rtaMczna ileTU« M C. Poltno tek. ra&ia. — Coato corr&to con la posla. i ija vMk ^otrtok. r- UreOnlltvo 1q upravnUtro ▼ Gorici. Vi« C. FavcMi 0 — TUk« Narodna Ti*k«nu|. — I*želelo jc srce, davno zima mine, n eori sneg še gre- Poleg tega pa prostost je, ki ga mlde v sneg in led. ni k vest ure, policije, niti »kelic« v nedogled. Ali vraga — prazne sanje -komaj pride vrh zemlje, vidi že. da ni bil prvi. da žc kclio tam gradfc. Kdor nevaren je državi, kdor zabavlja in preti, tega pošljejo na sever, da si vročo kri slihtdl • Bo med temi Cuk na palci, ki zabavlja rad povsod, poleg njega tudi ves bo opozicijonalni rod. To jc gledal naš Amiindseii. lo so mu možic reži: »Zcmlic zdaj za policijo koščka ved neznane ni. Ako niK;eš priti v kelm, ne daj po nas udrlliatl.....« (iolovo. ker sc še ne vrne, mora kašo ptliatL. vas pospremim, da vam pq sem zcvojčlce?« - »Pustite me v miru«, j odrezal*. »Ah, — ne jezite sc. . i va« pustim. aH nc prt-jc. * vam mgoftpvim. da stc , dražefttncjša izqu*i /unij sem jfli videl v življenju," Kako bi bilo. da m l.i ^ ta posluhniU pri teli Pa |« vnilHvca oftinila s po do«. — Bfl je gospod, ki 50 let star. majlieii. rdeči njegov* ftoboko vpadi« <*, no smc|ale; Izgledal jc ^ kak dobro*olj9i poštenja^ Suzeti se ie flttdel it.]. Ali — navdala, fo je mala nclca miseL najbrž vesela Jkajtl PHpustifa ir kr nevolino ponašanje, na pa Ia je bolj prijazna. Tn nost jo je minila, nanj nila se i« drzmr/u in nuji molila kup zavojčkn \ ter i kako olajšano vzdihi,ila: »Na vse zadnje, '»i M res lahko nesete tc znvojSi Okrpgloličnik je pa ve* sel začel s komplimenti: 1 »Oj. to ste Ijubczn jiva, ste dražestna, ljubka in i Hm! Jaz ae vam že izbi hvaležnega, bal setn sc. da l ne sprejmete, da. me /avii Saj vas že dolgo sledim. ai, poguma nisem imel. Ali i trudni... Se hočete spočiti sc hočete osvežiti, o k repa Kaj ne. da mi dovolil da r ponudim čašfco čaja'-« Mlada ženica, sc je dod no malo ponroljada ohol Ijala. adi da jo preprua. jel stavil vsiljivec: »Ali, ne bojte sc ir.e. nimam slabega namena. Vi pač zdo vzgajate, in čc dovolite, boste imel.! v n zvestega in resnega :-~ pet znamenje, da spremembe ne bo. Te vrag. če katera stvar gre kakor namazana, oa jo časopisi podere/o. Če bi čuk na natci ne bil od zadnjič, ko je vtaknil svoj kljun med pijance. v stalni nevarnosti, da zJeti s palce. bi poi~edai takšno, da bi vsi strmeti Ker se pa boji. da bi si pobit svojo bulico, pa lepo mola. Pardon; Vesel imi bo. kdor si butico pobite. Zadnic je dejal DTArmmzio_ da so se njegovi možgani od tedaj ko je bU podel nc gfarvo iz pnrSa nadstropja še bdi nfnfif in da ie napisal net knjig. Sam zdraimik Mani se tema čadL Kaj bi se čadU zdravnik! Saj se čadS še Čok na patri. Iz tega lahka skJepaano. da je najboljše zdrrrvUo za lene možgane- da se kdo zožene iz višine par nadstropij na cestni tlak če ostane mi ih Ijen-ju. rrm bodo prešli fardzzzm *n Drične delati za Ove in za mrtve. Iz tega bi se pa tudi lahko sklepalo, da mora biti ves svet možgansko silno prebav ien. ker je ie zdavnaj z>odel na gfavo. Da temu ni tako je najbrž e iTrol: nepren-a višina, ki so jo izbraB za padec. Čuku na patci sicer manjka marsikaj v možganih, pa radi tega ne~misK zlefefi na cestni tlak. ker se boji. da ne posta? ne »prelamstenm in ne bo preveč pisal; oprava mu ne do-\~ofi toliko prostora. Časopisi tudi ugjbljajo. po kaj ie šef xfafca. na obisk k mesta, ni ženska govorila z moškim. če ji ta ni bil prej predstavljen. V možnosti, ki ji jo je pre-dočil njen soprog, da bi jo lahko kdo nagovoril, jc bilo zanjo nekaj nerazumljivega, nekaj skoro skrivnostnega. Od tega dne je zanjo postala misel, da bi jo kdo na cesti obgovoi*.' kakor fiksni ideja. Zdelo se ji je. da sc nihče ne meni zanjo. — Izgubljena je bHa v morju veKkomcst* nega gibanja. — njeno sarao> Ijubje. njena zamozavest je bila skoro ranjena. »No. kako je kaj bilo? Kaj ie norega?« jo je spraševal vsak večer soprog. — »nisi li bih od koga nagovorjena. — nihče te ni vstavil?« Ona pa je nekako tuje odgovorila: »Ne. nihče me ni nagovoril, nihče me ni ustavil«. Pa se jc za nekaj časa Raj-mund umiril v svojem strahu in ni nič več vpraševal. Nekega večera se 'je vra» oala Suzeta domov. — polna onih malih zavojev in za« vojčkov. katerih se ženske pnoobložijo. da srečno kaj rzj Libijo. — In malo nevoljna »e bila. ker si v prodajalnah ni smela privoščiti vsega, kar bi si želela. Pa io ic predramil iz sanja-renja korak, ki jc stopal pole« r. jc Pretreslo jo jc. ^kspic«... Ni odgovorila, lc pospešila ic korak. »Gospica, aE dovolite, da ON. TI -K au zdi da »i ie Mnogo moJklh osrečila. ON/1 /Ui ai bolje več mošfcib osrečiti nego enega napraviti nesrečnega ? »Kaj bi stori,, če bi te kdo na cesti o^orarl?. .Pa morda ne kak ropar?« »Nc. nc: napak kak moški, ki bi ti napravil kak pro9og__ SuaUa ae jc dobre volje u%-sneiaJa ai odgovorila: »Tega pa ne teb. to ati še rloi m prišlo aa misel. »To n te TpnSal. draga iraiTi a. ker se to v našan Parim icSaat la^Klk. ■Ofc!« »Ej. pa kar nč nc protestiral. nfi je kaj mučna miseL da bi si ti vtegnil pribKžati kak a»oški Ti si boječa, pa bi morda ne inda dovolj ener* 0IC. da bi ga strogo odvr. »Da«. — je resno odgovorL la ženska. — jaz ti obljubim, da se bom znala braniti«. R^jmund in Suzeta sta se bala poročila pred mesecem. Mlada ženka šc ni bela nikoli izven svojega* rojstnega kraja. Sozeto je ljubosumna paž-nja njenega moža skoro neprijetno drrrala. — Gotqrvo. da ie njen soprog govori! le iz lju* bezenske doUmtKti. ali malo io je še poznal, oe je le koBč» kaj dvomi! o njem zvestobi in energiji. Vendar je bil2 tofiko nzrsv na in preprosta, da se je čudila možnosti, da se moški in ženska, če sta si nepoznana. — na cesti ustavite. — Kaj naj bi si pač imela povedati? — To io je nekako osupn3o. kajti v mali dražbi njenega rojstnega Da, »Nr .Kar precej, če vam drago«. riprosto besede so o->iiilc možakarja«. — Prav» a v, ko je opazoval to mia* o-uko, bi po njeni zunan* i>o njenem obnašanju ic pričakoval, da sc bo ta-hitro vdala. -— Upal je, da lr. hu boja. — Veselil se jc ra/.vneine pri tem boju, in >jc težko pribotenc zmage. Ali ta takojšnji Padec na jjovo vsiljivnost — to ga ikoro pobilo. — »lih, vso make, vse, —* si jo mlsSl. ■da. vso to pomišljevanje m /.idržalo, da nc bi sledil •milnemu vžitku in odgovo-ii ie: ali res... vi to žo K ako-sto vendar neiz-ljubcznjivi. Vzame va ij<». kaj ne?« «. — jo odvrnil« Suzeta, j sva žojna Cilju ... šc korakov1«. •s sta se nahajala lo par kov oddaljena od hiše, v u jc stanovala Suzeta. — ro:;lega gospoda jo hitra Urola: njegova dozdev-lnt ro priborcna zmaga jo iraševala: Ali pazite na mojo zavoj -Ali pač niste katerega lultili?« •>li>i>ila sta v vaižo. - Suze* mu lepo pove: V četrtem nadstropju", ipretna in urna je stopicala nadstropja do nadstropja, spremljevalcu so pa stop-e zapirale sapo, tolažil sc in si dajal pogum, češ, — Iteni sc bom pa zabaval. — cal si bom ta trud. tuzeta je dolgo časa iskala l"č v torbici. — Skoraj sc jc la - bleda ie postala. — si jc vendar izmislila. — počenja? :— Ali je res ho« nevredno ravnati s svojim »cm; v tem gnezdccu, ki si si a napravila v ljubezni? »Vstopite, gospod«. mu je velela, ko je odprla vrata. I o tem pu jc ^la.SI10 cala: »Kajmund, 4l]j sj doma?« Obloženi gospod ju spustil skoraj vse /dvojčke na tla v predsob ju. ko je 'zagledal na oragu sobe vitko postavo mladega soproga Suzctc. ki jc govorila: "Ali Imaš kaj drobiža, da ga damo temu prijaznemu gospodu, ki mi je pomagal nositi mnogoštevilne zavoje?« pcz nekoliko časa so sedeli vsi v ohodniei pri kupici čaja ter prigrizovu|i male prepe» čenčo. «Naj bo kakor hoče, ti si vendar pravi otrok, prava porodnica. ini dovodcš tako enega za drugim vse moške. ki ti ImkIo dvorili, - |>o-voj mi, kaj bo z menoj? Tega gospojda al dobila, ki je lju beznj i v, prijazen, ki s«; t voj j otročariji le suvcjc. Ali kak drugi bl so vžalil in delal šc meni sitnosti radi tvoje Sega-« vos ti«. Ko sc jo tujec poslovil od zakoncev, katerim ie ostal od tedaj dober prijatelj, sc jc Suzeta oklenila svojega dragega Kajmunda pa mu rekla prikupi j ivo: »Ah pa nisi verjel, da se znam braniti, nisi si kaj (a* kega domišljal«. izliit, KI s k izplava. OostilnSčur: »Kuj ne. Izlet semkaj se pa prav izplača«. Oost (uleda račun): »Seveda se. Posebno za vas«. C;K 1)111 2KNSK SPLOH NI na svirru. Tako jo trnomiji prijazno namiguje trudnemu in lačnemu popotniku. — Tudi hiše niso vso enake, kakor niso ljudje.... Živa rcsnica! Kaka hiša sc ti smeje nasproti z blaženim zadovoljstvom sitega človeka, a druga te gleda z izbuljenimi očmi in bledim licem lačneža. Samo razumeti moraš to. Sevo da je ne smeš kar takole zunaj prod plo« PLIN. Sudel sem v svoji sobi in pi» sai. Naenkrat začutim neprijeten vonj v nonu. Tisti vonj, ki sede nadležno tudi na prsi in i ur pusti dihati. »Malo!« |>okličcin. tla prileti moja družina vkup. »Tu nekaj smrdi«. Mopi družina povolui, pre tulita, pomisli, mj posvetuje iii reče. »To je «mI gnojnice, ki so jo prej.in)i teden vozili«. »Prejšiiu t o« len? Vprašajte gospodarja, čo Im> še dolgo smrdela ta gnojnica« »Ali pa so pomladne cveti ee, ki |iki imaA na mizi. je delala ino|a žena«. »Proč cvelie.e!« ('ovohali so nedolžni šopek rož vsi zaporedoma, m pritr. dili. da jo temu res tako Od» iioseio uric, odpro okna, jaz delam daljo. Se vedno smrdi. Pokličem ženo: »To jc neznosno! 1\i ni mo gina; prestati. Tu pušča plin« Poklicali so (Udavee iz plinarne. Ti so prevohali vse so. In>, prižigali vžigalice, poizku. šali in dejali: »Plin nc pušča. Plin je v i Mi] lepšem redu«, »kaj pa smrdi?« Pogledali so (><> policah in u» gledali množino knjig. »Knjige smrde«. so dejali. »Knjige so gotovo nanovo vezane in k le j ni prvovrsten in daje tak duh od sebe«. Nato so odšli. Knjige smo pobrali v košare in smo jih odnesli pod streho, da se prezračijo, poklicali pa smo knjigoveza: »Kakšen kle j pa rabite? Saj sc še kuga zarodi od njega. Knjige so skoro nerabne«. Knjigovez je povohal po stoKcah in dejal: »Ali niso bile police nanovo pobarvane?« -Oa«. »Vidite Police smrde. Barva smrdi, ne moj klej«. Prišel je mizar. Ta se je ču« dil. kako more smrdeti njegova barva. Hitro je iztaknll, da smrde nanovo prebeljene In preslikane sobe. Dobro. Knjige so bile v podstrešju, police so se zr«» čile na dvorišču, okna so hibi na slcžaj odprta, jaz pA sem delal ua starem zaboju Vendar smrad ni hotel po iicIkiIi. Nasprotno, zdelo se mi p-, da |c še izrazitejši, odkar |e sveži /rak vhnjal v sobo. Stopil sem k ti lelonu in poklical delavec iz plinarne. Ti so prišli. -Ka| se je zgodilo?« »Plin vhaja«. »Sai srno vam povedali, da jo plin popolnoma v redu. Kaj hočete veČ?« ■ Prosim, gospodje, vstopite!« Gospodje so vstopili. J«z sem obrnil ključ v ključavnici in jim /aklical skozi luknjico: -Dokler ne najdete pogreška, vas ne izpustim«. Cc/. dve minuti so mi potrkali. »Smo že našli, kje uhaja plin. I Ivo. luknja jc že zadelana«. Tedaj sem jih izpustil. V Mihi ni smrdelo nič več. Znesli smo nuza j štelaže in pregnane knjige, tudi cvetice so smele zopet v vazo. ŠiriteTiH&list. Zlmhmm kritik«. Ko je hil N oh tor Ko.ni,,^ ravnatelj pariškega gl« .IhIi^ »Houlevard jMontniai i,. _ K bil njegov tajnik neki li.,,,^ ki je spisal več gled.ili-.,,^ iger. pa je ravnatelja v........ prosil. na| spravi eno i, ,(,„ go na oder. To pa ni I d., ',(, ko, ker |e K čitanjem. ko dogori smodita. sprejmem Vaza uprizoritev«. — Ko«| puši. Boulč pa čita. k.< pač mogel. Moramo i povedati, da jo Boulč Bolj ko je smodka dog«. tem bolj jc hitel s ču in jc pri tem Še bolj Naposled iz jeclja zadn vek boš, ko je Roqucpi.' njikrat potegnil iz svoj« re. »No. gospod ravnnt< pravite k moji Igri?« reče Roqueplan. »v Vi is tiči dobra mLsel: ta oče ti. ta nerodni zaljubljen ta naivka. k/ vaj led h" v resnici vgajajo«. li. p'p«p-rrr-0slm, gi1-. pod rrr-«vna-aa-tel j. n oje o*o»o«8ss-obc n-n-e ccc-ljajo. sssamo j-j-a/ jc*cc9»Ijam mmmalo!« vori nesrečni tajnik, čc jc tako, potem pa duhovita ln nI za naši šec!« ■ lr,ti iii()| i li!l H-pb M 1,1 .•vi .0 (Pristopi k njemu in ga udari z roko po rumah.) Kdo pa si ti, čuden človek? PKTRICA (ga gleda): A? Č uden človek, sto rekli. Prcdno vam <»dgovo> rim. dovolite mi dve opazk* Prvič: če sc prav ne spominjam, sva so midva že no> koč videla, menda sva šc celo bratovščino pila. Drugič pa: po mojem mnenju je čk»vek tak potnik na tem svotu, da se more komaj kaki stvari smejati, kako šele svojemu rojaku. Ste me razumeli? Ogledujete mojo obleko in, če sc ne motim, še prav posebno kapo na glavi. A čc se nji smejete potem gotovo 'vidite skozi njo. drugače mi je nejasno, s kak. šno pravico se smejete. Človek božji! dovolite, da vas tako nazhfljcm : oko vara. Povem vam: Kakor stojim sedaj pred vami. tako sem sc rodil v ine-stu, oče moj je prodajal klobase in je bil bobnar pri mestni cardi. Znam brati in pisati, računati kakor skopuh, šc latinsko toliko, da bi lahko latinsko inašo bral in se kosal z vsakim sodnik, mc razumeli?.., A sedaj: vaš slu »pod. CULI C: Dobro ste mi odi1 prijatelj. Tudi jaz sem vaš slu:' spod. Oprostite, čc sem vas už.< dva se vendar ne smeva pod pogojem skregati. PKTRICA: Tako govori dol španski človek, ki sc na zastonj 1 tokizma. ČIJLIC: Rekel sem, da s< u. sm črva skregati. Zato prosim, tjalc in se used i v a na klopico. Vam bo dobro delo. ker ste •»■ utrujeni; pa mi raec in si začne z robcem s r ur/i t i čevlje. Iz hiše pride C.ulič.) VI. PRIZOR. OULIČ {gleda neka i časa Petrico; se umakne nekoliko nazaj, sklene roke. zase): Moj Bog! Kakšno strašilo p« je tole! (Si gu ogleda poblif.je in se zasme* je.) Ha*ba-ha! PKTRICA (se ozre. zase): Kaj sc pa tale smeje? CULI C (zase): Tale je p« najbrž s strehe padel ali pa iz graha dezertiraL hske kaprice. □k n;i palci vedno trdi. da en« ku krona stvarstva, a se ,il<, rebro, iz katerega je ska narejena, po bogve ka-nczjiodl tako' zo!o polo« da danes kaže bitje, ki njefu narejeno, vse polno ak. ' o tc napake bogve kako kc. lohko režemo, da so v kras ženskemu spolu, na palci bi moral napisati leksikon, če bi hotel napi* vvc napake in napakice, kravjo ženski spol. Naj nini ":imo eno, kl je naj« i iliadcm vseh napak, to je ica. aprka je posebno vrste Cuk na pal^i ne ve prav, na i hi jo del. Skoraj bi jo ru «l sesavcc, ker taka ka-nioškemu poplj^vcs de-in vso dobro voljo, iko recimo, da ima žena nctf.i moža, ali bolje reče* no/ pridno ženo. ki mu do« ck sme delati zanjo, ki ji kc /.iblje, pes£uje, melje ». vodi jo na izprehode iii tvlja še sto inl sto del, s ka« ni si upa zaslužiti zlata ne-in lepo mesto v krogu dr-lanov. sc /-^odi, da ima žena Zcna vpraša moža (tri pred godom, serveda): mi boš kupil?« icna: »Zlato zapestnico«, oža oblije mrzel pot po in |x> hrbtu, le misel, da svetu tudi drobne za; niče. ga reši mrtvouda. ekr pravi: »Taka zapest* je draga*. sem ti .jaz količkaj dra« j ti taka zapestnica ne bo rasju. Debela naj bo. ma-; votle ne maram«. je nagnil glavo. Ko je nimo zlatarja, je vprašal, o stane taka zapestnica, liri sto lir«. ni sc še potiti ni mogel Mraz ga jo oblival po ^uj«. je dejal zvečer svoji iii ni bolje, da ti kupim ačno straši n dvogovor, po* inešan k prisiljenimi in nepri> siljenimi solzami. »Ti me ne ljubiš!« »Ali — draga!« -Ti si umoril mojo srečo. Ničesar mi ne privoščiš«. »Ali si kdnj že stradala? Nu rokuh to nosim«. »Ti mene«. Pustil bi me bil. kjer sem bila. (".'emu .si me omamil?« ... Koncem konca |c god nuj ža.Vtncjši dan v letu. Nič ne pomaga, če je mož kupil po- -------- _^__tf blštvo. perilo; oWeko.L'ila|,;c?fč-mir za hranof,1&£'&t?oški voziček. za nov štedilnik, ker stari ni več v modi, za nov klo* buk, ker je stari že za med smeti. Vse to ni nič, vse to mora biti. Zlato zapestnico bi bil k:i pil, tepec neumni, čc jc hotel ohraniti zakonsko srečo in mir v družini. Zdaj iina, ker ima žena dokaz, da je nima nič rad ... To Je žensko kaprica .. . Pstl Sova gre. V-. pričo nje Cule ne piSe md podobne stvari, zato konča. Gospod pride k brivcu. Potegne revolver in pravi: .Če me urežete, vas ustrelim." Brivec ga obrije in ga ne ureže. Ko gospod plačuje, vpraša : „ftli se niste bali, da bi me količkaj ucezali 7" »Prav nič ne. Ce bi vas bil urezal, bi vam bil prerezal z britvijo vrat in, zbežal." Gospod je pogledal, videl je, kdo je visel med življenjem in smrtjo. ISKRENI OBČUTKI. Zaročenka: »Moram Vam povedati, da je moj oče vse naše premoženje izgubil v špekulaciji na borzi, zato Vam vračam dano besedo!« Zaročenec: »Gospodična, iaz sem nesrečen radi tega!... Nu, moji starši so pa žc potolažijo!« KAKO POSTANE ČLOVEK BOGATAŠ. »Srečen Ti, ki si bogataš! Cemu na še mene ne naučiš, kako naj pridem do bogu-' stva?« -- »Vidiš, to je vrlo enostavno: najprej vzameš iki desni, potem na lovi, naposled vzemi, kjerkoli moreš. Pa po-staneš bogat!« DIVJI PliTELIN. Gozdar Če rn igo j jo sprem« I j al barona B. na divjega pe* telina. O prvem zoru sta bila pod visoko smreko, kjer je zaljubljeni petelin brtfsil in pel ter ginljivo vabil mlade kokoši pod drevo. — »AK ga vidite, aospod baron?« — Baron jc napenjal kratkovidne oči, pa Ua ni mogel zagleda ti. Cerni« i£oj gre s kratkovidnim lovcem šo par korakov bliže, tako da bi bil mogel petelina z dolgo prekljo osmukniti, a baron ga še ne vidi.... Petelin obmolkne in odleti. Baron je preklinjal, Cernigoj ga je pa tolažil: »Vidite, gospod baron, vse jc bilo prav in lepo. Skoda ie samo, da Vi niste .videli petelina, pač na je petelin zagledal Vas!« *u*iitiiiiiiiiiu:riiiiMuiT»iiriMttMmti> 1 Pretnarjev francosko - i = si ^venski slovar se dobi i = v ^jvrarodni JCnjigarni" : = ro v (gorici pj ; liiimimiiTtirMiMfJUiirTniimtiiiittmr V GOSTILNI. »Natakar, ta krožnik ni bil čist!« 1 »Pač7 nač. krožnik ie bil še v jutro popolnoma čist, tv» je žc menda kak drugi prasec od gosta jedel ž njega!« LEPO OPRAVIČI LO Nekdo se jc prepiral s svo« jo ženo, ker mu je začela po« s tajati nezvesta. Ti imaš prav. •— mu žena odgovori; toda tudi jaz nisem kriva. Od tistega dneva, ko sem rekla pred altarjem da, mi jc nemogoče več reči nc___ PO OVINKIH. »Pa kako si mogla poročiti tega jecljavca?« »Oh, njegova izpoved I ju-} bežni je trajala tako neberškq dolgo«. TAKO! »Na zadnjem lovu sto. hajq napravili mojaterski strel«. Da, nekega Tčrofa^kcffa" h>f>f-sfra sem pa v resnici zadel«. TA RAZ^Mlil . »Ali ti v operi res ni vgiija« lo, Marija?« »Ne. Tam so samo peli. Peti znam tudi jaz«. POROKA, »Ti človek, aH sc nc boš poročil?« »Ne«. »S kom se boš pa kregal?« Kako se pogovarjajo živali med seboj Bili sla pri nekem gospodarju dve kmvi, ena debela. druga pa suha. Spali sla tudi obadve v enem in istem hlevu. Ku sta žc počivali in vendar nista mogli zaspati, sla sc začoll pogovarjati sledeče: l.itika le nagovorila Ha vito: »Kako lo. da si ti tako sulia. jaz pa debela?« Plavka: »Tu |c moja sreča, kapi drugače bi me 2e zdavnaj nc bi bilo na svetil«. I.iska: »Kaku to. da nu? /akaj pa jaz ic živim?« IMavka: »Imela si srečo. 1-c poslušaj. ka) sc le men! dogodilo: 151-la sem pri nekem kmetu, ki jc bil sicer premožen. toda njegova dekla Ančka jc vedno pozabila dati ml lira« ne. iu zato >cm začela hirati, Gospo-dar je rekel, da sem laka. kakor ljudje. ki ne bodo nikdar debeli, čeravuo ic toliko iu toliko jedo. Sklenil |c, prodati inc in zato me Ic |»cljul ua mariborski živinski sejem. Ko seiu prišla Ija. me jc £rcz nekoliko časa polipal nekdo po stegnili. Jaz sem sc ozrla in videla, da jc bil to mesar in siccr klobasar. A kmalu potem jc zanikal z glavo jaz sem bila zelo vo- I sela. ker sem vedela, di ne bo kupil ' tako suhih stegen tuke pot ure jc prišla neka ženska in neki moški in oba sta me potipala. pa no za stegno, temveč za vime- Takoj sem si mislila: saj lo ui lako slabo In no- ' varno, kajli ti mc Ic skušajo čc da- j jem mleko. Ta dva sta bila ravno sedanja moja gospodarja. Kupila sta mc iu prigugala sem. Seveda sta ml dajala dobro hrano, da sem sc malo p.ipratfla. ali. kakor vidiš, sem Se danes suha. kar mi jc zelo všeč. ker me šc ne bosta dala klobasar jem. TI sl prišla siccr za menoj. A jaz vem dobro. da bosta tebe Drcj prodala kot mene." Ti boš sama videla In sc boš prepričala, da bo slabo za tebe. ako lc bo kdo potipal po stcgnih, dobro oa. ako tc Imi kdo prijel za vime- V orvem slučaju bo dotičnik gotovo kak mesar alj pa klobasar. kajti ti iinajo to tipanje že tako v »griiu«. da vedo. ktera je dobra za njih in ktera ne«. — Liska: »O. draga moja? Vse, ga lega nisem vedela do danes in sem li tudi zelo hvaležna, da si mi to razjasnila, kajti tudi mene je ie mar-sikteri potipal. ko sem bila Jc mlajša. in res. nisem vedela, zakaj je to delaL Za vime me jc prijela pa samo dotična dekla, ktera me je mol zla. Seveda sc jc večkrat jezila, če sem jej dala premalo mleka: toda, če mi da boljšo hrano, bom tudi jaz dala več mleka. Tega pa ljudje ne razumejo. posebno dekle ne. ki se ne ba-vijo z živinorejo, temveč opraljajo samo svoje delo in pozabijo večkrat na živino; posebno pa tedaj, ako imajo kakšnega ljubčka po. glavi. Društva ! • Posamezniki! ftli rabite knjige? Jurčiča, Erjavca, flleŠovca, Detela, Finžgarja in druge pisatelje dobite najceneje v Narodni Knjigarni v Gorici, Via Cacduci 7. Pra tf i jo. Pravjjo. da za Maribor si ni treba da»i napraviti sive obleko^ ker jc treba le, da gre po cesti in vzdigajoči se prah bo posivcl vsako obleko, ker sc ceste premalo, škrope. Pravijo, da so v Mariboru sprejeli novi stanovanjski zakon hišni posestni«-i z veseljem najemniki s presenečenjem in nezadovoljstvom in podna- jemniki pa z radovednostjo, ali bodo sedaj boli ali manj izkoriščani, kakor so lHli do sedaj. Pravijo, da v Mariboru . plačujejo nektcrc žensko za moške po gostilnah zato. da jili Imajo zase. Pravijo, da jc bil v Stipu v Srbiji hajduk Vojovič obsojen na smrt in ua 797 let težke ječe, da pa jc ostal Jc dalje v kchi. ker sodniki premišljujejo. kdaj naj obsedi svojo 707 letno ječo ali pred smrtjo ali pa po smrti. Pravijo, da jc v Mariboru neka punca tako velika, da mora vedno v Ila (jlcdnll, fc okoiii go\or|. Pravijo, da v Mariboru žu koma| čitkajo. (U dobijo kovani denar, ker - -nlrnati sc sploh nc pozna ali |e denar ali |c kaka cunja. Pravijo, da lc v Maiiboru Jc vedno mnogo krošnjarjev. kl hodijo od hiše do hiše In larbajo ljudi. Pravilo, da jc tisti dečko, ki jc klesal vogelni kamen za rojansko norišnico. lako ncsrcčiut padel iianl. da |c kmalu ua to izdihnil Ironija usa» dc! fej H fel W I td Znameniti rimai 1 ZAROČENCAI \ (I PROMESSI SPOSI) = z Izide koncem junija tega le : ta v založbi ^Narodne Knjigarne" v Gorici. \ ^ E Izdaja bo luksurijozna z : i mnogoštevilnimi slikami. • : Sprejemajo se pred na-: ročila. I Pravijo, da bodo Rojančani sklicali veiiko protestno zborovanje proti astronomu. Na dnevnem redu bodo važne točke, kakor n. pr.: »Kaj je za ukreniti, ko nas nc pusti pri miru niti pri pašta-Juti?« — Ker se je pa bati za časa zborovanja burnih prizorov, bo javna varnost zastopana v velikem številu. Prisoten bo tudi sam g. I) r efekt rojanske province — škure. Pravijo, da pri maši od »devete« v rojanski .cerkvi nikakor ni miru. Naj-večja koncentracija vsega šepeta je pi pri glavnih vratih-. Tam se pre-rešeta vse dnevne novice, kakor tudi kakovost oblek vseh mimoidočih »pup« in skratka, tam napravijo, da skloni čelo vsakdo, ki je mislil, da ga lahko drži visoko. Pravijo, da se kmalu začne sezona, ko btf barkovljanska riviera oživela in mrgolela rojanskih »pup« ki bodo rade up zabile slovenščino, da ujamejo kakšnega sladkega tujerodnega mctulia. Na vsak način bo deloval en »corso di cducazione«, pod vodstvom — kakor se potrjuje od dobro informirane strani — orimadone. Pravilo, da novornetskemu Tončku izmed vseh najbolj vgaja tista starodavna pesmica, ki pravi: Naj bo stara al' pa mlada, samo da ima mene rada. Kljub temu pa -sc čuti prizadet, samo ako sc neko dekle le v zrcalo po--cieda. To pa na.brž le radi tega. ker je tako mlad. Pravijo v Podbeli. da se cela vas smeje dopisniku v »Malem listu«. Pravilo v Podbeli. da ustanovijo nekatere poročene žene druitvo klepetulj.. Pravijo, da jc neka vdova na Knežl pnočno letala za »nekim«, dokler ga ui v svoje zanjke ulovila. PravHo. da M. S. pretaka krokodl* love solze, ker U vse po volji ue gre. izšle so v samozaložbi »Na rodne Knjigarne'1 v Gorici otroške slikanice Ah, kako lepo! tituriši, čebočele svoje malčke razveseliti, kupite! Pravijo na Kurilnici, da jc predlanska po voden | odnesla vse koprive, kvante pa Jc ne. Pravijo, da v Mariboru po iicktcrili natikali vse izvode Čuka takoj prodajo, ko ga dobijo. Pravdo v Zarečkl. da tako modre svelovavke nima cela reška dolina, kot je neka Urrr-la. Pravijo v Zarečkl. da je Tomlnjskl lovec zgubil veselje do lova. ker mu je neki lump sled razpihal. Pravijo v .(iodoviču. da je na zadnji svatbi neki fanl Izgubil srce. Ker ca ni mogel dobiti v pritličju, ga je šel Iskat v prvo nadstropje, a jc dobil dolg no$; zato pravijo, da bi kmalu postal »vdovec«. Cuk pa pravi, da ]e šc marsikaj slišal in videl v nočnih urah, ko je čepel na Lcnasetovl hruški. Pravijo v Mirčah, da bo Janez Godcev povabil vse njegove goste v nedeljo na južno la tudi Tine ta. Pela bosta »fovineco«. kjer imata krasen tenor. Pra tU* v Zarcčici. da je neki fant jako izvežban v nasilstvu- Višje iole le naredil v Gorici, vendar sl na plesni večer nI mogel nobene dobiti. Priporočamo, da mu drugič v lakem slučaju Cuk pošlje Sovo. Pravi* v Zarečicl. da iinajo pod Klenam neko ncizprašano babico: kadar katera Ženska od prevelike ljubezni kaj zboli, hitro k nji prileti. Babica si svoje naočnike na nos pri; smoli pa se kakoj Sova drži, zato . Cuk ne mara biti pri njL Pravijo, da jc v Godoviču stara »kokla« z enim piščanccm, ki v eno-mer kloče. brez pravega petelina, sc je morala znesti nad nekimi mladimi dekleti, ki pa so ji obljubile, da jI petelina za prihodnje leto odstopijo. Pravii*. da godoviški mehanik pri veiikooočni spovedi preštel tudi svoje lire. ker jc videl da. je »rassa« majhna, jc naredil trden sklep, da bo zanaprej šc dražje računiL Pravijo, da je videl Cuk pisavo »načclnice« godoviškega požarnega društva. Pravilo v Rutih, da morajo deklice in dekle same plesati, kadar jim zet zagode tango. Pa šc Cuk ima svojo ljubico Sovo. da se zavrli ž njo. Pravijo, da sc je v nedeljo, dne 24. vozila neka imenitna družba svatov iz Bovca proti Kobaridu. Dražba je bila lako vesela, da se Je jc celo lepo vreme balo. Vsled prevelikega veselja niso še opazili, da jim jc odpovedalo četrto kolo, svojo službo, in jc izostalo loko ve kje. Ako bi n« »odelo os v bližnjo drevo, katero jc rasllo ob cesti, bi vozili z svojo moderno kareto. dokler bi jih nc minulo veselje. Ker pa jc imela družba nekega prebrisanega mclianika (iustclna, kateri se je popolnoma zavedel svoje stroke, jo jc hitro pogruntal. V bližnji vasi Brezovo, si jc najel osličko. kateremu je privezal os na hrbet in hajd naprej. To vam Je Slo kol .lMi Pravijo, da so krejska .!. UcU i vneta za počastitev sn, Kiijj Sedlu. Posebno pa za ples n, ^ , Ali to jc slabo zanje, da m b i„ a sti družbe, ker jc lante mmimi«, lansko leto. Pa uprite dcki.ij, ^ prihodnje leto kal boljše Ivkict. pogumno molite, če boste molile, | lače In tralala nc bo lahl>. Pravijo, da je v Zarcčk i neka U 'zelo ponosna na svojo pup-. Pravil«, da jc tominiski i.,^ strehi lisico v Zarečkl. Pravijo, dn hodijo Ccrulm.i «, | zc pri Bistrici po dcklcia, ki u kratka krika. Pravijo, da hodi kralUu.luti Veliko I ki kovico u frajli.o, , ona ga nc mara, ker ne v uli l jc larciu dolg. i s 'a »otrj IZ BARUCRTUS MIIKl. l.epo te prosim, da im iuk uslugo; da grel »ogledal >., mj bratranca Ivana Kranjc. p. prej * v Via Setlc Pontane, št. I- v Ti Cc pa ga doina ne dobiš. )> iu in,( na »kontrndj«. Te lepo p >aJu Ivan l*ldel, Alojzij Oah,.^. Sprabar, Ivan Skak. Pr. m.srra. kob Čepek, Jožef lir v.. Ai Purkclc. Soproga, U mdo ubt« . Pridi, dnarčdu pridi v frfiiotfk' dlan! Mošnja je napeta, dnarc se slpije v dlan Moda, ljuba moda. ženska srečaa ni. ako te M vidi s svojimi očmL Zadnjega je danes. Dnarca Ima dovolj, da sl kupi svilo, klobok In parasol. Tudi čevlje rabi. čeveljčke »Slml«. s Splco najmanj dolgo kilometre trt: in p« za frizerja mora ie ostat, da lase pristrlže in "obrije vrat Kaj za to. če može k lačen jc vsak dan. IMdi. dnarček. pridi, v snežaobdo dl«n! :r_ LOGIKA. »Kdor ima srečo, i>ripd nevesto v hišo«. -ima srečo«. — Tedai »M pripelje nevesto v hišo I oženi), je norec*. nmm tihi mili DEHM V JUGOSLAVI Ljilliiidi pii r. M. B o. » Mffreurikrtk prostat "V Ljubljani Mestni irg■ v 4 sprr'e«a vloge nn nllne knjlftlec <" ^ koči ročun, Jili »I*«* P« »•/. ter jih Izplačuje »akoj br. i vedi In brez odbitka V.. jr * nilne vloge z odpovednim r««0* Obrestuje tudi fB|e Po u** onarejcno vino. _ ilmiii |c državno pravnišlvo m kega gostilničarja radi po-;.i \ ma. Vino se Je dalo preti i.i preiskava dognala sle-•i\i preiskovalec, kteri Je ■ -.kovanjem pil mleko, je <• vino za neužitno, drugI rdel poprej hrenovke, Jc re-iiki /a' silo žc gre; tretji pre-ktcrl ic poprej Jedel masi-ko pečenko - s praženim krompirjem. je Izjavil, da ic vino Izvrstno | razpravi dne 2<>. maja Je ml gostilničar oproščen od obtožbe, J k krilim preiskovalcu mil l»i verjel. Državni pravnik se Je p;i Proti lcj obsodbi pritožil, ker nI bilo lasno, kako I.i vgajalo vino prvemu preiskovalni. če bl Idi n.dl on popre| svinjsko pečenko jedel kapitalisti in pkou iakcl Neki ravnatelj v Mariboru spreje, ma ljudi v služIm In jil. ,„cl,|a kakor srajco — vsak teden. Pri tem Je pa ■m lako prclrlgau. da kni izlakuc.. DRAGO IN SI.AIIO. PO CENI PA OOIIKO. Mariborske Koslilne so zelo različne. Tudi v cenah se uu vjemajo. Dobiš 11. pr. v večjih hotelih svinjsko pečenko porcijo po 15 dinarjev, k| pa nI hogvckaj; v srednjih gostilnah jo doblfi po lil ali celo 9. ki Ic pa pečena v masti, v manjših gostilnah lo pa dobiš za 12 dfnarlnv In ta pečenka le skoraj vedno pečena na vodi. Tu tudi ne dobiš prtičev, ker ali 5parajo, ali pa mislijo da imajo prašičke pred seboj. Seveda so tudi tn izjbiue, ki post reza jo v vsakem obziru svoje ifoste, šc t>nl| kol v prvovrstnih hotelih. K da Ic so zelo redke. Ako hočeš dobro in po ceni jesti, drži se tistih goslilcii. kler natakarice aH pa tudi v< stilničarke. niso preveč prclrl-gauc. SLAVNOZNANA RAZPRODAJA TKANIN NA RAČUN MdMMIS ZVEZE TOVARHAUBV PO ZNIŽANIH CENAH (AL RIBASSO) videm - Via Savorgnana i M Via M - udi NE Opozarjamo naše cenj. odjemalce, da bomo prihodnjič potom časopisov in plakatov naznanili veliko pro- ' dajo, ki bo začela v polovici tega meseca. Počakajte z nakupom blaga, obiščite prej naše zaloge. Vstop dovoljen vsakomur brez obveze nakupa v. Bogata izbera blaga za gospode in gospe. - Žamet za lovce. - Izgotovljeno perilo. - Platno. - Gobasto tkano blago za gospe. - Platno in bombaževina v f vseh visočinah. - Prtenina. - Brisače in servijeti »Fiandra" - Pletenine iz lanu i in bombaža. - Tepihi. - Prsni oklepi iz jute in koko. - Zavese. Blago za mobilije. - Posteljna pregrinjala in kuverte v vseh merah. - Dvošivi. - Opreme za ' c neveste. - Popolne oprave za prenočišča, zavode in internate. - Izdelane blazine iz žime in volne. OPOMBA. Blago, ki ne ugaja naj si bo glede kvalitete ali cene se vzame nazaj. CENE STALNE CENE STALNE B,Q.S5prod.a.jQ.Xoez». poso"bo», popust, i VIDEM-Via Savorgnana 5 (vogal Via Cavour)-UDINE ! NE POTREBUJE POUKA. Oče zaljubljenemu mladeniču: »("Tukaj. Ti hunevet. jaz Te naučim pol jul>ljati mojo hčerko!« 1 ' 1 ^ Mladenič: »Ni potrebno, gospod. ie /.nam!« TRII) AZliNSKIM SOD. NIKOM Sodnik: »Vi nesrečne/! S prcnuglo vožnjo sle povozili in usmrtili zdravnika, ki jc bil na poti k bolniku!« Obtoženi -šofer; »Morda pa Sem & tem reŠH smrti onega bolnika!« f, Babica Govori slovensko. noseče. SLAVEC TRST Via GiMlia 29 Kdor želi pristnega tropino vca naj se obiue ua tvidko VODOPIVEC & KRALJ v Potoku Do>nbcrf Črti a mirlno Poiliribo ločna lllago l>i«u«T&ion ku;n)r dobre la dravri tropine po aajie/jl ceni IM» I) H U Ž N I C A lilaisliu Milic Hi! v Gorici Corso verdl ^Trgovski dom«* Telefon 5t. .r»0 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka De'iu$ka glavnica CENTRALA Rezerva SMS i. in* fpzcarc |* ■ i ■ o ■ i«ui lin 50.ooo.ooo L JUBLJ AH A 10.000000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj. Kranj, Maribor, MetkoviC, Novi Sad, Pluj, Sarajevo. Split. Trst. " Obrestuje vloge na knjižice po 4"/,. Nakup ln prodaja vsakovrstnega tujega denarja. I zv cšu j e vse v bančno stroko spadajoče posle naj-kulantneje. 0 Dober dara Lojze T Kam par greS kupil zlafo a. za birmo ? Grem k naSemu zlatarju (j 0WATT ALOJZIJU,0 A zapriseženemu sodnemu izvedencu iK V v Gorici, Raštelj št. 22, v Gorici V Vsi r*di kupijo pri njem, ker ima dobro blago in po ceni A C'-'- - -ni daje ludi z 2 letno garancijo. W Trgovina r m. nufakturo ŠKODNIK ANTON Gorica - VI« Semlnorlo tO » Oorlc« Le zadovol|nost k pravi arečl vodi I Zapomni »i. nev sta, to reanlco, in preden sežeš ženinu v deanlco, previdna pri nakupu bale bodi l Blago po nizki ceni, zadn|l modi predala za deželo, za Gorico pri semenišču v blši z desetlco trgovec Skodnlk Anton, znan povnodl /1 to ae tiče tudi tebe, mati. In tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefirla, oksforda ln etamlna! ,8em zadovoljen z blagom!" vsak poreče in zadovol)nost kluč ie že do sreče. 9MM • • Velika zaloga manufakture Rug^ero Venut i Gorica - Gorso G. Verdi 19 - Tel. št 95- ■ M Velika zaloga domačrga in češkega volnenega blaga Svile, bombaževim; vael|; vrst. — Perila za opremo nevest in za domačo rabo. — Volni, žima i i perje. — Volnene preproge iu Linoleum. Ifelika zaloga svile- A c?. t . Posebnosti blago za moške arajee. Blago najboljše. Cene nizlce. •mmm&mm* m m ••••••• Manufakt.ro, perilo. izdelane obleke po cenah brez konkurente kupile pri dobroiaaai Bratje Mose Via Rajtallo 7 - GORICA - Via Rastello Domače iganje .... Ur 10.50—11.50 liler. Ram lamalca M) •/« . 12.50 liler na steklenica. Hčm Krema maršala ... 1230 . Cognac....... 10.50 '/,, lejčni ogaac.....15 50 Malaga wiao ... . 10.- Cipro ....... 8. - Pissilo.......6.50 Chlaatl .......4. i 25, 3.50 slekleilca ne»! Maršala, vermoul. osli spumanle, spumanle moškalni. Najfinejši likerji. Ferael. Biller. Sirupi. Žganjarna Trg Sv. Antona št 7 — Gorica. ZANIMA VSE! Ob priliki i-onca sezone se nadaljuje v manulaklui1" trgovini ..AL RIBASSO" v Gosposki ulici it 5 - Gorita IZREDNA PRODAJA vsega blaga 30*/. do 50*/, popustom na nakupnih muli I Blago /a možke m ženske obleke Svila Boml .■ ^ ževine I»eril » Blago z a mobi ijo - Pogrinj-li Zavese itd i tel Ne /.i menja j te trgovine s vsakd.m "" ' likvidacijami Obiščile Pgovino in primerjajte l>'aj!" 11 j cene z blagom in s cenami v drugih trgovinih. ^ O #