade in mladine.
Osrednje slovesnosti v Šaleški dolini na čast praznika naše Jugoslovanske ljudske armade bodo 19. decembra v Velenju, pripravljata pa jih občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje in Občinski štab teritorialne obrambe Velenje s sodelovanjem občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. 19. decembra bodo ob 16. uri odprli v avli Skupščine občine Velenje razstavo fotografij in dokumentov „Obrambne priprave v občini Velenje", zatem pa bodo na ploščadi Titovega trga sprejeli mladince - prostovoljce v enote teritorialne obrambe. Ob 17. uri pa se bo začela v Domu kulture Velenje osrednja slovesnost, združena s podelitvijo več odlikovanj in priznanj.
diagnozo. Koprska bolnišnica namerava ta sistem postopoma uvesti na vsem območju, ki pripada anka-ranski in izolski bolnišnici. Tako bo lahko zdravnik tudi v poletnih mesecih, ko zaradi zatrpanih cest ni mogoč hiter prevoz bolnika v bolnišnico, dobil po telefonu jasno sliko o bolnikovem stanju in bo lahko hitro ukrepal.
Švica, Velika Britanija in Ciper.
DOKAZ - Potrdilo Zveze združenje borcev NOV, da je bil nekdo udeleženec vojne, bo veijetno veljalo kot pisemski dokaz, s katerim bodo borci lahko dokazovali svoj staž. To novost zajema predlog osnutka zakona o dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokoj-
...IN DOMOVINI
nosti nov sistem s pomočjo katerega bo mogoče od novega leta dalje po telefonu prenašati elektrokardiogram iz zdravstvenih ambulant do centra v bolnišnici v Ankaranu. Gre za nekakšen prenosni oddajnik, s pomočjo katerega je mogoče po telefonu Dostaviti bolnikovo
POHIŠTVO - Približno 360 proizvajalcev pohištva v-naši državi ni do zdaj v celoti izpolnilo pričakovanj kupcev oziroma več kot 5 milijonov gospodinjstev. Osrednja kvaliteta, pogosto pa tudi slabša ter previsoke cene (kljub znižanju temeljnega prometnega davka od 14 na 8 odstotkov) in masiv-nost posameznih modelov, so tri glavne pripombe, kijih proizvajalci morajo upoštevati. Letos bo po vsej državi, dobilo 55.000 družin ključe novih stnanovanj. Navada je, da pride v novo stanovanje tudi novo pohištvo. Znova pa bo prišla do izraza na-usklajenost razvojnih programov industrije pohištva in graditeljev stanovanj.
RADENSKA - Največji jugoslovanski proizvajalec mineralne vode zdravilišče Radenska je doseglo letos velik porast izvoza: v enajstih mesecih so prodali v tujino 8,5 milijona steklenic radenske, kar je za 40 odstotkov več, kot v istem obdobju lani. Izvažajo med drugim tudi v Kanado, ZDA in Avstralijo. Letos je še posebej narasla prodaja v Avstriji, ki je tudi sicer največji kupec radenske, nato pa v Kanadi. Kot prvič se kot kupci pojavljajo Kuvajt,
RADIO VELENJE
$ UKV frekvenca
88,9 megahercov $ oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
ninskega in invalidskega z-avarovanja. Izjave prič, ki so bile včasih eden od načinov ugotavljanja staža borcev, bi bile samo še dodatni dokaz. Če bi predlog sprejeli in izdali zakon, bi pravice na njegovi osnovi lahko uveljavili s 1. januaijem 1977.
PREGLED - V koprski bolnišnici so predstavili jav-
UGODNOST - Vse študente, ki v rednem roku končajo študij in se zaposlijo v nerazvitih področjih republike, bi bilo treba oprostiti vračanja študijskih kreditov. Ta predlog so sprejeli delegati skupščine skup-
• REKLI SO TE DNI:
nosti za visoko izobraževanje Bosne in Hercegovine. •
JAT — Jugoslovanski ae-rotranstort je doslej posloval z velikimi izgubami. Po minulem devetmesečnem obračunu pa je moč ugotoviti, da je JAT tokrat posloval brez izgub. V tem obdobju je JAT ustvaril za sedem odstotkov višji dohodek, kot je bilo v načrtu ter za 52 odstotkov večjega kot v istem obdobju lani. S tremi novimi letali se je število
sedežev povečalo za 882. •
TRAJEKT - V reški luki je vsidran trajekt „Vis", ki ga je Jadrolinija pred nedavnim kupila na Danskem. To je moderna plovna enota, prilagojena za plovbo po odprtem moiju. Ladja je dolgp 57 metrov, naenkrat pa lahko sprejme 400 potnikov in 60 potniških avtomobilov. S tem trajektom bo rešena povezava otoka Visa s kopnim. Nov trajekt bodo vključili v plovbo brž ko bo zgrajeno ustrezno pristanišče na Visu.
V čast republike so v beograjski ladjedelnici „Tito" splavili ladjo, last Jugoslovanske vojne mornarice. Namenjena je za reševanje podmornic in njihovih posadk. Novozgrajena ladja je opremljena z najsodobnejšimi napravami za odkrivanje potopljenih objektov in reševanje posadk.
ZADNjEDNIPO SVETU...
• MINIČ V MOSKVI
Pogovori, ki jih je imel v Moskvi podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič s svojim kolegom sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom niso senzacionalne vsebine - kakor so to, mimogrede rečeno, hoteli prikazati nekateri krogi na zahodu - ali nekak mejnik v odnosih med obema državama, marveč zgolj nadaljevanje tredicionalnih stikov na visoki ravni, ki to pot prihajajo v enem tistih obdobij, za katero so občasno značilne nekatere nejasnosti.
Moskovski pogovori, ocenjeni kot odkriti in prijateljski, so prispevali tako k utrditvi vsega, kar je v odnosih med dvema deželema pozitivnega in dobrega, kot k uskladitvi nekaterih v bližnji preteklosti nedorečenih reči.
Predvsem sta državnika znova ugotovila, da polivajo
odnosi med obema državama na znanih načelih Beograjske deklaracije, kar z drugimi besedami pomeni naslednje: spoštovanje suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in celovitosti, ne-vmešavanje v notranje zadeve in spoštovanje posebnosti razvoja vsakega part-neija.
Ko sta pregledala medsebojne odnose in tudi najpomembnejše svetovne probleme sta Minič in Gromiko lahko z zadovoljstvom ugotovila, da vežejo državi tudi izredno močne ekonomske vezi - o čemer priča tudi ločeno od teh programov sklenjen sporazum o petletnem sodelovanju.
Jugoslavija in Sovjetska zveza sta izrazili velik interes za nadaljevanje takega sodelovanja in tudi prepričanost, da je treba storiti vse, da bi se že sedaj plodni stiki še poglobili. Skoraj odveč je dodati, da obstajajo za to vse možnosti.
• INVAZIJA TIMORJA
Indonezija je medtem z vojsko zasedla vzhodni d61 otoka Timorja, ki je sicer sestavni del indonezijskega otočja, je pa bil doslej štiristo let pod portugalsko kolonialno upravo.
Ta zasedba je doživela precej obsodb, toda hkrati z njimi tudi tiho soglasje nekaterih (Združenih držav Amerike na primer), pa jo je zato treba vzeti kot dokončno dejanje, s katerim pa se ni mogoče strinjati.
Dejstvo je namreč, da se je po umiku portugalske uprave in vojske del otoka in njegovega prebivalstva (ki šteje skupno okoli 600.000 ljudi) opredelil prek svojega osvobodilnega gibanja FRE-TILIN za neodvisnost, ki bi bila najbrž edina razumna in pravična pika na in po portugalskem odhodu.
Indonezijska invazija (na otok je prišlo 1000 padalcev, štiri vojne ladje in odde-
---------,„„iv
lek pomorske pehote) je torej groba prekinitev nekega naravnega razvoja in to ni moeoče opravičevati (kakor to sicer poskušajo v Djakar-ti) s tem, da bodo šele pod indonezijsko oblastjo prebivalci dobili resnično možnost za svobodno opredelitev in izbor.
Doslej je v zgodovini namreč bolj malo primerov, da bi se ljudje zares lahko svobodno opredeljevali v senci okupatoijevnih bajonetov. In Timor ni nobena izjema.
• DRŽAVLJANSKA VOJNA V LIBANONU
Libanon ne more iz objema državljanske vojne, saj novice, ki prihajajo iz Bejruta, vsak dan postrežejo s podatki o nekaj deset mrtvih in ranjenih. Včeraj, na primer, je tiskovna agencija UPI sporočila, da je padlo 60 oseb, dvakrat toliko pa naj bi jih bilo ranjenih. Vsi poskusi sprave so zaman, saj sporazumi (doslej so jih sklenili že dvanajst) praviloma veljajo samo nekaj ur, v najboljšem primeru samo nekaj dni. Tako je bilo tudi z zadnjim.
S
I
i 4
l *
4
!
Ž *
\ s
\ j
i i
l
Zadnja dva dni v novembru že trideset let proslavljamo v svobodni, neodvisni in neuvrščeni Jugoslaviji. Počastimo ga z delovnimi uspehi, otvoritvami novih objektov, z manifestacijami športnimi in drugimi prireditvami. Na grobnice in spomenike padlih borcev polagamo vence in cvetje. Na trgu svobode v Mariboru so v čast 29. novembra, dneva republike, odkrili čudovit spomenik NOB, delo kiparia Slavka Tihca. (Na sliki)
H
V Houstonu je neki študent izkoristil svoje visoko znanje elektronike v vsakodnevnem življenju. Ta študent študira elektroniko, v prostem času pa igra trubo v skupini študentov. Prišel je na idejo, da instalira majhno baterijo z ventilatorjem na svojem instrumentu. Ta mali izum hladi njegovo lice, kadar igra in mu omogoča, enakomerno temperaturo telesa, kljub topli uniformi
Komentar UMIiih
V minulem razvojnem obdobju Jugoslavije in Slovenije smo imeli opraviti tudi z zastojem v razvoju socialističnega samoupravljanja. Torej so se krepile sile, ki so pod plaščem „dobrobiti za vse ljudi" zastopale predvsem svoje želje in interese. V tem pa so si bili enaki pristaši tehnokratizma, dogmatiki, birokrati vseh vrst in še mnogi, ki so želeli prevzeti „komando" v svoje roke, vendar tako, da bi pri tem kar se da učinkovito izključili iz procesa družbenega odločanja množico delavcev, kmetov, izobražencev, mladine...
Znano je, da se je po ro^u tem težnjam odločno posiu vila Zveza komunistov in v teh prizadevanjih je bila učinkovita toliko bolj, koli-
kor bolj dejavna je postala povsod tam, kjer ljudje živijo in delajo. Predvsem pa v organizirani fronti vseh socialističnih sil-v SZDL.
Zakaj te besede? Preprosto zato, ker se sedaj
nahajamo v središču široke družbenopolitične aktivnosti, ko je potrebno odločno utrditi vse tisto, kar je zapisala ZK v svoje kongresne dokumente in kar je ne na koncu našlo svoj izraz tudi v ustavi Tega ne poče-' imo zaradi tega, ker bi to morali, ker je to zgolj sklep te ah one družbenopolitične
organizacije, pač pa zato, ker mora vsakdo videti v sprejetih stališčih in sklepih ter ustavnih določilih možnost za sebe in širšo družbeno skupnost. Možnost za večji osebni in družbeni standard, za splošno blagostanje posameznika in vseh, toda blagostanje, ki bo te-
meljilo zgolj na delu. Na združenem delu delavcev, kmetov, izobražencev. V življenju je že tako, da drug drugega dopolnjujemo, da drug brez drugega ne moremo.
Ustrezna družbena organiziranost pa je le eden izmed pogojev, da bi naštete cilje dosegli Prav zato bo sloven-
ski centralni komite ZK na svoji prihodnji seji kritično spregovoril o procesu krepitve Zveze komunistov v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Samo enotna ZK je lahko porok za uresničitev vsega, kar smo zapisali v ustavo in vse naše razvojne dokumente. Ne le zaradi ugotovitve, da je - in ostaja -avantgarda delavskega razreda, pač pa zato ker je to ugotovitev v praksi že neštetokrat dokazala. Ne nazadnje tedaj ko so se pričele razraščati v naši družbi sile, ki so pripeljale do zastoja pri razvoju samoupravnih odnosov na vseh ravneh in v vseh porah našega življenja in delovanja, pa jih je odločna akcija ZK in vseh organiziranih socialističnih sil kmalu ostro zavrnila.
MILAN MEDEN
R F PITF^/
■ ml ■ ■HM ■ ■ ■ Inn W
MOMČILO CEMOVIČ, zvezni sekretar za finance:
—	Eno bistvenih izhodišč, na katerih sloni osnutek proračuna federacije za leto 1976, je v tem, da naj bi bil njegov obseg v skladu s splošno politiko naraščanja splošne in skupne porabe in z začrtanim sistemom financiranja posameznih izdatkov. Edino tako je realno mogoče zagotoviti, da bo tudi proračunska poraba v federaciji dimenzioni-rana na način, ki bo prispeval k uresničitvi ciljev gospodarske stabilizacije.
Dr. EMIL LJUDVIGER, zvezni sekretar za zunanjo trgovino:
—	Da bi izboljšali ravnotežje med uvozom in izvozom, bo nujno tudi v letu 1976 zagotoviti naraščanje izvoza, kar pomeni, da bo skupnost morala kazati nenehno skrb za izvozno gospodarstvo. Tudi prihodnje leto je treba računati s plačilno bilančnimi težavami, ki že dve leti omejujejo gospodarsko rast. Upoštevati je treba, da svetovno gospodarstvo stopa v leto 1976 brez ustreznih rešitev cele vrste zapletenih problemov in navskrižij notranjega in mednarodnega razvoja.
MILOŠ ŠUMONJA, general polkovnik:
—	Prizadevanja za pripravo vse naše družbe, zlasti oboroženih sil, na obrambo, so dobila izreden vse družbeni politični in strateški pomen. Obramba države je postala nenehna skrb vseh naših narodov in narodnosti in sestavni del vsakodnevne^ življenja in dela naših delovnih ljudi in občanov. Kljub takim rezultatom pa moramo in moremo doseči še več.
• DELA PRI GRADNJI NOVE TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ 4 ZAMUJAJO ZDAJ NA KRITIČNI POTI ZA OKROG 6 TEDNOV:
četku februarja letos, so v	konstrukcije kotla. Seveda pa
i ostjo zastavili gradnjo nove,	^i0hnp0t!1ebni tudi » Prihodnje
. . v •ji •	posebni napori vseh delovnih
ilektrarne. Končanje del prt	kolektivov, ki sodelujejo pri
ukcije kotla je bil povod za	izgradnji nove Termoelektrarne
loelektrarni Šoštanj, diplomi-	Šoštanj 4, da bodo opravili svoja
[.„	dela v dogovoijenem roku, saj
ugotavljajo, da prihaja do kasni-
najo, da bodo vendarle uspeli	tev del tudi že pri nekaterih
zamudo, ki jo je povzročila	drugih dobaviteljih opreme. V
zakasnitev izdelave in dobave	Termoelektrarni Šoštanj zavoljo
glavne konstrukcije kotla v mari-	tega opravljajo sprotno obsežno
borski Metalni, sredi prihodnjega	kontrolo nad potekom izdelave
leta odpraviti. Zamude je bilo še	opreme pri dobaviteljih, saj so
več, vendar so jo deloma že	odločeni storiti vse, da bi nova
uspeli zmanjšati monterji zagreb-	335 MW Termoelektrarna
škega podjetja „Brača Kavurič"	Šoštanj 4 začela obratovati v
pri nameščanju glavne nosilne	predvidenem roku.
Doslej je bilo na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj 4 opravljenih okrog 40 % vseh gradbenih del. Za glavni pogonski objekt so dela v kotlovnici v betonu zaključena, pri gradnji bunkerja je opravljenih 70 % del, pri gradnji strojnice pa 40% del. Za hladilni stolp so izkopi že opravljeni, zabetonirani so temelji, končano pa je tudi že temeljenje dimnika. Pred nedavnim pa so začeli tudi že zsdeli za objekt za pripravo vode in za transport premoga.
Sredi meseca decembra bo zmontirana glavna nosilna konstrukcija kotla; namestiti je bilo treba okrog 2.000 ton konstrukcije. Ob tem, ko bodo v prihodnjih tednih nadaljevali z montažo jeklene konstrukcije kotla, bodo začeli tudi z montažo aktivnega dela kotla, na pomlad 1976. leta pa bodo začeli še z montažo pomožnih naprav kotla in elektro opreme, v drugi polovici prihodnjega leta pa še z nameščanjem turbinske opreme.
Glavna montažna dela so v načrtu za leto 1976, pretežen del pa jih mora biti v prihodnjem letu že opravljen. Računajo, da bo na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj 4 prihodnje leto tudi do 800 delavcev. V pogovoru s Francem Potočnikom nas je še zanimalo, kako uresničujejo časovni program izvajanja del. Povedal je, da je na kritični poti. izgradnje nove Termoelektrarne ~ Šoštanj 4, našega največjega termoenergetskega objekta, še zmeraj zamuda; zdaj je zmanjšana na okrog 6 tednov. Ob tem pa raču-
Na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj 4 bodo sredi
meseca decembra končali z deli pri montaži glavne nosilne jeklene konstrukcije kotla; montažna dela izvaja zagrebško podjetje „Brača Kavurič"
Delavci celjske temeljne organizacije združenega dela Gradiš, ki opravljajo gradbena dela, so končali temeljenje dimnika nove Termoelektrarne Šoštanj 4.
M*
V Šoštanju je trenutno največje gradbišče v Šaleški dolini; Gradiš - TOZD Celje je med drugim opravil izkope in zabetoniral temelje za hladilni stolp nove Termoelektrarne Šoštanj 4.
# »Ml NE BOMO KRIVI, ČE BO PREBIVALCE ZEBLO,« PRAVIJO V VELENJSKEM TOPLOVODU i||||||||||
Letos cevovod le do Pesja f
V Velenju se radi pohvalimo, da je naše mesto brez dimnikov. Vendar nismo ponosni na centralno gretje le zato, ker nam ni treba nositi kurjave iz mrzlih kleti, ampak tudi zaradi tega, ker je zrak okrog nas veliko bolj čist kot pa tam, kjer centralne kurjave nimajo. Resda imajo klasično gretje še stari ali starejši objekti, vendar jih vse bolj izpodrivajo novi moderni bloki. Res pa je tudi, da sedanje razmere na področju preskrbe potrošnikov s toplotno energije kažejo, da se stanje na tem področju še ne bo kmalu izboljšalo in se bo iz nekaterih objektov — tudi tistih, ki imajo centralno gretje - kmalu začelo kaditi
Vprašanje preskrbe s toplotno energijo za Velenje je resnično zelo pereče, saj so o njem živahno razpravljali tudi na zadnji seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Delegatom je problem preskrbe s
Velenju in Šoštanju skupaj z vsemi industrijskimi potrošniki že nad 120 Gcal.
Vse to pomeni, da preskrba mesta in industrijskih potrošnikov ne bo zadovoljiva, če bodo na primer temperature padle
nadaljnjo gradnjo, pa v Toplovodu za sedaj še ne vedo. Že letos bodo namreč morali vrniti izvajalcema del IMP Ljubljana in velenjskemu Vegradu nekaj več kot 13 milijonov dinaijev kredita. Doslej so vrnili že nekaj manj kot 10 milijonov dinaijev. Glede na to, da so porabili vsa ustvarjena sredstva za vračanje kreditov, bo Toplovod letošnje poslovno leto končal z izgubo. Poleg tega bodo morali že prihodnje leto vrniti še 8 milijonov dinaijev. Seveda pa letošnje stanje ne daje nobenih upov, da bi to zmogli, pravijo v Toplovodu.
Povedati je tudi treba, da se je podjetje s prošnjami obrnilo na več kot sedemdeset delovnih organizacij na območju občine, (njihovih potrošnikov), da bi jim pomagale uresničiti to zahtevno naložbo z odo-
Pred desetimi meseci, v začetku februarja letos, so v Šoštanju s priložnostno slovesnostjo zastavili gradnjo nove, četrte faze tamkajšnje Termoelektrarne. Končanje del pri montaži glavne jeklene konstrukcije kotla je bil povod za obisk pri vodji investicij v Termoelektrarni Šoštanj, diplomiranem inženirju Francu Potočniku.
toplotno energijo razložila direktorica velenjskega podjetja Toplovod Valči Zohar. Ob ustanovitvi je podjetje Toplovod prevzelo v upravljanje toplotno postajo ob Koroški cesti z zmogljivostjo 36 Gcal /h ter cevovod s prenosno zmogljivostjo 40 Gcal/h toplotne ener-
Ze oh prvem zbiranju podatkov sco u gotovih, da so prenosne zmogljivosti cevovoda polno zasedene. Spoznali so, da je edina rešitev izgradnja novega cevovoda Šoštanj-Velenje s prenosno zmogljivostjo 120 Gcal. Kot je povedala direktorica Toplovoda, znašajo že sedaj priključne moči vseh objektov v
Del cevovoda Šoštanj - Velenje
pod — 10 stopinj. Že letos - na primer — ko je temperatura padla na minus šest stopinj, so obratovali s polno zmogljivostjo. Prav zaradi vseh teh razlogov so v Toplovodu že lani zečeli akcijo za izgradnjo novega cevovoda, spomladi pa so že začeli z gradnjo prve faze. Predračunska vrednost za celotno naložbo je znašala približno 30 milijonov, prve faze pa 21 milijonov dinaijev. Investicija, ki je podjetje samo ne bi zmoglo samo uresničiti. Da z deli ne bi kasnili so najeli kratkoročni kredit od izvajalca del in začeli gradnjo.
Letos bo cevovod napeljan do Pesja, kje pa bodo dobili denar za
britvijo kreditov, ki bi jim bilo podjetje sposobno (tako zatrjujejo) plačati v petih letih. Vendar je prav gotovo letošnje gospodarsko stanje vzrok, da so dobili odgovor le od dveh delovnih organizacij.
Znašli smo se v začaranem krogu, pravijo v Toplovodu. Od delovnih organizacij ne moremo dobiti kreditov, sami te naložbe ne zmoremo uresničiti, če mraz nekoliko bolj' pritisne, potrošniki negodujejo, in i vseh koncev letijo na nas pritožbe. Zaradi preobremenjenosti sedanjih naprav v prihodnje ne bodo dajali nobenih soglasij niti za priključke niti ne vedo, kako bodo preskrbeli toploto objektom, ki so v gradnji.
To so težave, s katerimi je seznanila delegate direktorica podjetja Toplovod na nedavni seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine.
Ali so resnično nepremostljive?
Poročilo o zbiranju samoprispevka
Da bi bili občani čim bolj seznanjeni, kako se stekajo sredstva samoprispevka, za katerega smo se v velenjski občini odločili letošnjo Spomlad, nam je oddelek za finance pri skupščini občine Velenje začel pošiljati finančno poročilo o zbranem samoprispevku. Tako je sedaj pred nami poročilo, ki prikazuje denar, ki je bil zbran v mesecu septembru, s tabele pa je tudi razvidno, koliko denaija se je steklo v petih mesecih na žiro račune petindvajsetih krajevnih skupnosti oziroma na žiro račun osmih mestnih krajevnih skupnosti, ki 70 odstotkov i
V prvi koloni so navedene krajevne skupnosti, v drugi število zaposlenih v posameznih krajevnih skupnostih, v. tretji denar, ki je pritekel v mesecu aeptembru na njihov žiro račun, v peti koloni je prikazano, koliko denaija nameni vsaka izmed mestnih krajevnih skup-
zbranega denaija združujejo.
nosti za skupne (70 odstotkov zbranega denaija) in koliko ji ga še ostane za lastne potrebe (30 odstotkov). Sedma kolona kaže, koliko denaija so zbrali zaposleni v obliki samoprispevka v petih mesecih (obdobje maj - september) v posamezni krajevni skupnosti, osma ko-
KRAJEVNA SKUPNOST
100% 4
za september
70%
Iona kaže, kolikšen del denaija osem mestnih krajevnih skupnosti združuje za skupne potrebe, deveta pa vsoto, ki je ostala posamezni mestni krajevni skupnosti v prvih petih mesecih mig, junij, julij, avgust in september.
Tabela tudi kaže, da je 13 686 zaposlenih septembra skupaj zbralo 1,122.964,95 dinaijev, v obdobju maj-september pa 5,435.486,95 dinaijev. Mestne krajevne skupnosti so v septembru združile 486.279,50 dinaijev in imajo tako po petih mesecih plačevanja samoprispevka za skupne potrebe 2,266.617,10 dinarjev.
skupaj maj - september 100 % 70 %	30 %
1. Velenje - center levi breg Velenje - center desni breg Šmartno Konovo Šalek-Gorica Stara vas Staro Velenje Pege Cirkovce Plešivec Paka Šentilj Škale Bevče
Kavče-Podkraj Šoštanj
17.	Bele vode
18.	Skorno-Floijan Zavodnje Ravne
Družmirje-Gaberke 385 Lokovica	175
Topolšica	451
Šmartno ob Paki 546 Gorenje	279
2894 237.458,30 166.220,80 71.237,50 1,149.374,55 804.562,15 344.812,40
3040 752 359 52 365 415 535 50 4
183 206 406 70 254 1415 91 247 62 280
249.438,90 61.703,15 29.456,70 12.471,90 29.949,00 34.051,60 43.897,85 4.102,60 6.071,85 15.015,55 16.902,75 33.313,15 5.743,65 20.841,25 116.103,70 7.466,75 20.266,85 5.087,20 22.974,60 , 31.590,05 14.359,10 37.005,50 44.800,45 22.892,55
174.607,25 43.192,20
8.730,35 20.964,30 23.836,10 30.728,50
74.831,65 18.510,95
3.741,55 8.984,70 10.215,50 13.169,35
1,207.360,40 298.662,20 142.578,95 60.367,55 144.961,80 164.819,65 212.478,25 19.857,75 29.389,45 72.679,55 81.814,05 161.245,20 27.800,90 100.877,55 561.975,35 36.141,15 98.097,45 24.623,60 111.203,55 152.905,00 69.502,25 179.117,25 216.847,05 110.806,50
845.152,30 209.063,55
42.257,30 101.473,30 115.373,70 148.734,80
362.280,10 89.598,65
18.110,25 43.488,50 49.445,95 63.743,45
SKUPAJ	13686 1,122.964,95 468.279,50 200.691,20 5,435.486,95 2,266.617,10 971.407,30 §§
ODDELEK ZA FINANCE Hi
		
•T		i
53234848534853015353232323532353234823532353482353234848234848232323482348484823235348
48232353485301484823484853235353482353485348235353534823532323538953

Konference se je udeležil tudi predstavnik republiške ZKPO Miloš Mikeln. (peti z desne)
LETNA KONFERENCA ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ VELENJE
Potreben poklicni
Sklepi konference ZKPO Velenje: še kvalitetnejše delo, ustanavljanje pionirskih kulturnih društev v osnovnih šolah in formiranje prosvetnih društev v vseh krajevnih skupnostih; poklicni režiser za dramsko dejavnost.
V Šoštanju je bila 5. decembra redna letna konferenca ZKPO Velenje. Udeležili so se je delegati sedemnajstih društev
delovnih kolek-
in skupin, predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in predstavnik republiškega odbora ZKPO Miloš MIKELN. Med udeleženci so pogrešali le
NOCOJ V PROSTORIH VELENJSKE KNJIŽNICE
III. festival amaterskega filma
V	teden domačega filma, ki ga v Celju uvrščajo med pomembne kulturne dogodke, se je vključil tudi kinoklub „Gorenje" iz Velenja. Tako bo v Velenju zvečer III. klubski festival amaterskega filma, 15. decembra ob 16. uri pa bo v domu kulture slavnostna premiera domačega filma „Prezimovanje v Jacobs-fieldu". Na premieri bodo predstavili tudi igralce.
Kinoklub ..Gorenje" prireja letos svoj III. klubski festival amaterskega filma. Strokovna žirija je pregledala 14 filmov velenjskih kinoamaterjev ter podelila priznanja in nagrade.
V	zvjsti dokumentarnega filma je prvo mesto osvojil Stane Hafner s filmom ..Preobrat" drugo mesto Miro Kermelj s filmom ..Balkanski kros" in tretje mesto Vito Koprivec s filmom „Kruh".
Prvo mesto v potopisnem filmu je dobil avtor Zorlco Kotnik za film „Po Uzbekistanu". Zvone Greben-šek pa je posnel igrani film ..Steza slonov" in osvojil prvo mesto v tej zvrsti.
Nadalje je osvojil prvo mesto v zvrsti žanrskega filma Stane Hafner za film ..Prekletstvo zaprtega prostora", drugo mesto pa Miro Kermelj za film „Srečno življenje nekega krompiija". Velenjski avtorji kratkih filmov so vešči tudi v zvrsti risanega in igranega filma. Avtoiju Stanetu Hafneiju je žirija prisodila pivo in drugo mesto za filma ..Zdrav
duh v zdravem telesu" in ..Trikot-nik". Tretje mesto je osvojil Boris Salobir za film ..Sebičnost".
Strokovna žirija je podelila še posebna priznanja. Tako je Stane Hafner dobil posebna priznanja za scenarij filma „Zdrav duh v zdravem telesu", za kamero v filmu „Pre-obrat" in posebno nagrado za montaže tega filma. Za režijo filma „Kruh" je dobil posebno priznanje
Vito Koprive. Posebno pohvalo je prejel tudi Miro Kermelj za glasbeno opremo filma „Srečno življenje nekega krompirja".
Člani kinokluba „Gorenje" bodo svoja nova dela pokazali denas v velenjski knjižnici. Na festivalu bodo podelili še nagrado občinstva. Za to priložnost je samouki kipar Alojz Jerčič izdelal varjeno plastiko, ki ponazarja fanta s piščalko.
H.J.
predstavnike tivov.
Krajšemu kulturnemu programu s pesmijo in recitacijo sta sledili izčrpni poročili predsednika in tajnika organizacije.
Delo ZKPO je potekalo v preteklih dveh letih v likovnem, glasbenem, folklornem, dramskem, klubskem, glasbenem, filmskem in gospodarskem sosvetu. Ni naš namen podrobno razčlenjevati vse naše prireditve. Dovolj je, če zapišemo, da je bilo vseh nad tristo. Med dejavnostmi se je gotovo najbolj uveljavila glasbena, saj so mladinski zbori na republiških revijah dosegali prva mesta. To velja posebno za dekliški pevski zbor KUD Ivan Cankar iz gimnazije Velenje. Folklorni sosvet je poskrbel za kontinuirano povezavo s Šaleško folklorno skupino, ki ima tristo članov, na-študirane vse plese Jugoslavije in pripravi na leto trideset nastopov.
Po številu prireditev je med
Anketa o pošolski dejavnosti
V Rudarskem šolskem centru Velenje študira nad tisoč petsto dijakov v devetih šolah. Zato je toliko bolj zanimiva anketa o pošolski dejavnosti, ki so jo opravili te dni. Z njo so hoteli dognati, kolikšen je interes dijakov za pošolsko dejavnost.
Anketirali so 1259 dijakov, od katerih jih kar 1154 meni, da je pošolska dejavnost pomembna za njihovo sprostitev.
Ze doslej so v šolskem centru potekali razni krožki. Tu deluje kulturno društvo Anton Aškerc. Močno je razvito športno področje.
In kaj je pokazala anketa? Največ anketirancev, (1032) je uvrstilo na prvo mesto šport. Takoj za njim
je zabavno življenje, nato sledi kul-turnoumetniška dejavnost, tehnične dejavnosti in samoupravno in družbenopolitično delo.
Anketa kaže, da bo tudi v prihodnje potrebno športne dejavnosti uvrščati med prve. Več skrbi bodo morali posvetiti zabavnemu življenju s plesnimi večeri. Tudi to je že določeno. Vodstvo šole želi, da so plesi vedno povezani s krajšimi kul-
turnimi programi, ki bi jih mladim med plesom ponudili neprisiljena Plesne večere bo lahko zelo popestril plesni par in državni prvak Sulek. V kulturnoumetniški dejavnosti bo treba težiti k rednejšemu obiskovanju dobrih filmov in gledaliških predstav. Tehnične dejavnosti, predvsem radiotehnika, se bo do še bolj razmahnile. Z vso resnostjo bo treba mlade zainteresirati za samoupravno in družbenopolitično delo. Od mladih bo odvisno, kako se bo samoupravljanje pri nas razvijalo.
Pokazatelji so jasni, zato čaka pedagoge in mladino velikega centra v prihodnosti dosti dela.
- V-
prvimi dramska dejavnost, saj je bilo uprizorjenih nad sto iger.
Zato je razumljivo, da je dokaj živahna razprava potekala v glavnem o potrebi po poklicnem režiseiju. Poznano je, da vse delo vodijo le amaterski delavci. V občini, ki se gospodarsko hitro rrazvija in tudi številčno naglo raste, je zato čedalje bolj neodložljiva potreba po mentorju, ki bi s strokovno razgledanostjo pomagal, da bi bile igralske skupine v delu še kvalitetnejše. Samo Velenje ima že danes dvajset tisoč prebivalcev. Prav zaradi navedenega bi v prihodnje tako pomembne zvrsti v kulturi ne smeli zanemarjati. Posebej še ne zato, ker vedn znova ugotavljamo, koliko talentiranih ljudi živi v Šaleški dolini in kako se vsak dan bolj zanimajo, zlasti mladi za to zvrst dejavnosti. Sicer pa je ustanovitev polpo-klicnega gledališča v prihodnosti potrebna. Že v krajšem času pa je treba poiskati vse možnosti, da bo poklicni režiser le prišel' v velenjsko občino. Ta potreba je prav tako utemeljena tudi v srednjeročnem razvoju kulture v velenjski občini.
V razpravi je bila prav tmako nagjašena zahteva po čimbolj smotrnem izkoriščanju sredstev na relaciji uvožena in domača kultura. Jasno je, da se raznim kvalitetnim gostovanjem ne bomo mogli odpovedovati. Hkrati pa bomo morali skrbeti tudi za to, da bo vse, kar bomo ustvarili doma, kvalitetno.
Mnogo je bilo izrečenih besed o potrebi po ustanavljanju prosvetnih društev v vseh tistih krajevnih skupnostih, kjer jih še ni. Res je tudi, da skoraj ni krajevne skupnosti, ki bi v svoj konkretni program zapisala kulturno dejavnost. Vendar so v občini krajevne skupnosti, kjer
se njihovo delo tesno povezuje z delom prosvetnih društev. Tako je na Konovem, v Šmart nem ob Paki in še kje. Na konferenci so se prav tako zavzeli za čimboljše povezovanje z občinskim sindikalnim .»vetom in močnejše formiranje kulturnih jeder v delovnih organizacijah. ZKPO je že večkrat sugerirala kulturni skupnosti, da skliče referente za kulturo, ki so imenovani v delovnih organizacijah. Predstavnik kulturne skupnosti, ki je konferenco pozdravil, pa je izjavil, da so delu z delovnimi organizacijami doslej posvečali premalo pozornosti. V Velenju so organizirali
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
le en gledališki abonma. V podjetjih so tudi doslej že nameni nekaj sredstev za kulturo, toda kakega bolj sistematičnega dela za večjo kulturno osveščenost ni bilo čutiti. Prepričani smo, da se bodo razmere tudi na tem področju popravile.
Tovariš Mikeln, predstavnik | republiškega odbora ZKPO, j zboru čestital za lepe uspehe ii dejal, da je velenjska ZKPO na čelu razvoja kulturne dejavnosti v republiki Še posebej pa je razveseljivo, da tod deluje toliko mladih ljudi.
Novo trinajstčlansko predsedstvo bo imelo tudi v naslednjem obdobju, tesno povezano s kulturno skupnostjo, polne roke dela.	_y
Opekarne Ljubečna
LJUBEČNA PRI CELJU
GRADITELJI - ZDOMCI
Izkoristite priložnost izredno ugodnega nakupa!
Zasebni kupci, ki v času od IO. decembra tega leta do 1. februarja T976 kupijo opečne izdelke, dobijo od vrednosti kupnine
5% POPUST
v obliki bona, s katerim lahko nabavijo oziroma plačajo kiinker keramične ploščice, ki jih nudimo iz poskusne proizvodnje, za POLOVIČNO CENO.
NOVOST ZA GRADITELJE na našem tržišču so kiinker keramične ploščice, ki vam zagotavljajo visoko mehansko trdnost, izredno trdoto in odpornost na obrabo, nizko vodovpojnost ter odpornost na zmrzovanje in delovanje kislin.
Zaradi omenjenih lastnosti so možnosti uporabe kiinker izdelkov izredno široke. Pri polaganju talnih in zidnih površin jih lahko uporabljamo tako v notranjih kot zunanjih prostorih.
Vsa pojasnila in prospekte dobite v prodajnem oddelku v LJUBEČNI, telefon 063-22-601 in 25-800.	<
Milan Kretič
Franc Jevšnik
Z novoletnega sejma
Pred kratkim je bila v Velenju dograjena večnamenska hala, v kateri smo lahko poslušali slavne Avsenike, sedaj pa je v njej noveletni sejem. Sprehodili smo se po sejmu in si ga ogledali. Razstavljavce in obiskovalce smo povprašali, kaj mislijo o sejmu.
Tinka Zaljuberšek
MILAN KRETlC: Tukaj sem kot dežurni gasilec. Skrbeti moram, da ne pride do požara. Sejem mi je zelo všeč. Tudi dvorana je dobra. V njej nqj bi prirejali športne prireditve. V Velenju pa je bila taksna dvorana resnično potrebna.	,
FRANC JEVŠNIK: Sejem mi je zelo všeč. Tukaj lahko človek dobi na enem mestu vse. Osebno me najbolj zanimajo izdelki Gorenja. Sejem pa je zelo dobro pripravljen. Dvorana je zelo lepa, čimprej je treba postaviti še sedeže. Ta dvorana — naj bi bila namenjena predvsem ortnim srečanjem. TINKA ZALJUBERŠEK: Tukaj sem prodajalka Ere. Mislim da so
bili takšni sejmi v Velenju že resnično potrebni, saj so že vsepovsod drugod. Tukaj prodamo precej več kot sicer, saj so cene za nakupovalce precej ugodne. Obiskovalcev je zelo veliko. Tudi večnamenska dvorana je bila v Velenju že nujno potrebna. Prepričana sem, da bo to tudi upravičila.
VERA BISKOP: Tukaj prodajam. Je zelo veliko obiskovalcev, prodamo pa zelo malo. Ni kabin, kjer bi lahko nakupovalci konfekcijske iz-, delke pomerili, kar tako pa nihče ne kupi. Takšen sejem je dober zaradi reklame, prodamo pa zelo malo.
JANEZ EMERSIČ: Sem prodajalec Standarda in sicer je moja
naloga, da prodajam in obiskovalcem opišem izdelke Gorenja. Na sejmu pa prodamo največ barvnih televizijskih sprejemnikov. Ta hala je zelo lepa. V njej naj bi se poleg [ športnih prireditev tudi v prihodnje [ odvijale predstave, kot je bil nastop ( Avsenikov, vendar pa upam, da bo i. nastopil tudi kakšen ansambel, ki 1» [ navdušil predvsem mlade.
ANTON HOLOBAR: Na sejem grem s posebnim namenom, ker vem, da tu prodajajo s posebnim | novoletnim popustom. Rad bi kupil , štedilnik na trdo gorivo. Večm-fc menska dvorana je v Velenju zeloH potrebna, saj doslej za takšne prirt- i ditve nismo imeli prim rnega prostora.	m
Tako so povedali o novoletnem 6 sejmu v novi večnamenski dvorani? Velenju obiskovalci in razstavljavci, It ki smo jih srečali, sicer boste pi l zvedeli o njem vse, če ga tudi sami|ni obiščete.
Vera BiScop
Janez EmerSič
Anton Holobar
DRAGI MLADI PRIJATELJI!
Zopet smo prejeli precej spisov in risbic. Resnično smo jih bih veseli. Še naprej nam jih pošiljajte. Na osnovni šoli Gustava Šiliha so v tem tednu organizirali zelo humano akcijo, v kateri so zbrali 21 šolskih torbic za vietnamske otroke. Prepričani smo, da jih boste mnogi posnemali.
Lepo pozdravljeni!
Torbice za Vietnam
Pionirji pionirskega odreda Ivana Kovačiča Efenke iz osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, so v tednu solidarnosti pod geslom „tisoč torbic za
Mladi člani Rdečega križa zelo delavni
Na osnovni šoli Antona Skerca v Velenju so vsi učenci ani Rdečega križa. V lanskem iskem letu so sodelovali na znih akcijah ter organizirali in idili proslavo ob sprejemu Sencev prvih razredov v to ganizacijo.
Decembra lani so zbrali za ibližno 1.510 dinarjev starega ipirja in še za 1.580 dinarjev ispevkov za vietnamske otro-!. Na pokopališču v Podkraju iočistili preko 20 zapuščenih obov. Za to delo smo jih v išem časniku že pohvalili.
Pod vodstvom razrednih učiteljev so izvedli očiščevalno akcijo po mestu Velenju.
Več mladih članov Rdečega križa je skrbelo za stare, bolne ljudi. O svoji pomoči so pisali tudi spise, ki so bili razstavljeni v avli šole (enega tudi objavljamo).
Celo šolsko leto so skrbeli za čistočo in lep izgled šole ter bližnje okolice.
27. maja so imeli proslavo, ki so se je udeležili predstavniki vseh razrednih skupnosti in pa
učenci prvih razredov, ki so jih takrat tudi sprejeli med mlade člene Rdečega križa. Na proslavi so počastili stoletnico jugoslovanskega Rdečega križa ter mednarodni dan Rdečega križa in svetovni dan zdravja.
Na proslavi so pohvalili 31 učencev, ki so prišli v ožji izbor za spise pod temo: Skrbimo za naše okolje. Pomagajmo starim ljudem. Tekmovali so tudi v prvi pomoči v Topolšici, 8 učencev pa je prejelo za najboljše spise tudi knjižne negra-de.
Vietnam", pridno stopili v akcijo in zbrali za približno 5000 dinarjev šolskih potrebščin in 2644 dinarjev. S tem denarjem so kupili 21 šolskih torbic in jih napolnili z raznimi šolskimi potrebščinami. Čeprav so v vsako dali dvakrat več kot je predpisano jim je zvezkov in svinčnikov še ostalo.
V to humano akcijo so se z navdušenjem vključili vsi pionirji in tako izkazali veliko spoštovanje in tovarištvo svojim sovrstnikom v svobodnem Vietnamu.
Srečanje s pionirji iz Zibike
Skrbim za bolno ženico
Nekaj sto metrov od naga doma sstoji majhna hi-a, v kateri stanuje gospa, jo kličem teta Heda. Ta je kot mala deklica zbolela paralizo.
Sedaj zelo težko hodi, še jlažje se pelje s kolesom. n jo zelo boli noga, ji vsak ugi dan prinesem mleko, t tudi v trgovino grem pošto namesto nje. Teta Heda je bila nekoč lo bolna na ledvicah. Vsak n sem ji nesla kosilo, ker sama ni mogla kuhati, t)jcev pa nima. Vem, da moram vedno imagati ostarelim in bolni ljudem. To je dolžnost sh mladih in močnih ljudi, to Hedo imam zelo rada. idno ji bom pomagala.
IRENA GOLOB, 6.b
o.š. Antona Aškerca
Za naše lepše okolje
Mladi člani Rdečega križa o se domenili, da bomo istili naše okolje. Nekega dne smo se zbrali pred o. Razdelili smo se v skupine odšli pobirat papir. Ko smo se lili smo bili zelo utrujeni. Celo 5 sem primešljevala, kako so cateri ljudje nečisti. Ce gredo izlet, smeti puste na travniku. v zato je narava zanemarjena, o je veliko lepih rek, sedaj pa še samo Soča, pa še ta je nekod umazana. Spominjam dogodka, ko sem bila s starši izletu. Videla sem turiste, ki na ražnju pekli čevapčiče. Ko pomalicali, so vse odpadke ugli na travo. To se mi je :lo zelo grdo. Pobrala sem sti in jih odnesla v koš. ^si želimo, da bi bilo naše )lje čisto, da ne bi bilo po-d polno smeti in drugih od-Ikov. Cuvajmo naravo!
DARJA MEDVED 5.a OSN. ŠOLA ANTONA AŠKERCA
Lansko leto je bil na območju Kozjanskega hud potres. Mnogo ljudi je bilo prizadetih. Občani velenjske občine smo se odločili, da bomo pomagali prebivalcem Zibike.
Staro šolo je nadomestila nova šola, zgradili pa smo jim tudi veliko novih hiš.
Prizadetim smo priskočili na pomoč tudi pionirji. Na vseh šolah naše občine smo zbirali razna oblačila. igrače, posamezne razredne skupnosti pa tudi igrače, zvezke in svinčnike. Ko je bila zbiralna akcija zaključena, smo se predstavniki vseh osnovnih šol naše občine s tova-rišico Ambrožičevo odpeljali v Zi-biko.
Tam smo se ustavili pred novo zgrajeno šolo. Šola je res lepa in
urejena in otroci z veseljem hodijo vanjo. Povabili so nas noter, da počakamo učence, ki bodo prišli v šolo popoldan. Otroci so bili revno oblečeni, videti pa so bili zelo skromni. Nekateri so imeli do šole zelo daleč. Predsednica njihove pionirske organizacije nas je lepo pozdravila. Ko so otroci videli kaj vse smo jim pripreljali so jim zažarela lica in usta so se jim razširila v prijazen nasmeh. Poslovili smo se in med vožnjo sem si želel, da ne bi takšna naravna nesreča nikoli več prizadela nikogar na svetu. Ce bi bilo to res bi bili prebivalci našega planeta srečnejši.
JANA BOŽlC 7.b OSN. ŠOLA B1BA ROECK
Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo
Moja najljubša knjiga
V knjižnici v Velenju vsak teden razstavljajo učenci knjige, ki so jih prebrali in so jim bile posebno všeč. Ta teden razstavlja najljubša dela Erika Lešnik, ki obiskuje 7.a razred osnovne šole Antona Aškerca v Velenju. Erika hodi v knjižnico že zelo dolgo, saj se je vpisala takrat, ko se je naučila brati. Najraje ima dela Franceta Bevka. Njeno najljubše delo je delo Ericha Kastnerja, Dvojčici. Všeč pa so ji bila tudi dela Klare Jarunkove, Edinka, Antona Ingoliča, Gimnazijka in Karla Ewalda, Mati narava pripoveduje.
27. novembra smo imeli na naši šoli proslavo ob dnevu republike. V vrste pionirjev smo sprejeli cicibane. Posebno lepo nam je bilo pri srcu, ker smo imeli proslavo prvič v naši novi šoli. V pionirsko organizacijo je bilo sprejetih devet cicibanov. Ti so pred novim pionirskim praporom povedali zaobljubo. Pionirski prapor nam je poklonil Projektivni biro, ki ima patronat nad našo šolo. Ob tej priliki se pionirji Posebne osnovne šole iskreno zahvaljujemo za dragoceno darilo.
Cicibani so dobili spominsko darilo. Dobili so svojo fotografijo,
simbolček pionirja iz plutovine in blaga ter lepo knjigo s pripisom: „Bodi dober človek in imej rad svojo domovino!"
Naše proslave so se udeležili tudi' nekaterih družbenopolitični delavcu Tovarišica Herma Groznik je bodočim pionirjem prisrčno čestitala. Zelo smo bili počaščeni, da se je proslave udeležil tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank.
PIONIRSKI ODBOR
Posebne osnovne šole Velenje
• Naš razred
Hodim v šesti razred. Naš razred je zelo lep. Pred kratkim smo se vselili v novo šolo. Ta šola je zelo lepa. V razredu ima vsak svoj stol im mizo. Imamo pa tudi svoje predale, kamor spravljamo brisače, prtičke in podobno. Naš razred je zelo svetel. Na stropu so velike luči in zvočnik. Razred čuvamo in skrbimo za red.	Marjana Kotnik 6. b,
Posebna osn. šola
Iztok Hudournik, l.a osnovna šola Anton Aškerc: Partizani
Torbice za Vietnam
KNJIŽNE NOVOSTI V VFLENJSKI KNJIŽNICI
ZA MLADINO
V zbirki „Zlata ptica", ki že vrsto let prinaša najlepše ljudske in umetne pravljice, sta pravkar izšli dve novi knjigi Prva ima nSSflov „Grim-move pravljice". V knjigi je izbranih kar 56 pravljic priljubljenih pravlji-čaijev Jakoba in Wilhelma Grimma. Poleg že znanih pravljic: Janko in Metka, Pepelka, Rdeča kapica in drugih, je v knjigi še precej neznanih pravljic, a zato nič manj zanimivih. Knjigo je z lepimi ilustracijami opremila Lidija Osterc.
Druga knjiga iz te zbirke nosi naslov „Srajca srečnega človeka".
Naslov knjige je povzet po prvi pravljici v knjigi, ki govori o kralju, ki je zbolel, pa bi ga samo srajca srečnega človeka lahko pozdravila. Zato pošlje služabnike po svetu iskat tako srajco. Revni tlačan je oral njivo in si zraven veselo prepeval. Vprašali so ga, zakaj poje, pa je odgovoril, da zato, ker je srečen. Ko a so hoteli imeti njegovo srajco za ralja, je ta sploh ni imel. Služabnik je sporočil kralju: „Našli smo srečnega človeka, ampak brez srajce." Kralj je vedel, da je zbolel od prevelikega bogastva, zato ga je razdelil med reveže in ozdravel.
Knjiga prinaša 140 krajših latvij-skih pravljic, bajk in basni, iz katerih izvemo marsikaj o preteklih težkih in bridkih časih male pribaltske države Latvije. Junaki vseh pravljic so preprosti ljudje, tlačani in rokodelci. Knjiga je opremljena s črno-belimi ilustracijami Kostje Gat-nik.
Pri Mladinski knjigi je zopet izšla' knjiga „Dogodovščine mravljinčka Ferdinanda". To knjigo otroci že zelo dobro poznajo in zelo radi berejo, saj jo na naših policah težko najdeš, vedno je izposojena. To je izredno lepa knjiga češkega pisatelja Ondreja Sekore, ki je knjigo sam tudi ilustriral. Pripoveduje pa o porednem mravljinčku Ferdinandu, z rdečo rutico okrog vratu in nahrbt-
e
ničkom, ki je vsakemu ponagajal, ki se ničesar in nikogar ni bal, a se tudi njemu sreča ni vedno smehljala.
Najmlajši bralci se še sigurno spominjajo pravljice o srebrni rački, ki je hotela postati zlata. Pravljica je izhajala lansko leto v Cicibanju kot nadaljevanka, sedaj pa je izšla v . zbirki „Deteljica" kot knjiga. Da bi srebrna račka lahko postala zlata, sta morala z dečkom Maticem marsikaj prestati, in na svoji dolgi poti sta doživela kup lepih in razburljivih dogodkov, in srečala sta mnogo znanih pravljičnih junakov. Na poti jima je nagajal strahek Jakob in jima hotel preprečiti, da bi prišla do Zlatoroga, ki bi srebrno račko spremenil v zlato. Zgodbica se srečno konča, račka postane zlata, Matic pa se zbudi v maminem naročju. Knjigo je ilustrirala Marlenka Stu-pica. Planinsko društvo Velenje je izdalo knjižico „Šaleška planinska pot". Knjižica je napisana kot vodnik, vendar je snov razširjena še z zgodovino iz NOV. Na koncu je dodan še seznam kontrolnih žigov in pa zemljevid cele transverzale. Ta knjižica bo zanimiva tudi za mlade pri spoznavanju domačega kraja.
Mlade, zlasti fante zanimajo vesoljski poleti. V zbirki „Svet in čas" je izšla knjiga „Clovek in vesolje". Knjigo je prevedel in delno priredil Zoran Jerin. V knjigi je podan zgoščen pregled zgodovine človekovega zanimanja za vesolje in za tehniko, ki mu je to omogočila. Knjiga se ukvarja tudi s prihodnostjo in ne opisuje le poletov na Luno in na planete, spušča se celo v razglabljanje o tem, do kakšnih sprememb utegne priti zaradi posegov v vesolju na Zemlji. Knjiga je bogato ilustrirana. Napisal pa jo je Arthur C. Clarke, ki je svetovno priznan strokovnjak za vprašanja o vesolju, znan pa je tudi kot pisec znanstveno-fan-tastičnih knjig.
Pomagala sem stari ženici
Prišel je dan, ko smo se vsi mladi člani Rdečega križa odločili, da priskočimo na pomoč vsem starim ljudem.
Odšla sem v Laze, kjer je živela štiriinsedemdesetletna Marija Pečovnik. Zelo me je bila vesela. Vsak dan sem zgodaj vstala, ji skuhala čaj in ga ji odnesla k postelji. Bila je bolna na srcu. Nato sem pomila posodo, pospravila stanovanje in dvorišče, poribala sem lesena tla, umila sem kuhinjske elemente in drugo. Pobrisala prah s pohištva in jo skoraj vsake pol ure morala preobleči, ker se je zelo potila. To je bilo moje vsakdanje delo. Ko se je približevala zima, sem se sama odločila, da jo presenetim z jopiso, ki sem jo sama spletla.
Tako sem ji pomagala celo leto, dokler je ni zadela srčna kap in tista jopica je ostala meni za spomin nanjo.
STANKA CEKNER 6.c OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA
Postal sem član
j
Na naši šoli že več let deluje klub OZN. V šoli sem veliko slišal o njem. Ko sem nekaj časa premišljeval, me je zamikalo, da bi se vpisal vanj. Ta misel mi ni dala miru in ni bilo dolgo pa sem postal član kluba. Ker v njem obravnavajo dogodke v svetu, sem bil prepričan, da bom tako še bolj izpopolnil svoje znanje.
Prvega sestanka smo se udeležili v velikem številu. Mentorica je povedala, da smo člani občinske konference klubov OZN Velenje. Domenili smo se, da bomo imeli sestanke enkrat tedensko. Določili smo „ambasadoije" za posamezna področja, ki stalno spremljajo dogodke v svetu in nas o Njih sproti seznanjajo. V načrtu pa imamo tudi sodelovanje s klubi v občini. Nadaljevali pa bomo tesnejše stike s klubom na osnovni šoli Antona Aškerca. Sodelovali bomo na vseh natečajih, kijih bo razpisala republiška konferenca klubov OZN, pripravili predavanja in povabili v goste tuje predavatelje. Skrbeli bomo za stalni razstavni prostor v avli šole, ob pomembnih spominskih dnevih pa organizrali proslave.
Bil sem zadolžen za spremljanje dogodkov o sosednjih državah Jugoslavije. Tako stalno prelistavam časopis. Zelo me zanimajo dogodki na Koroškem. Želim pa, da bi tudi slovenski otrok na Koroškem bil deležen pouka v materinem jeziku, kakor sem ga jaz. Upam, da bom s svojimi poročili seznanil svoje sošolce.
Vemo, da je ta program našega kluba samo okviren, obogatil pa se bo z našim delom.
DRAGO SKORNŠEK 7. b OSNOVNA ŠOLA BIBA ROECK
RADIO VELENJE
•	UKV frekvenca 88,9 megahercov
•	oddaje: v četrtek ob 15,30,
v nedeljo ob 10. uri

NAŠ ROMAN v
# HARRISON E. SALISBURY
„D6 padca Leningrada, zadnjega sovjetskega oporišča na Baltiku, jc le še nekaj ur." se je hvalil berlinski radio.
Na vseh ljudeh je bilo opaziti smrtno resnost. Ždanov in Vorošilov sta 20. avgusta ustanovila posebni mestni svet za obrambo, ki ga je vodil poveljnik prostovoljcev general A. I. Subotin. V njem so bili še partijska sekretarja Kuznjecov in J. F. Kapustin, župan Popkov in član vojaškega sveta prostovoljcev L-M. Antjufejev. Vojaški štab so sestavljali Subotin polkovnik Antonov kot načelnik ter Antjufejev kot politični komisar. Štab je imel nalogo, da vodi poulične boje. Vojaški svet je ustanovil v vsakem mestnem okrožju opolnomočenoi trojko, sestavljeno iz partijskega sekretarja, načelnika uprave in poveljnika NKVD. Tem trojkam so bili dodeljeni rajonski štabi prostovoljnih enot Tudi v vsaki tovarni so postavili malo trojko, odgovorno za obrambo tovarne. Vsako okr^ *ie je bilo razdeljeno na sektorje, vsak sektor na podse k tc Mobilizirali so 150 delavskih bataljonov, vsak je imel po 600 mož, žena in mladoletnikov; 77 takih bataljonov so zbrali še isti dan. Oborožili so jih s puškami, pištolami, brzostrelkami, molotovskimi koktajli, sabljami, krampiTsulicami, s čimer koli. Po ulicah so začele rasti barikade, strelska in strojnična gnezda, protitankovski plotovi. Po parkih in odprtih površi-
nah so postavili straže zoper nemške padalce. V tla so zabili kole, ki naj bi preprečili pristajanje jadralnih letal. Ves ta obrambni sistem je bil dograjen v štirih, petih dneh.
20. avgusta je Zdaiiov sklical v Smolnem plenarni aktiv, drugega v vojni Nobenih pismenih vabil ni bilo. Vest o sklicu so razširili ustno od ene partijske celice do druge. Čas in kraj sestanka so poznali samo udeleženci. Bilje v dvorani Lepna. Nobenih formalnosti, nobenih volitev predsedstva, nobenih referatov. Udeleženci so imeli rdeče, neprespane oči, mrtvaško blede obraze, nihče ni skrival utrujenosti in zaskrbljenosti. Vsi so ripsili orožje. Tudi oba govornika -Ždanov in Vorošilov — sta imela pištoli za pasom. Prvi je govoril Vorošilov. Na zemljevidu je s palico kazal točko za točko mestnega obrambnega sistema in kje je nazadnje prodi! sovražnik. Najbližje tako mesto je bilo pri Gačini. Opozoril je, da pripravljajo Nemci zadnji naskok na Leningrad, vendar bo ta „postal njihov grob".
Ždanov je govoril počasi in slovesno.
„Ljudje moramo v najkrajšem času naučiti glavnih in najvažnejših metod bojevanja: streljanja, metanja bomb, pouličnega boja, vkopavanja, plazenja. .. Sovražnik je pred durmi. Gre za življenje in smrt. Ali bo delavski razred Leningrada zasužnjen in mesto, ki je njegov največji ponos, raz-, rušenO, ali pa moramo zbrati vse sile, tor jih premoremo, udariti nažaj in skopati fašizmu grob pod Leningradom." ,
Sestanek je bil kratek. Ni bilo časa za govorjenje. Čete so-' prejele ukaz: „Niti koraka nazaj!"
Prihodnji dan so ta ukaz sporočili vsemu prebivalstvu z razgjasom, ki so ga podpisali Vorošilov, Ždanov in Popkov. Po vseh mestnih zidovih so se prikazali orjaški plakati: ,^Sovražni k je pred durmi!"
Natanko ob istem času jc Hitler - nc da bi leningrajski voditelji vedeli za to - i7il.il nepreklicen ukaz: najprej je treba zavzeti Leningrad, šei- potem pa se bo začela bitka za Moskvo.
Njegova direktiva z dne 21. avgusta pravi, da glavni cilj nemškega napada ni zav/.etjc Moskve, marveč obkditev Leningrada in spojitev nemških čet s finskimi. ..Šele ko bomo tesno obkolili Leningrad, se povezali s Finci in uničili rusko Peto armado (leningrajske sile), bomo lahko nadaljevali prvotni načrt ter najradali in razbili centralno armadno skupino Timošenka."
Varnostne ukrepe v Leningradu so poostrili. Ko sta Vse-volod Kočetov in njegov neločljivi prijatelj Mihajlov 22. avgusta prispela s svojim starim fordom do predmestja, ju je zaustavila patrulja na novoustanovljene komandature. Častnik jima je razložil, da ima nalogo preprečiti Nemcem, da se vtihotapijo v mesto preoblečeni v begunce. ,.Nobene pete kolone ne bomo dopustili," je pribil. Potem je še nekaj ro-bantil o dezerteijih
Čeprav je imela komanda tura res tudi nalogo, da zaustavlja Nemce, sobili njena glavna tarča vohuni, sabotetji, dezertegi in »dragi sovražni elementi." Nihče ni smel v mesto brez ustreznih papirjev. Kdor jih ni imel, so ga takoj prijeli. Neurejeni tok beguncev se je pri priči zaustavil. Usmerili so jih v centralna sprejemališča, od koder naj bi jih pozneje - vsaj upali so tako - prepeljali v zaledje.
Med takimi beguna je bil tudi LJU Glaz„..ov, mali deček iz igre „rdeči proti belim". Njegovi starši so do zadnjega trenutka odlašali z odhodom. Zdaj pa so tisoči beguncev zatrpali ceste. Otroci so molčali in resno gledali predse. Vsal je nosil prtljago. V lijinem nahrbtniku je tičal majčken poi celanast Napoleon. Nikoli pozneje si ni znal pojasniti, čemi je vzel š seboj prav ta kipec. Spominjal se je le, da ga je dobi za svoj enajsti rojstni dan. Nad tem begunskim vele tokom so nenehno hrumela nemška letala. Edino zatočišče pred njimi so bili bombni lijaki, ki so ostali r>H prejšnjih bombardiranj. Olazunovim je Ubpeio, ua so si pribOn.. pumo. .... ..ieuu izmed zadnjih vlakov proti Leningradu. Peljali so se skozi „mrtvi pas", predmestni predel, kjer ni bilo več žive duše in kjer so vsak hip pričakovali nemške predhodnice. Povsod so kopali jarke. Potniki niso govorili o drugem, kakor o sabo-teijih in vohunih, o streljanju, o mrtvih otrocih. Nekdo je pripovedoval, daje prejšnji vlak napadla jata nemških letal in da je le malo potnikov preživelo. Iljina mati je potihoma vprašala soseda ali bi dečka rešila pred nemškimi kroglami, če bi ga pokrila z lastnim telesom. Sosed ji je odvrnil, da bi to najbrž nič ne pomagalo. Oče pa je molče vlekel pipo, mrko gledal skozi okno in se oziral proti meglenemu nebu.
V mestu so uvedli policijsko uro. Brez posebnega dovoljenja med deseto uro zvečer in peto uro zjutraj ni smel nihče na cesto.
Vaša pisma
• V PREMISLEK -VZGOJNI UKREP
Prebiraš pisma in članke v časopisu in že spet naletiš na misel o nehvaležni in neusmiljeni mladini, na misel, kako nevzgojena je. In potem razmišljaš, kajti oglašajo se tudi mladi. Komu bi verjel? Zazrl sem se v razred mladih in prebiral njihove obraze. Le kaj se skriva v njihovih srcih, v njihovih glavah? Ali so res vredni le očitkov?
Pa sem se domislil mnogih primerov: s ceste, iz razreda, iz urada .,. .
Najbolj mi je bil všeč primer nekega ljubljanskega profesorja, ki je vzgajal čisto po svoje. Nikoli ni čakal, da so ga dijaki pozdravili naprej. Nikogar ni nikoli prezrl in zabolelo je, če je moral on svojo petnajstletno študentko pozdraviti naprej. Po njem so se zgledovali mnogi mladi. Saj je tudi sicer bil priljubljen. Ni bilo dijaka in visoko-šolca, ki ga ne bi pozdravil. Tako je profesor z lastnim zgledom učil mlade ljudi pozdravljati. Kako imeniten zgled vendar! Kako domiselno in kako zelo humano! Tako je treba vplivati na mladega, čutečega in občutljivega človeka.
Kako drugače je, ko bereš, kako je starejši človek mladega nahrulil in mu zaradi kake nedostojnosti bral glasne levite pred radovedno publiko.
Mislim, da bi o takih dilemah morali večkrat pobrskati po sebi Jih premisliti in zato kazati pravil-nejši odnos do mladih. Primer ljubljanskega profesorja je simbolen. Vendar dovolj močan, da bi ga kazalo posnemati na vseh področjih. Sicer pa vsi vemo, da mladi ljudje delajo tako, kot mi. Od nas se učijo, nas posnemajo. Ce se zavedamo tega, potem bo tudi naše ravnanje, naš odnos do mladih pravičnejši.
-V-
• UČENCI IN TRKANJE
V zadnjem času smo lahko opazovali, kako poskušajo šolski delavci zaposliti učence v prostem času. Osnovnošolci so zbirali nove naročnike za različne časopise ali pa star papir.
Slabost teh akcij je v tem, da odgovorni niso dobro razdelili področij, kjer naj bi se oglasili učenci. Cesto se je dogajalo, da smo odpirali vrata tudi večkrat na dan. Sami pa veste, kako neprijetno je dajati stalno enake odgovore.
Upam, da se bo to v prihodnje uredilo.
PETER NOVAK Velenje
• KJE JE TOVARIŠTVO
Nekega jesenskega dne sva se s prijateljem vračala pozno zvečer domov. Ob cestnem jarku sva opazila starejšega moža. Ker nisva vedela, kaj mu je, sva priskočila na pomoč. Ko sva ga vprašala od kod je, nama je povedal, da je čisto sam. Od-
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
peljala sva ga. Med potjo se je onesvestil, tako da sva ga komaj spravila dalje. Potrkali smo na vrata dveh hiš, a so nas odslovili. Ko smo potrkali pri Pančniku, so nas lepo sprejeli in nam celo postregli. Ta starejši možak pa nama je nato povedal, da je imel hčerko in sina, a je hčerka umrla, ko je bila še majhna. Sin živi v Mežici in dela v rudniku. Od občine dobiva 300 dinaijev na mesec, tako da ima za najnujnejše stvari. Največkrat je pri sosedu, še večkrat pa je lačen.
Štefan Novinovič in Jože Svetko
MODNA KREAT0RKA STASA
Dvodelna obleka
Nove dvodelne obleke oziroma lažji kostimi bodo tako kot ostala zimska oblačila nasploh v skladu s trenutno veljavno modno linijo. Torej so tubasti in ozki. Se posebno priljubljene, skoraj nepogrešljiv del garderobe bodo dvodelne obleke, sestavljene iz modnega krila in na novo oblikovane tunike. Modna krila že poznamo, vemo, da mo-
rajo še vedno pokrivati koleni da so ozka in ravna, z obvezni] razporkom ob strani ali gut zadaj.
K takšnemu novemu krilu | seveda sodi tudi nova tunik Širina in ohlapnost sta poza ljeni, tako da je tudi tunil ravna. Pa tudi sicer je ukrojena novem orientalskem slogu, pomeni, da ima visok, tako im novan „mandarin" ovratnik da se zapenja z drobnimi gum po vsej dolžini ob strani zadaj. Ce nam čisto ravna vasta linija takoj na začetku ! ne bo všeč, lahko tuniko oblik jemo s pasom in še vedno bom dovolj moderne.
Toda prepričana sem, da v bo slej ko prej tudi „tuba look povsem navdušil
• PIŠE: IVČ KOTNIK
Makalu je radost, veselje, sreča, Makalu je dež, razmočena zemlja, pijavke, Makalu je dolga in težavna pot, Makalu so sanje.
In vendar je tu. Čutim ga nekje daleč pred sabo, v megli, dežju, nekje nad vsem tem.
Dolgoletne sanje, veliko samopremagovanja in naporov je naenkrat za mano in v teh trenutkih mi ni žal niti ure, dneva, leta, ki sem jih moral žrtvovati toliko, za ta veliki cilj, za Himalajo.
Ves čas dolgih priprav, zbiranje opreme in hrane ter še kup drugih stvari je naenkrat pozabljeno, zavrženo.
Vsi živimo in čutimo sedaj le za eno stvar -za vrh Makaluja, ki nas čaka nekje nad neskončno meglo in dežjem v nebesni modrini, zavit v tančico vetrov in viharjev. Ves leden in mrzel, pa vendar tako privlačen, nas s svojimi ogromnimi snežišči pričakuje in vabi. Počasi se vzpenjam po vijugasti poti nad mestecem Dha-ranom, ki je bil izhodišče naše odprave.
Več dni dolgo čakanje opreme, ki je prispela do Kalkute z ladjo, od tod pa s kamioni do Dharana, me je že rahlo utrudilo.
Tudi nenehnega mestnega vrveža sem se že pošteno naveličal. K takemu klavrnemu počutju je doprinesla velik delež tudi neznosna vročina, ki vlada tukaj v času monsuna. V senci smo namerili preko štirideset stopinj Celzija.
Sedaj ko smo končno zapustili mesto in se odpravili čez predgorja proti pravi Himalaji, pa sem že spet vesel in kar zdirjal bi nekam naprej. Čajnice, topla voda, ki nam jo nudijo deroče reke za božansko kopanje, obilo sadja, ki je zelo poceni, vse je čudovito, pravljično in kar bojim se, da bo take poti prekmalu konec.
Take slutnje mi potrjujejo tudi bolj visoki grebeni, ki so venomer zaviti v temne oblake, tam dežuje in kmalu bomo tudi mi tam, v njihovem objemu. Z njimi bodo prišle pijavke, mnogo pijavk, z njimi bo prišel nosaški štrajk, džungle, polne razmočene zemlje, v katero se človek pogreza do kolen, za njimi pa je sonce, sneg. Za njimi je naš Makalu. Po glavi mi še vedno brnijo letalski motoiji, težko slovo od prijateljev, znancev, hrup na vlaku, ki nas je vozil iz Indije v Nepal, težave s cariniki na meji, pokrajina in ljudje ob poti, po kateri smo se vozili. Vse je nakopičeno na enem kupu in kar ne morem si urediti misli in se privaditi novemu okolju.
Zdi se mi, da vse skupaj le sanjam in da se bom kmalu zbudil.
Pa vendar niso sanje. Vse je resnično in le počasi dojemam, kako sem srečen, da sem lahko tukaj.
Prvi dnevi poti hitro minevajo. Vsak dan se kopamo, jemo okusni ananas in banane, pijemo čaj, mleko in hodimo, hodimo ...
Lepe poti je res kmalu konec, saj se morava z Jankom Ažmanom že šesti dan poti ločiti od odprave in oditi ob reki Arun naprej proti Tibetu, medtem ko ostali nadaljujejo k Maka-luju.
V Khimantanko, kraj na nepalsko - kitajski meji neseva radijsko postajo, ker je tam poli-
cija, ki ima zvezo z Khatmandujem, glavnim mestom Nepala. S pomočjo nje smo tudi mi želeli imeti stik s svetom.
Z nama ostanejo zvezni oficir ter dva nosača in šerpa Pemba, kije naš kuhar in neprekosljivi požeruh, saj na dan z lahkoto pospravi tudi do dva kilograma riža.
Z njim imamo vseskozi velike težave, saj hoče ob vsakem počitku kuhati. Kar naprej rožlja z lonci in nas sprašuje, če smo kaj lačni, po trebuhu pa vedno zavija le njemu.
Pot nas najprej vodi do vasice Hatije. Med prijetnimi naselbinami in ljudmi nam čas kar prehitro beži, hiti kot divji Arun nekje globoko pod nami.
Hatija je velika in umazana vas, v katero prispeš po potočku, ki je obenem glavna ulica. Tako mi v vas priskakljamo s kamna na kamen. Sodil bi, da so vaščani že zaradi tega potočka čistejši kot drugod, pa je žal obratno. Najbolj umazane ljudi sem videl ravno v tej vasi, res pa je, da so ljudje v Nepalu umazani in to tako, da je še ta beseda zanje kompliment.
Domačini kar preveč prijazno silijo v nas, ko se naselimo v enoprostorni hiši, ki je tudi policijska postaja.
Večerni počitek nam popestri ogromna rjava kača, ki se neprevidno plazi čez potko, tik ob vratih našega prenočišča.
Nekaj radovednežev se takoj loti kamenjanja in nekomu le uspe, da jo rani. Kači pa kljub temu uspe vsaj do polovice uiti pod našo hišo, nekaj pa je ostane zunaj za vedno. Navijal sem zanjo in še sedaj se mi smili, čeprav vem, da je bila zelo strupena in bi njen pik pomenil smrt. Vsak se pač po svoje bori za obstanek in življenjski prostor.
Noč je mirna in zjutraj se nam prejšnje napovedi domačinov o veliki količini pijavk začno kmalu uresničevati.
Južna stena 8481 metrov visokega Makaluja z vrisano severno smerjo in tabori

Počitek na poti v bazo
Komaj se zagrizemo v strmino nad vasji poraslo z džunglo, že se mi te nesrama sluzaste živalce obešajo vsepovsod po telesu i obleki.
Odganjam jih z rokami in besedami, vend pa marsikateri uspe nasititi svoje požrešno teli tako da sem kmalu ves krvav. To je tudi najbo zoprna posledica teh potuhnjenk.
Seie proti poldnevu se izvijemo iz nevarnei območja, pijavke izginejo tako nenadoma ki so se pojavile. Pot postane naenkrat bolj sul in prijaznejša in sonce nas pozdravlja ter hrabi ko se ustavimo na prijetnem počivališču, da še enkrat temeljito pregledamo, če smo čist
Naslednja vasica na naši poti je Hongkon Njena poglavitna dejavnost je tihotapstvo, za ima tudi tako zveneče ime, na katerega < vaščani celo zelo ponosni. Tu lahko dob marsikakšno kitajsko stvar tako, da si -osupel, ko ti jo na pol nag domačin pom< pod nos.
Ljudje so še naprej zelo umazani, pojavljaj se tudi vedno več bolnikov in marsikdo i roteče prosi pomoči.
PomUujoče gledam starejšega moža, ki i venomer kaže trebuh, na katerem ima vel gnojno rano, mogoče je celo rak. Ponudim i lahko le samaritansko mazilo in v njegov ugaslih očeh za trenutek' spet začutim upanji življenje. „Oprosti starček, prevaral sem vendar pa drugače nisem mogel." Oficir me sočustvujoče potrepljal po rami, razumel mej in hvaležen sem mu zato.
Popoldan odidemo naprej in kmalu se _ izgubimo med neštetimi stezicami, ki vodijo i vse strani med njivami in travniki. Iz težavi reši prijazen deček, ki priteče za nami iz vi da nas vodi na pravo pot.
Odhajamo med ogromna drevesa v džui^ in podoba rijaznih hišic in ljudi počasi izginja blatni, drčasti poti.
V džungli se spet izgubimo. Stojimo ogromnem drevesu, vsi blatni od razmočei zemlje in se boječe ogledujemo po temad okolici.
Naenkrat blizu nas presunljivo zalomasti, se kar nekoliko stisnemo drug k drugemu. 1 se mi, da postane džungla še temnejša.
,,Panter," boječe izdavim, ko že čisto z zem k Janku, ki je vsaj za glavo večji od mei A že naslednji hip si oddahnem, kajti na veji« poti zagledam ogromnega languruja, ki ostro in zvedavo ogleduje in že hiti naprej, njim jih drobi še nekaj.
Oficir nama kasneje pojasnjuje, da je že j vedel, da je bila le opica, vendar pa s prepričan, da je bil prej še bolj bled kot mki\ Potem zelo hitro najdemo pravo pot.
Džungla je turobna, meglena, neprestan dežuje, tako, da vedno počasneje napredujem Vidim le košček poti pred sabo in tu in a malo sivega neba, ki se prikrade med ogro nimi drevesi do nas.
Prespimo v džungli, ki je naslednji počasi zmanjka.
Znajdemo se v visoki travi in kar naenki opazim, da sem poln pijavk.
(Nadaljevanje prihodnj
Anketa
med študenti
Nedavno tega je Šaleški študent-;i klub med svojimi člani izvedel jhno anketo, ki naj bi razsvetlila ' turo in položaj študentov. An-ita je zajela 92 študentov, to je :bo tretjino vseh šaleških študen-
iv.
Ena najpomembnejših ugotovitev nanaša na socialno poreklo štu-:ntov. Štirideset odstotkov štu-lentov je iz delavskih oziroma tmečkih družin, kar 60 odstotkov pa iz drugih. To razmerje je glede na Itpubliškega boljše, pa vendar se ridi, da se za nadaljni študij odloča Be premalo otrok iz delavskih in kmečkih družin, to je v nasprotju s toliko deklariranimi enakimi mož-»stmi za vse študente - ne glede ta socialni izvor. Marsikdo iz so-rialno slabše situiranih družin bi se idločil za študij, pa mu materialni položaj tega ne dopušča. Če še malo podrobneje pogledamo rezultate, ■hko ugotovimo, da je v Ljubljani car 73 odstotkov šaleških študentov it nedelavskih družin, v Mariboru pa e takšnih „le" 50 odstotkov. Po-idariti je treba, da ko govorimo o lelavskih in kmečkih družinah, milimo predvsem na prve, saj v anketi lihče ni zapisal, da izhaja iz kmečke kužine (pa tudi ni verjetno, da bi se ned ostalimi, ki niso bili zajeti v mketi, pojavilo večje število študentov iz kmečkih družin). Res je sicer, b v Šaleški dolini ni dosti kmeč-tega prebivalstva, pa vendar je re-Bltat ankete zaskrbljujoč.
Na problem socialnega porekla pa t tesno veže štipendiranje. Štipen-Krjo prejema 74 odstotkov študen-»v. Študentje iz delavskih družin maj o skoraj vsi štipendije, razen »vzerjev seveda. Povprečna višina »pendije znaša 930, kar je pri-iižno polovica dejanskih stroškov itudenta (računajoč pri tem le rano in stanovanje). Torej se po eni trani vidi, da štipendijo dobiti ni jroblem. Po drugi strani pa so šti-lendije glede na življenjske stroške le vedno premajhne. Ce pogledamo podrobneje: na ljubljanskih visoko [yišje)šolskih zavodih je brez štipen-fije 32 odstotkov šaleških štu-lentov, na mariborskih pa le 8 jdstotkov (pa še teh 8 odstotkov se bla v Celju).
Anketa je nadalje pokazala, kako Itudentje rešujejo stanovanjski pro->lem. Deset odstotkov jih stanuje loma v Šaleški dolini (pavzerji, ab-olventi in študentje na višjih šolah v >lju). v študentskih domovih jih je uibližno trideset odstotkov, ostalih bstdeset odsitotkov pa si je poiskalo Ibbo pri privvatnikih, ki cene vrto-favo dvi^jto. Da pri privatnikih tanuje več kot polovica študentov laže na to, da v Sloveniji primanj-tuje študentskih domov. Posledica ega so zelo ostri kriteriji za sprejem ' te domove. V Mariboru je za naše itudente nekoliko laže, saj jih v lomovih stanuje okoli polovica, nnogo slabše pa je v Ljubljani, kjer i mora pri zasebniki iskati sobe kar edemdeset odstotkov študentov.
Na visoko (višje)šolskih zavodih v Ljubljani študira približno 7 odstot-cov šaleških študentov, preostalih rideset odstotkov pa v Mariboru in >lju.
Nekaj več kot polovica anketi-anih študira na višjih in visokih blah tehničnih smeri, drugi pa na Iružbenih oziroma družboslovnih Ucultetah (višjih šolah).
Anketa je naprej pokazala kako t študentje vključujejo v zvezo Dcialistične mladine in v zvezo ko-nunistov. V zvezo socialistične mla-line je vključenih 88 odstotkov ludentov (v Ljubljani 91 odstot-;ov, v Mariboru 80 odstotkov), nedtem ko je v vrstah zveze komu-listov 27 odstotkov anketiranih, ki estavljajo eno osnovno organi-■cijo. Na vprašanje, katere dejav-»sti v klubu primanjkuje, so štu-lentje največkrat odgovorili, da si elijo več športa, družabnih srečanj, silturnih prireditev ter srečanj z nladimi iz proizvodnje.
Kljub temu, da je bila v anketi »jeta le tretjina študentov, je ta lala precej zanimivih rezultatov. !«-ti ne bi smeli ostati le ugotovitve, inpak bi morali na njihovi osnovi prožiti akcijo, da se odpravi čimveč loblemov, ki ovirajo študente pri tudiju. Prav tako si bo treba priza-levati, da bi se za nadaljnji študij idločalo čimveč mladih iz kmečkih 1 delavskih družin. VLADO VRBlC
KOMANDOSI BREZ BARETK

Trdijo, da bo osemdeset odstotkov mož padlo, še predno se bomo zares spopadli. Upam, da ne bo tako hudo, toda vse kaže, da naloga res ne bo lahka. Zato nočem nikogar siliti, da se udeleži desanta - če kdorkoli misli, da mora zaradi družinskih ali kakršnih koli drugih vzrokov še nekaj časa živeti, naj ostane doma. To mu ne bom zameril in tega ne bomo nikjer zapisali, ostalo bo samo med nami in sleherni, ki ne bo šel v akcijo, ne bo zaradi tega izgubil niti trohice ugleda."
Lahko bi si prihranil besede, kajti vsi so se javili, nihče ni maral ostati doma.
Izbral je osemnajst ljudi, ki so se brž začeli pripravljati za odhod.
Skorzeny in Radi sta zadnji večer odprla nekaj steklenic šampanjca. Popila sta jih skupaj z vojaki, ki bodo naslednje jutro poleteli v neznano. Vsi so se strinjali, da bo treba neznansko paziti. Življenje sejim je zdelo neverjetno lepo in zares bi ga bilo škoda prekmalu zapustiti.
Nek«ij trenutkov, predno sta se odpravila spat, sta v radijskih poročilih slišala novico: zavezniška poročevalska agencija je sporočila, da so italijani predali Mussolinija Britancem. Neka italijanska bojna ladja naj bi ga prepeljala v severno Afriko.
Za trenutek sta okamenela, potem pa sta ugotovila, daje novica lažna. Pristanišče, iz katerega naj bi ladja odpeljala nekdanjega diktatoija v Afriko, nikakor ni moglo sprejeti tako velike ladje. Poročilo je bilo vsekakor namenjeno samo Nemcem: preslepilo naj bi jih in odvrnilo od zasledovanja.
Septembersko jutro je bilo jasno in brez vetra, ko so možje čakali na rimskem letališču, da poletijo proti dotlej neznanemu hotelu na vrhu neznane gore.
Poleteti bi morali ob šestih zjutraj, toda jadralna letala iz južne Francije še vedno niso prispela in tako je general Študent sklenil, da preložijo operacijo za 24 ur. Jadralna
letala bodo sicer prispela že ob U. uri, toda spnčo tega. da so napad planirali za sedmo uro zjutraj, je to pomenilo, da ga morajo preložiti ne samo za nekaj ur, marveč za cel dan.
„Anipak zakaj bi čakali 24 ur?" je rekel Skorzeny generalu, „ko pa lahko" napademo že kmalu po dvanajsti uri? "
,,Zato", je rekel general, „ker v vojski običajno napadamo zjutraj, nikakor pa ne ob dvanajstih opoldne ali ob enih'
„Ravno to jih bo presenetilo," je rekel Skorzeny in general je v trenutku spoznal, da ima kapetan prav. Kajti nihče, ki je pri zdravi pameti, ne bo pričakoval napada pri kosilu in čeprav so bili ob tej uri vetrovi - predvsem pa topli zračni tokovi - za pristajanje jadralnih letal na tej višini še posebej neugodni, se je Študent strinjal, da naskočijo ob tej uri. To bo samo še povečalo presenečenje in zmedo.
In tako so sklenili, da poletijo natančno ob enih, kar je pomenilo, da bodo lahko pristali pri hotelu ob dveh.
Radi je zamudo izrabil za uresničitev neke svoje zamisli. Odhitel je v Rim in pripeljal nekega italijanskega generala. Bil je to general Soletti, ki je simpatiziral z Nemci. Kanil ga je vzeti s seboj. Mislil je, da bo njegova prisotnost - dobil je nalogo, naj na ves glas vpije italijanskim vojakom naj ne streljajo - še povečala zmedo v vrstah stražaijev.
Nekaj minut pred startom je Skorzeny obšel svoje ljudi in razdelil mednje nekaj ducatov ličnih pletenih košaric s sadjem - pri čemer je govoril, da sadje nikakor ne sme manjkati pri pikniku, kakršen bo ta, na katerega odhajajo.
tadralna letala so prispela iz južne Francije ob enajstih in tako so lahko poleteli natančno ob predvidenem času. Dvanajst jadralnih letal je bilo nabito polnih ljudi in opreme.
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
V trenutku, ko so letalski motorji začeli poganjati elise, pa so zavezniška letala pričela bombardirati letališče! skorzeny je dal znak za odhod in eno za drugim so letala vzletela med treskanjem bomb, ki pa na srečo niso poškodovala nobenega nemškega letala, le na vzletni stezi so naredila nekaj velikih lukenj.
Načrt je predvideval, da bosta prvi dve jadralni letali pristali pred hotelom in krili pristanek tretjega, v katerem je bil Skorzeny. Radi bi pristal v četrtem „valu"' in za njim vsi ostali. Letala jih bodo spustila, ko bodo nad hotelom - zato pa je moral biti v prvem letalu pilot, s katerim je Skorzeny že enkrat krožil nad Gran Sassom, ko je posnel diktatoijevo jefnišnico. Nihče drug namreč ni točno vedel, kje je hotel na Gran Sassu.
Toda ko se je letalo, v katerem je bil Skorzeny -italijanski general Soletti je sedel na sprednjem sedežu med njegovimi nogami - dvignilo na domenjeno višino.4000 metrov, so ugotovili, da so se druga letala preprosto izgubila! Na nebu ni bilo nikogar, ne njihovih „vodičev", ne zaščitnice. Ostali so sami!
Pilot, ki je vodil letalo, je sporočil, da nima niti najmanjšega pojma, kam naj leti. Ali bi mu Skorzeny lahko pomagal in ga usmerjal vsaj po spominu, saj je že enkrat letel nad Gran Sassom?
„Lahko,', je odgovoril, „toda najprej moram kaj videti!"
s svojega sedeža v jadralnem 15talu namreč ni mogel videti več kot majhen delček neba. Zato je prijel za nož in izrezal v steni luknjo - na srečo je bilo letalo zgrajeno iz aluminijaste konstrukcije, ki je bila prevlečena s platnom -skozi katero se je lahko vsaj za silo razgledal.
Tako so nadaljevali polet in kmalu so prileteli nad Gran sasso. Zagledali so hotel, bili so na cilju.
„Gremo„' je sporočil pilotu in jadralno letalo seje ločilo od motornega.
Pilot jadralnega letala je nejeverno zmajal z glavo, ko je usmeril svoje krhko vozilo proti majhnemu trikotnemu prostoru poleg hotela. Zdel se mu je skorajda brezupno majhen za pristanek.
■■M
mmm
mmm
mmmmmm
■i
V prostorih rudarskega šolskega centra v Velenju je odprta razstava risb in ilustracij Marjana VODIŠKA iz Velenja. Na razstavi so originalne ilustracije za knjižico „Šaleška planinska pot", ki jo je pred kratkim izdalo planinsko društvo Velenje.
Avtor ilustracij je v težavnih pogojih prehodil Šaleško planinsko pot in si skiciral vse pomembnejše zanimivosti na tej poti. To so ostanki gradu Salek, velenjski grad, planinski dom na Paškem Kozjaku, spominsko obeležje na Graški gori in še številne dru^e znamenitosti.
Marjan Vodišek bo risbe razstavil še v osnovni šoli v Šmartnem ob Paki in Šoštanju.	H. J.
V ŠOŠTANJU IN MOZIRJU
RAZSTAVI PTIC PEVK
Velenjsko društvo za varstvo in vzrejo ptic pevk organizira vsako leto razstavo sobnih in zunanjih ptic pevk. Letos pa so se člani društva odločili, da bodo prvič pripravili to zanimivo razstavo tudi v Šoštanju ter v Mozirju.
Danes dopoldne so odprli razstavo v Šoštanju, in to v prvem nadstropju bivšega poslopja občine. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure do vključno srede, 17. decembra.
V Mozirju pa bodo razstavo ptic odprli 19. tega meseca. Odprta bo do 22. decembra prav tako vsak dan od 9. do 18. ure.
Na obeh razstavah bodo obiskovalci lahko kupili značke društva kletke, ptice pevke, lahko pa se bodo tudi včlanili v društvo. Prav tako bodo člani društva na obeh razstavah pripravili bogat „ptičarski srečolov."
Društvo za varstvo in vzrejo ptic pevk vabi občane Šoštanja in Mozirja, še zlasti pa šolsko mladino, da si zanimivo razstavo ogledajo v čimvečjem številu.
Vstopnina za organizirane oglede razstave bo za šolsko mladino dinar, za druge pa tri in pet dinarjev.
humor
„To je pa res čudno, danes dopoldne so vsi sosedje na oknih na oni strani!"
Križanka
VODORAVNO: 1. akoravno, čeprav, 8. svetilka s steklenim ohišjem, 9. Perzija, 10. avtomobilska oznaka za Kutino, 11. človek, ki je v fevdnem odnosu do fevdnega gospoda, 13. sanje, 15. doba, vek, 16. ljubkovalno ženko ime, Anica, 17. vprašalnica ali, 18. ptica ujeda, 20. za pol tona znižana nota e, 21. kraj in desni pritok Kolubare v Srbiji, 24. beljenje, belež, 26. zahodnoger-manski vojskovodja.
NAVPIČNO: 1. vprašalnica mar, 2. oziralni zaimek, 3. staro ime za avgust, 4. pojav na razburkani vodi, 5. Roda Roda, 6. glavno mesto Turčije, 7. prodajalec na vatle, 12. gruntar, posestnik, 13. japonsko pristanišče z ladjedelnico, na zahodu okota Kiušu, 14. enosedežno vozilo, 19. rusko žensko ime, Olga, 22. ime
slovenskega slikarja Subica, 23. okrajšava za garnituro, 25. kratica za ljudski odbor.
r	m i		4	S	S	t
■						
9				• •	10	
		'1		12		
	14		%	15		
			• •	17		
19			19			
20		%	21		22	23
24		25				
			%			
Pravijo, da se pošten Kranjec ne poda na pot brez marele, vendar se ta navada niti približno ne more meriti z navezanostjo Angleža na dežnik. Deloma botruje temu muhavo vreme na britanskem otočju, deloma pa prestara tradicija. Ker je dežnik pač napogrešljiv del oprave za vsakdanjo rabo, doživlja občasno poskuse izboljšav. Zadnjega kaže naša slika: ročaj dežnika je mogoče sneti in tedaj se spremeni v priročno strguljo za odstranjevanje blata s čevljev. Domislico so časniki resno predstavili bralcem, ne vemo pa ali se bodo ljudje zanjo tudi ogreli.
		Ml« .
		
ilJB!		
	KpH	
Na sliki je Angležinja Grace Holl, ki se je doma in v svetu proslavila s svojim glasom. Iz njenega grla lahko zadonijo glasovi, ki dosežejo jakost 104 deci-belov, kar je isto, kot bi zapel močnejši pop ansambel. Njeni nastopi so številni in na najrazličnejših mestih. Tekmovala je tudi že s pnevmatičnim kladivom in s tovarniško sireno. Na sliki: dvoboj z nekim pripadnikom angleške mornarice. Očitno je moral popustiti in je raje utihnil ter si zamašil ušesa.
mmmmm
-
______________________________M
Vse, kar potrebujete — lahko izberete na enem mestu!
V času sejma nudimo tudi gostinske usluge.
OD 6. DO 20. XII. '75 V NOVI VELENJSKI HALI
NOVOLETNI POTROŠNIŠKI SEJEM
NOVOLETNI POPUST

# IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC •
BORCI ZA SEVERNO MEJO ZBOROVALI
Se vedno pripravljeni
Člani občinskega odbora Zveze prostovoljcev borcev za severno
mejo 1918/1919 Velenje s sedežem v Šoštanj u so se minulo soboto	potrebno pomoč pri urejanju
zbrali v posebni sobi kluba upokojencev v Šoštanju na občnem	* kih- problemov kakor tu<
rhnrii na kawm ™ c™»5J! ____________________________vrsevanju nalog, ki si jih n
zboru, na katerem so sprejeli sklep o prenehanju delovanja dosedanje zveze ter ustanovili novo zvezo v skladu z novim zakonom ZD. Občnega zbora so se udeležili predsednik občinskega odbora ZŽB NOV Velenje Filip Lesnjak, mestnega odbora ZZB Šoštanj Franc Nagode ter predsednik ZPBSM 1918/1919 Slovenj Gradec Srečko Zlatoper. Od 30 preživelih borcev, kolikor šteje šoštanjska Zveza, se jih je zbora udeležilo 21, medtem ko je svoj izostanek upravičilo 9, članov zaradi bolehnosti ter odsotnosti. Od 11 vabljenih vdov borcev se jih je zbora udeležilo 7.
Iz obširnega poročila o delovanju Zveze v minuli dvoletni mandatni dobi, ki ga je podal predsednik Franjo Stanovšek, je razvidno da je bilo delovanje UO in NO zelo pestro in požrtvovalno. „Vsa naša dejavnost," je dejal predsednik, ,je usmerjena predvsem v SKRB ZA NAŠE BORČEVSKE PRAVICE, ki jih v bivši Jugoslaviji kljub našim prizadevanjem nismo dosegli, pač pa so nam bila priznane šele z zakonom z dne 28. novembra 1968." Potem ko je orisal zgodovinski pomen bojev za severno mejo, je poudaril, da je zgodovinsko dokazano, da bi nam leta 1919 mirovna konferenca v Parizu brez vojaškega zavarovanja po prostovoljcih borcih 1918/19 ne bila priznala te meje, ki ie rešila Sloveniji na stotisoče Slovencev in ozemlja gorenjskega kota, Bohinja preko Korotanskih gora - Mežiške doline na Koroškem - Mislinjske doline v Slovenj Gradcu -Pohorjem - ozemlja štajerskega Podravja z Mariborom, Ptujem, Ormožem - Pomuija z Gornjo Radgono — Ljutomerom - Slovenskimi goricami tja do prekmurske ravnine in začrtala sedanjo mejo Jugoslavije na tem predelu naše domovine.
Zveza ima svoj lastni prapor, s katerim obiskujejo spominska obeležja, pa tudi tovariška srečanja z ostalimi zvezami.
Leta 1973 je dala pobudo za tovariško srečanje ob spomeniku
padlih borcev v Gornji Radgoni, Slovenj Gradcu in Ravnah na Koroškem. Sodelovala je pri odkritju spomenika generalu Maistru v Kamniku, in lani proslavila 100-letnico rojstva tega generala. Udeležila se je vseh komemoracij, v letošnjem paje organizirala tovariško srečanje s člani zvez Slovenj Gradec, Radlje in Ravne na Koroškem ob Malgajevem spomeniku v Dobrijah. Pa tudi za prihodnje leto ima v načrtu organizirati pohode k spominskim obeležjem in sodelovati pri obnovi spominskih plošč na obnovljenem spomeniku padlih borcev na Uršlji gori.
Ker smo vsi borci za severno mejo prekoračili starost 76 let, je umrljivost iz leta v leto večja. V zadnjih dveh letih je umrlo 12 članov. Sedaj nas je le še 30. Občinsko priznavalnino prejema le še 6 članov, ker so 3 umrli.
Zborovanje je pozdravil tudi predsednik obč. odbora ZZB NOV Velenje Filip Lesnjak, ki je obljubil
naši aktivni zvezi tudi v bodoče vso
bor-tudi iz-nalaga zveza.
Pred zaključkom obravnave obširnega dnevnega reda so zbrani borci proslavili tudi 30. obletnico SVOBODE. Predsednik Stanovšek je govoril o pomembnosti naših bojev vse do današnjega dne, zlasti zadnjih bojev NOV in vojnih grozot, ki so se dogajale na teh področjih.
„Ko je pred 30 leti slovenska partizanska in jugoslovanska vojska ravno na tem področju severne meje bila zadnje bitke za SVOBODO IN SAMOODLOČBO SLOVENSKEGA NARODA, je prav da se spomnimo še 20-letnice podpisa državne pogodbe s sosednjo Avstrijo, pa tudi junaških bojev Korošcev in Avstrijcev v vrstah naših partizanskih enot. Kdor zanika boj koroških partizanov, hoče namerno zadušiti in preglasiti bojno napoved koroških Slovencev nacizmu in fašizmu, ki še dandanes dviga glavo ter krati narodnostne pravice naših koroških Slovencev." Slavnostni govor je končal: „Tudi borci za severno mejo, čeprav že osiveli in starostno obnemogli smo doslej vztrajali in se nismo pustili zasužnjiti, pa je taka naša odločitev tudi za bodoče. Po svojih močeh smo še vedno pripravljeni stopiti v bran za našo težko priboijeno SVOBODO IN NAŠO DOMOVINO pod vodstvom našega velikega državnika in legendarnega junaka maršala Tita!"	F.S.
Borci s področja Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki ob Malgajevem spomeniku v Dobrijah - Ravne na Koroškem.
Dobrih 28 let je tega, odkar so na ustanovni skupščini 30. sept. 1947 v' Beogradu sklenili ustanoviti organizacijo ZB NOV Jugoslavije. Pristojni so s tem izrazili željo stotisočev borcev in aktivistov NOB, da bi se udeleženci NOB organizirali in z združenimi močni nadaljevali delo, začeto med revolucijo: zagotovili lepšo in srečnejšo prihodnost naših narodov.
Ta kongres je bil zgodovinskega pomena, še danes izpolnjujemo njegove sklepe. ZB je tako postala velika organizacija najboljših sinov in hčera naših narodov, ljudi, ki so v težkih razmerah okupacije aktivno sodelovali v boju za ustanovitev Titove FLRJ, ljudi, ki so bili pripravljeni ostati na čelu akcij za naddjnji napredek, za oblast in samoupravljanje našega delavskega razreda. Na tem shodu so udeleženci sprejeli zaobljubo še naprej stati za vzgled in učiti mlade, kako je treba stati v prvi vrsti v boju proti vsem poskusom vračanja na staro in preživelo. Obvezali so se nadalje, da bodo ohranili žive spomine na junaško borbo naših narodov, na njene heroje, kar naj bi dalo navdih prihodnji generaciji Sklenili so tudi, da bo organizacija skrbela za vsakega borca, za vsak kr^j in objekt, na katerega je vezan NOB; skratka za vse, ki so največ žrtvovali za našo sedanjost.
Nedvomno je organizacija izpolnila svoje poslanstvo.
Njeni cilji so aktualni prav tako v današnjem času. Gre za borbo proti pojavljanju različnih oblik fašizma v svetu; za krepitev obrambne moči naše države, za njeno gospodarsko stabilnost in končno za njen vsestranski napredek v okviru njene samoupravne socialistične skupnosti.
Samo bežen pogled na delo borčevske organizacije v naši občini kaže, da so borci v veliki meri izpolnili sklepe svojega najvišjega foruma V preteklih letih pa ao danes se opravičeno lahko pohvalijo z vidnimi uspehi, tako pri skrbi za svoje članstvo, kakor pri delu na drugih družbenopolitičnih dejavnostih. V osemnajstih osnovnih organizacijah združujejo nad 2.200 članov, vključno z organizacijama vojaških invalidov. Žal se vrste članstva zaradi medvojnih naporov silno hitro redčijo. Samo letos je umrlo 63 članov. Pomladka seveda ni, toda
tisti, ki še živijo so kleni in neomajno predani stvari revolucije in napredku. Srečamo jih prav povsod, pač tam, kjer so žarišča akcij v prvih vrstah mirnodobskih borcev za socializem in napredek. Z redkimi izjemami najdemo borce v vodstvih in članstvu mnogih organizacij, v samoupravnih organih, SIS tja do osnovnih celic krajevnih skupnosti
Seveda pa je njihovo mesto tudi v lastni organizaciji, kjer v okviru raznih komisij in odborov aktivno delujejo. Tako že vrsto let uspešno rešujej'o probleme preko komisije za materialna vprašanja borcev NOV: Komisije za vojaške invalide, stanovanjske za politične zapornike in internirance, nadalje za tradicije NOB, za spomeniško varstvo in zgodovino NOB.
To so le nekatera področja dela, ki se predvsem odražajo pri skrbi za svoje članstvo in druga vprašanja znotraj organizacije, ki pa nedvomno vplivajo na širše politično življenje v občini. Predolgo bi trajalo, če bi naštevali vso pestrost dejavnosti v borčevski organizaciji, zato le nekaj skopih podatkov za zadnja tri leta.
Do novembra 1975 je tako dobilo 35 članov nova stanovanja, 60 članov je prejelo nad sto milijonov din posojil za adaptacije ali dograditev lastnih stanovanj ali hiš, 135 članov prejema stalne mesečne priznavalnine, zgrajeno ali obnovljeno je bilo 15 spomeniških objektov na področju občine, vključno s centralnim spomenikom v Velenju in grobnico v Podkraju. Zgodovinska komisija je pripravila dva dokumentarna kratkometražna barvna filma „Po poteh revolucije v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki", namenjena zlasti šolam. Izdana je bila knjiga Milana Ževarta „Od vstaje do zmage", za pisanje omenjenih kronik, saj je znano, da je to odgovorno in natančno pripravljajo pa se nadalje na pisanje krajevnih kronik od 1941 - 1945 1. Imajo albume slik, spomenikov NOB v dolini s kratkim zgodovinskim opisom in življenjepise padlih občanov v NOB s fotografijami. Obstoja pa problem, koga pripraviti delo.
Tudi komisija za tradicije NOB je bila zelo aktivna. Sodelovala je pri organizaciji desetih pohodov mladine v partizanske kraje, znane iz NOB, pri vsakoletni kurirčkovi pošti in še drugih akcijah iz njenega področja.
Aktivna je komisija za internirance, ki prirejajo obiske taborišč smrti Veliko avtobusov je že popeljalo našo mladino v te kraje, znane po grozotah okupatorjev nad svobodoljubnim življem vsega sveta, predvsem pa Evrope.
Organizacija tudi ni pozabila na svoje bolne in zdravljenja potrebne člane. V letih 1975 je bilo deležno klimatskega zdravljenja nad 200 članov, letovanje pa so omogočili nad 120 članom.
Govorih smo o vsebini materialnih dobrin, ki jih naša zakonodaja ureja za določene kategorije udeležencev v NOB, kar je prav. Toda moralno plat, namreč toliko so borci v svojih prizadevanjih v okviru boja za napredek in cilje skupnosti uspešni, moramo obravnavati posebej. Opažena je bila namreč določena pasivnost borcev, zagrenjenost in razočaranje. Vzrok je bil v tem, da so bivši oz. so se bivši partizani čutili zapostavljene, ker niso vedno prodrli v svojih pozitivnih prizadevanjih za splošni progres družbe proti lokalnim hotenjem določenih skupin ali posameznikov; zaprli so se vase in se posvetili reševanju zgolj osebnih problemov. Smatrali so, da so odrinjeni in da je njihov vpliv neučinkovit. Pismo CK ZKJ in predsednika Tita je zaradi tega močno odjeknilo prav med borci. Spet so strnili svoje vrste in skupno z drugimi avantgardnimi organizacijami uspeli premostiti nepravilnosti, ki se nujno pojavljajo prav tako v socialistični družbi. Borčevske organizacije se zavedajo, da so dolžne gojiti in razvijati vrednote pridobljene med revolucijo, namreč s krepitvijo visoke socialistične zavesti, tovarištva, poštenosti, zlasti pa utrjevanja bratstva in enotnosti naših narodov. V teh prizadevanjih nadaljujejo svoje delo in ga bodo s pomočjo vsega članstva zagotovo uspešno opravile.
Končno še vprašanje, kako naj borci konkretno vplivajo na stabilizacijska prizadevanja. Odgovor je kratek in jasen. Tisti, ki delajo v delovnih organizacijah, zavodih ali družbenih službah naj bodo vzgled-no prizadevni v samoupravnih organih pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov; brezkompromisno se naj borijo za uresničevanje sprejetih stališč, ostali pa morajo ta stališča uresničevati v okviru KS pač v okolju v katerem živijo.
Polpretekla zgodovina nam dokazuje, da je v enotnosti in slogi moč, saj so rezultati vidni na vsakem koraku, še posebej pa zadnja leta v naši občini. Prednost pa -dajemo čuvanju in razvijanju tradicij NOB, krepitvi obrambe moči naše socialistične družbe v prid nam in našim zanamcem.	s.Vr.
• 9-MESEČNI REZULTATI GOSPODARJENJA ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI SLOVENJ GRADEC: _
Odstopanja od nalog, določenih z občinsko resolucijo
Gospodarstvo Mislinjske doline je doseglo v razdobju januar - september 1975 skoraj 824 milijonov dinaijev celotnega dohodka, ali 28 % več, kot ga je v istem razdobju 1974. leta.
Porabljena sredstva so se, v isti primerjavi — povečala za 32%, doseženi dohodek in razdeljeni dohodek za 19,%, izgub pa je kar za 36 % več, kot jih je bilo v preteklem letu. Ostanek dohodka pa je za 30 % manjši, kot je bil v letu 1974. Zaskrbljujoče je, zlasti da so sredstva za reprodukcijo manjša, kot so bila v prvih devetih mesecih lanskega leta, ter da sta se ob 6% povečanju števila zaposlenih za četrtino zmanjšali stopnji reproduktivne sposobnosti in interne akumulacije.
Zaradi nedoseženega dohodka izkazujejo delovne organizacije z območja občine Slovenj Gradec skupaj skoraj 10 milijonov dinaijev izgub.
Od tega ima DES - temeljna organizacija združenega dela Elektro Slovenj Gradec 5,626.000 dinaijev izgube, temeljni organizaciji združenega dela Tovarna pohištva Pameče in Transport in servisi slovenjgraške „Lesne" skupaj 1,414.000 din, Nama Ljubljana - Blagovnica Slovenj Gradec 2,305.000 dinarjev ter Avtoservis Slovenj Gradec 462.000 dinarjev.
POSLABŠALA SO SE RAZMERJA V STRUKTURI
DELITVE Devetmesečni rezultati gospodarstva Mislinjske doline torej niso zadovoljivi Res da je mogoče zaznati prve premike v gospodarjenju, vendar večjega napredka še ni. Ugotavljati je namreč mogoče poslabšana razmerja v strukturi delitve, saj je na primer bruto dohodek kljub 21 % povečanju realno nazadoval, zmanjšala se je delovna produktivnost, povečale pa so se zaloge. Ker je združeno delo občine Slovenj Gradec doseglo za skoraj tretjino nižji ostanek dohodka, kot ga je bilo lani, so manjša sredstva za reprodukcijo, manjša paje tudi interna akumulacija.
PRIMERJAVA Z NALOGAMI
IZ OBČINSKE RESOLUCIJE ZA LETO 1975 Čeprav kažejo podatki o devetmesečnem gospodarjenju v primerjavi z lanskoletnimi dosežki še kolikor toliko zadovoljiv položaj gospodarstva, pa je nedvomno manj ugodna primerjava letošnjih- devetmesečnih dosežkov z nalogami iz resolucije o družbenogospodarski politiki in razvoju občine Slovenj Gradec v letu 1975.
Zaznati je mogoče zaostajanje za rastjo, predvideno v resoluciji. Bruto dohodek bi moral biti večji za 32,6 %, dejansko je pa za 21 %; le neto osebni dohodki na zaposlenega so za 1 % višji,
• 22. DECEMBER - PRAZNIK JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE _
Osrednja slovesnost bo 19. decembra
Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenj Gradec in Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec pripravljata na čast prazniku naše Jugoslovanske ljudske armade - 22. decembru vrsto manifestacij.
Na osnovnih in srednjih šolah že pišejo učenci in dijaki naloge na temo „Kako sem doživljal ohod po partizanskih poteh
pohod pc Mislinjske
doline", „30 let svobodne domovine" in „Mir 75 -30 let OZN". Tri najboljše spise bodo nagradili
V slovenjgraškem kinu bo premiera slovenskega filma „Med strahom in dolžnostjo".
#	Zasedanje skupščine skupnosti ekonomskih šol Slovenije
V	Slovenj Gradcu se je prejšnji četrtek konstituirala delegatsko oblikovana skupščina Skupnosti ekonomskih šol Slovenije, ki združuje 15 ekonomskih šol v naši republiki in kijih obiskuje okrog 9.000 dijakov. Na prvem delegatskem zasedanju so predstavniki šolskih zavodov podpisali samoupravni sporazum o pristopu šolskih zavodov k Skupnosti ekonomskih šol Slovenije, sprejeli so nov statut ter programske zasnove skupnosti.
Glavna naloga Skupnosti ekonomskih šol Slovenije je usklajevanje dela ekonomskih šol ter skupno delo pri izpolnjevanju osnovnih načel vzgoje in izobraževanja v korist združenega dela. Zdaj se bo Skupnost ekonomskih šol Slovenije kar najbolj aktivno vključevala v javno razpravo o konceptu novega načina usmerjenega izobraževanja ter v ustvarjanje pogojev za prehod na nov način usmerjenega izobraževanja.
#	Posvetovanje o predlogu resolucije
V	četrtek, 11. decembra, je bilo v Slovenj Gradcu posvetovanje o predlogu Resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in o skupni porabi. Podobna posvetovanja so bila 11. decembra še v občinah Dravograd in Ravne na Koroškem.
Občinski štab teritorialne obrambe Slovenj Gradec pa bo v dneh pred praznikom JLA prikazal na šolah oborožitev enot, člani Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze združenj borcev NOV pa se bodo pogovarjali na šolah o narodnoosvobodilnem boju ter o Jugoslovanski ljudski armadi Po šolah bodo vrteli tudi film „Pogumna deklica".
Mladinci ter predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij ter združenega dela pa bodo obiskali čuvarje naše severne meje.
Osrednja slovesnost v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade - 22. decembra pa bo v Mislinjski dolini prihodnji petek, 19. decembra, v avli Šolskega centra Slovenj Gradec.
kot bi lahko bili. Zaskrbljujoče paje posebej dejstvo, da so se ob 28 % povečanju celotnega dohodka povečala porabljena sredstva za 32 %, kar kaže, da se je zmanjšala reproduktivna sposobnost in da poslovanje ni najbolj rentabilno. Stopnja reproduktivne sposobnosti se je od lanskoletnih 10,11 % zmanjšala na 7,57 % v tem letu.
SO BILA PRIZADEVANJA ZA IZVAJANJE OBČINSKE RESOLUCIJE ZADOSTNA?
Poraja se vprašanje, če so delovni kolektivi iz Mislinjske doline resnično storili vse, da bi uresničili naloge, zapisane v resoluciji o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Slovenj Gradec v letu 1975. Res da na položaj in gospodarjenje dobršnega dela sloverijgraškega gospodarstva, to je predelovalne industrije, vpliva stanje na tržišču, saj prodaja ni taka, kot so načrtovali, vendar je bilo premalo prizadevanj znotraj delovnih kolektivov, da bi težave sami odpravili.
V strukturi bruto dohodka so sredstva za osebne potrebe delavcev iz Mislinjske doline udeležena kar s 63 % (republiško poprečje znaša 55,6 %), sredstva za reprodukcijo pa s 23 % (republiško poprečje znaša 31,24 %). To kaže na nizko aku-mulativnost gospodarstva v občini Slovenj Gradec in na to da teče proizvodnja na zastarelih delovnih pripravah.
• V NEKAJ VRSTAH
Koordinacijski odbor za uresničevanje projekta celodnevne šole pri Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec je na svoji seji, ki je bila 5. decembra, razpravljal o programu prehoda Posebne osnovne šole Slovenj Gradec na celodnevno šolo.
Zveza kultumoprosvetnih organizacij Slovenj Gradec je že v preteklem letu organizirala gostovanje poklicnih gle-dališcnikov v središču Mislinjske doline, s temi prizadevanji pa nadaljujejo tudi letos. Medtem, ko je lani gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s „Kastelko", pripravljajo za 19. december gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s komedijo Bulga-kova „Zojkino stanovanje". Računajo na dve predstavi in na to, da si bo gostovanje celjskih gledališčnikov organizirano ogledalo kar največ članov delovnih kolektivov.
Na skupni seji Komiteja Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec in komisije za družbenoekonomska vprašanja so člani razpravljali o devetmesečnih rezultatih gospodarstva v občini Slovenj Gradec ter o izhodiščih resolucije družbenega plana za leto 1976.
PO KOROŠKI
Na Ravnah na Koroškem letos 145 novih članov zveze komunistov
V ponedeljek, 8. decembra, je bila v Domu železarjev na Ravnah na Koroškem priložnostna slovesnost, na kateri so 59 novim članom Zveze komunistov podelili rdeče knjižice. Sprejema novih članov se je udeležil tudi namestnik sekretarja Izvršnega komiteja Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Vlado Janžič, ki je spregovoril o najpoglavitnejših obveznostih članov ZK.
Letos so sprejeli v Mežiški dolini v Zvezo komunistov skupaj že 145 novih članov, občinska organizacija ZK Ravne na Koroškem pa šteje zdaj 1.075 članov.
Mladi Dravograjčani za praznik naše JLA
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Dravograd je pripravila številne prireditve, s katerimi bo počastila praznik pripadnikov naše Jugoslovanske ljudske armade. Med drugim bodo pripravili več športnih tekmovanj, pripadniki obmejnih enot JLA bodo obiskali Tekstilno tovarno Otiški vrh in Tovarno ivernih plošč Otiški vrh, v načrtu pa je tudi srečanje učencev osnovnih šol in pripadnikov JLA. Na "iriložnostni slovesnosti ki bo 18. decembra, bodo sprejeli v :K nove mlade člane, osrednja slovesnost pa bo dan kasneje v kinodvoranl V petek, 19. novembra, bodo učenci osnovnih šol obiskali kasarno v Bukovju ter več karavl, 20. decembra pa bodo predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in delovnih kolektivov obiskali čuvarje naše severne meje.
I
Nogometni turnir
Šolsko športno društvo Rudarskega šolskega centra Velenje prireja v počastitev 30. letnice osvoboditve, 30. letnice telesne kulture in dneva Jugoslovanske ljudske armade turnir v malem nogometu v telovadnici RŠC.
Tekmovanja se lahko udeležijo nogometni klubi, delovne organizacije (TOZD), organizacije ZSM, ŠŠD in ostale organizacije.
Prijavo s kavcijo 200 dinaijev sprejema organizator do petka 19. decembra 1975. Zmagolvalec turnirja prejme pokal
RADIO VELENJE
• UKV frekvenca 88,9 megahercov
t oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
'et točk z •ranikom
V 9. in 10. kolu slovenske bhovske lige so šahisti Velenja v Mariboru igrali neodločeno z Branikom 5:5 in vodeči ekipi odvzeli 5 točk. Zmage so do-Kgli: Vukič, Repše, Cvar, Novak lemizirala pa sta Goršek in Lip-Uc.
Doma so Velenjčani izgubili aečanje z Dravogradom 6,5:3,5. Zmago sta dosegla Kristan in [azbinšek, remi pa Cvar in Hu-iomalova. V zadnjem kolu je-isnskega dela se bosta pomerili med seboj ektipi Slovenj Gradca In Velenja.
# STRELJANJE
Judoisti končali tekmovanje
V zadnjih dveh kolih slovenske jugo lige so Velenjčani gostovali na turnirju v Ptuju, kjer so se pomerili z domačini in s Šiško (Ljubljana).
Velenjčani so z domočini dosegli v dvobojih neodločen rezultat 3:3 vendar je zmaga pripadla Ptuju, ker so zmagali po točkah (27:23).
Proti Šiški pa so zmagali z rezultatom 5:2(39:15).
Slovenski prvaki so postali judoisti Bežigrada (Ljubljana) pred Mariborom in Branikom.
Velenjčani so kljub slabemu začetku tekmovanje kar uspešno končali. Uvrstili so se na 8. mesto med dvanajstimi ekipami.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane Zveze borcev NOV območja krajevne skupnosti VELENJE-ŠMARTNO, da bo ustanovna konferenca ZB NOV
ZDRUŽENJA BORCEV NOV VELENJE-ŠMARTNO
v četrtek, dne 18. decembra 1975, ob 18. uri v osnovni šoli MIHA PINTAR-TOLEDO V VELENJU
Prosimo za polno številno udeležbo.
INICIATIVNI ODBOR
Inik
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
SILVESTROVANJE V MORAVSKIH TOPLICAH
Tridnevni penzion, silvestrovanje s plesom in rezervacijo vas stane samo 600 dinarjev po osebi.
SILVESTROVANJE V RADENCIH
V	hotelu Radin 400 din.
V	hotelu Vikend 200 din.
V	hotelu Park 2010 din.
Tridnevni penzion, silvestrovanje s plesom, kopanje v pokritem bazenu, ogljikova kopel in savna.
SILVESTROVANJE V PORTOROŽU
HOTELI PALAČE
cene od 250 do 425 dinarjev.
20. decembra vas vabimo na enodnevni izlet v TRST,
cena 150 dinarjev.
Prijave sprejemajo Izletnikove poslovalnice:
Celje, Žalec, Velenje, Mozirje.
Uspešna sezona velenjskih atletov
malt oglasi
Adetski klub Velenje je letošnjo sezono uspešno zaključil. V programu imajo še jesenski kros v Celovcu v nedeljo 14. t m in novoletni tek v Gradcu 31. decembra, kamor so jih povabili avstrijski atleti.
Kratko oceno sezone nam je podala predsednica atletskega kluba Vera Zupančič: „Letoš-nja atletska sezona je bila za atletski klub Velenje zelo pestra in tudi uspešna. To posebno velja za tekmovanja v krosih, kjer smo bili republiški prvaki, v državnem merilu pa smo osvojili 3. mesto. Zelo dobro smo zastopali velenjsko občino na manifestitivnem pohodu Ob žici okupirane Ljubljane, kjer so kar tri naše ekipe osvojile
prvo mesto — člani na 25 km, članice na 8 km in v mladinski štafeti 3 x 100 m. Uspešen je bil tudi nastop tekačev na jesenskem krosu za pokal Dela. Ekipno smo dosegli 4. mesto. Med posamezniki sta osvojila prvo mesto Edo Hojan pri mlajših članih in Slavko Miklavžina pri mlajših mladincih.
V tekmovanju za atletski republiški pokal smo pri mladincih in mladinkah osvojili 5. mesto. V državnem merilu sta
Strelci tekmovali
Strelska družina „MROŽ' Velenje je v počastitev dneva republike organizirala strelsko tekmovanje pištolarjev z zračno pištolo. Sodelovalo je 30 tekmovalcev iz Ljubljane, Celja, Laškega in Velenja.
Ekipno so zmagali domačini z rezultatom 1457 pred ekipo Celja 1447 krogov.
Posamezniki: 1. Marjan Do-bovičnik (Celje) 383, 2. Božo Košutnik (Olimpija Ljubljana) 371, 3. Hinko Bola (Mrož, Velenje), 4. Marko Jeglič (Olimpija) 367, 5. Vinko Lavrinc (Laško) 366, 6. Franjo Žučko
(Mrož), 7. Jože Detlbah (Mrož) itd.
Sklenili so, da bo tekmovanje postalo tradicionalno. Prehodni pokal pa so tokrat osvojili prireditelji.
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
-	Alojzij FEKNER, roj. 1910, upokojenec iz Škal in Justina KOROŠEC, roj. 197, upokojenka iz Raven
Jožef Borut SLOMŠEK, roj. 1948, TV mehanik iz Velenja, Jurčičeva c. in Aleksandra MRAK, roj. 1950, frizerka iz Florjana pri Šoštanju
-	Milovan MATIC, roj. 1950, žel. kretnik iz Velenja, Koroška c. in Vasilija ZIVKOVIČ, roj. 1949, delavka iz Velenja, Koroška c.
-	Silvester RUŠNIK, roj. 1953, kuhar iz Zreč in Milena IRŠlC, roj. 1957, delavka iz Velenja, Vojkova c.
-	Ahmet SUBASlC, roj. 1953, železokrivec iz Gorenje Orehovice in Radojka RADIČ, roj. 1951, uslužbenka iž Velenja, Partizanska c.
-	Rajko PRAŽNIKAR, roj. 1957, rezač iz Velenja, Tomšičeva c. in Darinka RAVNJAK, roj. 1956, delavka iz Vitanja
-	Rajko ZIDAR, roj. 1953, električar iz Velenja, Tomšičeva c. in Nada GRMŠEK, roj. 1958, dijakinja iz Senovega
-	Ivan DRUKS, roj.
1952,	električar iz Velenja, Cljska c. in Sonja HRIBAR, roj. 1955, krojačica iz Velenja, Šmarška c.
-	Bojan SEVER, roj.
1953,	avtomehanik iz Pod-gradja in Lijana ČINKOLE, roj. 1954, šivilja iz Velenja, Kajuhova c.
-	Alojz BELE, roj. 1950, šofer iz Rečice ob Savinji in Marjana TAŠIČ, roj. 1956, delavka iz Pake pri Velenju
-	Peter TRATNIK, roj. 1951, sociolog iz Velenja, Stanetova c. in Slavica SER-MEK, roj. 1954, kemijski tehnik iz Velenja, Jenkova c.
-	Radenko GAJANO-VIC, roj. 1954, varilec iz Velenja, Jenkova c. in Marija
HOK, roj. 1957, delavka iz Velenja, Sercerjeva c.
-	Franc POTOČNIK, roj. 1950, rudar iz Raven in Stanislava KAVCNIK, roj. 1958, delavka iz Topolšice
-	Ludvik TAJNIK, roj. 1935, rudarski nadzornik iz Raven in Marija GOLICNIK, roj. 1940, elavka iz Skor-nega pri Šoštanju
-	Drago ROZMAN, roj. 1954, elektoinstalater iz Ga-berk in Jožica AVBERŠEK, roj. 1955, saldakonist iz Ga-berk
-	Ivan BOROVNIK, roj. 1954, delavec iz Velenja, Tomšičeva c. in Marjana KREOS, roj. 1955, delavka iz Šoštanja, Koroška c.
-	Edvard MELANŠEK, inv. upokojenec iz Gaberk št. 64, star 65 let
-	Vincenc ŽERDONER, soc. podpiranec iz lipja št. 5, star 65 let
-	Marija POVH, upokojenka iz Velenja, Kajuhova 1, stara 73 let
-	Marija JELEN, soc., podpiranka iz Silove 20, stara 71 let
-	Ivana VIŠNER, upoko-, jenka iz Velenja, Zidanškova c. 8, stara 67 let
, - Jože PRIMOŽIČ, rudar iz Lokovice št. 142, star 52 let
-	Jožefa ZAGRADIŠ-NIK, gospodinja iz Velenja, Celjska c. 12, stara 65 let
-	Viktor KOKOL, zidarski delovodja iz Konovega 44, star 27 let
-	Luka VERTAČNIK, kmetovalec iz Vinske gore št. 25, star 79 let
-	Franc JUG, upokojenec iz Celovca, star 64 let
-	Vilhelmina CVEHTE, upokojenka iz Celja, Ulica 29. nov., stara 76 let
-	Jernej HRASNIK, kmetovalec iz Panč št. 34, star 70 let
se moška in ženska ekipa uvrstili na 11. oziroma 13. mesto.
Moška ekipa je letos zmagala v tekmovanju „kriterij mest" B skupine in se tako uvrstila med najboljšeslovenske ekipe v A skupino. Ženske pa so izpadle iz A skupine in se bodo drugo leto ponovno potegovale v B skupini za uvrstitev med najboljše ekipe Slovenskih mest.
Za republiško reprezentanco je nastopilo pet atletov - Andreja Šverc, Edo Hojan, Franc Rošer, Boric Rešek in Milan Balek. Šverčeva, Hojan in Rošer so zastopali tudi barve Jugoslavije v mednarodnih tekmovanjih.
Od tekmovanj, ki jih je atletski klub priredil doma, velja posebej omeniti mednarodni miting v počastitev rudarskegm praznika na novih „rubcor" atletskih napravah na velenjskem stadionu. Republiški finale atletskega pokala Slovenije za mladince. Kriterij mest B skupine za člane, tradicionalni četveroboj dolin in občinsko prvenstvo v spomladanskem in jesenskem krosu.
Delo v klubu je v strokovnem pogledu precej napredovalo, ko je prevzel trenerske posle_ profesionalni trener Val-ter Štajner. Z novim šolskim letom so pričele delo tudi pionirske šole na vseh treh velenjskih osnovnih šolah. Prva testna tekmovanja so pokazala, da je delo dobro zastavljeno in pričakujemo v prihodnji sezoni na atletskem stadionu vrsto novih mladih nadarjenih atletov."
STANOVANJA
ODDAMO PROSTO sobo dekletu, ki bi morda pomagala v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista.
SOBO IŠČE moški. Naslov v upravi lista.
MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta stanovanje ali sobo s kopalnico v Velenju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista.
TROSOBNO STANOVANJE komfortno v Celju zamenjam za enako ali dvoinpolsobno v Velenju. Ponudbe pod šifro „Celje-Velenje".
KUPIM
KUPIM STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje v okolici Velenja ali Mislinje. Naslov v upravi lista.
PRODAM
AVTOMOBILSKE DELE za AMI-8 letnik 1971, ŠKODA 1970, FIAT—750 1. 1968 ugodno prodam. Ogled je možen vsak dan do 16. ure pri Kolar Rafael, Celjska 46, Velenje
UGODNO PRODAM HID-ROFOR vodno črpalko - znamke „Elektrokovina Maribor" še pod garancijo in v brezhibnem stanju z vgrajenim avtomatskim vklapljanjem. Cena po dogovoru. Naslov: Hudej Jože, Koroška c. 36, Šoštanj.
# Najdeno
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, štev. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni naslednji predmeti: Moške hlače, 3 kom Ženska torbica
Motorno kolo TOMOS, zelene barve
Moško kolo ŠPORT Usnjena borša z zid. orodjem Kolo s pomožnim motorjem
ROG EKSPRES
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje, v sobi štev. 15.
Ogled možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Služba
najdenih predmetov
GIP »VEGRAD« Velenje SDS — skupne službe
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE
Pogoj: končana administrativna šola, znanje strojepisja. Obvezno poizkusno delo. Kandidatke naj pošljejo prošnje z ustrezno dokumentacijo na kadrovsko službo podjetja v 15 dneh po izidu objave.
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene mame
IVANE VIŠNER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, podarjeno cvelje in vence ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Grošlju za njegovo požrtvovalno pomoč v času bolezni, govorniku za poslovilne besede ter duhovščini za obred.
Žalujoči: sin Bogdan z družino, hčerka Frida z družino ter ostalo sorodstvo
AŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, ■opagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 163) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci azovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ C AS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
0 NA POBUDO ŠTABA ZA UREJANJE MEST IN NASELIJ SO V VELENJU ZAČELI UREJATI ZELENICE
• MALA ANKETA
• NAŠA ZNANKA
Majda Cflenšek	iztok Puc
Jože Kunterič	Danica Jagodnik
Branko Ferarič	Ciril Slatin šek
Kljub temu da si je Stane Jelen zaslužil pokoj, še vedno dela. Dela kot blagajnik pri občinski organizaciji Rdečega križa. Ko smo ga obiskali na službenem mestu, nam je njegova sodelavka povedala, da opravlja še tudi mnoga druga dela, za katera pa ne prejema plačila.
Stane Jelen rad pomaga prav vsakomur, ki ga prosi za pomoč. Že od nekdaj so se ljudje radi obračali nanj in tako je tudi danes.
Njegovo življenje je bilo težko. Rodil se je leta 1909 v Celju v delavski družini. Tu je končal osnovno, meščansko in trgovsko šolo. Po končanem šolanju pa ni dobil službe. Odpravil se je v vojsko, kjer je bil v Sarajevu vojni uradnik vse od leta 1931 do 1941. Malo pred pričetkom vojne mu je umrla žena in zapustila dve majhni deklici. Ena je imela ob materini smrti komaj nekaj mesecev. Ko se je pričela vojna, je bil pri Rumi v Slavonijj mobiliziran, deklici pa je pustil v varstvu služkinji. Njegova sestra je po nekaj mesecih našla prvo v bolnici v Sarajevu, drugo pa v Mostarju. Obe sta bili zelo izčrpani in hudo bolni. Odpeljala ju je v Slovenijo, kjer se je starejša pozdravila. Mlajša Sonja se je zdravila šest let v Valdoltri, vendar posledic rahitisa niso mogli odpraviti, zato je ostala težka invalidka. Staneta so po dveh letih in pol izpustili, ker je imel majhne otroke, vendar pa je moral na prisilno delo v Maribor, kljub temu da je bil tudi sam zelo bolan. Zadnje mesece vojne pa se je je tudi on udeležil.
Po vojni se je Stane Jelen zaposlil v Topolšici. Vse do upokojitve je bil tu knjigovodja. Ko je bil Stane nekaj mesecev upokojen, doma ni zdržal. Rad ima ljudi, rad jim pomaga in brez tega praktično sploh ne more živeti. Sicer pa ima tudi zelo
ALBERT BRAČlC: Voznikov, ki so do pešcev pozorni je zelo malo. Cesto prečkam zelo nerad, ker nikoli ne vem, kdaj bo kdo pridrvel. Tudi na zebri se ne počutim varnega, pa tudi takrat ne, če gori na semaforju zelena luč. Zelo nevarno pa je prečakti cesto ponoči, zato se jaz najraje temu kar izognem.
MAJDA CILENŠEK: Cez cesto grem brez skrbi, če se sama prepričam, da je prehod res prost, vendar pa je v meni še vedno neki občutek strahu. Pešci moramo za svojo varnost sami skrbeti, matere pa naj sto-jih otrok pred osmim letom ne bi puščale same na cesto, saj vemo, kako nepazljivi so otroci, pa če se še tako trudimo, da jih učimo, kako je treba prečkati cesto.
IZTOK PUC: Ko grem čez cesto, pogledam na vse strani in če je prosto, prečkam. Vsi vozniki do otrok niso pazljivi, včasih pa so tudi otroci zelo neprevidni. Jaz se vedno prepričam, če lahko prečkam.
JOŽE KUNTERIC: Sem poklicni šofer in kot tak moram biti do pešcev zelo pazljiv. Pešci pa so včasih resnično zelo nepazljivi.
DANICA JAGODNIK: Tudi sama sem šofer in do pešcev nisem dovolj pozorna. Pešcev ne obravnavam enakovredno. Zato pa se ne počutim varno, ko sama prečkam cesto, no ja, ob sema-foru je že varno.
BRANKO FERARIC: Z odnosom voznikov do pešcev sploh nisem zadovoljen. Pred kratkim
sem šel z dekletom na postajo, pa je bila na cesti velika luža. Pripeljal je voznik osebnega avtomobila, ter zapeljal nalašč v lužo, da smo bili vsi mokri. Nekateri ponoči sploh ne zasenčijo luči, tako da te čisto zaslepijo. Prejle, ko sva s prijateljem prečkala preko zebre, je pripeljal nekdo s škodo in zapeljal tako da sva morala krepko odskočiti, ko je odpeljal dalje, pa se je smejal.
CIRIL SLATINŠEK: Vozniki so do pešcev premalo pozorni. Mislijo, da so ne vem kaj, če imajo avto. Zavedati bi se morali, da je ravno tista nepozornost pogosto vzrok nesreč, kijih danes na naših cestah ni malo. Ko prečkam cesto, se sploh ne počutim varnega, niti takrat ko na semaforu gori zelena luč, saj se tudi tu zgodi, da pripelje kdo, ki misli na ne vem kaj in kar zdrvi v križišče.
MARIJA HRASTNIK: Sama se pogosto vozim s kolesom. Mislim da niso vsi vozniki do pešcev pozorni. Najbolj me je strah, če se peljem do križišča. Mislim, da nekateri vozijo prehitro. Pešec se naj sam prepriča, če bi lahko res varno prečkal.
Pešci v večini primerov s pozornostjo voznikov niso zadovoljni. Ti največkrat pozabljajo, da niso na cesti sami.
Albert Bračič
Izvršni svet skupščine občine Velenje je na eni izmed spomladanskih sej imenoval štab za urejanje mest in naselij v občini. Na predlog štaba so nato krajevne skupnosti imenovale svoje komisije za urejanje kraja. Komisije so se takoj po ustanovitvi lotile dela. Pregledale so celotno območje svoje krajevne skupnosti, urejenost zalenic, otroških igrišč, zasaditev dreves. Določili so tudi meje posameznih zelenic oziroma območij, za katera morajo skrbeti stanovalci določenega stanovanjskega objekta. Najprej je odšla na teren komisija krajevne skupnosti Velenje - levi breg. Ena izmed prvih nalog komisije je bila, da je treba urediti zelenice, zamenjati uničeno drevje ter posaditi novo.
Da bi zvedeli, kaj je bilo doslej storjenega v zvezi s tem, smo se pred dnevi obrnili na Franca Habata, ki skrbi za zasaditev na levem bregu.
„Saditev novega drevja, urejanje in čiščenje obstoječe zasaditve poteka zelo počasi, ker delo opravljajo le trije delavci. Del smo se lotili v začetku novembra, in to najprej na območju naše krajevne skupnosti (Center levi breg), ker je na tem območju zasajenega največ mladega drevja pa tudi največ je uničenega."
Franc Habat je to trditev podkrepil tudi s številkami, koliko drevja so morali odstraniti, zakaj in kje.
Na zelenicah okrog Prešernove 2,4,6 so odstranili 11 dre-
(96.000), Tomšičevi 28 - dve (7.000), Jenkovi 3 (63.000), Jenkovi 4 - tri (12.000), Jenkovi 6 - deset (70.000).
Ce pod tem vsem potegnemo črto in številke seštejemo, vidimo, da so morali delavci na levem bregu odstraniti kar 73 dreves v skupni vrednosti 706.500 starih dinaijev. Seveda je nastala škoda precej višja, če upoštevamo, da so drevesa, ki so jih morali odstraniti stara tudi že nekaj let, medtem ko so pri ocenjevanju upoštevali njihovo vrednost v času zasaditve.
Kot smo lahko videli so največkrat otroci tisti, ki uničujejo drevesa in s tem lepoto in okras našega mesta. Pri vsem tem pa je obsojanja vredno, da so primeri, ko starši prav vneto zagovarjajo svojega šolarja (dojenčki prav gotovo še ne znajo in ne morejo plezati po drevesih in igrati nogomet) če spretno pripleza na vrh kakšnega mladega drevesa in mu odlomi vrh, ali če pri bloku igra
uiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
• V VELENJU	|
Knjigarna v novih prostorih
majhno pokojnino, obveznosti pa veliko. Skrbi za mamo, ki živi pri njegovi
sestri.
Vsa ta leta je bil Stane Jelen dober družbenopolitični delavec.
Za to delo je dobil tudi občinsko Kajuhovo nagrado. Ima pa tudi mnogo priznanj sindikata, Rdečega križa, vseh se niti ne spominja. Kadar ima prost čas, zelo rad bere, najraje pa rešuje križanke. Vsak dan se sprehodi po Topolšici, kjer stanuje. Sedaj živi s hčerko Sonjo, ki je bila nekaj časa
Stane Jelen
zaposlena v trafiki v Šoštanju, ko pa se je nekega večera vračala iz službe, je padla pod vlak. To je bilo za že bolno hčerko zelo hudo. Sedaj je Sonja doma in dobi podporo z zavoda za zaposlovanje.
Stane pravi, da življenja njegovih študentskih let, z današnjim sploh ne more primerjati. Takrat je bil več lačen kot sit. Že v zgodnji mladosti je ostal brez očeta in se šolal pod resnično zelo težkimi pogoji. Posledice čuti danes, saj je neurejena prehrana vplivala na njegovo zdravje. Želi, da bi naša socialistična družba čimprej omogočila vsem delovnim ljudern enake delovne pogoje. Želi, da bi ljudem, ki so pomoči potrebni, bolj pomagali. Stane Jelen čuti, da jim še premalo pomagamo.
Na cesti je vsak dan več avtomobilov. Človek se med njimi počuti že kar ogroženega. Zanimalo nas je, kako so pešci zadovoljni s pozornostjo voznikov do njih.
Lep bazenček (pred leti je bil lep) je jeseni kazal gornjo podo Bo tudi spomladi tako.
Komu je bilo v nap<
ves, ker so bila polomljena. Ta drevesa so veljala osemindevet-deset starih tisočakov.
Pri Elektrotehni so odstranili deset dreves, vrednost 94.000 starih dinarjev. Vzrok: slaba zemlja, malomarnost voznikov osebnih avtomobilov.^
Na zelenici pred Šaleško 19 in pred skupščino občine so morali izkopati dve drevesi. Posušili sta se, ker jima je nekdo (veijetno otroci) odlomil vrhove. Skupna vrednost 36.000 dinarjev.
Šaleška 16: odstraniti so morali tri drevesa, ki so otrokom služila za gole. Nastala škoda znaša 25.500 dinarjev.
Na zelenici pred vzgojno-var-stvenim zavodom na Prešernovi in zelenici ob Kraigherjevi je bilo polomljenih šest dreves; škode za 81.000 dinarjev. Prav tako so morali odstraniti kar devet dreves na Foitovi, vrednost 82.000 dinaijev, pri šoli Anton Aškerc - šest (94.000), zdravstvenem domu — osem
»drevesce v parku
nogomet in pri tem povzroča dvojno škodo: uničuje zelenico, po kateri teka, in drevo, ki mu služi kot gol.
To pa ni edina škoda, kije nastala z odstranitvijo polomljenih ter posušenih dreves. Franc Habat nam je še povedal, da so morah kar k 251 drevesom postaviti nove kole. Stari so bili polomljeni, nekatera drevesa pa so bila celo brez njih, ker so si jih „sposodili" občani. Vsak novi kol stane 2.000 dinaijev. Skupaj je bilo treba torej odšteti za nove kole 502 stara tisočaka. Med vsemi temi stroški pa niso upoštevani stroški prevoza in dela.
Doslej so na levem bregu posadili že 432 mladik raznega okrasnega grmičevja in to predvsem tam, kjer se je zaradi vendalizma nekaterih posušilo. Za grmičevje je bilo treba brez upoštevanja dela in prevoza odšteti nekaj več kot milijon starih dinarjev. Posadili so tudi že 100 mladik javora, 40 macesna in nekaj platan. Bodo pa še zasadili 100 platan, 23 lip, 30 macesnov, 60 brez in 20 cigarovcev.
Delavci, ki opravljajo to delo, upajo, da bodo v prihodnje starši, še zlasti pa otroci bolj čuvali okolico okrog svojega stanovanjskega objekta, kajti ne smemo pozabiti, da gre konec koncev denar iz njihovega žepa.
SVETOVNA lM 8PSE0A
Nova knjigarna posluje na samoizbimi način
V sredo, 5. decembra so v Velenju odprli novo knjigarno Mladinske knjige. Nova sodobna prodajalna ima 258 kvadratnih metrov prodajnih površin in več oddelkov. Na otroškem oddelku lahko obiskovalci dobijo celoten program otroške literature.
Seveda imajo v novi knjigarni na izbiro tudi umetnostno in kulturnozgodovinsko literaturo, leposlovne knjige in strokovno literaturo. Zanimiv je oddelek za prosti čas, kjer je na voljo tako imenovana literatura, po kateri bodo prav gotovo segali razni konjičkarji. • Nova knjigarna pa se lahko* pohvali še z galerijskim oddelkom. V tem oddelku bodo vsak mesec razstave raznih slik, slike pa bodo tudi naprodaj. Kot smo izvedeli od predstavnice Mladinske Knjige, si veliko obetajo tudi od srečanj z avtorji raznih knjig, ki jih bodo občasno prirejali v prostorih Mladinske knjige. Na otvoritvi tega pomembnega objekta, ki mora postati žarišče kulturih posegov v naš prostor, naše razmišljanje in v našo zavest - kot je dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun, sta spregovorila tudi direktor TOZD trgovina Mladinska knjige iz Ljubljane Jože Wagner in podpredsednik velenjskega izvršnega sveta Marjan Marinšek.
Novi objekt, ki so ga odprli ob 175-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna, je veljal okrog štiri milijona dinarjev.
.......................................................................................................................................................................... .....lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll...................................