Gradbeni vestnik letnik 72 avgust 2023 194 Andraž Zalar PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ Andraž Zalar, mag. inž. grad. andraz.zalar@zag.si Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, Ljubljana Strokovni članek UDK/UDC: 628.517.2:625.745 PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ COMPARISON OF TEST METHODS FOR DETERMINATION OF SOUND INSULATION PERFORMANCE OF NOISE BARRIERS Povzetek Protihrupne ograje so dobra rešitev za zaščito bivalnega okolja pred prometnim hrupom. Prispevek predstavlja zvočno izolativ- nost ograj. Ugotavlja se z laboratorijskimi in terenskimi merilnimi metodami, pri čemer se rezultati meritev po obeh metodah zaradi različnih zvočnih polj nekoliko razlikujejo. V nadaljevanju se s primerjavo rezultatov laboratorijskih in terenskih meritev zvočne izolativnosti na istih vzorcih ograj določi medsebojna povezava rezultatov obeh vrst meritev v obliki linearne regresije. To se primerja z regresijo, dobljeno v študiji projekta QUIESST. Treba je poudariti, da je zvočna izolativnost vzorcev v prispevku obravnavanih ograj večinoma bistveno manjša od zvočne izolativnosti ograj, obravnavanih v študiji QUIESST. Ključne besede: protihrupne ograje, zvočna izolativnost, merilne metode, primerjava merilnih metod Summary Noise barriers are a good solution to protect the residential environment from traffic noise. This research paper presents sound insulation performance of barriers. It is determined by laboratory and in-situ measurement methods, although the results of measurements using both methods differ somewhat due to the different sound fields. In the following, by comparing the re- sults of laboratory and in-situ sound insulation measurements on the same test samples of barriers, the correlation between both types of measurements is determined in the form of linear regression. This regression is compared with the one obtained in the study of the QUIESST project. It should be emphasized that the samples measured in this paper mostly perform signifi- cantly lower in terms of sound insulation than those used in the QUIESST study. Key words: noise barriers, sound insulation performance, measurement methods, comparison of measurement methods Gradbeni vestnik letnik 72 avgust 2023 195 Andraž Zalar PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ 1 UVOD Splošno najbolj moteč hrup v bivalnem okolju je hrup ce- stnega prometa [Čudina, 2001]. Zaradi povečevanja števila motornih vozil ta hrup še narašča, zato se omejuje z različni- mi protihrupnimi ukrepi. Med najpogostejše ukrepe v Slove- niji sodijo protihrupne ograje, saj z vidika zmanjšanja hrupa predstavljajo učinkovito in enostavno rešitev. Najmanj pose- gajo v sam vir hrupa oz. cestni promet in sprejemnike, npr. stanovanjske objekte, zaščitijo pa lahko velika območja v bližini cest. V prispevku so predstavljene akustične lastnosti ograj in njihov vpliv na učinkovitost pri zaščiti pred hrupom prometa. V nadaljevanju prispevek prikaže ovrednotenje akustičnih lastnosti ograj z uporabo standardiziranih labo- ratorijskih in terenskih merilnih metod ugotavljanja zvočne izolativnosti. Po laboratorijskih in terenskih merilnih meto- dah dobljene vrednosti zaradi uporabe različnih zvočnih polj medsebojno niso neposredno primerljive. Zaradi različ- nih v nadaljevanju prispevka opisanih dejavnikov je smiselno iz vrednosti rezultatov laboratorijskih meritev določiti vred- nosti rezultatov terenskih meritev in obratno. Namen prispevka je potrditi, da je z laboratorijskimi in te- renskimi meritvami zvočnih izolativnosti istih vzorcev ograj možno določiti regresijo, ki opiše povezavo med vrednostmi rezultatov laboratorijskih in terenskih meritev zvočne izola- tivnosti. Naslednji cilj je potrditev skladnosti dobljene regre- sije z regresijo, dobljeno v študiji projekta QUIESST (QUIete- ning the Environment for a Sustainable Surface Transport), kjer je pri meritvah sodelovalo več evropskih laboratorijev [Conter, 2021]. Ograje, obravnavane v prispevku, imajo ve- činoma majhno zvočno izolativnost. Študija QUIESST takih ograj ni obravnavala. Torej se z določitvijo regresije, doblje- ne v prispevku, potrdi njena uporabnost tudi za ograje z majhno zvočno izolativnostjo. 2 AKUSTIČNE LASTNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ Pri cestah brez protihrupnih ograj se zvok med prometom, ki predstavlja zvočni vir, in sprejemnikom prenaša nepo- sredno ter z odbojem zvoka od tal do sprejemnika [Kotzen, 2009]. S postavitvijo ograje se ti dve poti prekineta. Kot je prikazano na sliki 1, se pri tem zvok deloma prenaša skozi ograjo, deloma od nje odbija, deloma v njej absorbira in deloma ukloni preko nje. Od zvočnega vira na eni strani do sprejemnika na drugi strani ograje se prenaša zvok torej ne- posredno skozi ograjo in z uklonom okrog stranskih robov ograje ter preko ograje. 3 ZVOČNA IZOLIRNOST V splošnem predstavlja mero za zvočno izolativnost ogra- je zvočna izolirnost R, ki je definirana kot logaritemsko raz- merje vpadle in prenesene zvočne moči. Določi se z enačbo [Simons, 2004]: (1) kjer je: τ - koeficient prenosa zvoka (/), W1 - zvočna moč, ki vpada na ograjo s strani vira (W), W2 - zvočna moč, ki se prenaša skozi ograjo in seva proti sprejemniku (W). Konkretno za hrup prometa se zvočna izolativnost ograje ovrednoti z enoštevilčno vrednostjo izolirnosti pred zvokom v zraku DLR, izmerjeno v laboratoriju, in enoštevilčno vredno- stjo izolirnosti pred zvokom v zraku DLSI, izmerjeno na tere- nu. Obe vrednosti sta predstavljeni v nadaljevanju prispevka. 3.1 Laboratorijska metoda ugotavljanja zvočne izolirnosti ograj Enoštevilčno vrednost izolirnosti pred zvokom v zraku DLR se uporablja za prikaz in primerjavo splošne zvočnoizolacij- ske učinkovitosti različnih ograj, projektiranih za ceste v od- mevnih pogojih, na primer v globokih vkopih ali ob visokih stavbah. Dobljena je v laboratoriju z meritvami po presku- sni metodi za ugotavljanje izolirnosti ograj pred zvokom v zraku v difuznem (razpršenem) zvočnem polju. Metoda je Slika 1. Prenos zvoka pri postavljeni ograji [Vanhooreweder, 2017]. Gradbeni vestnik letnik 72 avgust 2023 196 določena v standardu [SIST, 2018a]. Pri meritvah se upora- bljata dve sosednji sobi. Ena je soba z virom hrupa (oddaj- na soba), druga pa sprejemna soba. Preskusni vzorec ogra- je, sestavljen iz akustičnih elementov in stebra, je vstavljen v preskusno odprtino med obema sobama in sestavljen na enak način kot na terenu (sliki 2 in 3). V oddajni sobi je postavljen neusmerjeni zvočnik, ki ustvarja odmevne po- goje kot približek difuznega zvočnega polja. Difuzno zvoč- no polje je definirano kot idealno odmevno zvočno polje, v katerem je gostota zvočne energije enakomerna po celot- nem prostoru, in če izberemo katerokoli točko v prostoru, bo obstajala enaka verjetnost, da bo zvočni val, ki prihaja v to točko, prispel v kateremkoli trenutku iz katerekoli sme- ri [Hopkins, 2007]. Neprekinjeno premikajoča se mikrofo- na, eden v oddajni in drugi v sprejemni sobi, istočasno po prostoru merita ravni zvočnega tlaka v terčnih frekvenčnih pasovih s srednjimi frekvencami med 100 in 5000 Hz [SIST, 2021]. V sprejemni sobi se izvedejo še meritve odmevnega časa. To je čas, ki je potreben, da po prekinitvi zvoka iz zvoč- nika pade raven zvočnega tlaka v prostoru za 60 dB [SIST, 2004]. Izmerjene ravni zvočnega tlaka v oddajni in sprejemni sobi ter odmevni čas so osnova za izračun laboratorijske zvočne izolirnosti Ri i-tega terčnega pasu po enačbi [SIST, 2021]: (2) kjer je: L1i - povprečna raven zvočnega tlaka i-tega terčnega pasu v oddajni sobi (dB), L2i - povprečna raven zvočnega tlaka i-tega terčnega pasu v sprejemni sobi (dB), S - površina odprtine med oddajno in sprejemno sobo, v katero je vstavljen preskusni vzorec (m2), Ti - odmevni čas i-tega terčnega pasu (s), V - volumen sprejemne sobe (m3). Posamezne izmerjene zvočne izolirnosti Ri v i-tih terčnih pa- sovih med 100 in 5000 Hz se utežijo z uporabo v standardu [SIST, 1999] definiranih ravni zvočnega tlaka za frekvenčni spekter prometnega hrupa, kar je osnova za izračun enošte- vilčne vrednosti izolirnosti ograje DLR po enačbi [SIST, 2018a]: (3) kjer je: Ri - zvočna izolirnost i-tega terčnega pasu (dB), Li - raven zvočnega tlaka za frekvenčni spekter prome- tnega hrupa v i-tem terčnem pasu ob upoštevanju korekcije po korekcijski krivulji A (dB). Pri ograji z vrednostjo DLR vsaj 25 dB je prispevek skozi ogra- jo prenesenega zvoka zanemarljiv v primerjavi s celotnim zvokom, ki se prenese od zvočnega vira na eni do sprejem- nika na drugi strani ograje. V tem primeru se predpostavi, da se celoten zvok prenese z uklonom okrog robov pri stra- neh ograje ali preko vrha ograje. Takšna ograja ima zadostno izolirnost in se obravnava kot zvočno neprepustna [Kotzen, 2009]. Slika 2. Skica postavitve vzorca ograje v laboratorijski preskusni odprtini [SIST, 2018a]. Slika 3. Laboratorijsko merjenje zvočne izolirnosti ograj. Andraž Zalar PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ Gradbeni vestnik letnik 72 avgust 2023 197 3.2 Terenska metoda ugotavljanja zvočne izolirnosti ograj Enoštevilčna vrednost izolirnosti pred zvokom v zraku DLSI se uporablja za prikaz in primerjavo splošne zvočnoizola- cijske učinkovitosti različnih ograj, projektiranih za ceste v neodmevnih pogojih, ocenjevanje ustrezne zvočne izo- lirnosti ograj na terenu in preverbo skladnosti vgrajenih ograj z načrti. Dobljena je na mestu vgradnje ograj ali na testnem polju s terenskimi meritvami po preskusni meto- di za ugotavljanje izolirnosti ograj pred zvokom v zraku v usmerjenem zvočnem polju. Metoda je določena v stan- dardu [SIST, 2018b]. Meritve potekajo na način, da se na eno stran ograje na- mesti zvočnik z usmerjenim zvočnim poljem, ki generira impulzni zvočni signal, na drugo stran pa merilno gredo, sestavljeno iz okvirja, na katerem je devet vertikalnih in medsebojno enako razporejenih mikrofonskih pozicij v kvadratni 3×3 razporeditvi (sliki 4 in 5). Mikrofon, ki se na- mesti na vsako izmed devetih merilnih mest merilne gre- de, z meritvijo impulznega odziva beleži signal skozi og- rajo prenesenega zvoka. Načrt postavitve pri meritvah je podan na sliki 6. Za pridobitev rezultatov referenčnega direktnega zvoka v prostem polju se enaka meritev kot pri merjenju z ograjo po- novi še na mestu brez vmesne ograje. S primerjavo močno- stnih spektrov direktnega in skozi ograjo prenesenega signa- la, ki predstavljata porazdelitev moči signala po frekvencah tega signala, se določi posamezna impulzna zvočna izolir- nost ograje v i-tem terčnem pasu SIi med 100 in 5000 Hz. Pri tem v obravnavo ne sme biti zajet uklon zvoka preko ro- bov ograje, kar je odvisno od najmanjše dimenzije (višine ali dolžine) obravnavane ograje. Zato se z grafa, prikazanega v standardu [SIST, 2018b], določi glede na najmanjšo dimen- zijo ograje najnižji za upoštevanje pri določitvi izolirnosti SIi še zanesljiv terčni pas od 100 Hz navzgor fmin. Posamezne izo- lirnosti SIi se utežijo z uporabo ravni zvočnega tlaka za fre- kvenčni spekter prometnega hrupa, kar je osnova za izračun enoštevilčne vrednosti izolirnosti ograje DLSI po enačbi [SIST, 2018b]: (4) Slika 6. Prikaz merjenja skozi ograjo prenesenega zvoka pri terenskih meritvah zvočne izolirnosti [SIST, 2018b]. Slika 4. Merilna greda in merilne točke [SIST, 2018b]. Slika 5. Merilna greda z mikrofonom pri terenskih meritvah zvočne izolirnosti z vmesno ograjo. Andraž Zalar PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ Gradbeni vestnik letnik 72 avgust 2023 198 kjer je: m - število najnižjega še zanesljivega terčnega pasu od 100 Hz navzgor fmin, Li - raven zvočnega tlaka za frekvenčni spekter prome- tnega hrupa v i-tem terčnem pasu ob upoštevanju korekcije po korekcijski krivulji A (dB), SIi - impulzna zvočna izolirnost ograje v i-tem terčnem pasu (dB). V primeru, da je ograja sestavljena iz akustičnih elementov in stebrov, se meritev in izračun vrednosti DLSI izvedeta tako pri akustičnem elementu kot tudi pri stebru. S kombinacijo obeh vrednosti se določi skupna vrednost DLSI,G po enačbi [SIST, 2018b]: (5) kjer je: DLSI,E - enoštevilčna vrednost izolirnosti akustičnega elementa (dB), DLSI,P - enoštevilčna vrednost izolirnosti stebra (dB). 4 PRIMERJAVA LABORATORIJSKE IN TERENSKE METODE Laboratorijska in terenska metoda preiskav za ugotavlja- nje zvočne izolirnosti ograj imata vsaka svoje prednosti. Z laboratorijskimi preiskavami proizvajalci ograj ugotavlja- jo ustreznost ograj še pred njihovo izgradnjo na terenu. Terenske preiskave so glede na laboratorijske enostavnej- še za izvedbo, saj ograj ni treba transportirati v laboratorij, ampak se lahko preverjajo kar na samem mestu vgradnje. Pomembna prednost terenskih preiskav je tudi odkrivanje in odpravljanje različnih napak pri sami izvedbi vgradnje, kot so npr. vrzeli, slabi stiki, neustrezna sestava ograj in drugo. Pri načrtovanju ograj je npr. lahko zahtevano, da se mo- rajo ograje uvrstiti v določeno kategorijo zvočnoizolacijske učinkovitosti, ki je definirana le v standardu o laboratorij- skih preiskavah [SIST, 2018a], v standardu o terenskih pre- iskavah [SIST, 2018b] pa ne. S kategoriziranjem se preveri akustična ustreznost ograj. V primeru, da je možno izvesti le terenske preiskave, npr. zaradi že vgrajenih ograj na sa- mem mestu vgradnje, ali če želimo npr. ugotoviti zvočno izolirnost ograje v neodmevnih zvočnih pogojih, ki so pri- sotni na mestu vgradnje, vendar pa v laboratoriju niso za- gotovljeni, je treba rezultate terenskih preiskav pretvoriti v laboratorijske. Ti rezultati medsebojno niso neposredno primerljivi [SIST, 2018b], saj je, kot že omenjeno, pri terenskih preiskavah zvočno polje usmerjeno (zvočno valovanje se od zvočnika proti mikrofonu brez odbojev širi pod določenim vpadnim kotom), pri laboratorijskih pa je odmevno (vsi vpadni koti zvočnih valov na mikrofon so enako verjetni). Zato se je iz- vedla raziskava, s katero se je ugotavljalo, v kakšni medseboj- ni povezavi so rezultati obeh meritev. Opravile so se meritve zvočne izolirnosti različnih vzorcev ograj. Vsak vzorec se je meril tako na terenu kot v laboratoriju. Iz dobljenih rezulta- tov meritev se je nato s pomočjo linearne regresije določila povezanost laboratorijskih in terenskih rezultatov. V raziskavi ugotovljena linearna regresija, ki rezultatom labo- ratorijskih meritev zvočne izolirnosti ograj DLR priredi rezul- tate DLSI,I, ki bi bili dobljeni s terenskimi meritvami, je pred- stavljena z enačbo: (6) Z linearno regresijo se lahko ugotavlja tudi obratno, torej da rezultatom terenskih meritev zvočne izolirnosti DLSi, priredi- mo rezultate DLRI,I, ki bi bili dobljeni z laboratorijskimi me- ritvami, in sicer z naslednjo enačbo, določeno na podlagi izvedene raziskave: (7) Korelacijski koeficient linearne regresije R2 je 0,988, kar naka- zuje, da z dobljeno linearno regresijo lahko zelo dobro opi- šemo povezavo med laboratorijskimi in terenskimi rezultati. Dobljeni rezultati so se primerjali z rezultati raziskovalne študije, narejene v okviru evropskega projekta QUIESST, kjer so se izvedli medlaboratorijski preizkusi za različne vrste ograj. Po študiji QUIESST je linearna regresija, ki iz rezultatov laboratorijskih meritev zvočne izolirnosti ograj DLR priredi rezultate terenskih meritev DLSI,Q, podana z na- slednjo enačbo: (8) Korelacijski koeficient linearne regresije R2 je po tej enačbi 0,954. Tudi študija QUIESST torej potrjuje zelo dobro poveza- nost med laboratorijskimi in terenskimi rezultati. Na sliki 7 so prikazane primerjalne vrednosti laboratorij- skih in terenskih meritev zvočne izolirnosti, izmerjene na vzorcih v prispevku predstavljene študije in dobljene iz re- zultatov vzorcev iz študije QUIESST, poleg tega pa še pre- mici linearne regresije izmerjenih vzorcev DLSI,I in linearne regresije iz študije QUIESST DLSI,Q. Linearni regresiji DLSI,I in DLSI,Q sta enakovredni, kar je razvidno iz grafičnega ujema- nja obeh regresijskih premic na sliki 7. Analitično pa se njuno enakovrednost potrdi z izračunom standardne na- pake linearne regresijske ocene za DLSI,I in DLSI,Q, pri čemer je seštevek obeh standardnih napak večji od medsebojne razlike med realno največjima izračunanima terenskima vrednostma zvočne izolirnosti DLSI,I in DLSI,Q po enačbah (6) in (8). Kot je razvidno s slike 7, je večina v študiji izmerjenih vzorcev ograj imela nizke vrednosti izolirnosti (DLR pod 25 dB). Takih vzorcev študija QUIESST ni zajela v obravnavo. Tako se je z določitvijo linearne regresije potrdila njena uporabnost tudi pri zvočno manj izolativnih ograjah z DLR vrednostjo, manjšo od 25, vendar večjo od 10 dB. Andraž Zalar PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ Gradbeni vestnik letnik 72 avgust 2023 199 5 UKLON ZVOKA V povezavi s prenosom zvoka od zvočnega vira na eni stra- ni ograje do sprejemnika na drugi strani je treba omeniti tudi uklon zvoka okrog robov pri straneh ograje in pre- ko vrha ograje, saj je ta najpomembnejši vzrok omejeva- nja zvočno izolacijske učinkovitosti ograj. Njegov vpliv na zvočno izolacijsko učinkovitost ograj je sicer neizogiben, vendar lahko k njegovemu zmanjšanju in posledično večji učinkovitosti ograj največ prispevajo višje in bolj navpične ograje. Dodatno lahko k temu pripomoreta še povečanje površine absorpcijskih oblog na ograjah in namestitev dodatnih ovir na vrhu ograj. Pri višjem deležu tovornega prometa glede na promet osebnih vozil je učinkovitost ograj manjša, saj se nizkofrekvenčni zvok, ki ga v prometu ustvarjajo predvsem tovorna vozila, v primerjavi z visoko- frekvenčnim veliko enostavneje uklanja preko ograje [Vanhooreweder, 2017]. 6 SKLEP Laboratorijski in terenski rezultati meritev zvočne izolirnosti ograj zaradi različnih zvočnih polj med seboj niso nepo- sredno primerljivi. Lahko se zgodi, da je zaradi izpolnjevanja zahtev treba ograje uvrstiti v določene kategorije zvočno- izolacijske učinkovitosti, ki so definirane le pri laboratorij- skih meritvah. Zato je v primeru, ko je možna le izvedba te- renskih meritev, treba določiti povezavo med rezultati obeh vrst meritev. V prispevku obravnavana študija je potrdila, da je z laboratorijskimi in terenskimi meritvami zvočnih izolir- nosti istih vzorcev ograj možno določiti linearno regresijo, ki dobro opiše to povezavo. Dobljena linearna regresija se uje- ma z linearno regresijo iz študije projekta QUIESST. Obrav- navane ograje so imele večinoma manjšo zvočno izolirnost od tistih, zajetih v študiji QUIESST. V prispevku predstavljena povezava med rezultati laboratorijskih in terenskih meritev je torej potrdila njeno uporabnost tudi pri ograjah z nizkimi vrednostmi zvočnih izolirnosti, katerih izmerjena vrednost DLR pa je večja od 10 dB. 7 LITERATURA Conter, M., Deliverable 2.2: Final report on the main results of WP2 (including M2.1, M2.2. and M2.3) - Acoustic assessment of the intrinsic performances of noise barriers. CEDR Trans- national Road Research Programme 2018, spletna stran portala - https://drive.google.com/file/d/1zYBkZZiiUqyy0ef- SLsgpesUR816lWXdj/ view?pli=1, 2021. Čudina, M., Tehnična akustika. Merjenje, vrednotenje in zmanjševanje hrupa in vibracij, Ljubljana, Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za strojništvo, 2001. Hopkins, C., Sound Insulation. 1st ed., Oxford, Burlington, El- sevier Ltd., 2007. Kotzen, B., English, C., Environmental Noise Barriers. A guide to their acoustic and visual design, London, New York, Spon Press, 2009. Slika 7. Primerjalne vrednosti laboratorijske in terenske zvočne izolirnosti izmerjenih vzorcev in vzorcev iz študije QUIESST ter premici linearne regresije DLSI,I in DLSI,Q. Andraž Zalar PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ Gradbeni vestnik letnik 72 avgust 2023 200 Simons, M. W., Waters, J. W., Sound Control in Buildings. A Guide to Part E of the Building Regulations, Oxford, Black- well Publishing Ltd., 2004. SIST, SIST EN 1793-3: 1999, Protihrupne ovire za cestni promet - Preskusna metoda za ugotavljanje akustičnih lastnosti - 3. del: Normalizirani spekter hrupa cestnega prometa, Slo- venski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 1999. SIST, SIST EN ISO 354: 2004, Akustika - Merjenje absorpcije zvoka v odmevnici, Slovenski inštitut za standardizacijo, Lju- bljana, 2004. SIST, SIST EN 1793-2: 2018, Protihrupne ovire za cestni promet - Preskusna metoda za ugotavljanje akustičnih lastnosti - 2. del: Karakteristike, značilne za izolacijo pred zvokom v zraku, Slovenski inštitut za standardizacijo, Lju- bljana, 2018a. SIST, SIST EN 1793-6: 2018, Protihrupne ovire za cestni pro- met - Preskusna metoda za ugotavljanje akustičnih last- nosti - 6. del: Bistvene karakteristike - Terenske vrednosti izolirnosti pred zvokom v zraku pri usmerjenem zvočnem polju, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2018b. SIST, SIST EN ISO 10140-2: 2021, Akustika - Laboratorijsko merjenje zvočne izolirnosti gradbenih elementov - 2. del: Merjenje izolirnosti pred zvokom v zraku, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2021. Vanhooreweder, B., Marcocci, S., De Leo, A., Technical Report 2017-02. State of the art in managing road traffic noise: noise barriers. Conference of European Directors of Roads, Bruselj, CEDR's Secretariat, spletna stran portala - https://www.cedr. eu/download/ Publications/2017/CEDR-TR2017-02-noise- barriers.pdf, 2017. Andraž Zalar PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ