Ai Poštnina plačana v gotovini. 2*—■ dinarja tonusi LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 15 Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.— »Ne maram marelic, Korajža velja, še zadnjo besedo na} pušKa ima!“ Ni mu člo miro^zniii marelt Prihodoja številka izide v soboto, dne 17. avgusta. CENJENIM NAROČNIKOM Dvakrat da, kdor hitro da! Nam ni treba prav nič dati, le s položnico poslati pravočasno abonma, hitro in brez cincanja, pa se v hišo k vam napoti, dvakrat mesečno naš »Toti«. „Toti teater11 v Ljubljani Od 31. avgusta do 9. septembra bo letos v Ljubljani že težko pričakovani velesejem. Reklam© zanj na tem mestu ne bomo delali, pač pa javljamo cen j. publiki, da bo imel »Toti teater« predstave vsak večer v »K«-paviljonu. Ker vemo, da se Ljubljana rada zabava, smo prepričani, da bodo posetniki vsak večer napolnili dvorano. — Podrobnosti objavimo v dnevnem časopisju in v naših naslednjih dveh številkah. V juliju si sovražniki niso naredili posebne škode. Je že padlo nekaj bomb in tudi za ribjo hrano je bilo preskrbljeno, vendar vse to ni nič proti ropotanju v juniju. Nekaj važnega so pa porušili v tenu mesaciu: vse mostove za mir. Doživeli smo mirovne ofenzive in je bilo pričakovati, da bo tudi pri teh ofenzivah nekaj uspeha. Vsaj mostovi so padli. TRI NAENKRAT Tri so baltiške dežele padle kakor hruške zrele. ZADNJA SVINJARIJA. Župan je sklepal civilno iporoko. Prav med svečanostnim činom je opazil, da mu tajnik ni izročil vseh potrebnih listin, radii česar jih je imoraf dolgo iskati po predalih. Župan, vidno ogorčen, je končal obred osorno: »Torej, jaz kot župan, proglašam', da sta Jurij Skobec in Polonca Tic združena v zakonu. In da se mi je ta svinjarija zgodila zadnjikrat!« Z,adnji stavek je bil namenjen seveda pozabljivemu tajniku. TEŽKO JE GREŠITI. Polikarpov ata so bili pri spovedi. Na koncu so jih gostpod spovednik vprašali, če so kdaj v petek meso jedli. Polikarpov ata pa so odrajtali: »Naj mi gospod ne zamerijo, da ga še niti za svetek nimamo na krožniku.« SAM JE KRIV. Mož: »Vsa suknja je umazana, ti pa nimaš niti kaplje bencina doma.« Žena: »Kolikokrat sem ti rekla, da si kupiš avtomobil.« Julij 1940 Bil Rus je v Besarabiji, ko julij se začel je; a Jankole, slovit bankir, za keho dozorel je. Po svetu vladnih kriz je kup, skoz mesec ta strašilo, menjanje stolčkov je nebo Romunom naklonilo. Francozom je republika že tretja ugasnila; Marjana pri Oranu se je z lordi poslovila. Na ričet v keho Daladier je moral se pobrati; za lužo — kljub tradiciji — so stari kandidati. Evropi se ni bati kaj, prelepe so nje šanse, za brambo svobode je že dobila — Afrikance! Bolj kot bog Mars državniki so delali psihoze, posebno jugovzhod obšla je mrzlica nervoze. Zdaj čaka svet na novi red, načrtov zanj je dosti; kdo bo uspel, kdo se uštel, pa spada še v novosti. Ce vse tako naprej bo šlo, kot vidi Nostradamus, še bo lepo na svetu tem! Na zdravje! Gaudeamus! Prešerno-sra prikrojena Bilo je, Miilan, Tebi naročeno, da v Raj privedeš jugovzhod Evrope, ko prej si pridobiš kimavcev trope. Zamišljen si v to opravilo eno, Ko v mislih zreš plačilo zaželjeno kot vodja, z;reš za sabo milijone in v kaši dinarjev, nagrad na tone, srce otrpne Ti razveseljeno. Al moč sprevrže sc. Septentrioni se vesele jačine vetrov svojih in z njimi vesele sedaj se oni, ki srečonosnih zvez se Tvojih posluževali niso. In hormoni del Tvojih ostare Ti že v povojih. IZJAVA Prejeli smo prošnjo za objavo: »Podpisani John Buli, veletrgovec, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja nezvesta zaročenka Marijana. John Buli s. r.« ŠKOTSKA. Neki Škot prid® strašno razburjen v lekarno. »Človek, kaj ste storili? V zdravilo za mojo taščo ste dali strihnin namesto kinina!* »Za božjo voljo«, vzklikne lekarnar, »potem ste mi pa še en šiling dolžni.« Pasji kontumac Urednikov sinček: »Kajne, papa, sedaj so pa dobili psi zopet poostreno cenzuro.« Preračun velikega otoka je pokazal velikanske finančne razpoke. Strokovnjaki si belijo glavo, kaj bi naredili, da v razpoke ne bi udarila voda. Razpok e bi sicer lahko zamazali, ampak s,e tisti, zaradi katerih so razpoke nastale, branijo dati svojo mažo. NARODNA IGRA Z EVROPO V znani narodni igri »rihtarju tolčejo« nastopa kot glavni akter Evropa, ki pa kljub visoki kulturi še do danes ni uganila pravega krivca. Nove knjige o SSSR V tisku so naslednje nove knjige o Sovjetski zvezi: Pero Živkovič: »Razvoj prijateljskih od.nošajev med menoj in SSSR.« Bogoljub Jevtič: »Sovjetska zveza in volitve 1935.« Ljotič: »Zbor, juigoslovensko narodno gibanje in SSSR.« Čindrin: »Tajni dokumenti o Sov-jetiji in njenih prijateljih pri nas.« D. Hribar: »Moj razgovor z ozirom na moje prijateljstvo do SSSR.« Avgustinčič: »Kiparstvo v Sovjetski zvezi.« Naj bo hčerka ali mama, vsaka more biti dama, če pri Toplaku takoj da si narediti kroj. Se priporoča damski krojač IGNACU TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 Amerikanci ne skrbijo 'samo za svoje dolarčke, ampak tudi za splošno svetovno zanimivost. Ne ljubi se jim nastopati v opereti »Mi smo vojaki korenjaki« in prepuščajo ta sodobni muzikalni šla-ger Evropejcem in Japoncem, nočejo Pa zaostajati pri svetovnih senzacijah; priredili bodo volilni hopsasa, ki je v Evropi čista izumrl. Z a splošno živčno vojno bo tudi to precejšnja Pridobitev. Treba ni, treba ni. • . Kočijaž: Treba ni, treba ni, bencina več prodajati. Ker jaz sam, ker jaz sam, brez njega diobro vozit znam! Vegetarijanec: Trebi ni, treba ni1, uvajati brezmesnih dni, Ker jaz: sam, ker jaz sam, na mesno hrano nič ne dam! Revež: Treba ni, treba ni, moje denarce štemiplati. Ker jaz sam, ker jaz sam, denar papirnat ne poznam! Strahopetec: Treba ni, treba ni, mene v vojno siliti. Ker jaz sam, ker jaz sam vsg zahteve rad priznam! Rus: Treba ni, treba ni, zavezniške mi pomoči. Ker jaz sami, ker jaz sam, za vse dovolj orožja imam! Naši (zelo redki) naročniki: Treba ni, treba ni, me z opomini terjati. Ker jaz sam', ker jaz sam, rad naročnino poravnam! -- . Demokracijo bodo po zadnjih merodajnih izjavah branili Amerikanci do zadnjega demokrata v Evropi. Vpliv Slovencev no svetovno politiko Slovencev v primeri z drugimi narodi ni veliko, ampak naša brihtnost včasih več velja kakor moč drugih. Slovenci nismo dobavljali samo solate cesarju Francu Jožefu, temveč smo imeli svoj čas najbolj umne čebelarje, pa razne izumitelje in druge učene može Ker tako rekoč zalagamo ves svet s kulturo, ni potrebno, da bi ga še z municijo, zato smo lepo nevtralni in zato, 'ker smo vsemu svetu dobrodošli, nam nihče nič noče. — Politična žilica nam pa ne da mirovati. I)a smo tudi izvrstni politiki, smo večkrat dokazali. Včasih celo v našo škodo in dostikrat v tujo korist. In glejte, prišli smo tako daleč, da bomo branili — Ameriko! Čudno, kaj! Ali smo sredi Evrope in se nič ne bojimo zase, Amerika se pa boji in ima svoj obrambni odbor. Vanj je ameriška vlada posadila Slovenca L. Adamiča, ameriškega pisatelja. Ko je naš slavni rojak pred leti romal po Sloveniji, se je vnela zaradi njega ena naših največjih kulturnih bitk, kar jih pomni naša zgodovina. Zato ni čudno, da so Amerikanci odkrili njegov talent. Zdaj je Amerika tako rekoč naša. Kajti tudi Roosevelt je sprejel kandidaturo šele potem, ko je zvedel za naš pregovor »V tretje gre rado«. Zdaj vejame, da bo tudi v tretje zmagal. Torej bo celo ameriški preztdent naš! ZAMENJAVA LETOVIŠČARJEV Kakor smo izvedeli, namerava poslati nemška vlada večje število svojih vojakov na od‘dih v Anglijo. Prav tako pripravlja angleška vlada transiport svojih vojakov v nemška mesta oz, letovišča. Na obeh straneh se vršijo velike priprave za sprejem, Japonec pai tak Ima nos, c . I,a ■»nr —. »T —— da hitro )e skočil na os. ČUSTVA, Vikica: »Ti si razdrla zaroko, poročni prstan pa si obdržala. To vendar ne gre!« Vida: »Zakaj ne?« Vikica: »Če si spremenila svoja čustva do fanta, mu moraš vrniti prstan.« Vida: »Kajpak! Moja čustva do fanta so se res spremenila, ampak čustva do prstana se niso niti najmanj predrugačila.« ŠKODA, Franček: »Mama, ali mi bo ljubi Bog odpustil, ker sem Pepčka tako pretepel, da mu je kri iz nosa tekla?« Mati: »Če boš lepo prosil in goreče molil, ti bo Biogec že odpustil.« Franček: »Oh, škoda, ko (bi to vedel, bi jih bil Pepčku še par primazal.« PRED CIRKUSOM, Pobalinček stopi kar najbližje k blagajni cirkusa. Blagajničarka: »Želi mladi gospodič vstopnico?« Pobalinček: »Nej« Blagajničarka: »Potem se pa poberi vstran, smrkavec ušivi!« Napetost med Prlekijo In lukarljo Zabjak, 29. jul. (APR.) Kcikor poročajo iz Prlekije, je prleški prezi-dent izročil včeraj Lukariji protestno noto zaradi obmejnega incidenta. Neki voljčak iz Lukarije je namreč brez dovoljenja prekoračil mejo in brez vzroka napadel mačka Krnjava iz republike Prlekije. Rot neoborožen civilist je ubogi Rrnjav v boju podlegel. Znano je, da za sedaj nota še nima ultimativnega značaja in omogoča diplomatska pogajanja glede zadoščenja in odškodnine. Vendar pa se opaža na obeh straneh močno gibanje vojaštva in zaskrbljenost v uradnih krogih naznanja, da je položaj resen, čeprav še ne kritičen. Svetovna jav- nost z zanimanjem napeto pričakuje, na kakšen način se bo rešil ta najnovejši evropski konflikt. Žabi jak, 29. jul. zvečer. (APR.) Po najnovejši vesti napetost' stalno narašča ter so tuja poslaništva državljanom svojih držav že izdala ukazet naj se pripravijo za čimprejšnji odhod. i Tudi Srečko Srečkovič še upa, da mu ni odbila zadnja ura v politiki. Mož ima samo smolo kakor vsi veliki duhovi. Lastno ljudstvo, za katerega se je potil, ga ni razumelo in mu ni sledilo, vendar je vzgojil nekaj učencev. Zatorej njegov duh ne bo izumrl. Narod pa, ki mu ni dozorel, se bo pa še kesal, da je s Srečkom zapravil lastno srečo. Čemu bi se sramovali RED0UJ02IP OBUESNIK kar priznajmo, da ima vsak doma pripravljena dva kovčega — »za svaki slučaj«. Agencija »Rumena raca“ se lahko pohvali', da je tudi japonska dežela doživela nekaj živčne viojne in diplomatskih zadreg. Da nam ni bilo dolgčas, smo zaigrali vladno krizo. Ker pričakujemo novih kriz, bomo ustanovili novo stranko »Kriza v krizi«. Pripravljalnemu odboru se je že prijavilo naid 90 odst. Japoncev, ki so zreli za sprejem, ker so sami v večni krizii. Ustanovitev podobne stranke priporočamo tudi v Evropi, kjer je tudi marsikdo v krizi. Dandanes celo kriza lahko zaide v krizo. Naj dobijo v roke gospod Bartolomej Piskavec prezasluženi rihtar občine Žobjak. Jaz, spoder podpisani Jainez Glavosek Cvetkovski, še ne kaštigani občon naše slov-ne občine Žobjak, keri Vi, vsen srcon pre-drogi gospod Bartolomej, po svoji ino po volji vseh faronov, kteri momo volilno pravico, že 'tretjokrot sebi ino non v čost ino hasek načeluvlete, moti do Vos eno ponižno priprošjo, ktero v koš zavrči Vi ne pripustite. Kak gospod rihtar vejo no se dobro spomijajo, mon jas že dugo vrsto let Posel, kterega zvrštivlen v puno zadovolstvp vseh faronov. Dugo let Van že delan1 eno no glihno mc-štrijo, zaj pa mi je padnolo-v glavo, ka bi ves toti kšeft malo na vckšo začeja tirati. Dvajset let no tri tjedne že delan nove grable, dvajsti let že strte ipoiprovlan ino jin vstovlan nove zobe. Pri ten sen že doba veko prakso, zobje držijo (o ten lehko gospod rihtar doma jihova gospo milostlivo pitajo), kak da bi bile cele grable nove. — Zaj pa mi je Kata, po svojoj voli no jenega oče prvoleji predroga mi žena nasvetovala, ka bi1 naj začeja poprovlati tiidi človeške zobe moškom no ženskan brez razlike, Po jenih no mojih mislih mon za to zadosta talentov no skušej, kak že itak pr grablah sprevidite. Če ipa še premislite, ka gnejši den že vsakšni pajbor, komaj z višje šole viin pride, če piliti no ploniberati, mi1 morete dati prav, ka bi jas še bol na mesti bija za takšen posel. Zato lepo prositi gospoda, ki jin toto pismo on gre, naj mi gredo na roko pa mi do-piistijo 'toto meštrijo tirati1 v slovo cele fare no veselje tistih, ki mojo slabe zobe. Če ipa de tudi jih kda trgalo po čeliistili, jin z moš-koj besedoj obečovlen, ka den jin vse z najbojšega materjola fol poprava. Za dobroto se jin s srca najlepše zahva-liivlen ino jin želin dobrega živleja, ka bi še dugo srečno no mehko sedeli na rihtar-sken stolecl naše lepe fare. Z dna srca jin pošilan lepe pozdrave vdoni1 no ponižni Janez Glavosek Cvetkovski grabldentist na Zobjaki. Žobjak na den sv. Naceka 1940. Kako sl Janezek predstavila 0 »Ijanje draginje D. Goflja: Lojalnost Najtežja stvar na svetu tem je pač lojalen biti, ker moraš se življenje vse { — jezike le učiti. Gospod Kumelič na primer; v stoletju prejšnjem mučil se mož je že, da se tedaj je — nemščino naučil. I Potem izbruhnil je prevrat in mož lojalen bil je, ostal doma v Sloveniji I in — srbski se učil je. Pred vojno to oblaki so l postali čudno težki, ker je lojalen, kupil mož slovarček je angleški. 1 Predajal vmes francoski se je jezikovni sili — s Francozi so Angleži še tedaj drugovi bili... Potem prišel spet tak je čas, ko nič več ni angležil, temveč le znanje nemščine lojalno je osvežil... Pa ker možakar vedno bil lojalnež je vsestranski, pred nekaj tedni se učil je tudi italijanski. A zdaj se ruski le uči, i je taka pač navada... Sploh vse jezike zna, samo — slovenščine ne obvladat Pa to potrebno ni, ker mož v Sloveniji prebiva, kjer vsak si brez slovenščine dobrine pridobiva. Pa tudi izgovarjava je v slovenščini kaj težka, bolj ko francosko ali pa celo bolj ko — angleško. Recimo: to, kar je ta mož in kar vselej p ov dar ja, »lojalnež« piše se pri nas, a — »prasec« se izgovarja... S PERIFERIJE. »Hitro, hitro, gospod stražnik. Za oglom se tepejo!« »Ne morem nič pomagati.« »Toda prosim vas, zakaj pa ne?« »Pozabil sem doma svinčnik!« MED FIZIKO. Profesor razlaga o lastnostih teles. Med uro opazi, da dva učenca manjkata, česar Pa reditelja nista javila. Poglobljen v stroko se razjezi: »Kakšno lastnost pa imata reditelja, da tega ne javita?« SREČANJE Gospod župnik sreča na cesti fanta, ki se ne odkrije. »Janezek, kaj ti je tvoj klobuk prilepljen na glavo, da ga ne snameš?« »Gospod župnik, saj ga niti nimam pri sebi!« »Kako d'a ne? Saj ti vendar čepi na glavij« »Ta pa ni moj, gospod župnik! Brat mi ga je posodil!« BOLJŠE BO. »Jutri lahko začnete z delom ob sedmih zjutraj! Plačam vam od ure 3 dinarje! Pozneje več!« »Dobro — potem začnem pozneje!« Iz govora emancipirane ženske: »Možje nam odrekajo enake pravice. Lumpje so in falotje, ničvredneži, samopašneži in goljufi, bebci so in zlobneži. Toda me ne bomo mirovale prej, dokler jim ne bomo enake.« VZOREN RED. »Še je red v hiši«, je vzkliknil čevljarski mojster pri kosilu, »zjutraj sem pogrešal glavnik, hvala Bogu, zdaj sem ga našel v zelju!« KUPIM. Nesrečno zaljubljen kupim več komadov prvovrstnih lestev, ki bi se dale neslišno pristavljati (bodoča tašča ima namreč zelo tanka ušesa). Ponudbe z natančnim navodilom za uspešno uporabo je poslati na ogl. oddielek Totega lista pod šifro: »Pot do ljubezni.« Pripravljam se na znanstveno ekspedicijo v neko znano 'banko. Za to priložnost potrebujem že rabljeno svinjsko nogo in zalogo dobrih kljukcev. Prednost imajo kljuk-ci, ki so dobro prestali že vsaj eno preizkušnjo. Pogoj: odlična kvaliteta z garancijo za srečno umaknitev. Cena ne igra vloge. Resne ponudbe z vzorci in opisom dosedanjih uspehov na naslov: Srakoper Zmakne, Studenški gozd. PRODAM. V dobrih časih sem kupil'zvonec dobrega glasu znamke Batjel z namenom, da si bom v boljših časih dokupil bicikel. Zaradi svetovne krize in poslabšanja svojega gmotnega položaja pa sem prisiljen zvonec predati. Naslov: Janez Pezdir, drž. nam. Rožna vas štev, 13. • POUK. Z nasveti iz lastnih izkušenj sem na razpolago nesrečniku, ki ima preveč denarja ter ga ne zna spraviti v promet med narod. Po mojih metodiah zagotovljen popoln uspeh. Na razpolago bilanca dosedanjega delovanja. Ponudbe in prošnje pošljite na naslov: Kurent Lahkoživec, Zagreb, kjer dobite tudi vse informacije. OPTIMIST. Lojzka: »Ti si ne moreš misliti,‘kak optimist je moj ženin.« Tončka: »To sem si takoj mislila, ko sem slišala, da se je s teboj zaročil.« SE SPOMINJA. Žena: »Danes je 30 let odkar sva se poročila. Ali se še spominjaš, kako sem drhtela in nisem našla besed ...« Mož: »Kaj se ne bi spominjal, saj je bilo takrat zadnjikrat, da nisi našla ibesed.« MED PRIJATELJL »Slišite, vi, nimam časa, da bi se z vami pričkal, teda samo eno vam pravim: č« vi mislite, da ste isto kakor jaz, potem ste pravi idiot!« PAMETNA GLAVA Genovefa: »Povej mi vendar, kako si naredila, da tvoj mož ni nič zabavljal, ko se ti je pečenka osmodila?« Liza: »Čim sem videla, da je pečenka o-smojena, sem rekla svojemu moŽHj naj malo nanjo pripazi, ker imam nujen opravek. Ko sem se vrnila, sem ipa moža oštela, da ni bil pazljiv.« Po večletni praksi sem zmožen in sposoben, da dajem pouk (dnevno tudi več ur) iz aktualnih in specialnih predmetov. Poučujem falzificiranje, 'heraldiko, denarstvo, sleparstvo in podobne načine, po katerih se v življenju laže uveljavi. Večletno bivanje v gosteh državnih ustanov za narodovo blaginjo jamči, da imam odilično prakso. Kandidatom iz »boljših« družin je zaradi prirojenih talentov zagotovljena lahka bodočnost. Informacije dlnevno: Štev. 379, hotel Graf, Maribor, Pozor! Kratka priložnost. Ostanem zaenkrat le tri tedne kot gost! ŽIVALI. Tekom let sem si nabral lepo zbirko domačih bolh, čiste rase, različnih velikosti. Zaradi slabega položaja pa sem prisiljen zbirko prodati, Kdor ima sočutno srce in ljubezen do najmanjšega stvarstva, se naj obrne na »Društvo rejcev malih živali«, podružnica Vinski vrh, kjer dobi vse informacije in zve tudi naslov. ZAMENJAVE. Podpisani Janez Klipan, absolvent sedmega gimnazijskega razreda v Mariboru, iščem nekoga, ki bi me hotel jeseni nadomestiti v osmem razredu in za mene položiti višji tečajni izpit. Ponudbe s pogoji na ogl. odd. »Totega lista« pod značko: »Velika kolegi-jalnost.« IZGUBLJENO. Pretekli teden sem na prošnjo svojega moža in po občinski odredbi nekje v vaški gostilni izgubila ves kredit. Pošten najditelj naj ga odda na naslov: Urša Sraka, Vinski vrh. MALI OGLASI Dve, tri o turistih in turizmu O turistih in turizmu se danes veliko piše in govori. Ob sami besedi se naježijo človeku lasje, če ni plešast, kakor so se našim prednikom, — Bog jim daj mir in pokoj! — ob besedi Turek ali coprnica. Toda brez strahu — tu ibo besedla le o naših pristnih domačih dobrodušnih turistih in o slovenskem turizmu, ki tako bujno cvele v teh ipasjih dneh. Za napredek našega turizma so prav dobrodošle avtolimuzine, pa tudi mariborska mestna občina je poskrbela za pospeševa- nje turizma z avtobusi, ki 'pripeljejo turiste varno na Pohorje. Predno vstopi tak turist v avto, sko.či še brž v bližnjo gostilno aa brizganec, kajti med potjo ne bo mogel izstopati, pot 'bo pa strma in naporna. V bližnji trgovini si nakupi sladkorčkov in čokolade za težko pot, potem pa jo mahne pripravljen in oprtan v planinski opravi, z nahrbtnikom in z gojzerji do avtobusne postaje, se vzpne s pomočjo palic« v voz in si poišče svojemu telesu najprimerneiši prostor. . . Pred Pohorskim domom, pred Mariborsko ali Ruško kočo se spusti turist na zemljo in se vzpne brez cepina, samo s pomočjo palice po stopnicah do gostilniške sobe, kjer si globoko od'dahne in si naroči žganja, kar je zelo koristno po dolgi turi. V gostilniški sobi se nabere lepo število takih turistov in turistk, mize se šibijo pod klobasami, paštetami, sardinami, sirom itd. Opoldne si naroče turisti kompletna kosila, potem se pa prične najtežje in poglavitno opravilo: »Primi, Janez, primi, Janez, kupico .. .« Čast komur čast — mariborski turisti ga pihnejo in ni jim enakih na svetu! Peti, šesti, sedmi liter. .. Slovenski turizem je rodoljuben, ni šovinističen, nima zahrbtnih namenov z gostoljubno kočo, temveč le dosledno in do zadnjih možnosti uničuje nedeljo za nedeljo to škodljivo tekočino, ki prizadene našemu narodu toliko gorja. In že se čujejo daleč okrog koče preko travnikov in skozi gozdove mili glasovi naših narodnih pesmi, vriskanje in harmonika, v koči pa se turisti in turistke križem objemajo, pijejo bratovščine, se poljubljajo in ližejo, da je kar ganljivo. Tako hitro pride ura, ko se je treba spet s težavo in mujo vzpeti na avtobus, ki sprejme turiste v svoja tapecirana nedra in jih — naužite svežega zraka in lepot božje nature — popelje varno v mesto, kjer se spuste turisti na tla in se napotijo v najboljšem razpoloženju v najbližjo krčmo gasit žejo in pri kozarčku zaključit ta prelepi dan, Navadno pa se poslavljanje malo zavleče in zaključijo turisti pri kozarčku tudi prijetno noč po. geslu: »Prej pa ne gremo d'aim ,,.« ali po geslu: » 1 ri dni in pol ne gremo domov ,..« Ko zazvone k rani maši zvonovi, se napotijo naši turisti spet na cesto, zdaj se pa prav zares vizpenjajo po strmih pločnikih, oprijcmljejo se visečih sten, lazijo ob jarkih in prepadih po vseh štirih, iz grl pa doni nepremagljivo himna: »Pa zakaj — pa zato — ker ga snočkaj ni bilo — — —« Čitali smo, (la sc je v Franciji izvršila nekakšna mrzla revolucija. Po vojnih vihrah in v poletni vročini, ko je v modi mrzli sladoled in se uživajo mrzla jedila, je tudi mrzla revolucija na mestu. — Vprašanje je samo, koga pri takih mrzlih revolucijah najbolj zebe. Ali tiste, ki jo narede ali, tiste, ki plačajo zanjo račun. Ker živimo v času hudih protislovij, je morda pri mrzli revoluciji vsem vroče. Bivši admiral premišljuje. Najprej smo bili mi, potem je bilo morje in naša mornarica. Takrat smo vladali nad celim morjem! Morje je ostalo in tudi mi smo ostali. Prišli pa so drugi s svojo mornarico — sedaj vladamo mi pod morjem... PETROLEUM D. D. en detail en gros KRONIKA gBf Koledarsko so sc začeli pasji dnevi. Letos jih ni občutiti, ker trajajo pasji dnevi pri n,as že skoro leto dni... — Bratje Hrvatje imajo samo dva brezmesna dneva na teden. Zato jih ■pa še ne kaže zavidati ali pa celo sovražiti. Oni pa imajo zato celo leto Mačka, Slovenci, pa kvečjemu vsak drug dan kakšnega. — Zlati oblaki so se pred dnevi pojavili nad Mariborom. Mariborčani imajo pač smolo. Kadar jim zasveti kaj zlatega, so samo — oblaki. — Pohorska železnica še vedno straši in grozi, da bo v teku dogodkov uresničena. Samo tedaj bo Mariborska koča že ob periferiji Maribora in bo do nje redna avtobusna zveza za nekaj dinarjev ... — Ptujčani pa bodo dali takrle mali oglas v časopis: »Išče se dobro razvit in podprt ter dvojezičen župan. Pošten najditelj naj ga odda na magistratu. Premoženje ni postranska stvar.« — V parku se vrše poslednji čas po najskritejših stezicah kolesarske dirke. Cilj je navadno kakšen dojenček, ki nima druge napake, kot da ga je; tja postavila mati v svrho uživanja zraka. Vendar naj se gospodje dojenčki malo ozirajo na gornje dirke in naj jih ne motijo s tem, da jih mora kakšen dirkač povoziti in tako zamuditi nekaj dragocenih sekund v svojem plemenitem tekmovanju. To opozorilo je mišljeno pošteno ter lahko koristi samo gospodom dojenčkom, ker se p. t. gospodom dirkačem itak ne more nič zgoditi. Glave si na primer ne morejo razbiti, ko je pa — nimajo ... — Kavarna »Astoria« kljub vsemu še ni zdražena. Pač pa je baje neka tvrdka zdražena, da kavarna ni zdražena ... — »Ljubitelji« in to »moderne« glasbe se obračajo do prirediteljev koncertov v parku sprošnjo, da ne bi nemarne godbe profanirale njihovih ušes s klasično operno in podobno glasbo, temveč naj bi plozale današnjo šlagersko glasbo, češ: obiskovalci tehi koncertov so mladi ljudje, ki jim zažare oči izključno ib takih vrednotah. O, zlati vek zdaj godbam kranjskim pride! Vredne muzike tak človek itak nikoli ne sliši, hodi samo v kino, v gledališče pa pride, kadar je v orkestru saksofon. Če bo operna glasba še v parku policij- sko prepovedana, pa jo bo slišati samo še na Jožefovo v Studencih z — vrtiljakov... — O »dragocenih objemih« poroča skoro vse časopisje na podlagi policijskih prijav. Kateri objem pa ni dragocen? — 1416 piščancev je položilo ono nedeljo svoje mlado življenje na oltar domovine, oziroma trebuha mariborskega. Pa to ne drži, ker jih je nekaj sto gotovo počakalo na sredo, da _,da svoje meso za — brezmesni dan... — Neki kozel $e je zadnjič sprehajal po Mariboru. Zatekel se je s Pohorja in je razsajal. Tako poroča časopisje. Vendar to ni prvi kozel, ki se je kdaj sprehajal po Mariboru in tudi tisto radi Pohorja je zlobno natolcevanje. Koliko kozlov pa se sprehaja po Pohorju, ki so se zatekli iz Maribora in gori razgrajajo? Ha? — Dva nova stražnika sta sprejeta v policijsko službo v Mariboru. Zavoljo ravnanja vsem po policijski uri delujočim faktorjem! V tabor mariborskih gozdovnikov, ki so taborili v Martuljku, je letos udarila strela z jasnega neba. Pume, gazele, miške, kiviji in celo temni cvet so se pod silnim pritiskom razbežali na dve strani: na fantovsko in dekliško. Srečno svidenje je sledilo ob večernem ognju, ki je nedolžne in preplašene živalice vzel v svoje okrilje in jim dejal: »Ne druži se bratovsko ' v prosti naturi, a delaj, kar češ, za — zaprtimi duri.« Kr. dvorni Juvelir In dobavitelj B. Rangus Kranj, Dravska ban. Res dobre ure, lepa zlatnina i.t.d. NEVERNIM TOMAŽEM! Če dvomiš v časopise in radio - vesti, ne daj, da Nostradamus, odpira ti oči! Objava. Pogrebna deska v Cvetlični ulici tukaj naznanja s tem vsakomur, ki se odpravlja na pot v krtovo deželo, da mu bo grob radi pomanjkanja cvetja v Cvetlični ulici postlan s svežo travo, če se dotlej ne bo posušila in v seno spremenila. Vsi odhajajoči in žalujoči ostali naj vzamejo to blu-godušno na znanje. ' Razveseljiva vest iz juga. Brzojavka 'iz Banjeluke pravi, da so naši južni bratje v svoji vzhičenosti nad čistočo jezika priseljenih in za bližnjo bodočnost najavljenih voditeljev slovenskega naroda kar čez noč iztrebili iz svojih jezikov vse »izme«, vtihotapljene iz germanskih, romanskih, turških in albanskih dežel. Z ozirom na bliskovito iztrebljenje in na dejstvo, da se tudi človekova mati Zemlja zvija ob svoji osi v bolečinah prerojenja, pozdravlja tak pojav s posebnim zadovoljstvom pohrski Ti jek. Zagotavlja, da hoče biti prvi. ki bo sledil dobremu zgledu, ko bo beseda meso postala. Redka slovesnost bo v nedeljo v deželi Štajerski: otvoritev nove ceste Reka—Sv. Ar eh. — Lunin mrk je redko viden, še redkejše nova cesta:. Ni čuda, da bo zato v nedeljo odhitelo proti Hočam kar leze in gre. Marsikomu bo ta nedelja ostala v neizbrisnem spominu — kot nekako izvanredno doživetje. Lepe ceste imamo pri nas večinoma fe v kavarnah — v ilustracijah. In piše se mnogo o njih. Ni čuda, če se bo hotelo ljudstvo zato v nedeljo na lastne oči prepričati o resničnosti do-graiditvie ene izimeid obljubljenih cesta. Mi ji želimo prijeten krst in natlačeno frekvenco. TOČNO. »Tonček, če razrežem šarkelj na osem delov in ti dam enega, kaj sem poteon?« »Umazanec!« TOČEN NASLOV A.: »Prosim, kje je tu v bližini kak zobozdravnik?« B.: »Kar tam za ovinkom pojdite še par hiš naprej, pa boste že začnli rjovanjo.« ANEKDOTA CLEMENCEAU, PAŠIČ, MAČKA IN MIŠ... Slavni francoski politik in državnik Clemenceau in naš Pašič sta bila dobra znanca. Kadarkoli je Pašič obiskal Pariz, je obiskal tudi Clemenceaua s katerim je vodil strastno debato o »prirojenosti« in »priučenosti«, Clemenceau je namreč zastopal teorijo, da se da v življenju vse priučiti. Pašič pa je trdil nasprotno, da je prirojeni nagon močnejši kakor pa drugi vplivi. Ko se je Pašič Kodi no kok le pohrskl Tllek postavo žago na Kobanskem Cejla rejč je bla taka: Ta stara mati Rafija na Kobančkem, ko jo majo jejni sosedi hudo radi no se ana z usakirn pametnim človekom rada keka pametnega pomeni, ana no od jejne čejre zakonski namestnik sta prišla u mojo bajto ipr debeli hojki. »Dober dejn, Tijek,« je rekla mati Ratija, »vejš ti Tijek, pred 31 lejtami, ko sma se z mojim laterom uzela u sveti zakon, sma koj hitro začela zasajat smreke no hojke, trse no peučnike no zibat otrake, de bi nokret za nama keka meli. Zaj so otraki no hojke no smreke že velki no si na velko srečo tudi ti o pravem časi prlejzo na svet, da bi našima mladima dvejma ipostavo no vredi žago pr naši vadi.« »Kako žago pa«, sn baro jas, »al na koba-cl, al na mlinsko kolejso al ipa na majo turbino? Trejba je vedet, kelko je vade no kak dauč pade vada douta po brejgi.« »Vade je nomalo, brejga pa dosti no bi jas rat meo žago na tvajo turbino, ko si jo ti sam u svaji glavi skunštao, de vada od znotra na vunta prtisne, de turbina zaboli tak ko bik u jasle«, je reko ta mladi namestnik od Ratove čejre. nekega dne zopet napotil v palačo velikega državnika, ga je na stopnišču opozoril vratar, da si je Clemenceau nabavil neko posebno mačko, ki jo dresira. Pašič je zaslutil past, zato se je obrnil in odšel v neko pariško trgovino, ki prodaja žive živali. Čez četrt ure je že sedel v Clemenceaujevem kabinetu. Pogovor se je seveda sukal okoli večno spornega vprašanja o »iprirojenosti« in »priučenosti«. »Pokazal ti bom«, reče Clemenceau, »da je moja teorija pravilna.« Nato odpre vrata in iz sosednje sobe prikoraka velik maček po zadnjih nogah, v predinjih tacah pa je držal prižgano svečo ... Zmagoslavno se je ozrl Clemenceau na Pašiča. Ta pa je segel v žep, mirnO potegnil iz njega živo miš in jo spustil na tla. V tem trenutku je maček spustil svečo in se bliskovito ipognal za miško. »To pa je dokaz za mojo trditev«, je za vedno zaključil debato Pašič. SIROMAK. Berač: »Oh, gospa, imejte usmiljenje z me-nojl Vojna sirota sem, oče je zaprt v jetniš-nici, mati je v bolnišnici in če pridem brez denarja domov, me nabijeta oba, mene, u-bogega mutca.« VEČJA NESREČA. A.: »Ti objokuješ samomor onih dveh mladih zaljubljencev?« Beži, beži, saj bi se jima lahko pripetila večja nesreča.« B.: »Kakšna pa?« A.: »Poročila bi se bila lahko.« LJUBOSUMNOST. Slapar je šel k zdravniku. »Predno začnem s temeljito preiskavo«, je začel zdravnik, »mi še povejte, kaj pi- j e te ? « »O, zelo ljubeznivo gospod doktor, Če ste tako ljubeznivi, ipa prinesite konjak!« ŠPORTNA POSTAVA A. B. A. »Ti, kdo je ta gospodična?« »Lahkoatlctinja.« »Pojdi no, če bi bila nekoliko tanjša, bi bila morda res lahko atletinja.« Dejlali, žingali no žagali smo pa s tako hitrco ko Noe svajo barko. Ta stari Zlmazek je zazidao stebre no en lejpo puklast zid. De bi ludi tega kene vidli no kene mogli stegovat jezike, je šentožbalski Tonč koj hitro cejlo žago zaplonkao, apnski Anza pa zid raskrampao no naredo kane cejli šušmariji. Glih tisti dejn po zmrzloriti Zofiji smo u hudem deži prpelali turbino od hočedvor-ske fabrike. Dež je bio daro znameje, de bo turbina daro šla. »Gospout Tijek, čestivrejdni gospout, sila rat bi vedeo, kak bo vada zagrabila torbi-no. Al bo udarila od sprejda no ipr srejdi notr, pa pr lapotah zadnčki vunta al pa narobe prau? Pr totem se jas colo nič vun ne spoznam«, je momlau Ratau Naca, ko zna lejpo muzicirati z vustami na ramonke. »Menda nisi stara baba, de bi mogo že glih zaj use vedet! Počaj no malo, kak se tak hudič suče!« je zabrundao invalid Puc, ko na svajo škodo ni u nobeni žlahti z ho-nim gospoudom z honiga kraja, ko stoji Lu-blanca douga ves. Za gout sv. Foratunata je blo rečeno, de bomo prvokret pognali turbino. Ženske so skuhale vojene svinjske rebre, spekle kobanč-ke bogance no se lejpo prezeje oblejkle, ta mladi zakonski namestnik pa je prvlejko no bučo dariga vina od vinogreda. Ko sn jas postavo še svojo škatlo za lotografiraje, smo napustili vado na turbino. Usi smo bu-lili z očejsami notr u jo, de bi vidli, kak bo bezgala, žaga pa hrkala: hrka, hrka, brka... Vada je prhrula ... Nanokrat se zadere Rebanou Pcpa: »Glejte, glejte, kak tam vada vunta fruli no na use kraje šejka.« Pa rejsn je vada bol na visako brizgala ko u marpoškem iparki, Hitro oipreim turbino ... bušj Vada mi je zbila klabuk du z glave, Naceju pa je bušnila notr u vuste, ko je glih narbol zazijao, no mu je sapo uzela, de se je skoro brez sipoved!i zadušio. Turbina je tulila, vada pa je sejkala po cojli žagi, da so ženske vriskale no svoje prezeje šurce vlejkle grta kres kolene, Šur-ci so bili mokri od zuna no odi znotra, moj-str od marporške lukamatije pa je meo od smejha souzne očese glih te narbol, ko sn jas od jeze z zobarni škripao. Maja škatla za fotografirajo je bla tak puna vade, de so se usi notr fotografirani do smTti utopili. Sv. Fortunat no Fortuna sta na® zapustila. Od same žalosti no jeze nismo glodali svinjske rebre pa nej žvekali kobančkih boganc. Samo pili smo na suho jezo. Dari ludi so uzeli Tijeka med zobe no ga pridno obirali namesto svinjske kosti. Na Margaretino smo drgouč spustili vado na turbino. Ni dougo bolila, ko je strašansko črepnilo notr u turbini no je use kup ostalo Novopečeni profesor Po Pragi kiparil si menda dovolj, zdaj h koncu dijaštvo Ti teče, pred Tabo blešči se profesorski stol, če Zagreb diplomo ne odreče. SREČNA POROKA. »Torej sta se poročila z Anioo in sta srečna?« »Da, Anica je srečna, jaz pa poročen.« na miri. Vodnemu kotli, ko je sila podoUn čembrlejnskemu klabuki, je cejli podn vunta t zbilo. To je blo no islabo znamenje za hočc-dvorsko livarno, za čemlberlejnsko marelo, narbol pa za pohorskega Tijeka samiga. Šmtožbalski Tonč je uzdigno prst svaje desne roke no je reko tote besejde: »Jas no malo govorim, pa toto vam rečem, de žagali ča-bote. Samo pr toti žagi čabom video jejč, k.o bom slovo jemao.« Tudi Rebanou Pepa je bil colo pokuhan no je reko: »Gospout Tijek, zaj pa le poženi svoj piskr, če si ga kous!« Po cejli fari so se ludi kuip zbirali no Tijeka osirali, de je prišo glas u to deveto faro. Samp ta mladi zakonski namestnik ni hteo bit neverni Tomaš no je samo an na žive no mrtve trdio, de bo na use zadno zmagao pohrski Tijek. No je tudi resnično zmagao. Na gout svetiga Ahacija smo prpelali na žago colo nou čembrlejnski klabuk s sila močnim podnom na prtisk. Turbina je za-bolila, jarm je poskočo ko deklina na ples, cikularka pa se je tak nezarensko zadrla, de so žabe vunta z mlake poskakale no telko vade vunta zbrckale, de se je skoro cela Seunca potopila. Kiri toto kene vrjame. naj sam kupi Toti list, pa bo na lastne očej-se video, de je glih tak zapisano črno na bejlem. Kinč nebeški Julijska senzacija. N!a drogu je taka zastava visela, ki mnogo pogledov je nase ujela. Lani in letos. Lani: Vi hotel je stopil dostojno oblečen mlajši moški in vljudno naročil nekaj za okrepčilo, čakal je nekaj minut in ni ničesar pričakal. Pač, čez čas je pričakal najvišjega, ki mu je izročil kuverto blejskega hotela, v njej pa poziv, naj takoj zapusti hotel. Pisali so mu, da je še pred eno uro bril njihove goste in bi s svojo navzočnostjo žcniral hotelske goste ter tako škodil ugledu uglednega hotela. Letos: Mimo hotela je šel mlajši moški. Pred vhodom ga je vljudno pozdravil najvišji in ga z vljudno kretnjo povabil notri. »Hvala«, je dlejal moški. »Tistih par gostov sami lahko obnjete, če se vam bodo pustili.« Veselo mu je pomežiknil in odžviž-gal jei dalje. Iz Zlatorogovega kraljestva Triglavska svatba Doktor Miha, alpska dika, vodil priči, svečenika in nevesto na poroko, je na Kredar’co visoko. Čez triglavsko vsi so steno z voljo plezali jekleno, srečno pred oltar stopili, Mihov zakon potrdili. Na pečinah preizkušen zakon ta no bo razrušen, temveč trden kakor skala, ki jo paru kumovala. Blejska sezona nekoč in danes Nekdaj dolgo in ponižno Danes, ko na Bledu kriza čakal sleherni kristjan so razpasla je grdo, na obali je veslača, pa veslači za turista kdaj bo prišla vrsta nanj. slehernega se tepd. Izpod Karavank PISANA DOMAČA OHCET Kaj vse se pri nas je zgodilo?! Odslej le pod eno marelo Sožitje nas ie poženilo. nas solnce kulturno bo grelo. PREDRAGI BOŽO, vidiš, da je bilo prav, ker si prišel pražit k nam svojo kožo, Preipričal si se., da je »Toti« pri nas obrajtan. Kar se ni zgodilo junija, ko sem upal, da se srečava pri Totem teatru v Ljubljani, se je zgodilo sedaj! Če se ti kaj kolca po snegu iv Martuljku in ša-besi v Vintgarju, pa piši. Vesel bom vsakega tvojega glasu. Imej vedno odprto roko, par-donl, odprto kako stran za naše Karavanke, ki si jih venomer občudovali Da si mi zdrav! Tvoj veseli sotrpin z Jesenic. MINISTRSTVO ZA NAČRTNO DELO, si žele Jeseničani. Prevzel naj bi ga Matija Sušnik, ki bi po svojem najnove,'šem načrtu v Tov, Vestniku, oblagodaril vse delavce s hišami in malimi avtomobili. t REKLAMNE DESKE ZA KINO so pred kolodvorom obenem reklaima za sladko kapljico, ker so zelo prostrani. TRIJE NADEBUDNEŽI. so mislili patentirati izum, kako bi v splošnem pomanjkanju petroleja in bencina s pomočjo vode pomnožili to surovino. Pred izpitno komisijo se pa niso obnesli. Torej smo Jeseničani ogoljufani za evropski sloves. V NAŠI TEŽKI INUSTRUI smo zadnje čase toliko napredovali, da razni nenadomestljivi strokovnjaki naenkrat niso nič več nenadomestljivi. Po zgledu banovine Iz Celja Zapoznelo poročilo o nekem koncertu. Pri nas je bil najavljen koncert in program je obetal, da bo pred nastopom kocertnega in opernega pevca spregovoril ta in ta, spremljal bo pa pevca na klavirju ta in ta, oba iz Maribora. Pa ni bilo ne prvega in ne Hrvatske smo reducirali tudi intervencije. Pravzaprav jih nismo reducirali, ampak zaležejo nič in je še huje. Namreč za tiste, ki intervenirajo in jih potemi lepo zventilirajo »na,polje«, kar nič ne škodi. NA BOBEN. so prišli vsakoletni izleti v znamenju sožitja. S tem v zvezi je prišila na dražbo tudi kultura večine jeseniških in javorniškiih kulturnih društev. Edini ponudnik jo je zlecitiral za okroglo 200.000 dinarjev. KER TEČE SKOZI JESENICE SAVA, imamo tudd manjšo tovarno »Sava«. V njej pomagajo pri delu tudi profesijonisti iz KID na Savi. Morebiti zato, da jim ni treba piti Save, kakor jo morajo tisti, katerim odjedajo kruh, -NAŠ KRUH IN TUJE PREPRIČANJE, opereta po motivih Wagnerjeve muzike, ki smo jo ž* lani naznanili, se zaradi nujnega odhoda glavnih akterjev tudi letos ne bo uprizorila. PRED KRATKIM ČASOM. se je lotila ljudi v naši kotlini manija zbiranja podpisov znanih in malo znanih občanov. Odnesli so jih nekam v Ljubljano, menda Karmahu. Tudi brzojavk je šlo o.d tu kakor v pravi živčni vojni. Za Naca in za Venclja, da bi se ne izgubila na južnem tečaju. Kovačevi fantje so imeli spet nekaj dela, ker radi prostovoljno sodelujejo. drugega1. Lahko bi iziostal tudi sam pevec, saj bi bil finančni efekt isti. Slaba ušesa. . Na neki prireditvi so ziapeli vsi celjski pevski zbori: »Hej, Slovani,! Neki dopisnik nekega dnevnika .pa je slišal, da pojejo: »Hej, Slovenci!« Je pač tako, da človek včasih ne sliši tistega, česar si ne želi... Vsi za VVestnove delavce. Čudovita je vnema za zaznamovane delavce, ki jih je odpustil gosp. Westen predi leti med stavil«) iž službe. Zdaj so šele izvedeli ti delavci, koliko skritih velikih prijateljev so imeli ves čas, ko so stavkali! Iz Ptuja Kdo bo likal naše hlače, ko je Združenje šlo v nič; kdo bo s kruhom nas zalagal, ko je društvo vzel hudič? Iz Rogaške Slatine Ohlajanje. Prišel se k nami hladit nekdanji je minister, opazil ga pretkanec predlrzen je in bister. Ohladil je ministra za lepe tisočake, on pa hladit se pojde; med keharske junake. Iz Dobrne Gosli včasih škripljejo, toda našemu znanemu Urošu ne. Grizejo pa gosli nikoli. Grize pes, ki ne škripa. V dobri veri, da bo pasja dlaka tako poslušna kot strune na instrumentu, je Uroš p|ol'ožil roko na živalico. In zgodilo se je, da jo je pes zagodel godcu. Hujših posledic menda ne bo, ker nista ne Uroš ne pes strupena. Ob tem dogodku pa je Dobrna v sočustvovanju z ranjencem le morala pur dni misliti na znano Funtkovo rese m: »Pes pograbi kos mesa ...« ^ Iz črnih lukenj Huda ura. »Hudič Trbovlje trese«, smo rekli vse do zdaj, nazadnje pa Elija je stresel ves naš kraj. Zahvala vsem, ki so pripomogli k naši rešitvi ob zračnem napadu hude ure v Trbovljah. Doživeli smo prijetno spremembo, da so nas morali izpustiti, sicer bi utonili. Kar je bilo enim zgolj nesreča, je bilo zai nas najprvo smrtna nevarnost, potem pa sreča. Bolj ko v marsikak občan je slavna Ledinekova krava. Malo je po trboveljsko rogovilila — ker ima'pač rogove — pa je prišla v Slov. Narod. Zagorjani smo kljub večnim nalivom skoraj brez vode v — vodovodu. Iz Kranja Eden za vse... Mali »Šepsl«, mož čokati, med podjetniškimi brati le pohlevna je zverina. Samo njega domovina od premnogih je pozvala in mu s tem priznanje dala. Prešeren — Šorli. Takoj, ko se je ugnezdil notar dr. Šorli v mestu Prešernovega posmrtnega počivanja, je prejel Prešernovo nagrado. Kolesarji mesta Kranja priredijo korporativen izlet v Ljubljana V znak hvaležnosti se bodo u-stavili na Bleiweisovi cesti. Ker bo to tudi vztrajnostna, preizkušnja, sme vsak izletnik vzeti za popotnico samo nekaj češnja in črnega kruha. Izlet se vrši pod geslom: »Naj ostane taka praksa, da bo samo ena taksa.« Kranjskim radovednežem! V prihodnje bomo morda na svitlo dali, zakaj kranjski fabrikanti tako radi na jug potujejo. Pa tista o pe-teročlanski kranjski družini, ki vsa skupaj niti 100 kil ne tehta, je tudi vredna naše kronike, ki ne more vča-si vsega naenkrat na svitlo dati, da morejo prizadeti mirno spati. POGOVOR O UČITELJICI Gospod: »Že hodiš v šolo, Jakec?« Jakec: »Seveda hodim.« Gospod: »Pa se razumeta 'se z gospodično učiteljico?« Jakec: »Kje pa! Je že prestara zame.« LETALSKA. Mara (prijateljici); »Dana, ali si videla kaji Miro?« Dana: »Kaj pa se ji je zgodilo?« Mara: »'Njen zaročenec poročnik-pilot, se ie iponesrečil. Ko je s polno paro vozil visoko nad oblaki, mu je na kolesu pod letalom počila guma . .« Listnica uredništva Smučar. Vašega mnenja, da je sneg arijskega pokoljenja, žal ne moremo kontrolirati. Vprašali smo telefonično pri Fidžioto-čnjakih, ki pa so odgovorili, da je sneg gola evropska domišljija, ker ga sploh ni. Najbolje ‘bi bilo, če navežete tozadevne stike naravnost s sv. Petrom. Mladi Cankar. Brez dvoma imate lalent, pa bolje da ga ne uporabljate! Pozdravljeni! Učenjak. Motite se! Dante je napisal svojo Komedijo čisto sam! Pač pa so taViozva-nemu očetu Homerju pomagali pri njegovih pesnitvah operetni libretisti mikenske dobe. Veseli nas, da imate avtentično fotograf jo Homerjevo. Radovednež. Vprašate, kaj je traparija? Predvsem Vaše vprašanje. Zdravslivujte! Demonska ženska. Vaš ciklus »Soparne noči« je vzbudil v nas živahno zanimanje, Radi bi vas osebno sipoznali. Obiščite takole enkrat zvečer našega glavnega urednika. • Vaše romance pa žal ne smemo objaviti! ‘1 ", Dolgoletna abonentinja. Vprašate za ceno 10 dkg ikislih kumaric. Vaše vprašanje smo izročili urednikom gospodarske rubrike naših dnevnikov. Zasledujte listnico vseh uredništev v prihodnjih mesecih. 16-letna deklica. Vaše vprašanje: »Ali smem dovoliti, da me zvečer na poti iz pisarne domov ogovori kak gospod?«, je pravzaprav zelo kočljivo. Mi vsekakor nimamo nič proti temu. Če pa pridete domov in vam vaš oče primaže par mastnih zaušnic, pa tudi ne moremo nič za to. Neobraženec. Motite se! Kolumb ni iznašel figovo kavo, temveč kurja jajca, ki jih je tudi najraje jedel. Odtod izrek: Kolumbovo jajce. Obupanec. Stavljate nam vprašanje: »Kako postanem energičen?« Pijte vsako jutro pol litra Kančevega pogumotina, vzemite pred jedjo dve žlici prmojdušina, telovadite, stegujte se, borite se sami s seboj in predvsem z Vašim gospodarskim položajem! Večni popotnik. Odločno bi vam odsvetovali, da bi se vozili iz Ljubljane na Adrijo z gorenjsko železnico. Gospa Vanja. Razliko med kolibnom in ekslibrom bi radi vedeli? Drugih skrbi nimate? Potnik. V Dalmaciji ste čitali nekje na vratih, da je kravjek in maslo eno in isto, ker je oboje od krave. Dober tek! Mogoče ste prinesli še kaj drugega iz Dalmacije! Radovedna podgana. Zadostuje, če ostanete v kleti. Da bi hodili v stanovanje gledat, kaj kuhamo, se nam zdi odveč. DIJAK. ki je že četrtič padel pri izpitu, brzojavi očetu: »Skušnja končala — novega ni nič!« Iz Škofje Loke G. sodniku ob odhodu: Lisice, srne, zajci, fazani, jerebice, zločinci in goljufi, tatovi in tatice, vse vriska zdaj: »Juhe, Danilo iz Loke gre!« PRI ZDRAVNIKU. »Hm... zelo interesanten slučaj, moj diagi, ki bo zdravniško vedo izredno obogatil!« »Za božjo voljo, gospod doktor... jaz sem pa mislil, da bo zadostovalo 100 din!« MALO JE MANJKALO. — Danes dopoldne sem skoraj videl tvoj avtomobil. — Kako misliš, »skoraj«? Ali si ga videl ali ne? — Skoraj, ti pravim. Tvoj avto ima številko 12.386, ne? — Da. — No vidiš, jaz sem ipa videl avto s številko 12.385. Od Bakra, morja in drugih slanih stvareh Bakar, to je jako zelo starinski Grad, o-ziroma — po Slovenski na svitlo dano — mesto, ki spi južno od Sušaka f sredini vinorodnih, skalnatih Gričef in namakan od enega še nekam dobro razvitih mors.kih zalivov, ki jako zelo spominja na BoJrinsko Jezero. »Bakar« se tintulira ta grad zato, ker se tukaj, zlasti f pasjih .dneh, človeki jako zelo popleskajo z Bakreno farbo, posebno če se fležejo na ihrbet ali pa malo bolj južno in iztegnejo svoje okončine zlatemu soncu f pozdrai. Moj ljubljeni roditelj, z katerim tukaj jako uspešno letujeva, je tudi iztegoval svoje bele .okončine zlatemu soncu f pozdrai pa je pozabil na Niveja Kremo in sploh maziljenje z ipomočjo kakega olja in je dobil Vročino in Mrzlico gratis in franko dostavljeno in povrhu še nekakšno telesno odprtje, ki je ibilo tako odlično trpežno, da so morali posebej za njega sezidati eni paviljon in gori z zlatimi črkami fklesati Napis: 00. Skratka: Ker se pred sončenjem ni bil djal v olje, ibi ga bili morali skoro djati v olje, poslednje namreč. Pa je tudi to Križo prebolel, samo ni bilo na njegovem uglednem telesu bakra, temveč mu je cvetelo f farbi rudečega maka, kar je jako zelo irinti-ralo nekega Mariboržanca. Sploh je očetovo telesno barvo spravljal f zvezo z Rusko eksplozivnostjo. Eni drugi bik pa se je skoraj zaletel f mojega očeta z Svojimi rogovi, pa je pravočasno uvidel Svojo zmoto, da namreč očetova prsa niso nikaka rudeča ruta in mu ni fsilil bikoborbe. Bakar leži jako zelo uspešna f hrilb in vodijo fse Njegove ulice precej strmo nafzgor, kar je jako zelo koristno za tujski promet, ker se na ta način f Bakru lahko goji Morsko kopanje skupno z turistiko. Če ti je vroče, zaplavaš po sinjem Jadranu, in se ohladiš. Če ti je potem še vroče, .pojdeš f hlad mestnih ulic, če te tudi to ne ohladi, pojdeš f hotel in si naročiš kako pijačo; če te Se pa ta ne ohladi, pokličeš plačilnega natakarja. Ko ti le-ta napiše Račun, pa te bo garantirano gotovo ohladilo, da te bo streslo, ko kakega ftiča . na električnem transformatorju. Tako moraš zavolo tega žalostnega dejstva vun spet na sonce, nakar se moraš zopet ohladiti. Tako nastaja tujski promet, ki se kaže tukaj letos f tem dejstvu, da je edini hotel fsak večer po deveti uri že f egiptofski temi. Le f soboto in nedeljo zvečer je f njem veliki Gala koncert, ki ga tvori ena -gramatična Harmonika, eni boben, eni čineli in eno žvižganje. Fse te zvoke pa proizvaja en in isti virtuoz ob urnebes- 3. avgusta 1940. šolska naloga. Danilo Goilja nem Nafdušenju zbrane Plesne republike, ki odpleše za ceno enega šipricerja tekom večera do dveh zjutraj 288 raznih mogočih in nemogočih Plesof. Ples je dandanes sploh en jako zelo sugestivni Umotvor. Videl sem tu eni večer eno jako zelo Kulturonosno učiteljico. Ko je zgoraj opisani sifonični Orkester zaigral: »Madona Klara«, je že zavijala od sladkosti oči potem, pa se je zazibala v plesu, ko na Barkaroli v Benetkah, čisto trda je ratovala I plesnem objemu stasitega Ključavničarskega vajenca, ki jo je f smislu sodobnega plesa in svojega poklica zmiraj bolj iprišravfal k sebi. Ko je bilo potem po petkratnem ponavljanju te prekrasne Madone Klare konec, se še ni zavedala in je z tipajočimi koraki in priprtimi očmi priplavala k svoji mizi, kakor da je prafkar kon-zumirala »deveto sifonijo« ... Fsak je pač po svoje zveličan: Kaka iboljša kokoš zoblje koruzo, vrabcu pa je na primer višek zemeljske sreče — kojnska figa .,, Pa se vrnimo f lepi grad Bakar. Tudi ta grad živi, kot kaki stari kronski penzjonist, samo še od preteklosti. F Preteklosti je bil Grad bakar slavna Trgovač-ka luka, ki je gradu dobavljal lepo blagostanje. Takrat so se bohotno razcvitale ob dnu Sinjega jad-rana bakarske gostilne in druge znamenitosti. Pa je priplaval kruti prevrat leta 1918 in je bakarsko pristanišče penzjoniral, na novo pa sprejel f .državno službo Sušaško luko. Takrat še ni šlo, da kdo noče f penz-jon, ker noče z boljšega na slabše, in tako je bil Bakar tam kjer ni muh. Oziroma f tem oziru ta Slovenski predgovor ne drži, ker muh in komarcev je tu še kar nekam bogata zaloga. F starih časih so morali tu pres Osel: »Le kaj me vlečeš na levo, saj mora danes že vsak osel vedeti za cestne predpise. Ni čuda, da je toliko nesreč, ko dela vsak po svoji glavi!« PRAKTIČNA KEMIJA. Profesor: »Povejte mi kakšno praktične stvar, ki nam jo je dala kemija«. Dijak: »Blondinke.« POZNANSTVO. »Kdaj si spoznala svojega drugega moža?« »Takrat, ko mi je prvega povozil z avtomobilom,« IDEAL. Mjiha: »Tone, kakšen velik ideal imaš pred seboj?« Tone: »Veš, zelo sem skromen. Moj ideal je le: upokojenec z lepo bodočnostjo.« NAPAČNO RAZUMELA PROFESORSKA. Profesor (dijaku, ki ga ni pozdravil): »Ali ne veste, da je vaša dolžnost pozdraviti me?« Dijak: »Oprostite gospod iprofesor, sem kratkoviden.« Profesor: »Potem ste pa morali priti bližje.« V Ameriki je neki inženir iznašel električni stroj, s katerim se lahko eno uro govori z mrtvecem. Iznajdba je gotovo velikega pomena in dasi še ni popolna, obeta velikanske uspehe. Poizkus, ki so ga napravili, opravičuje najilepše nadte. Zvezali so mrliča, ki je bil že 24 ur mrtev, z novim strojem in izumitelj je res govoril prav jasno in razločno s pokojnikom. Govoril je celo uro — le da mrlič ni odgovarjal. Slovenski polltitni vremenoslovec 11 * i • i • i • Mi« H*' Gospa: »Anica, kje pa imate moža, da ga nikoli ne vidim.« Mlekarica: »Živina je bolana, pa ne more v mesto.« Gospa: »Pa mu gre že kaj na boljše?« POCENI ZABAVA. Janez Buček je prišel s svojo ženo v mesto. Vsled Buckov e malomarnosti sta zamudila vlak. ».Veš kaj, Neža«, je rekel Buček, »nič se ne jezi; kupčijo sva dbfero .opravila in ker sva že zamudila vilak, pojdeva zvečer v gledališče.« Neža, ki si je vse svoje življenje želela biti enkrat v glediališču, je bila s tem predlogom potolažena. Pristavila je: »Samo, če ne bo preveč stalo, Janez! Čakaj no, saj je tu zapisano.« Prvi prostor 8 din. »Ajaj!« Drugi prostor 4 din. »Predrago, predrago,« vzklika Neža. Tretji prostor 2 din. »No, to bi še bilo. Čitaj naprej!« Garderoba 50 para. »To pa to, kar v garderobo pojdeva, Janez!« PRAKTIČNO! Kupil sem si papagaja, da grem lahko zvečer z doma. Odprem radio, papagaj posluša in, ko pridem iz gostilne domov, mi zdrdra vse govore na pamet. Vrtiš, vrtiš se krog osi, kot petelin na strehi, čim manj pa vetra naloviš, tem manjši so uspehi...___________ Šteti že zna. Ponosna mati pravi o svoji petletni punčki: »Oh, kako je pametna! Šteti se je že naučila. Samo, da namestil nič, ena, dve, tri — šteje: redov, kaplar, podnarednik, narednik...« »No, no, gospa, le brez skrbi! Če si želite boljših dni, v »Večerniku« oglasek mali! Pa vse boste lahko prodali.« Mamica Evropa Evropa: „lgraj se v miru, vse to so varuhi in siniek Balkan Silam v sili! Ugotovili smG, da so na svetu male in velike sile. Med velikimi silami so velika trenja in hude zunanje napetosti. Pri malih se pa čutijo nerodne notranje napetosti. Da se tej želodčni nadlogi malih sil odpomore, smo izumili praške za notranje po m ir j e n j e. — Iščemo trgovske potnike, ki bi bili pripravljeni raznašati našo robo po raznih deželah. Za učinek jamčimo z vsem svojim kreditom in se za obilno uporabo toplo priporočamo! Lekarna »Agonija«. SMISEL ZA POTOVANJE je v Evropi strahovito razvit, le s to razliko, da so nekoč potovali državljani, dandanes pa državniki. Enkrat eden, enkrat eden... MALTA je nepogrešljiva zidarska potrebščina. Malta je potrebna tudi pri sve- tovnih zgradbah. Je pa le tedaj res dobra, če je v njej dober pesek in zdravo apno. Malta drži in spusti. Večina jih je od malte umazanih, nekaj je pa tudi takih, ki mešajo malto v fraku ali v lakiranih škornjih. Aspiracije Če'hočeš kaj diabiti se moraš posoliti. Če hočeš kaj imeti, spet moraš kam leteti. Če si samo dolma, ti nihče nič ne da. Evropa danes cela bi rada že vzletela. Počaka naj še malo, se kmalu bo dognalo kdo vse bo profitiral in kdo grdo skrahirail. HITRA POMOČ. Dva mladeniča stopita v voz za nekadilce in si zapalita vsak svojo cigareto. Neka gospa se je radi tega takoj pritožila pri spre- vodniku. Poslušal jo je mirno in dejal: »To bomo takoj uredili, gosipa!« — Snel je tablico z napisom »Nekadilci« z vrat in jo obesil na sosednji voz. POROD. Porod ni bil kaj lahek, domači st) sc strašno bali, nu, čez pet dni je ibila kriza premagana. Mati se počuti že toliko bolje, da sme mali Lojzek k njej in objeti svojo drobno sestrico. »Pa moraš biti zelo priden« svari oče, »mati je še zelo slaba, štorklja jo je hudo ugriznila v nogo.« »Grda štorklja«, vzklikne Lojzek, »jo n-grizne po tako težkem porodu!« PRAKTIČNI IZUM NA PROMENADI siitlek mili, tl podarili." V kratkem dobimo na promenadah izredno praktično novost: napeljavo vrvi ob robu pločnika. Je pa že tudi skrajni čas, da se odpomore nedolžnim žrtvam mode visokih peta, ki je letos zajela naš ženski svet. Moškim ta moda nikakor ni po godu, kajti pravijo, da so jim ženske že itak dovolj »čez glavo zraste«. Madžari in Romuni so oklenili med seboj premirje. Tako smo brali v naših časnikih. Vendar je to premirje najbolj čudne vrste od vseh dandanašnjih premirij. Madžari in Romuni Se sploh niso spoprijeli. Imajo pa večne prepire in so verjetno namesto premirja sklenili prepirje. Bernard Shaw, sloviti pisatelj in saitirik,, je za svojo veliko zgovornost didbil v dar — veliko ključavnico. Izdala In urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.