gl PRIMORSKI DNEVNIK -iL~SVSr - Cena 35 lir Leto XVIII. - St. 82 (5166) TRST, petek 6. aprila 1962 Zorin obtožuje zahodne države Začasna vlada Francija se pripravlja la so krive za težave v Ženevi * reP"bhkem nedeljski referendum Sovjetski in italijanski predlogi glede sporazuma o ustavitvi v°jne propagande - Francija pripravlja atomsko eksplozijo? *&čei Han ’ ~~ Posebni odbor ženevske konference je W0nes pod Predsedstvom bolgarskega delegata [No n.,ustavitvi vojne propagande. Razpravo o tem ®°vipf-Ta'evali v ponedeljek 9. aprila. lr»0Mi « delegat Zorin je----------------- lil nocoj po radiu OZN prenehanj« \ i6'p°e°j po radiu OZN 1,8 se v d drugim izjavil, i Nsili.i ferenca v Ženevi med resnimi te-^ Novnl^dsl je, da pade) za t0 ■zahod' I T m"1'! ^odal za „„ uultuu-ave; ki se skušajo iz- KenS®""" Ji ttonL'? sPiošni in popol , tave t !Itvi- Zahodne dr-I Jo iJ® dodal Zorin, skuša-I diskutirati posa- Klavnemu smotru to je pripravi vojne propagande potrebno: 1. odpraviti potvarjanje resnice, kj ga zahodni tisk izkorišča v propagandne namene, 2. odpraviti je treba militaristično kampanjo v nekaterih državah, kakor na pri* mer v Zahodni Nemčiji, 3. odpraviti kolonialistično kampanjo, ki hujska na sovraštvo proti novim državam, 4. odpraviti rasne pregrade. Načrt sovjetske resolucije se nanaša na resolucijo skupščine OZN od leta 1947, ki obsoja VNiamroueitvi temeljnega H9t ja konference.* {"V, ie*5 bče jedrskih poizku-S .f°rm izjavil, da je za-t nas mednarodno nadzor-later„ "'oratorijem zavesa, »Ve • skušajo zahodne dr-w- naprej upravičiti > J1* ZD* Pol?kuse v zraku, ki , "darii ^'P.ravljajo. Zorin je UJštio j aa ,ie znanstveno pri-ni Potrebno medna- Nila VPraŠanja ki jih U- vse oblike propagande, ki teži, Otn«.: Ustvariaio da se iz- da bi- al> ki bi lahk0 °*rožala v;:e10 brm,Aif..aa_,7_. 1- mir. ali povzročila napadalno lr Wor °’ da bo sz Storila v iL^otalp b°dlagi katerega bi v-,Vii„1f,2ave obvezati, da i1. gjdaj0 J^ile v svojo zako-.jtefj ‘*hde. p°s°dbo vojne propa-h 'i Sn, Pontnil je, da je za id h hab- dofi va'1 mir, ali povzročila napadalno dejanje. Izjava, ki jo je predlagal Zo-rin, dodaja, da podpisniki: «1. Menijo, da vojna propaganda v kakršni koli obliki škoduje stvari miru, ustvarja nevarnost vojne in zaradi tega predstavlja enega najhujših zločinov proti človeštvu. 2. Obvezujejo se, da bodo sprejeli potrebne zakonodajne ukrepe v skladu z ustavnim postopkom vsake države, da se napravi konec pozivom na voj. ne in vsaki vojni propagandi, ki je sovražna miru in sporazumevanju. 3. Povabijo naj se še druge države sveta, da se pridružijo tej izjavi.« Ameriški delegat Arthur Dean je izjavil, da je odprava vojne propagande prav gotovo vazna za izboljšanje mednarodnega ozračja, pripomnil pa julijansko posojilo ZDA !L Mednarodni banki f 5- — Ameriški CS»ki ia' ,da ie "ai«l Prl j h« Nov rt a,nki za dru8ih 50 A V, Ja0skih i'la9ev posojila v A ko‘Nstv, 1,Tfh. «da dobi no-^ kva^NiJ?’*. katerimi bo lah->" h,5‘ na vd jn učinkovito deli® «| >e tis utnem trgu, bodisi & rssa sz s"!.1 •»"'i^ g'J ie b u ] e P°ročil° NiNa t zaklada. Iz poroči- Via stat.1i1'- da 2naša lirski ka , Nar:™ bzacijo 75 milijo- 9 C/ PosnrtVi ItallJanska ban-^Odst °d la Ure na obresti ra| K', - duhu "valutnega .. — a i' ko fUpi g, tUje devize bodisi V, ^0*0 /, PJi skoke ° P0VZr0ČU° a % f tj Š^^ba^ke redsednik Med' Sv 1,1 »m, za razvoj Her-uj! Gufd"Ve^ner Italijanske CNl* d" Carli sta davi 1 i' S il8 v {toJa.zum za razpis :„in!, Ji >«z« v dvajsetlet- f, SS"* - sjgrs uporabili la S . t«ij, Latinski Ameri-t> .it 'IsljjSkaV zy«i je Italijan-K Svakih kr»Sn.° s skupino $ ohvkJ"ditnih zavodov za posojilo, *°lilo Jalu'to.' ...... “ / j v tečaju do- nom »Posojilo v italijanskih lirah, pet odstotkov, 1962» in njegova zapadlost bo 1. aprila 1982. Mednarodna banka bo po' 1. aprilu 1965 lahko izplačala vse obveznice ali pa del posojila. ---«»---- Članek «Pravde» o «ljudski državi» V članku se omenjs* tudi P. Nenni MOSKVA, 5. — F. Burlat-ski je v današnji številki glasila CK KP ZSSR »Pravda« objavil članek, v katerem se omenjata tudi Italijanska socialistična stranka in Pietro Nenni. Članek je posvečen pomenu «ljudske države« v smislu smernic 22. kongresa KP ZS SR. Burlalski pravi med drugim, da je pravilno stališče Nennija, ki je trdil, da spada med najbolj zanimive značilnosti novega programa priznanje, da «je diktatura proletariata izčrpala svojo zgodovinsko funkcijo«. Nato pa član-kar nadaljuje: »Hkrati Pietro Nenni obžaluje povečano vlogo in vpliv KP SZ v življenju družbe. Tako stališče dokazuje, kako pičle zaključke so socialisti potegnili iz ogromne praktične izkušnje razvoja demokracije v naši deželi. V bistvu še ne razumejo drugih oblik demokracije, razen tistih, ki nastajajo v zahodnih deželah.« *nano pod ime- l"""""llllll,UH||||||||||||||||||||||M,n||||„|||n||m||,||inn,IIIIHI|IIIIM,Hl„ DANES 10 napredujejo I vajo, naj se čimprej ustanovi nam pri- krajevna sila 60.000 mož, da bi deJ vV nSp°razum ------------ , j {* C J>ronaZrm o prepovedi rst>f- Br«*n,»mand5 (za katero P.tectj n' nedavno po TV e illk>:\Dred?ai"dn° zavzel). Zo-; Wist|50tvarla,?ll naJ se odpra-eo< KLCn» k resnice, mili-ial>J in kolonialistična i? Je ie v« r*snc Pregrade. 'V. b .!«!»vno^^:Zavrnil, češ ' Podpnrtkičep«v . J1 uLfe.treba obsoditi , H S načeu0Ine,i samo ^ vojne el"e *ziave 0 rMi Nga a Propagande.« fll sin«?nJ* i« Zorin 5 oh u^tvi ' da s.°u, upravičeno 'O t bLŠVj.dadan.H “konferenca v Ki 5S51* Pff1* ned resnimi Pasovci nada- l{ iLViiln rami?0 ^di vče-»52« Vrc*v. večje šte- " »on^afnem ali|rski de-»on0v snem alžirskem 0 odločno zahte- s 4 {Ut |j fj $ ,-_______________ i S )«»0st2LPrva razprava o dokončno zatrla zločinsko po- le s-,.. vnem vprašanju, četje fašistov. Nekateri člani začasne alžirske vlade so odpotovali na obisk v Bagdad, Libijo in Tunizijo. Začasno vlado so včeraj u-stanovili tudi Angolci s sedežem v glavnem mestu Konga; predseduje Ji Holden Roberto, predsednik Zveze angolskega prebivalstva, ki ima v vladi polovico članov, drugo polovico pa ima Angolska demokratična stranka, katere voditelj bo podpredsednik vlade msgr. Manuel Das Neves, angolski duhovnik, ki Je sedaj zaprt v Lizboni. Tam pa ima Salazar vedno več opravka z univerzitetnimi študenti, ki so razglasili »akademsko žalovanje«, nato pa stavko, in spor se Je tako zelo zaostril, da Je celo rektor lizbonske univerze odstopil. Vprašanje o rezultatu turin-skega sestanka med de Gaul-lom in Fanfanijem, ki smo ga postavili včeraj, Je prejelo svoj odgovor: večina dobro obveščenih komentatorjev («Avan. til«, eUnita« in tudi turinska «La Stampa«), trdi, da rezultatov ni bilo. ker sta oba državnika ponovila svoje koncepte o politični združitvi Evrope — Kantam tezo o »organizmih nadnacionalnega značaja«, de Gaulle pa tako imenovani »Fouchetov načrt« o »Evropi domovin« v funkciji francoske hegemonije. je, da bi morala bit; med delnimi ukrepi predvsem druga vprašanja, kakor n. pr. izne-nadni napadi, ustavitev pridobivanja atomskega materiala, prepoved širjenja atomskega orožja in zmanjšanje rezerv. Ameriški delegat se je uprl sovjetskemu predlogu, češ da Sovjetska zveza hoče uvesti celo vrsto omejitev »za svobodo besede in misli«, ker zahteva «naj vse države uvedejo omejitve za tisk in informa-cije«. Pripomnil je, da se ZDA ne strinjajo s tem, češ da je to v nasprotju z demokracijo. Pripomnil je, da je podlaga vojne propagande »potvarjanje resnice, potvarjanje novic« in trdil, da se to dogaja »predvsem v tistih državah, kjer so tisk in informacijska sredstva državni monopol«. Ameriški delegat je izjavil, da bi morali najprej ustvariti «večji čut odgovornosti in zmernost v vseh vladah in med odgovornimi ljudmi«. Pripomnil je, da po njegovem ne gre za ((zakonodajno vprašanje, temveč da je treba razširiti na ves svet svobodo informacij«. Kakor se vidi, zagovarja ameriški delegat v imenu lažne «svobode tiska« vojnohuj-skaško propagando, ki je tako razširjena na Zahodu. Govoril je zstem italijanski delegat Russo, ki je izjavil, da bi bilo treba med razpravo upoštevati naslednja temeljna načela: «1. Sklicevanje na resolucijo Združenih narodov od leta 1947, 2. Obsodba teprije o neizbežnosti vojne. 3. Izogniti se sleherni obliki hujskanja na nasilje, sovraštvo in prevrat. 4 Poudariti načelo svobode kroženja oseb in idej, 5. Vlade naj se obvežejo, da ne bodo prikrivale mednarodnih dogodkov in da ne bodo v slabi veri širile lažnih novic. 6. Spoštovanje načela svobode tiska, ki je nenadomestljiv temelj demokratičnega reda.« Zatem je Russo omenil, da je minister Segni predlagal, naj bi pri razpravi o konkretnih ukrepih dali prednost obravnavanju ukrepov o nevtralizaciji kozmičnega prostora, o prepovedi izdelovanja jedrskih bomb in o iznenadnih napadih. Italijanska delegacija vztraja, naj bi o teh vprašanjih razpravljali čimprej, in sprejema predlog obeh predsednikov, naj se začne razprava o prepovedi vojne propagande. Govorili so zatem še delegati Kanade, Romunije, Poljske, Anglije, Brazilije, Indije in Nigerije. Indijski delegat je predlagal, naj se konferenca omeji na sprejem načelne izjave o obsodbi vojne propagande, spričo nesoglasij med Vzhodom in Zahodom. Glavpi tajnik OZN U Tant je sinoči razdelil delegacijam sporočilo Vzhodne Nemčije, ki poudarja, da je vzhodnonemška vlada pripravljena obvezati se, da ne bo izdelovala, kupovala in kopičila jedrskega orožja, če Zahodna Nemčija prevzame enako obveznost. Zahodnonemški delegat, ki je v OZN kot opazovalec, je protestiral zaradi tega, češ da »obstaja samo ena dežela z imenom Nemčija«, in da tajnik OZN ni bil pooblaščen sprejeti in vključiti v svoje poročilo »nezakonitih sporočil oblasti nemškega področja, za-sedenega po Sovjetih, ki nimajo pravice govoriti za Nem-čijo in tudi ne za del dežele«. Glavni tajnik pa je na to reagiral s tem, da je poudaril, da je njegov pravni svetovalec izrekel ugodno mnenje za objavo vzhodnonemškega odgovbra, kajti resolucija OZN ne določa, da je treba vprašanje poslati samo državam članicam OZN. Medtem poročajo, da je ameriška komisija za atomsko energijo že določila okoli Bo-žičnih otokov področje, na ka-terem bodo novi ameriški jedrski poizkusi. V Parizu pa kroži govorica, da se Francija pripravlja na nov atomski poizkus v Sahari, in sicer pod zemljo. Tega pa do sedaj niso še uradno potrdili. ---«»---- Sarajčič pri Gorbachu DUNAJ, 5. — Predsednik avstrijske vlade dr. Gorbach je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Iva Sarajčiča. V daljšem razgovoru sta Gorbach in Sarajčič proučila razna vprašanja, ki zanimajo obe državi. Član zveznega izvršnega sveta, predsednik odbora za zunanjo trgovino Sergij Kraigher je sprejel danes avstrijskega veleposlanika v Beogradu Vilhema Gerza. Razgovar-jala sta se o aktualnih vprašanjih medsebojnih gospodarskih odnosov. Dalmatinski otroci na Dunaju DUNAJ, 5. — Sedemdeset o-trok iz makarskega okraja je bilo danes v gosteh na kosilu ki jim ga J« Priredil na Dunaju predsednik avstrijskih sindikatov Olah. Jugoslovanski otroci, kr so kot gosti av- strijskega sindikata na okrevanju v Avstriji, so obiskali danes Dunaj. To je tretja sku-pina jugoslovanskih otrok iz krajev, prizadetih od potresa, ki je na enomesečnem obisku v Avstriji. ---«»---- Nova pogajanja o Gvineji? DŽAKARTA, 5. — Indonezijski zunanjj minister Suban-drio je izjavil, da se veča možnost obnovitve pogajanj med Indonezijo in Nizozemsko. To Ustanovili so jo v Leopoldvillu; predseduje ji Holden Roberto LEOPOLDVILLE, 5. — Pred- | nife vlade je msgr. Manuel Das sednik Zveze angolskega prebivalstva Holden Roberto je na tiskovni konferenci Sporočil, da so davi ustanovili v Leopoldvillu začasno vlado angolske republike. Vlada bo i-mela sedež v Leopoldvillu in bo čez nekaj dni namestila svojo stalno delegacijo na angolskem ozemlju. Kakor je znano, vodi angolsko prebivalstvo že več ko eno leto osvobodilno vojno proti portugalskim kolonialistom in je že osvobodilo nekatere predele angolskega ozemlja. Holden Roberto je Izjavil tudi. da je začasna vlada odraz narodnoosvobodilne fronte An. gole, ki je bila ustanovljena pred nekaj dnevi z združitvijo Zveze angolskega ljudstva in angolske demokratične stranke. Roberto je predsednik vlade, v kateri je devet ministrov in sedem državnih tajnikov, je Subandrio izjavi] po razgo-1 Mesta so enako razdeljena med voru s predsednikom Sukar- obe skupini, ki sestavljata o-nom. I svobodilno fronto. Podpredsed Neves, angolski duhovnik, ki je sedaj zaprt v Lizboni. Holden Roberto je poudaril, da so v začasni vladi zastopana vsa področja Angole in da so že navezali stike z raznimi afriškimi deželami, da dosežejo njihovo diplomatsko priznanje. Ben Bela v Bagdadu KAIRO, 5. — Podpredsednik alžirske vlade Ben Bela in ostali trije alžirski ministri, ki ga spremljajo, so odpotovali davi iz Kaira v Bagdad na tridnevni uraden o-bisk. Iz Bagdada se bodo vrnili v Kairo ter bodo odšli v Libijo in Tunizijo. Včeraj so imeli alžirski voditelji nov sestanek s predsednikom Nasei^ jem. Fašisti nadaljujejo atentate v vsej Alžiriji PARIZ, 5. — V nedeljo bo okoli 25 milijonov Francozov odšlo na volitve, da odgovori, ali odobrava evian-ski sporazum ali ne. Toda vprašanje, ki ga je de Gaulle postavil v glasovnici, presega okvir evianskih sporar zumov, in prav zaradi tega se je okrog tega vnela ostra polemika. Vprašanje se glasi: »Ali odobravate načrt zakona, ki ga predlaga francoskemu ljudstvu predsednik republike in ki se tiče sporazumov, ki jih je treba določiti, ter ukrepov, ki jih je treba sprejeti glede Alžirije na podlagi vladnih izjav od 19. marca 1962?» To vprašanje predpostavlja, da volivci poznajo besedilo načrta zakona, proti kateremu izrekajo vse stranke razen go-listične ostro kritiko. Členi tega zakona so: 1. Predsednik republike lahko sklene vse sporazume v skladu z vladnimi izjavami od 19. marca 1962, če alžirsko prebivalstvo, ki bo vprašano za mnenje. •lllllllllll(lllllll■lllllillllllllllllll|llllllllllllltlltlMltlllltlllllMlllf((llltlll||l||||tlllllllllll(lllllllll1lllll|l1((l(l(lllll(l(l■(ll(l(ltllll(((lll(lll■IUIIIIIIIIIIIUIllllllllllllH(llllllllllll(mlllllllllltll(llllllll■l(U Fanfani se jutri sestane z Adenauerjem Danes se začne v Rima konferenca finančnih ministrov^ male Evrope» Komentarji francoskega tiska o sestanku med Fanfanijem in de Gaullom - Začel se je IX. kongres PLI, «edine absolutno izolirane italijanske stranke* RIM, 5. — Predsednik vlade Fanfani je danes sprejel luksemburškega predsednika vlade in finančnega ministra Pierra Wemerja, ki je prispel v Rim, da bi se udeležil sestanka med finančnimi ministri držav evropske skupnosti, v razgovoru z njim ga je Fanfani obvestil o vsebini razgovorov, ki jih je imel včeraj z de Gaullom; prihodnjo soboto pa se bo Fanfani sestal z Adenauerjem v cadenabbii, kjer je na počitnicah. V zvezi z včerajšnjim sestankom med Fanfanijem in de Gaullom, so današnji komentarji francoskega tiska precej skopi in v bistvu re-gativni glede konkretnih rezultatov teh razgovorov. Levičarski ((Liberation« pravi med drugim, da že iz zaključnega poročila o sestanku izhaja jasno, da »diskusije o Evropi niso dovedle do nobenega rezultata in da se Fanfani nikakor ni pridružil stališču generala de Gaulla o „Europe des Patries”«. »Liberation« dodaja, da je Fanfani, pred sestankom z de Gaullom, kakor tudi pred sestankom z Adenauerjem »dobil diskretne nasvete iz Washingtona, da ZDA ne bi bile naklonjene Evropi, ki bi postala mednarodna „tretja sila” pod okriljem generala de Gaulla«. «V ostalem — zaključuje list — se Je govorilo o razorožitvi Berlinu in predvsem o sredozemskih načrtih obeh dežel. Toda na te točke, glede katerih so ne- soglasja še večja kot glede Evrope, so skrbno ..pozabili” v sporočilu«. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o cenzuri filmske proizvodnje. Demokristjanska poslanka Ti-tomanlio je nasprotovala vladnemu popravku osnutka, Ki odpravlja cenzuro gledaliških del. Leccisi : Turinsfci sestanek brez rezultata SALAZAR reč prepovedal »dan ituden-ta», ki bi moral biti 8. aprila v Lizboni. Spor traja že od 24. marca, ko je prosvetni minister prvikrat prepovedal »dan študenta«, češ da bi lahko prišlo do »prevratne propagande«. Takoj zatem so študentje razglasili »akademsko žalovanje« ter so se oblekli v črne obleke ali pa so nosili črne trakove na rokavih. 26. marca so razglasili stavko in so obtožili policijo, ki je stražila univerzo, da je pretepala študente s puškinimi kopiti. Naslednjega dne je minister dovolil proslavo, ki naj bi bila 8. aprila s pogojem, da se program predloži rektorjem raznih fakultet. Istega dne so aretirali več študentov, ki pa so jih pozneje izpustili. Včeraj pa je prosvetni minister nenadoma prepovedal «dan študenta«, ker organizatorji niso predložili programa rektorjem. Zaradi te prepovedi je rektor lizbonske univerze prof. Caetano odstopil. Ko je Cae-tano zapustil univerzo, ga je navdušeno pozdravljalo 2500 študentov, ki so zahtevali odstop prosvetnega ministra. RIM, 5. — »V bistvu se Kanjoni in de Gaulle v Turinu nista o ničemer sporazumela«, poudarja v svojem poročilu »n komentarju o tem sestanku glasilo PSI «Avanti!», ki prav gotovo tolmači stališče dela tiste večine, ki danes podpira Fanfanijevo t)lado levepa centra in ki je zaradi tega zelo dobro obveščena o vsem, kar te je v Turinu zgodilo. «Ničesar nista dosegla Panjani in de Gaulle po skoraj šestih, urah razgovora«, se začenja komentar glasila PSI. «Ničesar spričo stališč, s katerih bi se moglo smatrati, da predstavlja sestanek napredek ali korak nazaj. Ne gre za igro besed. Vprašanje, o katerem so razpravljali, je bilo — kot je znano — politična prihodnost Evrope. De Gaulle io vidi na svoj način, t. j. *> funkciji francoske hegemonij e, in je to tudi v Turinu ponovno odločno poudaril. Fanfani pa je potrdit, da je nasprotnega mnenja, da vztraja na načelu tesne politično-gospodarske integracije, na organizmih »nadnacionalnega« značaj a. Tako prvi kot drugi sta torej ostala pri svojih stališčih. V Bonnu se je namreč šest držav evropskega skupnega tržišča načelno obvezalo, da bodo «organizirale Združene evropske države» — kar se omenja tudi v uradnem skupnem sporočilu o tu-rinskem sestanku — in vsaka država bi morala o ta namen predložiti pozneje svoje načrte, na podlagi katerih bi evropska zveza konkretno oživela. Toda to je bil samo vtis, kajti pozneje je Francija začela ponovno braniti tezo »Evrope domovin«, t. j. nastopila je z znamenitim «Foucheto-vim načrtom« (ki nosi ime po francoskem diplomatu, ki je bil pred kratkim imenovan za visokega komisarja v Alžiriji). Ta francoska poteza je povzročila pozneje neuspeh konferenc v Bruslju in Luksemburgu., *S tern v zvezi je treba po- udariti tudi dejstvo,» nadaljuje glasilo PSI, »da je spričo opozicije treh držav Beneluxa de Gaulle poskušal odstraniti oviro tako, da je hotel pridobiti zase Adenauerja. In prav v Baden-Badenu (kjer sta se oba državnika srečala prejšnji mesec) je generalu uspelo dobiti od nemškega kanclerja nekatere obljube v zameno ea francosko solidarnost z nemško nepopustljivostjo glede Berlina.« »Prav po Baden-Badenu je de Gaulle predlagal sestanek s Fanfanijem, ker je prav gotovo upal, da bo pri njem naletel na podobno radodarnost z obljubami. Toda medtem se je Adenauer prepričal, da je bil najmanj »nepreviden« (pra-vtjof du ga je Erhard odkrito kritiziral zaradi obljub, ki jih je dal de Gaullu) in tudi sam Fanfani se je moral prepričati, da je bilo sploh nemogoče tudi le delno podpirati francoske teze, ker bi se ponovno postavilo vprašanje obstoja ne samo evropskega skupnega tržišča, temveč t udi atlantskega pakta., poroča «Avanti!» in poudarja, da je bilo torej že od vsega začetka jasno, da se bodo razgovori u Turinu zaključili brez rezultata. »Tako se je zgodilo — če se ne motimo — da je vse skupaj zopet tam, kjer je bilo. Logična posledica bi bila sedaj, da bi morala Francija umakniti «Foučhetov načrt« tn predložiti nove predloge., Končno glasilo PSI zaključuje, da kljub vsemu temu ne gre za de Gaullov poraz, kajti če hoče de Gaulle preprečiti evropsko integracijo, potem ta trenutni premor koristi njegovi igri, ker na ta način pridobi na času. No, ne gre pri tem niti za italijanski uspeh — po mnenju glasila PSI — ker je v interesu Italije, da pomaga evropski integraciji in olajša vstop Angli-je v skupno evropsko tržišče. Negativen rezultat turinskih razgovorov pa ta proces, ki se je z veliko težavo začel, ovira. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vreme včeraj: najvijja tempera, tiura 11, najnižja 8, ob 19. url 8; vlage 82 odst., zračni ' tlak 991.7 raste, veter 15 km Jugo. vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, padavin 19.1 mm, temperatura morja 7.9 stopinje. 6, aprila' Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 6. april* Ivo Sonce vzide ob 5,37 in zaton,cI1nj 18.39. Dolžina dneva 13.02- 0“ vzide ob 6.55 in zatone ob *1 Jutri, SOBOTA, 7. april* Radivoj Ob včerajšnji zapori lekarn v Trstu Obstoj lekarn INAM je povezan s prednostmi tržaških zavarovancev Zapora je trajala samo do 13. ure zaradi intervencije pokrajinskega zdravnika Včeraj je Združenje lekarnarjev proglasilo zaporo vseh zasebnih lekarn ter odredilo, da ostanejo odprte za nujne primere samo lekarne, ki so imele v nedeljo prazniško službo. Z zaporo so lekarnarji protestirali proti INAM, ki po njihovih trditvah dopušča svojim zavarovancem, da si nabavijo zdravila samo v njegovih treh lekarnah. Lekarnarji so razširili po mestu tudi lepa«, v katerem pravijo, da je predpis INAM v nasprot ju z vsemi zdravstvenimi zakoni in konvencijami ter da tri lekarne INAM ne morejo razdeliti zdravil vsem 170.000 zavarovancem. Lepak pravi nadalje, da se mora zavarovancem priznati pravica, da si nabavijo zdravila v tisti lekarni, ki jo sami izberejo. Končno poudarjajo v lepaku, da si smejo v vseh drugih pokrajinah zavarovanci nabaviti zdravila v poljubni lekarni. Zapora bi morala trajati 24 ur, toda se je nehala že ob eni uri popoldne. Lekarnarji so se sestali na skupščini in poslali delegacijo k pokrajinskemu zdravniku, kateremu so obrazložili svoje zahteve. Dosegli so, da je telefoniral v Rim ministrstvu za zdravstvo in ga seznanil s sporom, ki je nastal med lekarnarji in INAM. Na zahtevo pokrajinskega zdravnika pa so zaporo nehali in lekarne odprli. Glede tega pravijo lekarnarji, da je bil pač njihov glavni namen, opozoriti javnost in oblasti na to vprašanje, kar so dosegli tudi s poldnevno zaporo, ki so jo izvedli vsi razen lekarnarjev, ki so imeli odprti lekarne za nujne primere. V zvezi s to stavko so člani pokrajinskega odbora INAM, ki predstavljajo v njem Novo delavsko zbornico CGIL, zahtevali sklicanje izredne seje. Ker pa bo v ponedeljek redna seja odbora, bodo na njej načeli to vprašanje. Kot je znano, nasprotujejo sindikalne organizacije zahtevam za sebnih lekarnarjev ter podpirajo stališče INAM, to je, da si zavarovanci v mestnem središču nabavljajo zdravila samo v treh lekarnah INAM, in sicer na Akvedotu, na Trgu Oberdan in pri Sv. Jakobu. V zvezi s tem starim sporom ne namerava seveda tržaško ravnateljstvo INAM prav nič popustiti, ker so lekarne INAM mV i-interesu delavcev, to jp zavarovancev. Res je, da si v drugih pokrajinah zavarovanci lahko nabavijo zdravila v vsaki lekarni, toda pri nas je obstoj treh lekarn INAM povezan z bolj ugodnimi uslugami, ki jih u-iivajo tržaški zavarovanci na podlagi posebnega starega za kona in nima zato sklicevanje lekarnarjev na splošni vsedržavni zakon nobenega 3misla. Y drugih pokrajinah je predpisovanje raznih specialitet- omejeno, oziroma morajo zavarovanci zanje doplačati, pri nas pa ni glede pred-pisovanja zdravil nobenih o-mejitev. Ce bi ukinili lekarne INAM, bi morali ukiniti tudi ugodnosti, ki jih zavarovanci uživajo pri nas. Splošno priznano načelo pa je, da se delavci nikoli ne odrečejo temu, kar so že pridobili. Lekarne INAM opravljajo torej socialno koristno službo v splošnem interesu, ki mora imeti prednost pred interesi posameznikov. Ravnatelj nam je tudi povedal, da je INAM storil vse, da ne bi imeli zavarovanci nobenih težav pri nabavljanju zdravil zaradi oddaljenosti lekarn. Zato je določil nekako lekarniško okrožje, za katero so pristojne leicarne INAM, to je za ožje mesto. Na ta način imajo zavarovanci blizu zdravnika in lekarno. Y središču pošiljajo torej zdravniki svoje recepte lekarnam INAM. Vsi zdravniki, ki imajo svoj sedež izven meja tega okrožja, to je v predmestjih in na deželi, pa lahko pošljejo zavarovance po zdravila v katero koli lekarno, ki jo zavarovanec izbere. To velja za navadne recepte. Ko pa gre za recepte, ki jih zdravnik predpiše zavarovancem, ki ne morejo zdoma, si lahko zavarovanci oziroma njihovi svojci nabavijo zdravila v katerikoli najbližji lekarni. Iz tega se vidi, da je sel INAM hkrati na roko zavarovancem in lekarnarjem. Bistvo vprašanja je torej v tem, da se tržaški zavarovanci in s tem INAM pag ne morejo odreči pridobljenim u-godnostim samo zato, da bi koristili zasebnim lekarnarjem. Ureditev tega vprašanja je velikega pomena za miljsko občino, saj bodo sedaj jugoslovanske oblasti lahko plačale zaostanke za dobavljeno vodo, zaostanke, ki gredo v nekaj milijonov lir. To bo tudi precejšnjega pomena za miljsko občinsko gospodarstvo, zaradi česa rje občinski odbor izrazil svoje zadovoljstvo, ker je vlada sporazum ratificirala. --------------«»---- 5 dni po atentatu: še vedno nič...? Danes je že peti dan po fašističnem atentatu na vilo prof. Schiffrerja toda krivci niso še prišli v roke pravici. Tudi včeraj so preiskovalni organi nadaljevali s svojim delom in zaslišali nekaj sumljivih pobalinov, vendar niso še nobenega aretirali. Zdi .se pa, da so funkcionarji političnega oddelka kvesture ter karabinjerji, ki vodijo preiskavo, včeraj osredotočili svoje preiskovalno delo na nekatere srednje šole, oziroma na neko srednjo šolo, ki naj bi jo obiskoval dijak, kateremu naj bi pripadala lista iz zvezka z vajami iz algebre v katera sta bili zaviti bombi pri Oberdanovem spomeniku. Določanje sredstev za rotacijski sklad Poslanska zbornica je sprejela predlog za nagli postopek pri odločanju o dodelitvi novih sredstev v korist rotacijskega sklada za gospodarske pobude na tržaškem in gori-škem področju. Upravni odbor tega sklada je namreč v zadnjem razdobju prejel mnogo prošenj za gradnjo novih industrijskih podjetij, medtem ko je izčrpal vsa razpoložljiva sredstva. Skupno je odbor v zadnjih treh letih pa do 28. februarja letošnjega leta dodelil 226 posojil v skupnem znesku 23 milijard lir. Odgovor na «Pismo uredništvu» Delavske zadruge pojasnjujejo zadevo s kontovclsko poslovalnico Vprašanje poslovalnice na Kontovelu bo rešeno v okviru programskih obveznosti ustanove Ravnateljstvo Delavskih za-1 menom, da zadovolji vedno drug nam je poslalo odgovor \ večje potrebe članov in po- ---i.:-------------I tro^njlcov Iz obnovitvenega programa na pismo uredništvu, ki smo ga objavili v našem listu 25. marca t. 1. Objavljeno pismo se je predvsem nanašalo na poslovalnico Delavskih zadrug na Kontovelu, ki ne ustreza več sodobnim zahtevam zlasti prodajaln živil in v katerem je naš čitatelj opozoril ravnateljstvo Delavskih zadrug na to vprašanje Odgovor ravnateljstva DZ se glasi: «Beremo v Primorskem dnevniku od 25. marca t. I. vprašanje nekega čitatelja o stvareh, ki zanimajo Delavske zadruge. Strinjamo se s pismom, ko omenja napore Delavskih zadrug za obnovitev prostorov in naprav ustanove. Hkrati pa pripominjamo, da je šel obnovitveni napor Delavskih zadrug še dlje z otvoritvijo najsodobnejših samopostrežnih po-slovalnic, z ustanovitvijo potovalne poslovalnice in z modernizacijo hranilnega oddelka celotne zadružne organizacije. Gre za delovanje, ki ga je dolžna opravljati ustanova, ki ima socialne smotre, z na- Letak, ki napoveduje protestno zaporo mestnih lekarn """...................................................H.....,.,....................................................................................... Sporočilo trgovinske zbornice Ratificiran sporazum občina Milje-okraj Koper Miljski občinski odbor je sklenil, da bo dne 26. aprila letos izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo svetovalci razpravljali o vrsti važnih vprašanj. Med drugim bodo svetovalci zahtevali zvišanje neobdavčljivega dohodka pri plačevanju družinskega davka ter razpravljali o gradnji športnega igrišča. Vladni generalni komisar je sporočil miljskim upraviteljem, da je italijanska vlada ratificirala sporazum med miljsko občino in koprskim okrajem, ki se nanaša na dobavo vode. Kot je znano, je bil ta sporazum sklenjen leta 1954 in * njim se je miljska občina ob- Popoln uspeh stavke v Taurusu Stavka v podjetju Taurus je popolnoma uspela. Delayci so stavkali bodisi v podjetju bodisi v tovarnah, za katere prevzema podjetje razna dela. Danes ob 17. uri pa se bodo delavci sestali na skupščini v Ljudskem domu pri Sv. Ani. V Miljah pa je bila skupščina delavcev Felszegy, na kateri so sindikalisti pojasnili delavcem predloge podjetja glede uvedbe akordnih dodatkov. Zatem se je razvila diskusija. Ker pa je niso izčrpali, se bo-1 do ponovnq sestali na skupščini v ppnedeljek ter nadalje- Olajšave za udeležbo na sejmu Alpe-Adria Tržaška zbornica bo učinkovito in konkretno olajšala udeležbo krajevnih industrijskih in obrtniških podjetij v vali s proučevanjemcfifedTngov. f- ■ "ijf’ ? ftiiiiiiiiiititiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiii)'f udu,,i,„,,mim,lllllil,,i,lil,llllimi|||||||||||||||||||||)| Od 10. do 20. maja bo — kot .znano — v Ljubljani sejem Aipe-Adria, namenjen proizvodnji in izmenjavi med obmejnih področji Slovenije, Italije in Avstrije. Zaradi važnosti, ki jo imajo za krajevno gospodarstvo izmenjave z obmejnimi jugoslovanski, mi področji namerava tržaška trgovinska zbornica učinkovito in konkretno olajšali udeležbo krajevnih industrijskih in obrtniških -podjetij na tej gospodarski manifestaciji. Industrijska obrtniška podjetja, ki nameravajo razstaviti svoje izdelke na ljubljanskem sejmu, so vabljena, da v lastfrem ihteneeu čimprej in Po podatkih obmejne policije V marcu so zabeležili 435.186 prehodov meje ne po 14. t.m, stopijo v stik z uradom Zbornice za zunanjo trgovino. Jutri 24-urna stavka uslužbencev bivše ZVU Sindikat državnih nameščen, cev, ki so bili v službi pri S potnimi listi je mejo prešlo 61.043 oseb od česar odpade 27.841 na italijanske in 20.800 na jugoslovanske državljane Tržaški sektor obmejne policije ie objavil podatke o prehodih meje v marcu letošnjega leta o čemer smo zelo na kratko poročali že včeraj. S potnimi listi je mejo prešlo skupno 61.043 oseb, od česar odpade 27.841 prehodov na ita. lijanske in 33.202 prehodov na tuje državljane. Število obmejnih prehodov se je znatno povečalo, saj so lanskega tnarca zabeležili 57.353 prehodov, od česar je odpadlo 18 tisoč 400 prehodov na italijanske državljane. Med tujimi državljani, ki so prešli mejo s potnimi listi, so kot običajno na prvem mestu Jugoslovani z 20.800 prehodi (lani 24.500 prehodov), slede Grki s 1600 prehodi (la- ni 1200), Avstrijci 1400 (2300), Nemci 1300 (2300), državljani vezala, da bo še naprej do-edel bavljala vodo onim predelom jugoslovanskega področja, ki so prej sestavljali miljsko ob-člnoi ZDA 1300 (1400), Francozi 900 (1400) in Angleži 800 (1200) ter razne druge narodnosti. Število prehodov s potnimi listi se je občutno povečalo tudi v primerjavi s februarjem letošnjega leta, ko so zabeležili 50.000 prehodov. S propustnicami pa so zabeležili skupno 435.186 prehodov v obeh smereh, kar je mnogo več kot lani, ko so v istem mesecu zabeležili 233 tisoč 366 prehodov. Vendar pa letošnjih podatkov ne moremo sporejati z lanskimi, saj so bili lani od 23. februarja do 16. marca vsi bloki za prehode s propustnicami zaprti zaradi epidemije slinavke in parkljevke. Napredek pa je občuten, če primerjamo marčne prehode s februarskimi, ko so zabeležili 390.000 prehodov z obmejnimi propustnicami, izdanimi po določilih videmskega sporazuma. Od skupnih 435.186 prehodov propustnicami odpade 204 tisoč 808 na prebivalce tržaškega področja in 230.738 na prebivalce sosednih jugoslovanskih področij. To sorazmerje je nekako ustaljeno m se ga opaža že dalj časa. Med obmejnimi bloki sta glede na število prehodov daleč na prvem mestu najpomembnejša mednarodna prehoda Škofije (171.700 prehodov v marcu 1962 in 101 prehodov v marcu 1961) in Fernetiči (163.800 prehodov v marcu 1962 in 70.000 prehodov v marcu 1961), medtem ko je skozi mednarodni blok pri Pesku prešlo le 28.800 potnikov (lani 16.000), Med prehodi za lastnike propustnic je na prvem mestu blok pri Re-pentabru a 14.500 prehodi, sledi Prečnik 11-000, Lipica 9300, Cereji 9100, Sv. Jernej 6000, Sv. Barbara 4900 in Socerb 4100. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se obmejni osebni promet v okviru določil vi-' derpskega sporazuma v redu in razveseljivo razvija ter bi bilo prav zato tudi potrebno, da se na bližnjih pogajanjih mešane komisije, ki bodo najkasneje do 15. septembra, u-vedejo nove pomembne olajšave in da se predvsem razširi področje veljavnosti tega sporazuma. bivši ZVU, je proglasil za jutri 24-urno stavko, ker ni zadovoljen z rezultati razgovora, ki so ga imeli njegovi voditelji z dr. Mazzo glede zahtev teh uslužbencev. S stavko bodo uslužbenci protestirali, ker niso še izvedli zanje v celoti zakona št. 1600 in ker jim niso izplačali vseh prejemkov, ki jim pritičejo. V zvezi z vprašanjem, ki ga je postavil poslanec Vida-li predsedstvu vlade glede u-reditve položaja uslužbencev bivše civilne policije, je sedaj prejel odgovor od državnega podtajnika. Odgovor pravi da so prizadeti vedeli, do kakšnih prejemkov bodo imeli pravico če izberejo službo pri državni policiji ali v civilni državni upravi. Vsakdo je torej izbral službo na podlagi celotnih ugodnosti in neugodnosti, ki jih je pričakoval. Kdor je izbral civilno službo, se ne more pritoževati, da je utrpel gmotno škodo, saj člen 28 zakona št. 1600 določa, da se uslužbencem doplača morebitna razlika med plačo, ki so jo prejemali prej in sedanjo. ---«»---- Počastitev spomina 71 talcev na Opčinah BO V NEDELJO, 8. T. M. OB 16. URI NA KRAJU NACISTIČNEGA ZLOČINA Svečanost s polaganjem vencev prirejajo Zveza partizanov, Zveza bivših političnih preganjancev in ANPI (Vsedržavna zveza italijanskih partizanov) \ poudarja pismo objavljeno o Primorskem dnevniku — je bila izključena poslovalnica na Kontovelu, ki ne ustreza več — kot je rečeno v omenjenem pismu — pričakovanju članov. Strinjamo se, da je omenjena poslovalnica preživela svoj čas, temu lahko še dodamo, da so prostori v zelo slabem stanju, in sicer v takšnem, da odsvetujejo kakršna koli obnovitvena dela za modernizacijo poslovalnice. Ne moremo pa se strinjati z ugotovitvijo, da so bile v programu Delavskih zadrug zanemarjane potrebe Kontove-la. Nasprotno. Skrbi prijaznega čitatelja so tudi naše in so vključene v operativne načrte naše ustanove. Vprašanje pa je, da se pri izvajanju določenega programa vedno naleti na kako praktično oviro, ki onemogoča izvedbo izraženih želja in namenov. V tem primeru smo naleteli na težave pri iskanju prostorov, ki naj bi ustrezali potrebam sodobne poslovalnice in ki naj bi bili v skladu s potrebami, označenimi v pismu, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku, ter potrebam naših Članov in potrošnikov. Želimo, da bi se to vprašanje čimprej rešilo. Hkrati pa lahko zagotovimo, da bodo Delavske zadruge storile vse za izvedbo programskih obveznosti, ki zadevajo poslovalnico na Kontovelu.» V našem imenu, v imenu našega čitatelja in v imenu članov ter potrošnikov, ki se poslužujejo, kontovelske poslovalnice Delavskih zadrug, se ravnateljstvu DZ zahvaljujemo za prijazen odgovor in za zagotovilo, da bo vprašanje poslovalnice na Kontovelu rešeno v okviru programskih obveznosti ustanove. * Tržaški Lloyd je podpisal pogodbo z letalskimi družbami Indije, Cejlona in Nepala za kombinirane turistične izlete z ladjami in letali. Izleti bodo trajali po štirideset dni in bodo potniki odpotovali iz Genove vsakega 30. v mesecu. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMft' "M*1 * 'ltHitniiiiiHiiiiuif Iz tržaških sodnih dvoran MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA gostuje v okviru Slovenskega gledališča iz Trsta v soboto, 7. aprila ob 21. uri v tržaškem Avditoriju s komedijo Leslie Stevensa ZAKONSKI VRTILJAK Prevedla: Maila Golobova Scenograf: Arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Valči Ilovarjeva REŽISER: Igor Pretnar PONOVITEV V AVDITORIJU V NEDELJO, 8. aprila ob 17. uri Predprodaja vstopnic od petka, 6. aprila dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pred. stav v baru Moscoli-n (nasproti Avditorija). PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL uprizori v nedeljo, 8. aprila ob 17. uri v dvorani na Kontovelu dramo v dveh dejanjih Petra Petroviča KLIC ZEMLJE Režira Jožko Lukeš Igra je prenesena v domače okolje in narečje. Vljudno vabljeni! VERDI Danes za red C v vseh pro- storih tretja predstava Verdijeve opere «Qtello» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigira Francesco Mollnarl-PradeHii. Nadaljuje se prodaja vstopnic. Spomladanska simfonična sezona v gledališču Verdi Pri gledališki blagajni so se začela abonmajska naročila za spomladansko simfonično sezono 1962, ki se bo začela v četrtek 12. t.m. ob 21. uri s prvim kon. certom orkestra tržaške filharmo. nlje pod vodstvom dirigenta Ferdinanda Previtalija. TEATHO NUOVO Danes zvečer gostuje Tržaško stalno gledališče v Tržiču. Jutri, v soboto, ob 20.45 predzadnja ponovitev Squerzinove komedije »Tri četrtine meseca«. Znižane cene. Nazionale 15.00 »SenM01, nilltaj. Claudia Car®1« Prepovedano mladini. Fenice 15.30 «Pasji svet» /1 /\ 1 h' A /tV, 1 l' 01G1* • J do cane). TechnicoWr- preP0’ tijev velefilm. mladini. Excelsior 16.00 »Sedem grehov« (I 7 ipeocati c Marina Vlady, LaUte" zieff. , Jj Grattacielo 16.00 «Eoa, “ | (Un0 due tre). Nova komedija Billyja' WiWe"„ Arcobaleno 16.00 «Stirje I Apokalipse« (I duattm^ 0 ' » lieri (jeirApocalisse). lor. Glen Ford, InSr™ ^ Supercinema 16.00 «Pust njati« (Lasciami so8«‘ B'rank Sinatra. „ Alabarda 16.00 »Italijan11,,^ bežen« (Le italiane Zavattinijev film. Pre™ mladini. Aurora 16.30 «KitajSk* na« (Storia Oinese). Cristallo 16.00 »RazporM* talijansko« (Divorzio A, na). Marcello Mastr®*1^ Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «Kadar zen roman« (QuanlnJ(m no Manfredi, Peppi*10 liippo. »ili Astoria 16.00 »Sneg na džaru), (Le nevi del giaro). Technicolor. " ner, Gregory Pečk. prepoved*1’4 A V Ctl Astra 16.30 «Rdeče ustn% bra dini. bra rosse). Vittorio Veneto 15.30 u Alamu« (La battaglj* # mo). Technicolor. J ne. Richard Widmark ^ Ideale 16.00 »I ■com*^. Technicolor. John . tt Marconi 16.00 «La vi®1 j Technicolor. Šarita Raf Vallone. . -a Abbazia 16.00 »Love y (1 caociatori di dote’ ta Masiero, Raimon lo, Tiberio Miurgia^ ,ijt Otvoritev dveh slikarskih razstav Usoden padec * V Tržiču so se včeraj sestali predstavniki lokalnih oblasti, prisoten pa je bil tudi predsednik trgovinske zbornice Polise. Razpravljali so o ustanovitvi Ustanove za indu-1 strijsko pristanišče. Že v torek popoldne je 77-letna Marija Mihalič iz Drage štev. 14 nerodno padla v spalnici, ko je hotela vstati s postelje. Pri tem si je verjetno zlomila levo nogo, a ni takoj čutila hudih bolečin. Upala je, da ji ne bo treba v bolnišni- co, toda včeraj so morali poklicati rešilni avto, da so jo odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortoped skj oddelek s pridržano pro-gnozo. Za ponarejeno menico in ceK si je Mosco nakopal 2 leti zapora Gre za istega obtoženca, Id je zapleten v stanovanjsko afero Belullo-Gortan Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Ballarini, zapisnikar Rachelli, obramba Lonciari) sta se zagovarjala včeraj 34rletni Mar-cello Mosca in njegova teta, 58-letna Eleuteria Zucco, oba iz Ul. Matteotti 46. Pri včerajšnji obravnavi je šlo pravzaprav za več procesov, ki pa so jih sodniki združili v enega samega. Glavni obtoženec je bil vsekakor Marcello Mosca, ki je znan iz nedavnega procesa proti Claudiji Belullo in arhitektu Guidu Gortanu. Kot je znano je bila tedaj Belullova, ki je včeraj pričala na obravnavi proti Mosci, obsojena na čez sedem let zapora. Marcella Mosco so včeraj dolžili več prekrškov. Prva obtožba je zadevala neko goljufijo, ki jo je Mosca zagrešil sredi septembra lani s tem, da je izročil trgovcu z jestvi- ll|ISllllllllllllllllfllllillllltltllllMlllft1klllllllfl(lllIlllllllllllllflllllllllllIIIIMIIIIIIIIIIIII8llll(IIII>ll8>*l*>l8ltl«>88llllllll8llflMI>llfllll1IIIIII8llltllll|lll|| Preprečeno izkrcanje cigaret pri Grljanu Dramatičen tov tinancarjev za tihotapskim avtomobilom Le za las je manjkalo, da ni avto «Alfa Romeo» povozil finančnega podčastnika - Namesto «Alfa Romeo» pa jim je padel v pest Fiat 600 Včeraj ob 18,15 je bila na sedežu poveljstva davčne policije na Korzu Cavour tiskovna konferenca, na kateri so odgovorni funkcionarji opisali prisotnim novinarjem potek dogodkov, ki so privedli do aretacije skupine tihotapcev s cigaretami. Poveljstvo finančne straže je zvedelo, da nameravajo neznanci izkrcati v noči med 28. in 29. marcem letos določeno število inozemskih cigaret na tržaški obali Zaradi tega je finančna straža nadzorovala vso obalo med Barkovljami in Grijanom. Patrulje so namestili tudi v bližini Rotonda del Boschetto. V določenem trenutku so obalne patrulje opazile avto znamke «Alfa Romeo 1900 super«, ki se jim je zdel sumljiv. O odkritju so ohvestile predstojnike, ki so opozorili ostale patrulje. Okoli polnoči je ena izmed teh patrulj opazila neki avto orne-niene znamke, ki je zavozil iz Ul. Giulia na Vrdelsko cesto. Financarji so v tistem trenutku zaprli cesto s svojim avtom ter pozvali šoferja »Alfa Romeo« naj se ustavi. Ta pa se m zmedel. Nadaljeval je svojo vožnjo še nekaj metrov naprej, takoj nato pa je bliskovito pognal avto riten- ski, obrnil krmilo na levo ter se z vso naglico oddaljil proti Ulici. Giulia. Nenadoma se mu je pojavil nasproti neki financarski podčastnik, ki ga je skušal ustaviti. Vozač pa je še krepkeje pognal svoje vozilo naprej. Podčastniku se je posrečilo, da je odskočil kot kak akrobat in se rešil gotove smrti. Kljub strelu iz revolverja, se je neznani vozač oddaljil. Financarji so ga zaslecjpvali, toda ker so imeli le navaden «Fiat 1100», niso bili kos ubežniku. Finančna Straža pa je le vendarle imela pri vsej zadevi nekaj sreče. Za «Alfo Romeo« se je pripeljal »Fiat 600», ki ga je upravljal bivši gasilec Guido Furlani, ki so ga policijske oblasti že dalj časa zasledovale. V avtu so našli 1 kg cigaret, zadnji sedež avta znamke «Alfa Romeo«, 1 rezervno kolo in par blatnih škornjev. Poleg Furlana sta bila v avtu še 25-letni Paolino Cat-taruzza iz Ul. della Guardia 12 in 26-letni Arnaldo Genu-/lo s Scala Bonghi 43. Takoj nato so financarji preiskali okolico ter med dtu-gim potrkali na vhodna vrata vile «Teresa» na Vrdelski ce- sti 15. Odprl jim je čuvaj Giuseppe Milossevich, ki jih Je menda zamenjal s tihotapci. Povedel jih je do skladišča, kjer so se agenti predstavili. V skladišču so našli med drugim 31 kg inozemskih cigaret (znamk «Winston», «0-range«, «Murattis» in «Xan-thia»). Omeniti je še treba, da so finančne oblasti ugotovile istovetnost šoferja «Alfa Romeo«, Gre za 29-letnega Augusta Zotlija iz Ul. Romagna 51, ki pa ga doslej še niso izsledili. V bežečem avtomobilu je bilo menda 6 škatel cigaret. Pred nekaj dnevi so našli avto znamke «Alfa Romeo«, ki ga je nekdo zapustil blizu Ro-tonde del Boschetto. Poleg omenjenih oseb so fi-nancarji prijavili sodišču zaradi tihotapstva 480 kg cigaret tudi 47-letnega Giuseppa Starrantina z Lonjerske ceste 22 ter 35-letnega Giovannija Piccionlja iz Ul. Cologna 64. V pgiporu sta samo Furlani in Milossevich. Zottija so poleg tihotapstva obdolžili tudi prestopka hude grožnje. Zotti je menda telefoniral pred nekaj dnevi svojim sosedom ter jih prosil naj povedo njegovi materi, da se dobro počuti. nami Giordanu Zemaneku v J ni zavrl avta z ročno zavoro, Ul, Muzio 11, bančni ček za temveč je samo vključil prvo 32.500 lir. Mosca je bil dolžan I prestavo. Iz neznanega razlo- trgovcu 6.000 lir, ki jih je Ze-manek odštel od skupne vsote ter mu plačal razliko v gotovini. Bančni ček je na Moscovo prošnjo podpisal neki Adolfo Serra. Vsled tega so obtoženca obdolžili tudi, da je ponaredil bančni ček. Poleg tega so mu še naprtili obtožbo, da je ta bančni ček ukradel Giordanu Serri, ki je ravnatelj v nekem nočnem lokalu, kamor je Mosca večkrat zahajal. Druga v^sta obtožb je zadevala neko menico, ki jo je Mosca podpisal v juniju 1960 z Belullinim imenom. Tudi v tem. primeru so Mosci naprtili obtožbo, da je ponaredil menico ter da je ogoliufal uslužbenca pri neki bencinski črpalki, kateremu je menico izročil. Končno je obtožnica dolžila Mosco, da je skupno s svojo teto kradel električni tok, potem ko so jima Acegatovi uslužbenci odvzeli oskrbovanje s tokom, ker nista plačevala potrošnje. Glede te zadnje obtožbe je obtoženec trdil, da ni zakrivil povezave z zunanjim električnim omrežjem. Poudaril je, da v tem pogledu njegova teta laže. Zuccova pa je trdila, da ni zakrivila omenjenega prekrška ter je valila krivdo na nečaka. Na obravnavi je nastopila tudi Claudia Belullova, ki je pojasnila neke okoliščine v zvezi z menico, ki jo je Mosca podpisal z njenim imenom. Sodniki so spoznali Mosco za krivega ter ga obsodili na 2 leti, 1 mesec in 15 dni zapora ter 23.000 lir globe. Poleg tega bo moral prestati tudi enomesečno kazen, na katero ga je obsodil sodnik pred tremi leti. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov samo v pogledu tatvine bančnega čeka. Eleuterio Zucco pa so obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev in 20 dni zapora ter 42.000 lir globe. ----«»---- Neupoštevan priziv glede tragične smrti Pod predsedstvom dr. Nar-dija je prizivno sodišče ponovno obravnavalo primer tragične smrti 21-lelne Grazie Jahnel nekega nedeljskega jutra v februarju 1960. Sergio Caucich in Grazia Jahnel sta prebila noč pred tragedijo na plesu v nekem mestnem hotelu. Proti jutru sta se odpeljala v Barkovlje. kjer sta se ustavila v bližini portiča. Policijske oblasti so ugotovile, da Sergio Caucich ga se je mladenič dotaknil sklopkinega pedala, zaradi česar je avto začel polagoma drseti po viseči obali proti morju. Niti Caucich niti Jah-nelova se nista zavedla nevarnosti, ki jima je pretila. Ko sta padla z avtom v morje je bilo že prepozno. Caucich se je sicer rešil, toda Jahnelovo je potegnil iz vode že mrtvo. Kazensko sodišče je lani v oktobru obsodilo mladeniča pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora, na plačilo 70.000 lir za stroške zasebne stranke, medtem ko bo o odškodnini dekletovi družini sklepalo civilno sodišče. Porotni sodniki so potrdili prvotno razsodbo. ---«»---- Uro je pobral toda ne svojo... Agenti komisariata javne varnosti so aretirali in prijavili sodišču 53-letneea Guerri-na Geia iz Ul. Gozzi 5, ki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. Zadeva, ki ga je spravila v zapor, se je zgodila predvčerajšnjim na pokritem trgu. Okrog 11. ure je Gei pohajal in opazoval stojnice, tedaj Pa je prišla tu-di 56-letna Ca-teriba Pasqualis iz Ul. Del-FAcqua 26, ki je zgubila svojo zapestno uro, vredno pri-bližno 4 000 lir. Začela jo je takoj iskati, pri tem je zagledala Geia, ki je pobral uro in jo spravil v svoj žep. Ženska se mu je približala, povedala mu je, kaj se ji je zgodilo, nato pa zaprosila, naj ji uro položi v torbo. Gei je roko sicer vtaknil v torbo, toda uro je vtaknil v svoj žep. Bil pa je premalo spreten in ženska je to zapazila ter poklicala policijo. Opica ga je ugriznila Kar se je včeraj popoldne zgodilo 57-letnemu Luigiju Pipanu, ki stanuje v ljudskem prenočišču v Ul. Gozzi 5, se v našem mestu redkoma zgodi. Pipan je včeraj popoldne šel po Ul. Raffineria in zagledal nekoga, ki je Imej na rami malo opico, iživalica mu je bila všeč in ji je hotel nekaj ponuditi. Iz žepa je potegnil limono in jo ponudil opici, toda opica ne mara kislih stvari in je Pipana ugriznila v kazalec desne roke. Sam je odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo Slovenski kipar Drago Tršar je včeraj zaključil svojo razstavo v Trstu in tako dal v galeriji sodobne umetnosti • La Cavana» na istoimenskem trgu mesto novemu likovniku, furlanskemu slikarju Zigaim iz Cervignana, ki se tržaškemu občinstvu predstavlja s kakimi 15 zelo zahtevnimi deli. Otvoritev razstave je sinoči okoli 18. ure privabila lepo število tržaških slikarjev in kiparjev ter ljubiteljev u-podabljajoče umetnosti. Razstava bo odprta do 18. t.m. Hkrati z otvoritvijo slikarske razstave v galeriji •La Cavana» je bila v Občinski galeriji otvoritev del tržaškega slikarja Ernesta Zenarija. Razstavlja okoli 30 slik, ki jih imenuje •vesoljski ideogrami». Gre za tempere in akvarele, ki po svoji tematiki in tudi tehniki vzbujajo zanimanje. Zato si jih je vredno ogledati. Razstava bo odprta do 16. tega meseca. Povratek amnestiranih kaznjencev iz Jugoslavije Na podlagi zadnje amnestije so bili te dni izpuščeni iz zapora v Sremski Mitroviči in so prišli včeraj v Trst 41-letni Floriano Ghirlandi, po rodu iz Saleža in bivajoč v Cesaru (Messina), ki ga je okrajno sodišče v Postojni leta 1948 obsodilo na 20 let zapora zaradi kolaboracionizma; 33.1etni Angelo Gerometta iz Tolmezza, ki ga je vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo leta 1951 na 15 let zapora zaradi vohunstva; 53-letni Adolfo Samarin iz Trsta, Ul. Navali 29, ki ga je vojaško sodišče v Splitu obsodilo leta 1951 na 12 let strogega zapora zaradi vohunstva; 42-letni Antonio Mihelčič po rodu iz Postojne in bivajoč v Mezzo-coroni (Trident), ki ga je sodišče v Pulju obsodilo leta 1961 na 18 mese.cev zapora; 24-letni Claudio Lugnahi iz Trsta, Ul. Sottomonte 36, ki ga je sodišče v Pulju obsodilo leta 1961 na 2 leti zapora ter 56-letni Giovanni Brencich iz Trsta, Ul. Carmelitani 3, ki ga je sodišče v Kopru obsodilo leta 1961 na osem mesecev zapora. Zadnji trije so bili obsojeni zaradi sodelovanja pri begu jugoslovanskih državljanov čez mejo. Po kratkem zaslišanju na kvesturi so vsi odšli domov, ali pa k svojim znancem. ---«»---- Odeon 16.00 «Sla >■ (Furia d’amare). (runa u amare;. ^ Skedenj 16.00 »Krvavi r, marohio di sangueL Ladd. Technicolor. Slovenska prosveto* j Trstu priredi v ° j.l dvorani v Ul. Gepp* p’ stavo mladega V ' Faganela. Otvoritev „tl 7. t.m. ob 18. url. J odprta do 14. *Pril* „ r 18. do 20. ure. Mladi umetnik ^,JcrjCj f pred kratkim v ni Teatro. ti t< ir 6 h ki »1 di »i Pi m V( di ta se 5 % <*k Hhi i' dN’ deij “vc % V ‘det fov ki leti; d>et dici S is »us rian. 70J,tol O »»“V* ?>< letni Carlo Muiesan. ^ ria Caser vd. pal.tPa Nino Zannini, 61' Gruden. —«»'T" i$ Sod na žensko Na drug: kirurški oddelek so včeraj popoldne sprejeli 27-letno Dilico Zankolič por. Lavriha iz Doline št. 342, ki se bo morala zdraviti najmanj 10 dni. Njen mož Danilo, ki jo je spremil v bolnišnico, kamor so jo pripeljali z zasebnim avtom, je povedal, da mu je žena pri domu pomagala prevrniti železen sod, ki je bil poln apna, toda sod se je zvrnil na ženo. Pri tem se je ženska udarila v dimlje, pobila in ranila se ie po levi roki in ko- moral dober teden, odslej pa lenu leve noge, opraskala se ne bo prav gotovo vec ponu- je po nogah in je dobila živč-jai opicam limone. I ni pretres. NOČNA SLUŽBA 'i 5"' A-lla Redenzione apa j dl 5; Benussi, Ul. c H la Minerva, Trg Ts Jeft*,ji 1; Ravasini, Trg V 36 Galeno, Ul. S. CiHn° van). KINOPROSEI predvaja dafes pl#' ob 19.30 barv«1 Mij Igrajo; sterii«*serr/ Anna Maria A> jp Ernest Horgni«« tt tur Hun»,c Čiiajte in PBIMOBSKjjP-’) 'V s ‘«h s Nt S N s s ]“d S )«, Sl d«» N % S S a8i N »in > se s«ki | INDIJA NA LASTNI POTI V SOCIALIZEM | Nehru odločno na strani Mešanega gospodarstva» hemierove izjave na skupščini industrijskih in trgovinskih zbornic - Nuj-priznavanja obstoja razrednih razlik ■ Odgovori na vprašanja novinarja Premij Nehru je ponovno ttientPril0-Žnost Političnim ko-»nalb- -em’ da ugibaj° in in !raJ°- kaj j® vse rekel ls‘i' glede današnje in-Hjene ražvojne poti, glede *La iavnega in privatne-in sekt°rja, razrednega boja vPra-Clalne Pravice. Vseh teh #il t8ni se ie namreč dotakni' 0 jo nedolgo tega govori; 8 'e.l.ni skupščini Fede-in,jue, -ndijskih trgovinskih in 6je„S r‘jskih zbornic. Na ta ijjj ?v govor se je nestrpno ket 0 Predvsem zaradi tega, *li h* n* natančno vedelo, ii „0do njegovi ostri napa-„a aPerjeni proti »reakcio-pft(ji in kapitalistom«, na-Piier’ ■ Z niimi indijski pre-Voiji n' štedil ves čas pred-kampanje, imeli tudi ta2v an Pomen za nadaljnji se jeJNlndiie- Ob isti priliki ia j Nehru močno zavzemal listu grac*itev «resnične socia-Sl{no družbe«. ittielSV°^zm govorom, ki ga je trgov na Skupščini prisotnim ^ehr|Cem *er industrialcem, je l»0£U Ponovno dal politikom Pa n°s*’ da ®a lo-ti tolmačijo !walra2ličnejše načine. Konj . r časopisa «Hindu» je Ne),rJlmer poudaril, da je Posti ’ ko ie govoril o važ-atva# "mešanega gospodar, jj.l . Predvsem mislil na dvio lritev socialnih pravic in ‘s nep • Po j eni sredini«. «ra,5:. Predvsem ivig ntev socialn... ,________ * driut^filegiranih razredov Po j°eni sredini«, stap t IUg' strani je »Hindu-Plogi lttles», ki se zanj ne bi Po vM:.ravn° reči, da so mu Na tiskovni konferenci je zatem neki indijski novinar z vrsto vprašanj vztrajal, da mu Nehru pojasni svoje stališče do resolucije, o čemer je nato pisalo vse časopisje. Novinar: »Na osnovi resolucije o industrijski politiki, bi ključne industrijske panoge morale biti v rokah države, toda zdaj se od tega odstopa na področju jekla, ladjedelništva, transporta in električne industrije. Vsled tega bi bilo bolje, da se industrijska politika v resoluciji ponovno definira. Tako bi se vsaj odpravili razni nesporazumi. i( Nehru: «Ce je to potrebno, se pač ona lahko ponovno definira. Mislim pa, da kakega pomembnejšega odstopanja od naše resolucije o industrijski politiki ni bilo.« Novinar: «V Madrasu bi moral gospod Rmasvami Muda-liar graditi veliko privatno centralo.« Nehru: »Naša želja je, da bi Indija imela čim več električne energije. Hotel bi povedati, da je spodbujanja vredna sleherna oblika proizvodnje električne energije«. Novinar: «Ali ni to v nasprotju z resolucijo o industrijski politiki?« Nehru; »Ničesar ne vem o tej centrali v Madrasu. Mislim, pa, da v resoluciji o industrijski politiki ni nikjer govora, da bi se ne smele postavljati privatne električne centrale.« Mnenje levice, bodisi v Kongresu bodisi izven njega, kateri je mnogo do tega, da bi se gospodarski tokovi vskla-dili z omenjeno resolucijo, objavljeno osem mesecev po pridobitvi neodvisnosti, pa se bo verjetno čulo že kdaj sredi aprila, ob priliki prvega zasedanja novega indijskega parlamenta. Pranci Presetnik, Tina Leonova in Anka Cigojeva v »Zakonskem vrtiljaku«, ki ga bo ljubljansko Mestno gledališče Jutri zvečer in pojutrišnjem popoldne uprizorilo v Avditoriju | PRED GOSTOVANJEM MESTNEGA GLEDALIŠČA | Zakonski vrtiljak» ali tudi monogamija v teoriji in praksi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII POLEMIKA MED PENTAGONOM, BELO HIŠO IN KONGRESOM “olji socialistične ideje, in- d°cela 1Fa' Nehrujev govor na sliki - nasPr°ten način — v togra(ln besedi. Z veliko fo-od^e^a do'® za gospo-kaltpj. daPredek nacije, in vse. vo „* opogumiti to zdra-^ bbdo.» a*erim se utegnejo zde- '•ier0v —— alne nekatere pre-i^ruj6 *rd'tve», komentira govor neki drug ((Tribune«, «toda v privar s°cializem ni nasproten *tor r"1! Podjetjem.« Komenda bit 32 aga v istem članku, lhliaaci.s.0c'aHzma ni v nacio-Hlion sredstev za proiz-vt( v ln Porazdelitve, mar-Vse. enakih možnostih za ■ poieg - I 5 Peka-®8 bi 'ahko navedli I 1 Podf.,’1. indijskih tolmačenj * družbeno-lastniških ["fiojj ln Porazdelitve, s ka-Df86 sk’uša dokazati, ka-J*bešan avzaPrav predstavlja . gospodarstvo« ne-S lndijsko specifično pot Not« .Popustljivim kapita-p 0,n» m ort°doksnim socia- ''•»j tl* j3 se vprašanje, ali l1’*1 sodobnih indij- %HI, UZi^3no'ekonomskih iz-■ Ih* kaj ^žavaharlal Nehru, 1 S Se l?kega v vidu, v ko-[V'1 v t°Van'‘le .na omenjenem ml indijskih pridobit- " S na. trudil, da bi ne-Ja 0 ladil tudi pojmova-jbtžbe« #a°cialističnem vzoru j|> «s L., ob se je sam izra- | id i> $ $ Vi JOVo; Jih •• Ponavljanje stvari, j.1' pri ze govoril pred "š k. “ Čemer J ‘f ■r d, t/ »4 & 'e'<§ iy fft i> 'i. t [in»: o $ id A s drUŽK° 'X7t -> «ot se je ..... Ja nrfr‘biskom vse močnej-iSru atn.e*a sektorja.« ,'bl , se je energično opre->*, a "mešano JS:r gospodar-pa proti mo- ."»epi —‘'•m, temveč prag-k!V Sove- glavnem je bil nje- >g^^č^CiaUZem' t0da ** *" g] : Po bil b( s1,„5.eiJler se je trudil, K® kritič°nj kVoVTo Si ^ma Osredotočil v defi-■H«. "Pcostovoljni sociali- 1,^1 je li «ile res Potrebna upora-«a|V*' ie do.seg° naših cilj1 »i mPlSal Nehru L 1957, k"io ob°^e. da se ti dotik v"ruip msodelovanju vseh? 4i0iliev Jj‘_. da za dosego 1>a: 'sk p nista potrebna ne «S bo' sila. Pri nas i-. ---r... sistem e bfeditve žbenedem°kratični —..e in vsako-K> an°. da bi bil ta ■ bfSiju °žen, brž ko bi se (ji' !jaS, riar^3 Sil°’ obenem pa ?Ji 1» i hekaTeat0 tega, bilo vsi-bi)Haelimo drugega, Vsled te-taitoPho • doseHd.be Vj,Ce bi v nadaljeva- 10 ne vrekel> da bi za 9sPrnt b'*° dobro, če bi "hju.,°‘ovalo privatnemu Šestdeset metrov dolg velikan ameriški «zadnji bombnik» B-70 Po načrtih bi morali izdelati 250 bombnikov vrste B-70, ki bo letel s trikratno zvočno brzino in na višini 25 tisoč m - Kennedy mu nasprotuje V tajni tovarni št. 42 v Kaliforniji zadobiva svoje obrise najbolj varovana tajnost ZDA. Gre za 250 ton težak bombnik z dolgim belim labodjim vratom. V aktih Pentagona nosi to letalo oznako 110-A, toda vsi ga poznajo pod nazivom «B-70». Zaradi njega je v Washingtonu in tudi izven ameriške prestolnice precej ostra polemika. Gre namreč za polemiko o spornem letalu «B-70» Ta bombnik je dvignil ' že toliko političnega prahu, da je možno, da bi zaradi tega prišlo celo do ustavnega spora med predstavniškim domov in Belo hišo, kajti kongres, ki si lasti in poudarja svoje ustavne pravice, želi porabiti v ta namen več sredstev kot jih vlada smatra za potrebne. Vlada namreč nasprotuje temu, da bi porabili 491 milijonov dolarjev, ki bi jih kongres v finančnem letu 1963 hotel za to letalo. Seveda gre v tem primeru za stroške prvega letala «B-70», to se pravi za prototip letala, kajti bi poznejša letala, ko bi jih izdelovali v seriji, v kolikor je to sploh možno, stala manj. Toda spor se vodi v zvezi z bistvom tega vprašanja, in sicer, ali naj Zahod po letu 1965 ostane brez učinkovitega medcelin- skega bombnika s posadko? Odgovor ameriškega strateškega poveljstva za bombnike je odločno proti temu. Njen načelnik, t. j. načelnik štaba ameriškega strateškega poveljstva je oster zagovornik bombnika s posadko in vodi v Wasliingtonu ostro borbo za ta aparat. Vrhovni poveljnik zahteva gradnjo 170 takšnih superbombnikov, po nekaterih podatkih jih zahteva celo 250, ki bi stala 10 milijard dolarjev, oziroma 6200 milijard lir. Poveljstvo letalskih sil ZDA trdi, da je letalo «B-70», čeprav zelo drago, zelo potrebno. Gre namreč za nadoblast v zraku za razdobje od 1965 do 1975. E-dino to letalo bi moglo Ameriki to prednost zagotoviti. Eisenho\verjevi svetniki pa so bili drugačnega mnenja, kajti zadeva se je začela že tedaj, ko je bil predsednik ZDA Eisenhovver, točneje, zamisel se je rodila že pred štirimi leti. 3. decembra 1959 pa se je moralo ameriško letalstvo sprijazniti s sporočilom Bele hiše, da «B-70» ne bo postalo del ameriške oborožitve, pač pa da bodo izdelali le nekaj prototipov kot razvojnih projektov. Sklep Eisenhowerjeve vlade pa je tedaj naletel na ostro nasprotovanje demokratov. Kennedy se je v času svoje predvolilne kampanje energično postavil na stran zagovornikov letala «B-70» in sedanji podpredsednik ZDA Johnson je 8. julija 1960 pisal predsedniku senatnega odbora za obrambo sledeče: «Ce ne zgradimo učinkovitega nadzvočnega bombnika, ne bomo imeli zamenjave za bombnik «B-52», ko bo ta v šestdesetih letih zastgr,f.l„o>.. „ Kljub tej izraziti naklonjenosti za letalo «B-70», Ear je prišlo do izraza že leta 1960, danes tudi Kennedyjeva vlada okleva. Točneje, Kennedy-jeva vlada je danes proti bombniku «B-70». Washing-tonska vlada ne želi dovoliti letalstvu, da bi zgradilo niti šest povsem opremljenih bombnikov «B-70», hkrati ne dovoli kongresu, da bi v ta namen določil 491 milijonov dolarjev za novo finančno leto. Po mnenju Bele hiše bi bilo dovolj v ta namen že samih 180 milijonov dolarjev. Washingtonski obrambni mi-nister McNamara smatra, da mamutski bombnik ne opravičuje tolikšnih stroškov, ker da bi «po letu 1967 ne mogel okrepiti ameriške sposobnosti za povračilne ukrepe.« Po mnenju strastnih zagovornikov bombnika «B-70» pa Kennedyjevo stališče pred- Posledice hladne vojne NspIH Vtem ko Je n. pr. Združene države zajeila prava atomska panika ln si Je veliko predvsem premožnejših Američanov omislilo zaklonišča proti atomskim napadom, v upanju, da Jih bodo ta v primeru vojne rešila, so se gradnje zasebnih zaklonišč na Angleškem lotil« šele zadnje čase' Na Sliki vhod v eno takih zaklonišč za 8 oseb stavlja podporo Hruščevu, ki že zdavnaj trdi, da so vsi bombniki s posadko — zastareli. Hruščev s to svojo oceno posredno poudarja, povečano učinkovitost obrambnih raket v primerjavi z relativno počasnimi bombniki s posadko. Toda vprav okrepljena sovjetska protiletalska o-bramba, javno potrjena s sestrelitvijo , vohunskega letala j(U-2», predstavlja za zagovornike letala «B-70» arguiheht* "Tf~ povečani potrebi izdelovanja medcelinskega bombnika, ki ima trikratno zvočno brzino, ki torej leti z brzino dva tisoč milj na uro in bi mogel leteti na višini preko 25.000 metrov nad Zemljo in ki bi ga ne bilo treba med potjo napajati z gorivom. Pri tem je treba dodati, da Združene države nimajo za sedaj niti enega edinega letala — bombnika, ki bi moglo leteti iz Amerike globoko v Sovjetsko zvezo, ne da bi ga med potjo ponovno o-skrbeli z gorivom, toda napajanje z gorivom med poletom ne predstavlja le izgubo dragocenega časa, pač pa tudi nevarnost, da bi med takšnim napajanjem med poletom prišlo do napada s strani sovražnika. To se pravi, da bi skoraj ne moglo priti do bombnega napada na določene cilje. Letalo «B-70», po mnenju njegovih zagovornikov, vse te težave odstranjuje. Strokovnjaki pravijo celo, da letalo «B-70» ni toliko drago za Američane, kot je drago za Ruse, ker da bi o-bramba proti tej vrsti letal stala Sovjetsko zvezo štiri-desetkrat več kot bi stala gradnja tovrstnih letal Zdru-žen« države. Zagovorniki letala «B-70» i-majo še druge argumente. Ti pravijo: ne smemo dati vseh jajc v eno košaro. Z drugimi besedami Amerika ne sme vse svoje obrambe opirati izključno na medcelinske ra kete, posebno ker je dokazano, da ni na tem področju preveč gotova, kot bi ne imela pri izbiri in izdelovanju raket srečne roke. Poleg tega pa je premične cilje težko u-ničiti z raketami. Potemtakem je bombnik potreben, kajti edino bombnik more premične cilje zaslediti, jih napasti in uničiti. Kennedyjeva vlada se vsem tem argumentom ne more prepričljivo upirati, predvsem se ne more izogniti argumentu, da je izdelovanje letala «B-70» potrebno za primer, če bi prišlo do kontrolirane prepovedi atomskega orožja. V kolikor bi namreč prišlo do mednarodnega sporazuma o prepovedi atomskega orož- ja bi se v istem trenutku tudi najmodernejše medcelinske rakete spremenil v staro železo. Medcelinske rakete brez atomskih konic nimajo nobene vrednosti. Toda letalo «B-70» bi tudi s starim, konvencionalnim orožjem, predstavljalo strahotno sredstvo za napad, saj gre za 250-ton-sko letalo, ki drvi z brzino 2000 milj na uro. Poizkusni pilot Weith bo verjetno že letos v bližini Los Angelesa preizkusil letalo «B-70», ki je doigo 60 metrov, težko 250 ton, ki ga bo poganjalo šest ((revolucionarnih« pogonskih motorjev «J-93», ki morejo razviti silo, ki je enaka sili 252 Dieslovih lokomotiv. Jeklena površina tega ogromnega letala bo pri brzini dva tisoč milj na uro postala vroča, skoraj razbeljena, saj bi ali morda celo bo pilot Weith mogel preleteti od ZDA do Hamburga v samih 3 urah in 48 minutah. Morda bodo uspehi ali neuspehi pri poizkusnih poletih odločili o prekinitvi ali o na-daljevanju polemike, ki se sedaj vodi v Washingtonu, to se pravi, da bodo letala «B-70» ali gradili v serijah in sicer v smislu načrta 25o ali 180 letal, ali pa bodo zadevo ((zadnjega bombnika« spravili v arhiv. Jutri zvečer in v nedeljo popoldne bo ansambel ljubljanskega Mestnega gledališča uprizoril tržaškim ljubiteljem gledališke umetnosti v Avditoriju komedijo a-meriškega pisatelja Lesliea Stevensa, ki nosi naslov »Zakonski vrtiljak«, podnaslov pa »Predavanje o monoga-miji v dveh delih«. Ljubljanski odrski umetniki so s tem delom nastopili na ljubljanskem odru prvič konec novembra leta 1960, za to predstavo je ljubljanski gledališki list predstavil ljubljanskemu občinstvu delo takole: (Sama zgodba teh štirih, pravzaprav treh ljudi je zelo vsakdanja in nepomembna, saj gre v bistvu le za novo, če ne samo drugo varianto starega trikotnika, ki je pravzaprav eden od najpogosteje porabljenih »dramaturških trikov« zadnjega stoletja. Naš avtor, Američan po todu, pa je našel temu prastaremu motivu vendarle novo poanto, ki ga utegne rešiti; oba zakonca, ki se jima življenje te zadnje dni ne vrti več čisto po željah (»zakonski vrtiljak«!), sta namreč v javnem življenju profesorja, na univerzi predavata prav tisti predmet, ki jima dela zdaj, po petindvajsetih letih, nenadoma toliko težav: socialno in seksualno psihologijo...« «Gospod Paul Delville, četudi Francoz po rodu, ha ameriški univerzitetni katedri in v zasebnem življenju vneto zagovarja načelo mo-nogamije, še tisti dan je to znova poudarjal. Potem pa je prišla iz švedske dežele mlada Katrin, hčerka dobrih prijateljev. Po zadnjem srečanju je ostala ameriškima zakoncema v spominu kot dekle s kitkami, s sponkami za uravnavanje zob, z nekaj izbuljenimi očmi in ploskimi nogami, vendar nenavadno razumna. Kajpada, deset let je že od tega in neverjetno je, kako se je vse spremenilo pri njej, na zunaj in na znotraj: zdaj je prava skandinavska boginja. «V profesorju Paulu se je nekaj zganilo in ta primer mu je kaj hitro prav prišel tudi za šolsko rabo: «Kakor vidite, gospodje,« tako je razlagal svojemu avditoriju, «celo najstanovitnejši vseh zakonskih mož opazi, .opazi’ pravim, če prekriža njegovo pot kakšen izreden primerek drugega spola. To je refleks — brez globljega pomena.« Tudi gospa Content je to spremembo .opazila’ in izkušnjo je prav tako porabila na katedri za razumen nasvet, kako mora ravnati pametna zakonska žena v takem primeru: «Biti mora prijazna, ljubezniva in popolnoma sproščena. Zau-pati mora.« «Prav kmalu pa naš »naj-, stanovitnejši vseh zakonskih J mož« spozna, da vse to le ni bil zgolj «refleks brez globljega pomena«; doma še molči, svojemu avditoriju pa razloži pojav z nazorno primero iz študentovskih let, ko mu je med nekim kemijskim poskusom priletela vsebina steklenice v obraz.... In ko ga srečamo v začetku drugega dela naše komedije spet v predavalnici, je njegova definicija mo-nogamije že veliko nolj previdna: «Monogamija ie kulturen — za nekatere mogoče — nedosegljiv ideal, ki se v naši družbi le redkokdaj uresniči.« Se zmerom se ima za nezavzetno trdnjavo, ne more pa se ogniti odkritemu vprašanju; »Ali se moški ustavlja skušnjavi, ker ima močno voljo... ali pa samo zato, ker se ne čuti dovolj pri moči...?« «Tako se vsa zgodba plete in zaplete, pa tudi prav srečno razplete. Tako srečno, da izzveni ta »zakonski vrtiljak« res že skorajda kot agitka za pridne zakonske može: «Ko jih spravimo na kolena, je čas, da popustimo'— Odločiti se moramo — In če ljubimo, jim moramo verjeti —». »Vendar ni predvsem to in gotovo ne samo to.» «Prej kot vse drugo je vodila pisatelja in nas želja, da bi zazibali poslušalce v svet smeha, ki je zdravje.« »Ob tem pa je v komediji še drobno zrno ironije, ki nas vselej rado privabi: posmeh vsem tistim prepadom, ki tako pogosto zijajo med učenimi razglabljanji z govorjeno in pisano besedo in pa med življenjsko filozofijo za vsakdanjo rabo, prepad med teorijo in prakso.« ----«»---- Mcrkujeva Kantata danes na programu Slovenske filharmonije Na današnjem koncertu Slove n. ske filharmonije v V Ljub-^ ljani je tu. di «Kanta’ta o detomoril-: kil Maniji Farrar« tržaškega skladatelja Pavla Merkuja. Prof. Pavle Merku je cantato skom-poniral po besedilu Ber. ta Brechta, zajema pa partije za bariton, mešani zbor, dva klavirja in sedemnajst tolkal. Delo so že pred dvema letoma posneli in ga predvajali po radiu, toda tokrat ga prvič izvajajo v Jugoslaviji na javnem koncertu. Bariton. sk0 partijo bo pel Samo Smerkolj, dirigiral pa bo Bogo Leskovic. Vsekakor gre za de. lo, ki Je že prodrlo, saj so ga izvajali že na treh mednarodnih kongresih glasbenikov In sicer v Dubrovniku, v Tokiu in v New Yorku. .....................................................................................................minil..................................n drzni v vaših poslovnih pobudah Konec tedna prijetno POto. vanje. Zdravje prav dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše poslovne zadeve ne rešuj- OVEN (od 21.3 do 20..4.) Nekdo vam Do stavil predlog, toda vi bodite praktični in realistični. Ne bodite plašni, če hočete doseči to, kar želite. Pazite na zdravje. BIK (od 2.1.4. do 20.5.) Najugodnejša prilika, da obnovite vašo delovno metodo. Rešitj boste manjše družinske zadeve. Zdravje odlično DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne pristanite na tvegane finančne obveznostti. Nekoliko samote bo koristilo vaši morali. Ner. voznost. RAK (od 23 6. do 22.7.) Ce naj vam bd v poslu zagotovljen uspeh, morate biti .zelo gotovi vaise. Prijeten večer z dobrimi prijatelji. Zdravje odlično. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite zelo previdni ln premišlje. ni, prevelika naglica bi uspehu utegnila škodovati. Nadzorujte vašo občutljivost. Nervoznost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, da pridobite na času, če hočete koristno izpeljati delikatno zadevo. Branite vaš mir pred nevoščljivostjo ljudi. zdravje dobro. TEHTNICA (od 2.3.9. do 23.10.) Plaveč tvegane pobude vam ne bodo dale najboljšega rezultata. Z dobro voljo boste v čustvenem pogledu dosegli, kar želite. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ne zamujajte časa s posli, ki ne obetajo koristi. Prijetno srečanje. Zdravje nespremenjeno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite previdni in ne preveč te slučajno, marveč načrtno. Ne dovolite, da vas poslovne skrbi povsem odtržejo od vašega pri. vatnega življenja. Zdravje: nervoznost. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Nadaljujte z zaupanjem vaše delo, ker vas bodo vaši predpostavljeni pri tem podprli. Zanimiv glasbeni večer. mm (od 20.2. do 20.3.) Uredili boste vaše finančne zadeve ln prejeli ugodno poslovno ponudbo. Vzpostavili boste v družini mir. Zdravje dobro. Petek. «. »priIn l»«2 Glasbeni album; 13.30: Fred Buscaglione; 15.30: Tečaj angleškega jezika; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30; N. Roton. do in njegov orkester; 16.45: ba po željah; 17.00: Igra pianist Mednarodna univerza Marconi; 17.20: Baročna glasba; 17.50: Svet v jazzu; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19,30. Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert; 22.45: Plesna glasba. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30- Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glas- Franco Russo; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30: Skladbe sodobnih italijanskih avtorjev; 19.15: Glasbeni kaleido- skop; '20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo In delo; 20.45: Orkestri Argueso, Sesma in Carlos; 21.00- Koncert operne glasbe; 22.00- Novele 19. stoletja; 22.20: Glasja za virginal; 22.45: Oktet Dom Frontiere. 12.25: Tretja stran; 14.20: Veliki procesi v Trstu nekoč; 15.35; Ca do Pacchiorl in njegov orkester. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 7.45 Tečaj italijanskega Jezika; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Turistična beležnica; 12.46: Glasba po željah (M. del); 13.40; Zbora RTV Zagreb In RTV Beograd; 14.00: Vedro ln popularno; 14.30: Operetne me. lodije; 15.30: Domače aktual- nosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi in orkestri; 16.30: Današnje teme; 16.40: Jo-hannes Brahms; 17.40: Les Bax-ter in njegova orkester ln zbor; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmi za kitaro; 19.30: Pre- nos RL: 22.15: Orkester Don Elliott; 22,35: Večerni koncert; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus-, 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omni-busa; 12.00; Najnovejše; 12.20: II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00; Glasbena anketa; 11,00: Glasba za vas, k| delate; 14.00- Ar-mando Trovajoli in Michel Legrand; 14.40: Za prijatelje plošč; 15.00: Album pesmi; 15.45: Glasbeni carnet- 16.00: Program ob štirih; 17 00: Preiskujmo Ameriko; 17.30: Plesni carnet; 20.30: Gran gala; 21.45: Dokumentarlj: «11 ftltro dl So. lesino«; 22.15: Večerna glasba. III. program 17.00: Skladbe lgora Stra- winskega; 18.00: Barok v sodobni kritiki; 18.30- Na progra. mu skladbe Stolzeia, Teleman-na in Milohauda; 19.00: Italijanska zgodovina 1915-1945; 19.30: Sklade Peragalla in Vlada; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.30: Spevoigra «La don. na del Vergiu«; 22.00: Novi a-friški pripovedniki; 22.30: Ra. vel, Chabrier ln Smitt; 23.00: Pregled srednjeveške zgodovine. Slovenija 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Naš zabavni kaleidoskop; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Od tod in od ondod; 11.00; Tri arije iz Meyerbeerovih oper; 11.15: Naš podlistek; 11.35: Bravničar In Baranovč; 12.05: Slovenski oktet; 12.15: Kmetij- ski nasveti; 12.25: Melodije; 13 15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: V narodnem tonu; 13.45: Zabavni orkester Chacksfield; 14.05: Radijska šola; 14.35: Puccini: Odlomki iz «La Boheme«; 15.20: Chopinovi valčki; 15.45; Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Trije skladatelji — trije koncerti; 18 00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Domači napevi; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.C0: Obvestila; 19.05: Z orkes'rom Les Baxter; 20.00: Zabavni orkester RTVL; 20.15 Zunanje-politični pregled; 20.30: Skladatelj Anton Lavrin; 20.55: Hollywoodski simfonični or kester; 21.15: Oddaja o morju: 22.15; Zabavna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Sim fonična glasba z obeh strani Atlantika Ital. televizija 8.30, 14.00 iri 15.20: TV šola 17.30: Progrim za najmlajše: 18.30- Dnevnik; 18 45: Nikoli ni prepozno; 19 15: Simfonič ni koncert; 20.05: Dorejeve llu. stracije «Don Klhota«; 20.20; Šport; 20 30: Dnevnik; 21.05; Steinbeckova drama »Luna Jr zašla«; 22.45: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Srečanje z Goffredom Lombardom; 22.00: Dnevnik 22.20: Nando Gazzolo predstav Ija Charlesa Aznavourja; 22.40 Pogovor s Leonardom Stms gallijem. Jug. televizija Beograd 19.00: Tajni dnev. nik dr. Hudsona — film. Ljub ljana 19.30: Doma In na tujem. Beograd 19.30: Po mu. zejih -n galerijah. JRT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20 Spored Jugoslovanske kinoteke Zopet sva tu; 21.50: Zadnja po ročila. Reograd 20.20: Koncert zabavne glasbe; 22.30: TV dnevnik. Iz umetnostnih galerij Pohlen in Jaki v baru «Tivoli» V baru Tivoli je dvojna razstava, ker šestim risbam Joieta kiparja druguje šest slik Joieta slikarja. Prvi je v Kopru živeči Istran Pohlen, drugi pa v Nazorjih pri Celju stanujoči Prekmurec Horvat, bolj poznan v umetniškem svetu kot Jaki, ki je že razstavljal po Italiji, Nem-čiji, Angliji, Ameriki in Franciji. Redkokateri slikar ima toliko smisla za pravljično igrivo upodabljanje pred-metnosti sveta, pa tudi za njegovo barvno prelest, ki jo prenaša v slike stopnjevano kot pod vplivom opojnega napoja. Jaki se nam tu predstavlja z deli treh obdobij. Risba v črnem je najstarejše delo, izvršeno še s klasičnim cragonom, katerega goste črte se štrenasto povezujejo v pošastne ude nezemskega bitja, ki izžareva hipnotično privlačnost. Cisto slikarski pa sta podobi iz drugega obdobja, ko je razstavljal v Benetkah. Sta ta voščenki, vsaka mojstrsko izdelana na drugačen način. V eni od teh Jaki strže voščene barvne plasti, da doseže tako nenavadno tanko in ostro očrtano belkasto risbo rastlinstva in nekakšnega gozdnega duha, v drugi pa podlaga pod papir otipljivo izbočene okraske raznih predmetov ter jih z drgnjenjem pričara na papir in poveže v sliko, ki je v našem primeru izpopolnjena še s srednjeveško občutenimi liki svetnikov. Ostale tri slike so pa že prehod na informalne položaje slikarstva. Je tu si-cer še neka do skrajnosti razkrojena oblikovnost, podobna slabo zmaterializirani prikazni, ki se je pa ne zavemo na prvi pogled, ker je le pač pretveza, na kateri gradi Jaki čudovito mrežo barv preko vse površine s pomočjo zrnato razpršenih ali lisasto razmazanih, skladno naneše-nih barvnih prehodov, ki u-stvarjajo videz zamazanega zida, a katerih vsak kvadratni centimeter površine, pri-merno povečan, bi spet prikazoval ravno tako uspelo informalno sliko. V prijetno mirnem nasprot-stvu Jakijevim slikam se nam kažejo Pohlenove risbe. Začetkoma smo omenili, da je Pohlen prvenstveno kipar in je kot tak pred nedavnim uspešno razstavljal v Florenci, vendar pa je vedno kazal močno risarsko nagnenje, ki ni ostalo le pri smotrnem o-črtavanju kiparskih- zamisli. Pohlen je že pred tremi leti razstavljal slične risbe v baru Moncenisio. Toda sedanje se od istih razlikujejo po dozorele jši črtnosti obrisov žena in živali, in v njih opazimo da se umetnik trudi zajeti v prikazanih ljudeh značilnosti istrskega človeka, ki ga pa časovno prestavlja v bolj arhaično preteklost, tako da se nam njegove risbe dozdevajo tudi po svoji zunanjosti pravi starinski, od zoba časa oglodani pergamenti. To navidezno usedlino časa pričara Pohlen s postopkom močenja in škropljenja papirja ter s spretnim žarna-zanjem na hotenih mestih, točno tam, kjer je potrebno okrepiti slikarsko vrednost ravne črte ali zavreti, zmanjšati oblost kake krivulje. U-metno staranje slike s po-snevanjem uničevalnih sil narave same pa mu je potrebno, da tako bolje vskladi snovno stran risbe z nje predmetnostjo časno odmaknjenih golih jezdecev in dol-gokrilih žena, kot na primer onih v družbi deklic, iz katerih votlih oči veje hlad davne preteklosti, MILKO BAMBIČ ----«»■:- Daniella Roeca filmska igralka za stavo Kdor si je ogledal «Divor-zio alfitalianas režiserja Pie-t ra Germi ja, ni mogel, da bi poleg res dobro podane vloge barona Cejalit. katere nosilec je Mastroianni, ne občudoval tudi igre doslej malone nepoznane igralke Danielle Rorea. Daniella je doma iz Catn-nie, torej čistokrvna Sicili-janka. Pa ne povsem, zakaj, če je njen oče takisto iz Ca-ton te in potemtakem tudi on provi Sicilijanec, pa njena mati to ni, marveč je — kdo bi si mislil — Hrvatica. «Moja mati,« praui sama Daniella. «je Hrvatica iz Zadra. Ko je oče v tem mestu služboval kot carinski uradnik, se je z njo poročil. Kmalu po poroki sta se odselila v Italijo ter «» naselila v Ca-taniji, kjer sem se rodil«.« K filmu je Daniella prišla slučajno, kot pravi sama. S šestnajstim i leti je bila izvoljena za »miss Cntanio«, nakar se je v tem s voj st ru udeležila volitev za »miss Italijo«. Ob tej priliki so sp nekateri filmski ljudje že zanimali zanjo. Toda v družini niso o tem hoteli nič slišati. Stava s prijateljico, ki ni verjela, da bi ona mogla priti k filmu, je jo zatem napotila v Rim, kjer je čez čas, kot dokazuje njen najmmej-ši film, tudi popolnoma uspela. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — Gorfško-heneški dnevnik Delegacija pri goriškem županu Kako bo s kostanji V Drevoredu XX. septembra V mestu so zbrali 1100 podpisov ljudi, ki zahtevajo, naj se mestni drevoredi ohranijo Odkar je pred nekaj tedm občinski upravni odbor v Gorici sprejel sklep, da bodo posekali stoletne kostanje v Ul. XX. septembra, ki pelje iz mestnega središča proti pevmsi. mu mostu, so se Goričani, , . asti starejši, precej razgibam v obrambi tega drevoreda in senčnatih ulic in parkov v Gorici na splošno. Saj je Gorica že od nekdaj poznana po obilnem zelenju in cvetju ob njenih ulicah in cestah. Med vsemi se je morda najbolj zavzel za to zadevo grof Viljem Coronini, ki je zbral največ od tistih 1100 podpisov, ki jih je v četrtek posebna delegacija meščanov predložila s protestnim pismom vred županu dr. Potar-ziu. Delegacija je protestirala proti odstranjevanju starih dreves, kar ima za posledico, da postajajo nekatere mestne ulice popolnoma gole ln kažejo hiše, ki jih je prej skrivalo zelenje svoja stara in zanemarjena pročelja, Kot „ ~ v .. TTi i n. pr. v Ul. Giustiniani. Ce že ne kaže drugače, naj bi odstranili najstarejša in bolna drevesa, druga pa naj bi pustili in če bolehajo, tudi ozdravili. Občinska uprava se s tem v zvezi izgovarja, da kostanji v drevoredu s svojimi na široko razpredenimi koreninami škodijo pločnikom ter vodovodni in plinski napeljavi, ter da bodo potem stare nasade nadomestili z novimi. Kar se korenin tiče, bi se dalo odpomoči s presekanjem najdaljših. Sicer pa imamo okvare na vodovodni in plinski napeljavi tudi po drugih ulicah, kjer ni drevja, kot n. pr. v Ul. Grossi, ker je že dotrajana in potrebna obnove. Glede novih nasadov pa so s to obljubo že ogolili celo vrsto goriških ulic in trgov, na nove nasade pa bo treba čakati več desetletij, preden bodo kaj dorasli. Dovolj je pogledati na Trg Battisti, kjer bodo na novo nasajeni borovci vedno kaj slabo nadomestilo, ker niso primerni za ta C KINO D CORSO. 17.00: »Čudovita trata* (Splendore delTerba), N. Wood in W. Beatty. Ameriški barvni film v cinema-scopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: »Angeljni s samokresom* (Angeli con la pištola), G. Ford in B. Davis. Ameriški barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 17.15: »Kreolska venera* (Venere Creola), C. Lockhart in H. Williams. I- talijanskt barvni film. CENTRALE. 17.00: »Moj svet umira s krikom* (II mio mondo muore urlando), G. Mohr in K. 0’Donmel. Crno-bell ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. DEŽURNA* LEKARNA Danes ve« dan in ponoči Je odprta v Goric, lekarna PONTONI-BASSI, Raštei št. 26 tel. 33-49. ----»z--- kraj, kjer bi parkiranim avtomobilom poleti zelo prav prišla senca. Nekaj podobnega je s Trgom Julia ali Ul. Giustiniani itd. Sedaj naj bi bil na vrsti Drevored XX. septembra, nato Ul. Diaz in postopoma celo goriški korzo. Župan delegaciji ni obljubil nič konkretnega in zato so občani še vedno v pričakovanju, če in kdaj bo občinska uprava omejila začeto odstranjevanje mestnega zelenja. --------------«»--- Občinski odbor o draginji zelenjavo Na svoji zadnji seji v torek je občinski odbor v Gorici proučil med drugim tudi draginjo zelenjave na podlagi poročila, kf ga je predložil komisar za tržne cene. Ugotovili so, da je dvig cen zelenjavi sezonskega značaja zaradi neugodnega vremena, ki je oškodoval pridelek. To je pojav ne samo na italijanskih ampak tudi na inozemskih tržiščih. Ugotovili so tudi, da se stalno izvaja kontrola ren. Na seji, ki je trajala več kot dve uri, so na podlagi poročil posameznih odbornikov obravnavali številna vprašanja, ki se tičejo mestne uprave. Odobrili so ukrepe v korist športa. turizma (tudi za dejavnost folklorističnih skupin), razne podpore in rešili več prošenj za sprejeme v Dom onemoglih. Obravnavali so tudi probleme občinskih uslužbencev. Z rezultatom 2:1 Doberdobci premagali moštvo iz San Piera Gola sta zabila Karlo Gergolet in Mario Peric V nedeljo, prvega aprila je Gerin, Marjan Ferletič, Bruno bila nogometna tekma med - Dužman, Karlo Gergolet, Vi- * Odbor Delavske zbornice -CGIL in sindikalni svet sta včeraj v Tržiču razpravljala o nujnosti ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina. moštvoma iz Doberdoba in San Pietra na tamkajšnjem občinskem igrišču. Tekma se je zaključila z 2:1 v korist Dober-ucbcev. Teren je bil dober, lepo vreme pa je privabilo številne -domačine ljubitelje športa. Tekmo je sodil Miniussi iz Tržiča. Doberdobci niso bili v najboljši formi. Nasprotniki pa so bili v prvem polčasu stalno v premoči. Doberdobci so komaj v drugem polčasu živahneje zaigrali. Imeli so precejšnjo srečo, ker so v zadnji minuti drugič zadeli nasprotnikova vrata. Doberdobci so nastopili v postavi: Angelo Pahor, Guldo Je. len, Silvano Frandolič, Mario Peric, Franco Rebula, Gianni iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinHiiiiiiuiumiiiuniiiiiiniiiiniiiiHiiininiiiiimiuiiiiiiiii Izpred okrajnega sodišča Že trikrat pred sodiščem zaradi prehoda državne meje S skuterjem se je vozila brez voznega dovoljenja Nesporazum zaradi izposojene lambrete Henrik Pintar iz Steverjana, . ko potrdilo in uradnik ji je Sovenca št. 10, je očitno odločen nasprotnik tistih nenaravnih pregraj, ki ločijo ljudi in narode in ki se imenujejo državne meje. To svoje načelo pa praktično izvaja zlasti kadar je malo »v rožcah*. Tako so ga v zadnjih 13 letih kar trikrat prijavili sodišču zaradi skrivnega prehoda meje. Zadnjič se je to zgodilo dne 9. februarja letos, ko so ga popoldne okrog 17.30 jugoslovanski obmejni organi izročili italijanski policiji na bloku pri Rdeči hiši prav zaradi takega prestopka. Prijeli so ga dne 7, februarja zvečer okrog 22. ure, ko je na Rafutu prešel državno mejo brez kakršnega koli dovoljenja. Od tam so ga odpeljali v Solkan, kjer so ga zaslišali in ga nato vrnili čez mejo. Pintar Je takoj po povratku izjavil, da je bil tisti večer malo okrogel in da je ponevedoma zašel čez mejo. Isto je ponovil včeraj tudi pred okrajnim sodnikom v Gorici, kjer je še dodal, da je bil nekoč ranjen na glavi in od takrat mu škodi že vsak kozarec vina ter izgubi vsako sposobnost za orientacijo. Ker je tudi policija potrdila njegovo izjavo, ga je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec odv. Catullo Gian-natasio. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,4 stopinje ob 9.20, najnižjo 6,4 stopinje nad ničlo ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 90 odet. Dežja je padlo 6 mm. Pred sodnikom se je morala včeraj zagovarjati tudi 30-let-na Ana Simšič iz Sčednega št. 2, ki je zaposlena v civilni bolnišnici v Gorici. Dne 14. januarja letos se je peljala po Drevoredu 20. septembra v Gorici z motociklom, ko jo je zaradi manjšega prometnega incidenta policija ustavila in jo legitimirala. Pri tem so ugotovili, da Simčičeva ni imela voznega dovoljenja, ter so jo zato prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi je obtoženka izjavila, da je vložila na inšpektoratu za motorizacijo vse potrebne dokumente za pridobitev voznega dovoljenja. Tam so ji dali ne- tudi rekel, da se začasno lahko vozi tudi če ima samo to potrdilo. Izjavila je nadalje, da je že pred časom napravila vse potrebne dokumente, da pa zaradi svojega dela v bolnišnici nikoli ni utegnila priti na inšpektorat, da bi dokončno uredila zadevo. Sodnik pa njenih izgovorov ni upošteval in jo je obsodil na en mesec in 10 dni pripora, na plačilo globe v znesku 2235 lir, vse pogojno za dve leti. Branil jo je odv. Gianna-tasio. * * * Dne 21. januarja letos je prišel 19-letni Luciano Calligaris iz Gradiške v Gorico in stopil do izposojevalca motociklov Michela Tarantina, da bi sl tam za določeno dobo izposodil neko lambreto. Dogovoril se je, da bo plačal 500 lir, na prodajno mizo pa je položil bankovec od 1000 lir pod pogojem, da bo dobil 500 lir nazaj ko vrne vozilo. Ko je to uredil, se je odpeljal z lambreto, katere pa ni pripeljal nazaj in tudi njega ni bilo na spregled. Zato ga je Tarantino prijavil sodišču. Pri včerajšnji razpravi je Calligaris povedal, da se mu je na povratku proti Gorici tisti dan pripetila na cesti nezgoda. Ker se je bal posledic, je pustil vozilo na kraju nezgode in odšel domov. Tarantino je včeraj potrdil, da je v resnici dobil na mizi omenjenih 100Q lir ter da mu je Calligaris povrnil tudi vso škodo. Zato je umaknil tožbo in sodišče je ustavilo postopek proti Calligarisu ter ga poslalo domov. Branil ga je odv. Franco Macoratti. Drž. tož. odv. Pascoli, sodnik dr. Fabiani, zapisnikar Smet. ----«»---- li za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca na glavi in rane nad očesom in na levi roki. Stroj jo je ranil Včeraj okrog 13. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 16-letno Magdaleno Tell iz Fare. Ko je upravljala neki stroj pri slaščičarskem podjetju Ravazza v Gorici, jo je ta ranil na kazalcu leve roke. Pridržali so jo na zdravljenju za 20 dni. ----«»---- Pobila se je v stanovanju Okrog 16. ure včeraj popoldne je prišla po pomoč v civilno bolnišnico 70-letna Marija Cunot iz Gorice Ul. Rabat-ta 13. Ko je snemala zavese pri oknu je zadela ob stojalo za cvetje. Pri tem ji je neki cvetlični lonec padel na glavo in jo rami na levem sencu. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč in jo poslal; domov. O-zdravela bo v 10 dneh. ljem Ferletič, Ivan Jare. San Piero dTsonzo: Nezio Tcmadm, Alfio Gon, Sandro Lcrenzut, Angelo elemente, Bruno Poian, Giorgio Manzan, Franco Muset, Danilo Zorzut-ti, Giuseppe Mauro, Luclo Cri-stin in Mirco Varotto. V. prvem polčasu je bila igra brez pomembnih akcij. Nasprotniki so stalno napadali dober-debska vrata, toda niso ničesar zaključili. V tem polčasu je bila igra slaba, zato so gledalci stalno spodbujali igralce k napadu. V drugem polčasu je igra o-živela. Doberdobci so streljali dva kota, toda gola niso zabili. Nogometaši iz San Piera pa so v 15. minuti z lepo povezano akcijo prišli v vodstvo. Tudi Doberdobci so prešli v napad in v 8. min. pred zaključkom igre, izenačili. Gol je zabil Karlo Cergolet, ko je izgledalo, da se bo tekma zaključila z neodločenim rezulta. tom, je v zadnji minuti sodnik prisodil 11-metrovko, ki jo je Mario Peric spremenil v gol. le. Doklada državnim uslužbencem Sindikat državnih uslužbencev pri CISL poroča: • V zvezi z zahtevo državnih uslužbencev za priznanje dopolnilne doklade smo prejeli iz Rima sporočilo, da je senat odobril tako doklado z veljavnostjo od 1- januarja t. 1. dalje in tudi sredstva za kritje. Sindikat se bo pobrigal za nuj. no odobritev tudi v poslanski zbornici. ----«»---- Priprava načrtov za gradnjo steze na letališču v Ronkah Ustanova letališča v Ronkah je pooblastila inž. Dina Tam-burinlja, da pripravi načrte za gradnjo 1.600 metrov dolge steze za pristanek in odletanje letal, ter za gradnjo upravnega poslopja. Poleg tega so o-dobrili nakup 25 ha zemljišča. Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Jugoslavija novi evropski prvak V finalnem srečanju je Jugoslavija premagala Švedsko 5:1 BERLIN, 5. — V športni palači Schoeneberg, kjer je v teku evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, Je Jugoslavija dosegla včeraj izreden uspeh. Jugoslovanski .namiznoteniški igralci so premagali švedske tekmece s 5:1 in si tako osvojili naslov ekipnega evropskega prvaka. Rezultati finalnega srečanja med Jugoslavijo in Švedsko so sledeči: Markovič - Maelstrem 2:0 (21:19, 21:17) Korpa - Alser 0:2 ( 9:21, 16:21)) Hrbud - Larson 2:0 (21:15, 23:21) Markovič- Alser 2:1 (16:21, 21:16, 21:15) Hrbud - Maelstrem 2:1 (21: 9, 21:23, 21:18) Korpa - Larson 2:1 (13:21, 21:16, 21:17) Dan pred finalom, ko se je vedelo, da se je Švedska uvrstila v zaključni tekmi prvenstva, so Jugoslovani imeli pred seboj zadnjo oviro. Jugoslovani niso razočarali in so brez težav odpravil) nemške tekmece. Hrbud je bil najboljši in ni imel v nemškem moštvu nobenega tekmeca, ki bi mu lahko kakorkoli ogrožal zmage. Arndt se je na vse mogoče načine trudil, da bi Hrbuda spravil na kolena, toda Zagreb, čan mu je zna) vedno prisebno odgovoriti, kot je odgovoril tudi Schoellerju, katerega, je z bliskovitimi napadi prisilil na predajo Ostali dve točki je osvojil Markovič, medtem ko se je Slovenec Vecko slabo izkazal in je moral zmago prepustiti predstavnikoma nemške ekipe Arndtu in Micha-leku. Po tragični smrti Bennyja Parata Emilu Griffith« grozijo s smrtjo Pokojnikova vdova bo dobila 22 milijonov M NEW YORK, 5. — išmrt Bennyja Pareta bo verjd® odprla novo stran v zgodovini ameriškega boksa. Pred ® vi so namreč imenovali parla mentarno komisijo države * York, ki bo proučila zadevo z namenom, da ugotovi, če je treba prepovedati ta brutalni šport. «Boks je ubijanje na jav. nem prostoru* je izjavil član komisije Abraham Multer, ki je zahteval, da prepovejo televizijske in radijske oddaje bo-, ksarskih srečanj. V zvez, z odmevi tragičnega dvoboja iz 24. marca, je atletska komisija New Yorka, ki se je sestala včeraj, javila, da bo Paretova vdova dobila 35 tisoč dolarjev (22 milijonov lir). Včerai so morali ojačiti policijske sile okoli mrtvašnice, kjer leži tragično preminu. li Paret, katerega je počastilo ogromno število ljudi. Ojače-nje je bilo potrebno za vzdrževanje reda še posebno, ker je predvčerajšnjim prišlo do spopada med policijskimi a-gent| in množico. Emil Griffith, ki je izrazil željo, da se ppkloni spominu Pareta, ni prišel v n>rt j co. To pa verjetno, ker s ( opozorili, da bi lahko® ^ prisotnostjo izzval j?z0 valcev okraja, kjer J«..®1^ nlca. V zvezi s tem J* 'jjt narka Dorothy Kilgall®*' ji vila na prvi strani dne, ((Journal American* vesti Griffithu že zagrozili f. 5,u(> zaradi česar mu je pol*c’{ ji ločila za njegovo varn°!%;i agenta. KUgallemova da Griffith ne bo Prl5°!*,j f pogrebu Pareta, ki bo j“l v soboto v Miamiju. iiiiHiimiiiMiiiiimuimiiiiiiiiuinniiiiiuimiMfiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiniiiiiiiiniiifiimiiiiimiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHii PLANINSKO — ORIENTACIJSKI POHOD SPD priredi tradicionalni planinsko- orientacijski pohod iz tehnični razlogov V NEDELJO, 15. T. M. Odhod v ekipah ob 9.30 OD SPOMENIKA PRI BAZOVICI Ekipe so lahko ženske, moške ali mešane, negle-de na starost Namen pohoda je rednost in orientacijski smisel udeležencev, ki bodo nagrajeni s kolajnami. Prijave društev in ekip v Ul. Geppa 9/II. Umilllllltlllllll||||||||||||milllllllllllllimilimilllllimifimmillllllll||||||ltlt|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||imil||imilimillinilllllll Hitrq aretirana avtomobilska miš Izdalo £a Je pero »Parker* zataknjeno v žep suknjiča Mladenič je prejšnjo noč vlomil v avtomobil v Ul. Tominez - Na vesti je imel še nekaj tatvin S kolesa je padel Prejšnji večer okrog 22. ure je šej s kolesom po Ul- Roma v Goric, 63-letni Francesco Santoguido s Piacute 6/a. V bližini palače ESSO je padel Pero znamke »Parker*, zataknjeno v zgornji suknjičev žep, je bilo dovolj vidno znamenje, da je agent goriške kriminalne policije izsledil ta. tu. Ta je igral karte v baru • Tarantino* iz Ul. Morelli, kjer ga je dosegla roka pravice in odpeljala v zapor. Nereo Visintin iz Ul. Tominez se je prejšnji dan zglasil na kvesturi in prijavil vlom v svoj avtomobil Fiat 600, ki je bil izvršen v noči od 2 na 3. april. Iz avtomobila so mu odnesli dežni plašč, dežnik, usnjeno torbo, listnico, ključe, pero znamke »Parker*, bencinske bone za 80 litrov, zemljevide in še nkkaj manj in se pobil. Odpeljali so ga v.*lb ?tv,arl- °Sk,odovan je bil bolnišnico, kjer so ga pridrža-i z* okoli 30.000 lir. Policija je takoj razpredla svoje mreže in nekaj pred polnočjo dne 3. aprila izsledila tatu. Gre za 20-letnega Giorgia De Bassa s Tržaške ceste 13, ki je s kvesturo že star znanec. Mladenič je tatvi. no takoj priznal. Ko so ga preiskali, so našli ključe, pero in pa denar, ki ga je dobil s prodajo bencinskih bonov. Policija je blago in bencinske bone vrnila Visintinu. Ko so izvršili preiskavo tudi na domu De Bassa, so našli še čevlje, hlače, kravato m majco. Vse oblačilo, ki ga je delno imel tudi na sebi, je bilo na las podobno ODlači-lu, ki ga nosijo gojenci zavoda »Oddone Lenassi*. Mladenič je po zaslišanju kmalu priznal, da je letošnjega februarja obleko ukradel v c-menjenem zavodu. Vlomiti mu ni bilo težko, ker je bil nekaj časa sam v tem zavodu in je zato dobro poznal vse vhode )n izhode. Del oble-ke je zastavil v Trstu za 8 tisoč lir, zastavni listek pa uničil. Ker se mu je jezik f* tako razvezal, je policija izvlekla iz njega še nekaj priznanj. Ukradel je žaromet na nekem motociklu ter vdrl še v dva avtomobila, vendar lastnikov teh vozil niso našli. Mladenič je lansko leto u-kradel nekaj ur v kopališču v Gradežu in se za ta prekršek že pokoril. Prijavili so Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah Španija in Italija za portugalsko ekipo Tudi včeraj zmaga Italijanov: tokrat so bili Brazilci na vrsti SANTIAGO, 5. — Italija je tudi sinoči zabeležila v okviru turnirja za svetovni naslov v hokeju na kotalkah zmago. Tokrat je Brazilija postala žrtev Italijanov. Prot! vsakemu pričakovanju so Brazilci ves prv) polčas vzdržali napade Italijanov in se jim je posrečilo ohraniti nedotaknjeno mrežo. Toda v 5’ drugega polčasa so morali vseeno kloniti pred premočjo nasprotnikov. Sicer s tem zmaga še ni bila zagotovljena in je bilo treba na gotovost počakati vse do 10 minut pred koncem, ko so Italijani dosegli kar pet golov. Se prej so Brazilci prešli večkrat v protinapad in so u-činkovito zaključili akcije. Za Italijane sta bila najbolj uspeš, na Tavone in Cerrina, ki sta dosegla po tri gole. Izidi včerajšnjega kola svetovnega prvenstva so sledeči: Švica - Holandska 7:3 (5:2) Italija - Brazilija 6:3 (0:0) Argentina - Urugvaj 4:0 (1:0) Španija Nemčija 7:0 (3:0) Portugalska - dle 10:2.(4:0) Lestvica je sledeča: PORTUGALSKA 14 točk Španija in Italija 12 Argentina 8 Čile in Švica 5 Urugvaj 4 Nemčija in Holandska 3 Brazilija. 0 zmagali »sivi* z rezultatom 3:2 (1:0). Tehnični komisar juniorske reprezentance Giuseppe Gal-luzzi je po trening tekmi izjavil, da do za ponedeljek ponovno povabil v Firenze 16 Igralcev, ki bodo odpotovali na medinski mednarodni nogometni turnir, ki bo v Romuniji. Mladi nogometaši bodo ostali v Firenzah do srede, ko bodo odpotovali v Rim. Člani reprezentance bodo šli v Romunijo z letaiom. IZ KOPRSKEGA OKB^ V koprski občin* dvajset društev za telesno vzg®i°K., V Kopru je bila le*1®* f ščina občinske zveze ‘ j lesno vzgojo. Ta orga»'%-se je lepo uveljavila močnik in koordinator j/ lih društvi^ pri posameznih društvi^ teh je zdaj v koprs*1 j -20. Nekatera med nJt pri' razvila široko aktivnost,j vsem v Škofijah, De*®,,) vsem v SKonjan, ur Hrvatinih. Na skupšč"jL/W lo mnogo govora^ 0 vprašanjih in o . rj jektih. Kakor je znan,' / pravljajo zdaj načrte * ji športni park na * ski bonifiki. Tam bodo dili najprej Dom vodm«.^: tov, nato pa plaveL?*. ^ in druge objekte. De ^ štev bo prispevala tuj" tli! blika, medtem ko so. d®" pripravljeni organizir a^ij stovoljno delo pri rnIAhčioi* pri članih sindikata. zvezi je tudi uspelo .^jc; koprski stadion. Za D®h delo pa po potre®0 uciu pa po i ju . sredstev in v tej zV., -fi 1 dobili nekaj za, čini. * * * gotovil ehnike - ^ Koper. Osnovni P° 0)1,: vs V Kopru se num ljudske tehnik® »»upe*. uskuviii mr bil na tehnični vzgoJ* ne. V tem pogledu so f0 več lepih uspehov, SOJn)li. , Kopru odprli Dom M tehnikov, v katerem v no najrazličnejši jo pozornost pa posvetiti šole telv11'-‘Y,vO uku. Priporočili so nao®,^ vih pripomočkov in tev večjega števila " (S r ranih učiteljev tehnicn uka. učiteljev ZA TURNIR UEFA Uspešen trening juniorske reprezentance FIRENZE, 5. — Mladi italijanski nogometaši, ki se bodo od 20. do 29. t. m. udeležilj ju-morskega turnirja UEFA (evropske nogometne zveze), so ivell danes trening, ki je služil za Izbiro najboljših sil za reprezentanco. Izbrane nogometaše so razdelili v dve skupini.*Prva je igrala s sivo majico, druga pa ga državni prokuri zaradi fo- z zeleno. Po lepi in napeti ter navijajočih »e tatvin. precej enakovredni igri so EDNAPODNI NOGOi^j! ZA EVROPSKI POKAL Tottenham-Benfica 2:1 LONDON, 5. — Med povratnim srečanjem polfinala za evropski nogometni pokal je Tot-tenham premagal gostujočo Benfico iz Lizbone 2:1 (1:1). Ker se je prva tekma v Lizboni končala z zmago Benfi-ce s 3:1, se je portugalsko moštvo uvrstilo v finale turnirja, kjer se bo moralo spoprijeti z zmagovalcem srečanja Real Madrid - Standard. LONDON, 5. — Nekaj ur pred povratnim dvobojem Tot. tenham-Benfica je trener portugalske enajstorice Bela Gutt-man javil, da je že v nedeljo izročil vodstvu kluba pismo z odstopom. Guttman bo pustil Benfica prihodnji mesec. Na vprašanje, kje se bo udejstvoval, je 62-letni madžarski trener izjavil, da ima več ponudb iz Italije, Španije in Južne A-merike. «Na Portugalskem sem bil 4 leta » je izjavil Guttman «in v tem obdobju J®. - i 4 trikrat postala državn dvakrat je zmagala v turnirju in enkrat j® • š»[, turnirju in enicrai. i- , evropski pokal. Kaj dim več za lizbonsko ® ^ tf Angleški tisk je obi!tVf o Guttmanovem j precejšnjim poudark® ^ ((Evening News» »jj *u v prihodnji sezoni jansko Juventus, ki-Ijj sopis, se zanima tudi Benfice Eusebia. JjKj®11' vrednotijo na 400 m1*",# dard*# lir. «Evening Standard . f, še, da bi bil Guttman, *v f govih izjavah sodec. *„itl) čaščen, če bi lahko u,. ffl' deželi, kjer se je met*. BOGOTA, 5. — DriJ^V, gometna reprezentanc )cj> ke je pred 35.000 g'®0- s®, je pred ao.uvv s--., ,. . ključila neodločeno nje s Kolumbijo. VF, < času so bili domačim stvu z 2:1. fln Tekma je bila t,orbggi*oV peta, rezultat pa, ne* do končnega žvižg8. VWVVWWWW1* Travniška kronika ^5. «wwvwvvwwwAt KONZULSKI ČASI wvwv Von Mitterer piSe. Noč beži jadrno. Težki službeni plašč greje hrbet, misel je budna, toda prevzeta z nečim, kar ne boli in kar pomirja, kar poganja nočne ure in pušča v človeku utrujenost, pa tudi prijetno občutje opravljene dolžnosti in dragoceno željo po spancu. Tako piše polkovnik von Mitterer in ni utrujen, pred očmi se mu ne megli, črke mu ne plešejo, pač pa se mu zdi, da med pravilno pisanimi vrstami vidi druge vrste: v neskončnost postroj ene množice mož v dobri opremi in svetlih cesarskih uniformah. Piše in se počuti svečano in mimo, kakor da dela v prisotnosti celotne oborožene sile, od vrhovnega komandanta pa do zadnjega slavonskega rekruta. Pa tudi ko se ustavi, dolgo zre svoj rokopis; ne bere ga, pač pa ogleduje in se v njem izgublja in pozablja travniško noč in sebe in svoje v nji.' V tem prijetnem polsnu zdrznejo polkovnika drobni, ostri koraki po dolgem hodniku. Bližajo se kakor grom iz daljave. Nenadoma se naglo odpro vrata. Razburjena in hrupno plane v sobo gospa von Mitterer. Tisti hip se napolni soba z dihom nevihte, ozračje pa z jato nepovezanih in razdraženih besed, ki jih je žena začela'bruhati že pri vratih in se mešajo z udarci njenih peta po golem podu. Kakor se žena bliža, tako von Mitterer počasi vstaja in, ko se ona ustavi pri mizi, stoji von Mitterer že vzravnan pred njo. Brez sledu so zginili njegovi dobri in svečani trenutki. Vse je zbledelo in potemnelo in vse je izgubilo smisel, vrednost in pomen. Rokopis pred njim Je splahnel v ničvreden kos papirja. Vsa oborožena sila se je v neredu umaknila in splahnela v rdeč in srebrn oblaček. Oglasi se bolečina v Jetrih, na katero je bil pozabil. Pred njim stoji sedaj Ana Marija, ga gleda s srditim pogledom, ki nič ne vidi, in nalahno drhti, kakor zdaj vse podrhteva na tem obrazu, veke, ustne in brada. Na licih in pod vratom ima rdeče lise. Oblečena je v domačo haljo iz bele, tanke volne, na prsih odpeto, okoli pasu pa stisnjeno s svilenim pasom višnjeve barve. Rame ima ogrnjene z majhnim in lahnim šalom iz belega kašmirja, ki je na prsih spet z veliko broško iz ametista v zlatem okviru. Pričesko ima dvignjeno in prevezano s širokim muslinastim trakom, nad njo pa kukajo rjavi kodri in skuštrane štrene las. »Josip, za božjo, voljo...* Začetek je vedno tak. To so uvodne besede v besno divjanje in v srditi peket petš po hiši, v hude in pikre besede brez zveze in logike, v trditve brez osnove, v jok brez razloga, v mučen prepir brez kraja. Polkovnik obstoji mirno kakor zasačen kadet. Ve, da vsak gib in beseda sproži izbruh in mu da nove hrane. »Josip, za božjo voljo!* ponovi žena in že Jo duši jok. Samo rahel in dobrohoten gib polkovnikove roke in neurje se je usulo nanj, na predmete, na rokopise na mizi, skozi shla-jeni zrak, ki je dišal po ugasli pipi. žena je planila, široki rokavi bele domače halje so švigali po sobi, da se je plamen na svečah nagibal zdaj na eno, zdaj na drugo stran; za hip se Je zabliskala njena čvrsta in lepa roka, gola do ramen. Lahni šal je plahutal na njej in broša iz ametista je skakala z ene strani prsi na drugo, štrene las so padale izpod pentlje in se zvijale na čelu kot kače. žena je bruhala besede, zdaj pridušene in nerazumljive, zdaj glasne, spačene od solz in sline. Polkovnik jih ni poslušal, ker jih je znal na pamet, samo čakal je, kdaj bodo postale tišje, utrujene, naznanjajoč, da se neurje jasni. Teh nekaj tisoč besed bi namreč živ krst ne mogel ponoviti, niti gospa von Mitterer do novega izbruha. , Sedaj grmenje še besni z vso silo. Vedela je, pravi, da on tudi nocoj ne piše prošnje za pre-mestitev, čeprav ji je še po večerji že petnajstič obljubil. To- da prišla je, da vidi to pošast, človeka, ki je hladnokrvne j ši od vsakega rablja, brezdušnejši od Turka, da ga vidi, kako sedi s smrdljivo pipo in piše svoje bedarije, ki jih živa duša ne bere (tudi bolje, da jih nel), samo da ustreže svoji blazni ambiciji, ambiciji nesposobnega človeka, ki ne zna podpreti in zavarovati niti svoje družine, žene ln otroka, ki umira, ki, ki... Vse tisto, kar naj bi še sledilo, se izgubi v glasnem Joku in besnem, naglem udarjanju dveh drobnih, pa močnih pesti po mizi in razmetanih papirjih. Polkovnik se Je obrnil, da bi ji mehko položil roko na ramo, toda je takoj spoznal, da je še prezgodaj in da hudourni oblak še ni izpraznjen. «Pusti me, birič krvoločni, rabelj, brezdušna, brezvestna zver. Zver, zver!* Ulila se je nova ploha besedi in solz, obilnih in težkih solz, nato je sledilo podrhtevanje glasu in postopno utišava-nje. žena je še ihtela, vendar Je že pustila, da Jo je polkovnik prijel za rame in povedel do usnjenega naslanjača, z vzdihom se je zgrudila vanj. ».-Josip, za božjo voljo!* To je bilo znamenje, da Je Izbruh končan in da Je žena voljna sprejeti vsako pojasnilo brez ugovora. Polkovnik jo Je božal po laseh in ji zatrjeval, da bo takoj sedel in napisal prošnjo, in sicer odločno, brez obotavljanja; pismo bo že jutri prepisano in odposlano. Dobrikal se Je in obljubljal, boječ se nove plohe in novega joka. Toda Ana Marija je bila trudna in zaspana, žalostna, nema in brez moči. Pustila je, da jo je odpeljal v spalnico, ji obrisal zadnje solze iz oči in spravil v posteljo, pokril ln uspaval z dobrikanjem in blagimi besedami brez pomena. Ko se je vrnil v svojo sobo in postavil svečnik na mizo, je začutil drhtavico, slabost in še hujšo bolečino na desni strani pod rebri. Pri teh izbruhih je bil za polkovnika najtežji tisti trenutek, ko Je vse minilo, ko mu je uspelo, da je ženo pomiril in je po vsem tem ostal sam, vselej z jasno zavestjo, da tako ni mogoče več živeti. Polkovnik se je ponovno ogrnil s plaščem, ki je b*L / toda hladen, kakor da je tuj in neznan. Usedel se je 28tite'' vzel čisto polo in začel zares pisati prošnjo za pre^jeH1 Tako polkovnik spet piše pod razgorelimi In neotW f - i—“pvi/ i/ioc (laagUAtUiUU ilA J svečami. Navaja svoje prejšnje zasluge v službi, pF jo pripravljenost, da tudi sedaj stori vse, kar more, naj ga premestijo s tega položaja. Našteva razloge. °Z0 K in pojasnjuje, da v Travniku v sedanjih razmerah m dela *Rnmn nephn hroTr a ' - - V-«-,---- -------- ■ »«*M » ovuaujm laiiuc-it*** nt- in dela »samo oseba brez družine*. Vrste se pravilne tone niadne in mračne kakor členi v verigah. Nikje* f ^ toaa niadne in mračne kakor členi v verigah. Nikje* c<; P^Snjega bleska, nikjer občutka moči in povezanosti ^ to. Piše kakor spodkošen o svoji lastni slabosti in “e € pod nezmagljivim pritiskom, ki ga nihče ne pozna in J! Prošnja je spisana. Polkovnik je sklenil, da jo JJJ*T W. odpošlje, in zdaj jo bere drugič kakor svojo obsodb0 zuaj ju uere arugic Kasor svojo O0»l'“" tje-toda misel se mu neprenehoma trga od tega jokaveg8 , la in se vrača v preteklost. jr,: Vidi sebe, rjavolasega bledega poročnika, kako s® [»i®.. ljen v častniški brivnici, kako mu brivec striže gost® p, Jjen v častniški brivnici, kako mu brivec striže g°sl’n v lepo reglementarno kito, ki je bil nanjo tako ponos®1 mu brije glavo do kože in ga pripravlja, da bo Pre°useis„ »srbsko momče* prehodil turške postojanke, srbsk® jj) "J samostane. Vid' nezgode in težave, spominja se stran0 .pel, denj. Vidi, kako se vrača v zemunsko garnizijo P° ^»f4* ogledništvu, sliši pozdrave tovarišev, in tople besed® 8 j# Vidi temno, deževno noč, ko je v čolnu z dvemaj'0^ uciuiiu, uezevno nuc, ko je V COinu Z aveiJi« sPJ preveslal Savo in prišel pod Kalemegdan k mestni*® .j kjer mu je zaupnik izročil voščene odtise ključev V8 s'® v beograjski trdnjavi. Vidi sebe, kako te ključe izT°^1 mu majorju, neskončno srečen,’ četudi drhti utrujenosti. Vidi sebe v poštnem vozu, ko potuje na Dunaj »ki je imel uspeh* in bo zato prejel nagrado. San1 0ti'y mandantovo pismo, kjer se govori o njem z največ)0 „ei)-kot o mladem oficirju, ki je prav tako razsoden k°r šen. fNadaljevan^Jy/ 5T s UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poitni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulic« S. Pellico Ml. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 — Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 950 lir - Vn®^ .V' letna 1800 Itr, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezne 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ttska Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov: Ze vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 100 Ur. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo Prt aV Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst