v- v LETO XIV Ljudska knjižnica 6429o TRŽIČ Problematika proizvodnje v septembru I. Osnovni material Predilnica: Zaloge surovin so se v septembru precej zmanjšale, kar velja zlasti za prvorazredni ruski in turški bombaž. T.:> je terjalo, da smo zastopanost teh vrst bombaža v mešanicah postopoma zmanjšali in jih nadomeščali z drugimi vrstami, predvsem grškimi! Sicer pa oskrba s surovinami in ostalim reprodukcij skim materialom ni povzročala kakih zastojev in izpadov proizvodnje. Resnejše probleme oz. težave smo imeli le s predelavo sintetičnih vlaken (Dacron), pri čemer pa še ni ugotovljeno, da so jih povzročale neustrezne lastnosti surovine ali pa druge okollnosti (pogoji predelave). Sukalnica: V septembru smo predelovali samjd Nm 34, katere je bilo vseskozi dovolj na zalogi, zlasti še, ker smo zaradi pomanjkanja električne energije obratavanje sukalnih strojev precej omejevali. Tkalnica: Zaloge preje za predelavo v tkalnici so bile vseskozi zadovoljive in so omogočaTe normalno preskrbo. Tudi z oskrbo z ostalimi pomožnimi materiali ni bilo kakih večjih težav med mesecem. K gr zadeva kakovost razpoložljive preje, so se pri preji BD -preditaikov pojavljale podobne pomanjkljivosti (kot v preteklosti. Večji problem pa je povzročala kakovost preje iz mešanice bombaža in sintetičnih vlaken (neenakomernost in pripredene nečistoče), ki povzcoča zmanjševanje produktivnosti ih poslabšanje kakovosti, kar oh povečanju predelave te preje na to občutno vpliva. OplemenitiJnica: Zaloge surovih tkanin za oplemenitenje so se med mesecem gibale med 581.000 in 637.000 m. Med mesecem so se zmanjšale za ca. 56.600 m, vendar še vedno zadoščajo za normalno obratovanje oole-menitiilnice. Zaradi omejitve v dobavi električne energije je zaostala dodelava nekaterih artiklov, katerih dodelava je vezana na velike potrošnike elekitr. energije (konden-ziiika in razpenjata! sušitaik), kot so Koploni in Dacron. Konfekcija: Oskrba s potrebnimi tkaninami je bila v večini artiklov zadovoljiva. Največje težave so bile z oskrbo s tkaninami za izdelavo »jogi rjuh« (art. Dacron/142 cm), katerega oplemenitilnica zaradi že opisanih razlogov ni izdelovala v planiranih količinah, vslled česar smo bili prisiljeni v konfekciji stroje z izdelavo (teh začasno ustaviti. Te- (Nadaljevanje na 2, strani) Finančno poslovanje v tričetrtletju V obračunski dobi od 1. januarja do 30. septembra 1973 so bili ustvarjeni sledeči rezultati finančnega poslovanja. Celotni dohodek 122.179.493 Dohodek 48.688.072 Delitev dohodka: Osebni dohodki 31.527.561 Drugi os. prejemki 278.207 Pogodbene obveznosti 4.961.412 Zakonske obveznosti 3.049.122 Ostanek dohodka 8.971.770 Ustvarjeni ostanek dohodka presega znesek predviden z letnim finančnim planom za leto 1973. V času od 1. I. do 30. septembra 1973 je bilo ustvarjeno din 8.871.770,50 ostanka dohodka, kar predstavlja sorazmerno dober finančni rezultat. Na doseganje tega rezultata so poleg učinkov same proizvodnje vplivali sledeči faktorji: — V tretjem tromesečju tega leta so se znižale zaloge gotovih izdelkov. Znižanje zalog je bilo naslednje v kdličini: pri preji za 18 ton, pri tkaninah skupno za 355.000 m2 in pri posteljnem perilu za 197.000 m2. Ker so bile dosedanje prodajne cene našim izdelkom v primerjavi s stroški proizvodnje v poprečju, zadovoljiva, je pozitivna razlika med lastno ceno vplivala na jolstanek dohodka. — V primerjavi s finančnim planom so bile tudj cene bombaža v obračunski dobi nižje od predvidenih. Za zadnje tromesečje tega leta bo cena porabljenega bombaža višja, vendar predvidevamo, da skupno za letošnje leto pri tem še ne bo nastajala izguba. Omeniti pa je potrebno, da bodo cene bombaža za prihodnje lieto znatno višje. Po informaciji Direkcije za surovine naj bi bile cene za leto 1974 okrog 32.— din za kg. — Zvišanje ostanka dohodka v III. tromesečju (v primerjavi s I. polletjem t. 1.) je tudi vzrok sprememba zakona o odpisovanju terjatev, starejših od 90 dni. V I. polletju so bile začasno odpisane v breme dohodka terjatve starejše nad 90 'dni — 25%, terjatve nad 180 dni — 50 % in terjatve nad 270 dni — 62,5 %. Sprememba zakona je bila upoštevana pri obračunu dohodka za čas od 1. I. do 30. IX. in so bile terjatve starejše od 90 dni odpisane na sledeč način: terjatve iz leta 1972 še neplačane do 30. IX. — 30,5 %, vse terjatve starejše od 90 dnj dz leta 1973 pa 18 %. Ta sprememba je aktiviral 980.00.— din ostanka dohodka, ki je bil pri obračunu za I. polletje začasno zmanjšan. Stanje odpisov terjatev v breme dohodka na dan 30. septembra 1973 je sledeč: 1. Terjatve iz leta 1972 še neplačane do 30. IX. 1973 din 392.643,35 2. Terjatve, starejše nad 90 dni na dan 30. IX. 1973 din 181.236,95 Odpisi pod 1. —130,5 % = din 119.756,22 Odpisi pod 2. —10,0 % = din 32.622,65 Skupaj din 152.378,87 (Nadaljevanje na 3. strani) ★ ★ ★ ★ ■* ★ 29. november Ar * ★ ★ ★ Ar ★ ★ ★ ★ DAN Ar ★ ★ ★ A" ★ ★ Ar Ar ★ ★ REPUBLIKE A ★ ★ Ar ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ OB 30. OBLETNICI AVNOJ-a IN Ar Ar Ar ★ ★ £ rC ★ ★ ROJSTVA ★ Ar ★ ★ FEDERATIVNE REPUBLIKE Ar ★ A ★ ★ Ar JUGOSLAVIJE ★ ★ ★ ★ ★ X Ar ISKRENO ČESTITAJO VSEM ★ * * Ar ★ Ar ★ ČLANOM NAŠEGA DELOVNEGA ★ $ ★ ★ ★ KOLEKTIVA ★ Ar ★ ★ ★ Ar DRUŽBENOPOLITIČNE ★ ★ * ★ ★ ORGANIZACIJE, ★ ★ ★ ★ ★ X SAMOUPRAVNI ORGANI Ar ★ ★ at Ar ★ PODJETJA IN UREDNIŠTVO Ar ★ ★ ★ ★ TRŽIŠKEGA TEKSTILCA. ★ ★ •k . * * * ★ * * * Problematika proizvodnje v septembru (Nadaljevanje s 1- strani) žave so bile tudi zaradi P°' manjkanja pomožnega materiala in embalaže (sukanec »Vesna« za vezanje, lepenke za »jogi rjuhe«, reklamni lističi ter vrečke za rjuhe in kapne), zaradi česar je del sicer gotove proizvodnje ostal v medfaznih zalogah. II. Proizvodnja Predilnica: — dzvrš. plana: v ef. kg v baz. kg — dzkor. strojev — produktivnost: baz. g/vrh (prst) baz. g/pr. vr./h (BD) HOK ure Sukal niča: — izvr. plana pri 0 Nm 10 — izkor. strojev — produktivnost: g/vrh HOK ure Tkalnica: — izvrš. plana: v m2 v votkih — izkor. strojev: na pog. st. ure na efekt. st. ure — produktivnost: enot/del. uro Oplemenitilnica: — dzvrš. plana v m2 Konfekcija: — izvrš. plana: v m2 v enotah — izkor. strojev: — produkt.: ur/100 enot Avgust September 114,16 % 109,70 % 118.02 % 105,76 % 60,90 % 59,07 % 12,79 12,61 70,01 62,— 15,— 15,95 66,24 % 40,92 % 51,11% 30,04% 55,29 40,96 19,37 27,44 108,52 % 102,48 % 110,75 % 103,23 % 92,8 % 90,5 % 96,6 % 95,3 % 45,65 44,08 99,88 % 97,99 % 77,14 % 99,21 % 96,01 % 95,32 % 74,4 % 89,6 % 103,50 96,63 Iz številnih podatkov je razvidno, da so bili proizvodni rezultati obratov kljub že omenjenim težavam pri oskrbi z električno energijo kar zadovoljivi. Najslabši % izvršitve planskih obveznosti je dosežen v sukailnioi, kjer je instaliranih največ kilovatov na zaposlenega in smo ob pomanjkanju energije prav ta oddelek najpogosteje dzkljap-Ijali. Razen tega je k slabi izvršitvi delno prisprevalo tudi to, ker je del sicer gotove proizvodnje ostal neoddan v Skladišče gotovih izdelkov dn zato neregistriran. Pomanjkanje električne energije je krivo tudi za neizvršitev plana v opfemenitilnici in v primerja- III. Delovna sila — vi z avgustom za slabšo izvršitev v tkalnici. Pomanjkanje električne energije v konfekciji se je odražalo na obsegu proizvodnje samo v dislociranem obratu v Loškem potoku, medtem ko v obratu matičnega podjetja izpadov proizvodnje zaradi tega skorajda ni bilo. Vzroki za to, da proizvodni plan tudi v septembru ni bil dosežen, so predvsem v že omenjenem pomanjkanju embalaže in v tem, ker je obrat imel del svojih ljudi zaposlenih v tkalnici in v počitniškem domu. Vsi ti činitelji so vplivali tudi na ostale pokazatelje, kot so izkoriščanja strojev in produktivnosti. izostanki: — predilnica — sukalnica — tkalnica — oplemenitilnica — konfekcija Velika zmanjšanja % skupnih izostankov so posledica zmanjšanja izostankov zaradi izrabljanja letnih dopustov. V avgustu smo namreč po oddelkih in izmenah še kolektivno izrabljali dopust, medtem pa smo v septembru imeli le posamične ljudi na dopustu, večje število pa samo v dneh redukcije električne energije. Avgust. September 20,7 % 11,8 % 36,4 % 18,2 % 25,— % 14,2 % 23,6 % 10,11% 23,29 % 8,56 % Skupno število zaposlenih v osnovnih obratih se je v septembru povečalo za 16 oseb (predilnica + 4, tkalnica + 9 in konfekcija + 3). S tem se je stanje zlasti v tkalnici bistveno izboljšalo, saj je vse dotlej najbolj primanjkovalo raznih voznikov, čistilcev prostorov in čistilcev strojev. IV. Vzdrževanje strojev Predilnica: Opravljena so bila naslednja redna in preventivna vzdrževalna dela: — popravilo kondenzorja na baterju št. 2 — menjava polža in polžastega kolesa ter semeringa na baterju štev. 3 — brušenje tamburjev, bri-serjev in pokrovčkov ter nastavitve na 6 mikalnikih —* večja popravila na 4 flajerjih — večja popravila na 4 raztezalkah — večja popravila na 2 prstančnih predilnikih — vrtanje in vstavljanje koter. ležajev na BD predilnikih Sukalnica: — popravilo rotokonerjev (nav. valjčkov) na Mettlerje-vem dvojilniku — mazanje vreten in menjava napenjalnih jermenic na s likalnikih Večjih rekonstrukcijskih del ali montiranje nove opreme v obratu predilnice v septembru ni bilo. Tkalnica: Poteg tekočih vzdrževalnih del se je v tkalnici v septembru nOrmalno nadaljeval remont prevajalnih aparatov za votek, medtem ko je bid remont statev zaradi dopustov in bolezenskih izostankov še vedno prekinjen. Oplemenitilnica: V sepetmbru so bila opravljena razna mehanska in električna popravila na strižniku, betlilnem agregatu, obeh raz-penjalnih sušilnikih, novem kalandru in merilnih strojih, zaradi česar je bilo skupno 68,5 strojnih ur zastojev. Večina zastojev v septembru pa je bila pomanjkanje električne energije (110 ur po posameznih strojih, 24 ur pa celotna oplemenitilnica). Posebno problematična je bila ure- V. Doseganje norm — predilnica — tkalnica — oplemenitilnica — konfekcija — konfekcija Hrib — skladišče gotovega blaga — zaboj arna Skupaj.: ditev kondenzirke, ki je povzročala največ težav. Konfekcija: — zamenjava batnega tesnila in zobčenika pri likalnem stroju (5 dni zastoja) — popravilo Ovverloch stroja za robljenje plenic (3 dni zastoja) — 20. septembra je bil vrnjen iz Zagreba tudi stroj za sestavljanje konf. izdelkov, ki je bil tam v popravilu. Avgust September 115,35 % 115,00% 120,44 % 119,85% 116,40% 117,85% 118,95 % 11930 % 119,95% 117,02 % 129,60 % 128,50% 134,30 % 135,98% 118,88 % 118,55 % Iz življenja naše OOZK venskih in jugoslovanskih komunistov za VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ. V svojem izvajanju nam je zelo nazorno prikazal naloge in dolžnosti, ki so pred nami Vse več pozornosti moramo v tem pomembnem obdobju dati politični in ideološki vzgoji članstva, če bomo hoteli, da bo članstvo kos vsem nalogam, ki se pred njega postavljajo v podjetju in izven njega. Povečati moramo svojo družbeno-politično aktivnost v vseh organizacijah in društvih, še posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki predstavlja demokratično zvezo vseh naših delovnih ljudi. To naj bo obdobje, ko bomo kritično ocenili naše dosedanje delo in napore za uveljavitev našega -samoupravnega sistema. V svojem izvajanju je nadalje ocenil tudi nekatere dogodke na Bližnjem vzhodu in nekatera važna vprašanja, ki so se pojavila v obdobju ustavnih razprav. Razprava je nakazala -tudi nekatera vprašanja, ki so izredno aktualna za naše gospodarstvo. Postavlja se resno vprašanje nadailjnega dodatnega breme-njevanja gospodarstva, nakup in cene osnovnih surovin, vprašanje materialnih rezerv in cen naših končnih iždelkov. Sekretariat naše osnovne organizacije naj prouči predlog članstva, da organiziramo podoben razgovor, ki se bo nanašal na vprašanja, katera je razprava pred tem nakazala in se tičejo gospodarske problematike. Na zaključku tega članka lahko zapišemo, da se komunisti; v BPT takih in podobnih razgovorov še želimo. Tovarišu Bezniku za njegovo izvajanje še enkrat hvala — enako tudi članstvu za udeležbo in prispevek k razpravi. Sekretar ZK, Viktor Švab V torek, 6. novembra 1973 je našo osnovno organizacijo obiskal tovariš Vlado Baznik, podpredsednik republi- ške konference SZDL. Odzval se je našemu vabilu in vsem zbranim komunistom govoril o IZHODIŠČIH slo- Tovariš Vlado Beznik med tolmačenjem izhodišč. Sestanku je poleg predsednika DS, Marjana Pemuša in sekretarja OOZK Viktorja Švaba, prisostvoval tudi sekretar občinskega komiteja, tovariš Piškur. Analiza stroškov kakovosti -pogoj za boljše gospodarjenje V tekstilni industrij} se analiza stroškov kakovosti v večini podjetij še ni razvila. Vzrok za tako stanje je v tem, da se je integralna kontrola pričela razvijati zela| pozno, to pa je eden od pogojev za izvedbo prikazovanja stroškov kakovosti. Sodim, da je zajemanje stroškov kakovosti za tekstilna podjetja izrednega pomena, analiza teh stroškov nam predvsem s pomočjo vrednostne analize lahko bistveno izboljša gospodarjenje podjetij. TEKSTILSKE VESTI D ITT na ekskurziji v »SUKNU« in »ALMIRI« V ponedeljeik, 29. oktobra, je Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev našega podjetja organiziralo za svoje člane strokovno ekskurzijo v tekstilni tovarni »SUKNO« v Zapužah in »Almiro« v Radovljici. Zanimive ekskurzije se je žal udeležilo samo 20 članov, čeprav jih je bilo prijavljenih več kot 40. Naj vas spomnimo, da se je lanskoletnega ogleda tekstilne tovarne IBI v Kranju uddležilo 36 članov našega društva in lahko ugotovimo, da letošnja udeležba ne kaže na preveliko zanimanje, še manj pa na resnost posameznikov, ki se niti opravičili niso. Kljub temu je ekskurzija uspela, saj so prisotni člani pokazali toliko več zanimanja za posamezne procese v proizvodnji in organizaciji dela obeh tovarn. Najprej snip si ogledali tekstilno tovarno »SUKNO« v Zapužah, (ki zaposluje okrog 400 delavcev. Marsikomu od vas so poznana kvalitetna blaga za obleke in plašče, ki so njihov glavni izdelek, izdelujejo pa tudj različne vrste odej. Ogledali smo si vse pnodzvodne obrate: tkalnico, barvarno in predilnico, ki je bila za vse najbolj interesantna, sa je opremljena z novimi stroji. V razgovoru s predstavnikom podjetja smo izvedili nekaj o poslovanju, uspehih, pa tud; težavah, s katerimi se srečuje tovarna. Iz žapuž smo krenili v Radovljico, kjer smo si ogledali znano tovarno pletene konfekcije »Almiro«. V podjetju je zaposlenih okrog 900 delavcev, ki delajo s sodobnimi stroji. Mj smo si ogledali ple-tilnico, krojfflnico, šivalnico in likalnico. Obiska obeh tovarn sta bila koristna in zelo zanimiva, predvsem pa ogled »Almire«, saj je pletilska stroka v tekstilni industriji nekaj posebnega. S. Saje Varteks: večji izvoz Letošnji načrt izvoznih poslov Varteksa: 9,4 milijona dolarjev Varaždinska tovarna tekstila in konfekcije »Varteks« je v letu 1973 povečala svoj izvoz že za 500.000 dolarjev v primerjavi z letom 1972. Na listi kupcev je še nadalje na prvem mestu Velika Britanija pred ZR Nemčijo in Švedsko, medtem ko prodajo največ tkanin na tržišču Sovjetske zveze. V svojem izvozu se je »Varteks« specializiral za proizvodnjo moških oblek in pla- Naša služba kontrole kvalitete je prvi korak na tem področju napravila v letih 1970/1971. Tako smo na zaključku leta 1971 že lahko prikazali rezultat prve analize stroškov kakovosti kot samostojno analizo stroškov. Razumljivo, analiza ni bila popolna. Nekatere pomanjkljivosti so vidne tudi v analizi za leto 1972. Pomembno je, da je analiza izdelana za vsako l'eto, s čemer je možno vzporejanje. Izvedba analize je pogojena z dolčenimi zahtevami. Predvsem mora imeti podjetje: — ustrezno organizirano službo kontrole kvalitete (planiranje kakovosti, vhodno, medfazno in končno kontrolo, spremljanje kakovosti z zahtevano tehnično opremljenostjo preizkuševališč, obdelavo dobljenih rezultatov kontrole, spremljanje in analizo reklamacij idr.), — ustrezno organizranost drugih služb, služba finančnih analiz, planiranja, razvoja, službe za analize sistema osebnih dohodkov, vrednostnih analiz itd.), — podatke o vrednosti proizvodov in polproizvodov itn posameznih faz proizvodnje. Ob analizi stroškov ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, ki kažejo kako relativno je včasih prikazovanje nekaterih karakteristik uspešnosti poslovanja. Za primer lahko navedemo predvsem te: — optimum stroškov je dosežen s tisto kritično mejo, kjer z izboljšano kvaliteto cena prične strmo rasti zaradi prevelike količine izločenih slabih proizvodov, — optimum kvalitete surovin in repromateriala je dosežen tedaj, Iko se stroški po določenem padcu pričnejo ponovno dvigati (v prvi fazi se z izboljšanjem kvalitete surovin stroški proizvodnje zelo znižajo ob istočasnem povečanju kakovosti, kasneje pa hitrost stroškov z dražjo surovino prične strmo rasti ob istočasnem počasnejšem dvigu kakovosti, ki se približa 'lahko celo konstanti), — optimum konstrukcije se oblilkuje z mejo, ko je zahtevani nivo fizikalnih lastnosti proizvodov mejen (nesmiselno povečevanje odpornosti oz. trajnosti izdelkov itd.), ščev. V sodelovanju s krea-torji v Parizu in Biella proizvajajo modele, ki so v skladu z modnimi zahtevami evropskega tržišča. Letošnji plan izvoza je za 30 odstotkov višji od lanskega in znaša 9,4 milijona dinarjev. Po »DELU« — optimum strojnega parka in vzdrževanja predstavlja pomembno karakteristiko (za določen nivo kvalitete tudi določen nivo strojne opreme), — optimum delovne sile predstavlja najbolj primemo strukturo kadra in število zaposlenih za doseganje eko-n/bmskega nivoja kakovosti. Vpliv navedenih karakteristik je znaten, izredno težko pa je oceniti oziroma določiti pravi optimum. Kot karakteristike je težko samo ocenjevanje vrednosti kvalitete. Za prikazovanje stroškov je vet-jetno najkrajša pot ta, da najprej izdelamo analizo vseh stroškov v podjetju po vrstah, primerjamo te stroške s stroški v pretklem letu in ugotavljamo njih trend. Najpomembnejše stroške nato izločimo in po natančni analizi pričnemo z izboljšanjem kakovosti ali znižanjem stroškov. Končni rezultat nas vodi tudi do drugih rešitev kot npr. do sprememb v organizaciji podjetja, tehnologije, strojnega parka ipd. Analizo stroškov opravimo na najrazličnejše načine; v bistvu so analize te: —• analiza stroškov po karakteristikah kvalitete, — analiza stroškov po vrstah stroškov, — analiza stroškov po vrsti izdelkov, — analiza stroškov po proizvodnih oddelkih ali proizvodnih skupinah. — aliza stroškov po sestavnih delih v Okviru enega izdelka. Taka razdelitev nam omogoča učinkovitejše akcije pri zmanjšanju stroškov kakovosti in napredku kakovosti v podjetju. Stroški kakovosti v BPT V tem poglavju bom pokazal stroške kakovosti v letu 1971 in 1972. Nekoliko točnej-ši so podatki v letu 1972, kjer je upoštevana celotna produkcija po vrstah izdelkov in cena. Se vedno podatki niso točni pri postavki, popravila zaradi slabe kvalitete. Nekateri stroški so podani kot ocena, težko je namreč podati točni znesek razvoja kontrol ipd. Leto 1971 Zagotavljanje kakovosti, kamor sodijo vsi stroškj delav- Bombaž z novih polj Projekt »Tijamoinsk«: voda za posestva ob Amudarji Agencija TASS je sporočila, da gradnja naj večjega hidroenergetskega načrta v Centralni Aziji — »Tijamoinska«, cev v kontroli, poraba energije, vzdrževanje, amortizacija in slično je v skupnih stroških udeležena s 34,6 %. Največji so stroški slabe kvalitete izdelkov (prodaja). Ti go udeleženi s 61,2 %. Od teh je največ kilogramskih ostankov. V odnosu na skupno število zaposlenih je bilo v tem letu v kontroli zaposlenih 2 % vseh udeležencev. Izplačani brutto OD je bil v primerjavi s celotnim izplačanim OD v višini 1,97 %. V primerjavi z brutto produktom BPT so bili stroški kakovosti udeleženi z 1,69 %. Od tega je bilo stroškov zaradi slabe kvalitete skupno 1,03 % brutto produkta. Vem, da za bralce ni zanimiv le odnos med stroški it brutto produktom, temveč itudi znesek, ki je otipljiv: vseh stroškov je biiljo 1.924.806,00 din, od tega je bilo stroškov kvalitete 1.174.335,00 din. Leto 1972 Na stroške zagotavljanja kakovosti je odpadlo 44,84 % vseh stroškov, dočim je na stroške slabe kakovosti odpadlo 52,67 % skupnih stroškov slabe kvalitete. Ponovno je bilo največ stroškov zaradi ostankov. V odnosu na skupno število zaposlenih je bilo v tem letu v kontroli zaposlenih 1,7 odst. vseh delavcev. Izplačani brutto OD je bil v primerjavi s celotnim izplačanim OD v višini 1,96 %. V primerjavi z brutto produktom BPT so bili stroški kakovosti udeleženi z 1,45 %. Od tega je bilo stroškov za- ki bo zagotovili vodo za kmetijska posestva v spodnjem toku reke Amudarje, teče h koncu. Umetno jezero bo iimallo zmogljivost več kot 7 milijard kubičnih metrov vode, kar bo omogočilo ne samo povečanje plodnosti obdelovalne zemlje, ampak bo tu- radi slabe kvalitete skupno 0,77 %. Ako procent stroškov izrazimo v zneskih, bi bilo stanje tako; vseh stroškov je bilo 1.798.240,08 din, od tega je bilo stroškov slabe kvalitete skupno 947,064 din. Ocena Primerjava je zelo zanimiva. Predvsem je razveseljivo to, da so se skupni stroški kakovosti v zneskih, še bolj Pa v razmerjih z brutto produktom, znižali. Manj razveseljivo je, da se je delež in število delavcev v kontroli znižal. V nadaljni borb j za kakovost moramo posebno pozornost posvetiti predvsem stroškom zaradi ostankov. Ti so v Skupnih stroških udeleženi kar s četrtino. Za leto 1973 bodo stroški obdelani v prvi polovici 1974. leta. Predvidevamo, da tj ne bodo nižji. To utemeljujemo predvsem z dejstvom, da se je po eni strani kakovost sicer deloma izboljšala, prišlo pa je do večjih napak, ki so povečali stroške. Iz dosedanjega dela pa Jal> ko ugotovimo tudi, da bo pravilno vrednost dobila analiza stroškov šele tedaj, ko se bodo njeni rezultati pravilno ovrednotili. Delno smo v tem uspeli že v letu 1972, mnogo pa je ostalo še nerešenega in še čaka rešitev. Ta sestavek naj bo obenem opozorilo vsem (ne le proizvodnim) delavcem, ki kakorkoli lahko vplivajo na znižanje stroškov zaradi slabe kvalitete dela. Tudi na tem področju je še dovolj rezerve in boljši jutrišnji dan lahko pričakujemo tudi tedaj, ako se bomo zavedali, da je kakovost dela naša pravica in dolžnost. inž. Jože Zupan di pospešilo razvoj nadaljnih 500.000 hektarjev doslej neob-delovalne zemlje. Računajo, da se bo pridelek bombaža na tem področju povečal s sedanjih milijon ton na 2 milijona ton. Občutno se bo povečal tudi pridelek riža. Finančno poslovanje... (Nadaljevanje s 1. strani) Tako je bilo ponovno aktivirano 417.261,52 din dohodka iz leta 1972 in din 562.694,98 dohodka, začasno odpisanega per 30. VI. 1973. Na navadene »posebne okoliščine«, če jih tako imenujemo, pa v zadnjem tromesečju t. 1. ne moremo računati in je pričakovati, da bo ostanek dohodka ostal na isti višini kot je že ustvarjen do 30. IX. t. 1. Upoštevati je potrebno zvišanje nabavnih cen bombažu, kakor tudi izpad dohodka zaradi zvišanj a rednih letnih dopustov. Ostanek dohodka se med letom uporablja za obratna sredstva. Na sklade podjetja se razporeja z zaključnim računom za poslovno 'leto. Pri razporeditvi pa bo potrebno upoštevati tudi zvišanje cen bombažu in del ostanka dohodka za povečanje obratnih sredstev. Rudi Berlot, direktor finačnega sektorja 1 vprašanje — 5 odgovorov Zakaj darujete kri? Krvodajalci - hvala vam! Letošnja krvodajalska akcija, v dneh 9. in 10. novembra, je zelo dobro uspela, že pri zbiranju prijav nismo imeli težav, čeprav je bilo slišati sem in tja različne pripombe. V našem podjetju smo zbrali 212 prijav, poleg tega pa se je odzvalo še 28 neprijavljenih, torej skupno 240 članov delovne skupnosti, odklonjenih je bilo 27. Še posebej naj omenimo, da smo v tem letu dobili veliko občanov, ki so prvikrat darovali kri. Dejanja govore, da je krvodajalstvo resničen izraz globoke solidarnosti in človekoljubnosti do sočloveka, bolnika, ponesrečenca, ki je Krvi potreben. Vodno več imamo primerov, ki dokazujejo, kako globoko je že prodrla zavest, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da krvodaja. stvo spada med zelo odgovor ne družbene naloge vseh ,n vsakogar. Pri organizaciji krvodajalske akcije so opravile pomembno delo vse sindikalne organizacije v delovnih eno tah, ndkoiiko slabše pa je bilo v vzdrževalni službi, čeprav imamo v tej enoti večino moških, zdravih Fantov in mož. Naj ne zamerijo! Morda bi kdo dejal, da ni bilo dovolj propagande? S tem pa ne soglašamo! Za vse smo poskrbeli s pomočjo javnih sredstev informiranja in še posebej z našim Teikstilcem. Prijateljsko smo se dogovorili in si pridobivali medsebojno zaupanje. To nam najbolje dokazujejo tiste enote, ki so znatno presegle predvideni načrt. Ekipa Zavoda SRS za transfuzijo krvi iz Ljubljane je bila ob letošnji akciji znatno ojačana z mladimi kadri — 2 zdravnici, višje medicinske sestre, laborantski tehniki in še drugo strokovno osebje. Vsekakor je delo nemoteno potekalo, tako, da ni bilo nepotrebnega dolgotrajnega čakanja. Ob delitvi za hvalnega obroika (okusne kranjske klobase z gorčico, sveže žemlje, čaj z limono in rumom, turška kava) smo sem in tja slišali glas in želje, da bi delili konjak. No tega pa res ne smemo! Naša borba proti alkoholu je velikokrat nezadostna, neučinkovita. Še zlasti pa bi bilo lahko usodno za krvodajalca, če bi užival žgane pijače. Znano je dejstvo, da allikohol zvišuje krvni pritisk im bi radi tega lahkp nastala vrtoglavica ali celo težje posledice. Na sploh velja pravilo: »ALKOHOL JE NEVAREN SOVRAŽNIK«. Če včasih kdo vpraša: »Kako naj se krvodajalec hrani?« — naj bo odgovor kratek in jedrnat: »Z NORMALNO MEŠANO HRANO«. Ni dobro preveč jesti, ali po odvzemu krvi uživati pojačano hrano, češ, da bi hitreje nadomestili danp ikri. Nikakor ne, iker bi iprav takšno prekomerno uživanje hrane prav gotovo povečalo telesno težo. V našo vsakdanjo navado naj pride redno uživanje mleka in vseh mlečnih izdelkov, različnih sadnih sokov, svežega sadja itd. Potreba po telesni aktivnosi mora preiti v zavest vsakega človeka Lahko trdimo, da je večina naših delovnih ljudi v naši tovarni športno povsem neaktivna. Ta ugotovitev je zelo zaskrbljujoča, gotovo pa ni nova. Kalko odpraviti talko stanje? To prav gotovo ni lahka naloga, čeprav ni nerešljiva. Dosedanja praksa, da sta nosilca športne aktiv- Na osrednji občinski krvodajalski proslavi v Tržiču so naši večkratni krvodajalci prejeli visoka priznanja, sindikalna organizacija pa še posebej spominsko DIPLOMO republiškega odbora Rdečega križa Slovenije ob 20-letnici prostovoljnega krvodajalstva. Za 20 kratno darovano kri so prejeli značke naslednji člani kolektiva: 1. Anica Springer — predilnica; 2. Jože Kavčič — gasilec; 3. Jernej Zlodej — mehanična delavnica. Za 15 krat darovano kri: 1. Marjan Dolinar — opleme-nitilnica; 2. Ana Klemenčič — predilnica; 3. Karel štrukelj —■ mehanična delavnica. Poleg navedenih zaslužnih krvodajalcev je prejela značke še cela vrsta članov kolektiva za 10-kratno in 5-kratno darovano kri. Vsem krvodajalcem iskrene čestitke! I. V. nosti v delovnih kolektivih organizacija sindikata in mladinska organizacija, je dala nekatere razveseljive ugotovitve. Nedvomno je v delovnem kolektivu veliko zanimanje za rekreacijsko vadbo različnih športnih panog, žal pa smo ugotovili, da je premalo organizatorjev in športnih Objektov za množičnost rekreacije. Z ustanovitvijo temeljnih telesno kulturnih skupnosti pa si lahko obetamo, da se bo sedanje stanje na področju telesne aktivnosti v organizacijah bistveno izboljšalo. Zakaj? V naši družbi smo spoznali, da je telesna kultura potrebna vsakemu človeku za krepitev njegovega zdravja in delovnih sposobnosti. Dalo temeljnih telesno kulturnih skupnosti naj bi na samoupraven način, korenito poseglo na področje telesne kulture, ki bo s tem ovrednotena, kot enako potrebna družbena dejavnost s katerokoli drugo. V Tržiču smo med prvimi občinami v Sloveniji ustanovili temeljno telesnokultumo škupnpst, v kateri so tudi delegati našega kolektiva: Slavko Teran, Miro Pirih, Slavko Čadež, Cveto Zaletel, Nina Ahačič, Franci Aljančič, Marjan Zupan. Namen novo ustanovljenih TTKS je jasen. Poživiti delo na področju telesne kulture in to čimbolj razširiti med vse člane naše družbene skupnosti. Zato pa bodo potrebna tudi določena materialna sredstva. Sredstva naj bi prispevale organizacije združenega dela od brutto O.D. V kalkšni meri, pa bo odvisno od sporazuma med (Nadaljevanje na 5. strani) V članku o letošnji krvodajalski akciji v Tržiču ste lahko prebrali vse o poteku akcije in tudi to, koliko naših delavcev je darovalo kri. Poiskali smo nekatere izmed najbolj »pridnih«, pa tudi za »začetnike« nas je zanimalo, kaj jih vodi pri odločitvi za darovanje krvi. JERNEJ ZLODEJ — šofer traktorja v 5. delovni enoti: Prvič sem dal ikri 62. leta in od takrat jo dajem vsako leto po dvakrat ali trikrat, letos je bilo štirindvajsetič. Zakaj sem se odločil? Sam sem bil veliko v bolnici in čeprav meni kri ni bila potrebna, sem tam spo^ znal, kako se kri potrebuje in odločil sem se. Darujem jo, iker vem, da tako pomagam marsikomu od ponesrečenih ali bolnih ljudi. Sicer pa to name ne vpliva slabo in se tudi po dajanju krvi čisto dobro počutim. Kot krvodajalec sem prejel značko za 20-kratno darovanje. Sam vplivam tudi na druge, ki še niso dali krvi in predvsem se mi ne zdi prav, da je v naši enoti kjer je večina šoferjev) tako malo krvo-dajaitev. Od kdaj sem zaposlen v tovarni? Dve leti bo že — prvo sem bil čistilec tovarniškega območja, sedanje delo pa opravljam že nekaj časa in mi še bolj ugaja. IVANKA POTOČNIK — tkalka na ATR strojih: Letos sem dala kri že dva-indvajsetič. Prvič pa je bilo 49. teta v dekliškem domu. Kaj me vodi k temu? Krij dajem zaradi pomoči vsem bolnikom, ki jo potrebujejo. Kaj se ve, mogoče jo bom tudi sama (kdaj potrebovala, ah pa kdo od svojcev in takrat bi tudi drugi prav gotovo pomagali menL Sicer pa mi je to prišlo že v ne-kaknšo navado in mislim, da drugače ne bi moglo biti. Po dajanju krvi se dobro počutim in tudi veliko sodelavk in sodelavcev sem že »prepričala«, da so jo dali. Koliko let sem v tovarni? 25, ves čas v tkalnici, delala sem na vseh strojih. Delam rada, z osebnim dohodkom sem zadovoljna, z mojstri in delavci se razumemo in za naprei si želim samo zdravja. ANICA SPRINGER — delavka na krilnih strojih v predilnici: Kri sem dala enaindvajsetkrat. Kakšen je bil vzrok, da sem jo dala prvič? K temu so me »napeljali« drugi in ko sem spoznala, kako to je, se mi je zdelo prav, da jo dajem. Ne dajem jo zaradi sebe, ampak zato, da bi pomagala drugim. Na žalost pa se še vedno dogaja, da celo od večkratnega krvodajalca zahtevajo v bolnici, da plača kri, ki jo sam potrebuje. Za priznanje sem prejela srebrno in zlato značko krvodajalstva, največ pa mi je pomenilo, ko sem dobila osebno od nekoga iz Beograda, (Nadaljevanje na 5. strani) Nasmejanih obrazov čakajo v vrsti na pregled in odvzem krvi. Telesna kultura za vse jesti nismo mogli in poleg tega smo neprestano dvigali težka bremena, ker je bilo takrat delo precej ročno. Toda vseeno mi je bilo delo v tovarni v zadovoljstvo, saj mi je veliko pomenilo medsebojno razumevanje in tudi veselo je bilo včasih. Ce ravno niso imeli preveč dela, so fantje v škrobilnici, kdaj pa kdaj zapeli in obratovodja jim ni nič reikel, ker je imel tudi sam rad lepo pesem. Poitem sem delala še na sušilnem stroju, na kalandrih in kadar ni bito moških, sem vodila tudi druge stroje. Med vojno so me dali h »Kajtan«, nato pa sem spet prišla nazaj v belilnico. Delala sem samo pri enem stroju: škrobila iin sušila sem blago. Delo se je počasi res malo moderniziralo, a za dvigati je bilo še vedno težko dn tudi zaslužek je bid bolj slab. Naj-bol »pusto« pa je bilo, kadar ni bilo dela in smo morali po več dni čistiti stroje. Naj-neprijetnejši dogodek pa je bil, ko se nama je s sodelavcem strgalo precej finih robcev iz Kranja in sem se bala, da bova oba odpuščena, pa se je vse dobro končata- V pokoj sem šla 1951. leta in potem mi je bilo doma kar dolgčas — pa bolj ikot po delu, po ljudeh, ki se jih privadiš. Sicer pa tudi doma ne počivam in isem zadovoljna. Rada grem delati na polje, kar me zelo veseli. Počutim se zdravo in še bolj, če delam — 'ker sem bila vajena že od otroških let. Tudi, ko sem bila v službi, sem bila le enkrat na bolniški — imela sem angino — pa še takrat sem nerada ostala doma. Zdi se mi, da z delom preženeš tudi bolezen. Sicer pa sem rada v družbi, z upokojenci grem na izlete in se poveselim, če je le mogoče, saj vem, da dobra volja in potrpežljivost odpravita vse težave. Zadovoljna sem, da imam poikojnino in da tako živim, a tudi na tovarno se še spom- nim. Novice iz nje berem v Tekstilcu, pa še hčerka mi mnogo pove. Za naprej si ždita samo zdravja, pa bo dobro.« Tudj mi želimo naši sogovornici, vedno delavni ter vedri Frančiški Dolen, veliko trdnega zdravja in še na mnoga leta! Urednik TEKSTILSKE VESTI Visoke cene Cene tekstilnih surovin so letos dosegle skoraj astronomske razmere. Bombažno vlakno se je na primer podražilo za 118 odstotkov, volna za 48 odstotkov in tako naprej. Tekstilci so izračunali, da bo skupna negativna razlika med vrednostjo surovin in reprodukcijskih materialov, s katerimi se oskrbuje tekstilna industrija v SFRJ v tem letu znašala po ocenah v prihodnjem letu približno 3,6 milijona dinarjev, to pa je za 48 odstotkov več. Zakaj darujete kri? MASI UPOKOJENCI Frančiška Dolen Telesna kultura za vse (Nadaljevanje s 4. strani) TTKS, občinsko skupščino in organizacijami združenega dela. V Tržiču predvidevamo, da se bomo že letos odločali o višini prispevka za telesno kulturo. Od višine materialnih sredstev bodo v marsičem odvisne prihodne možnosti za telesno kulturo vseh nas. Zato bo ta odločitev zelo pomembna, ne bo pa pomenila tudi vse. Nasprotno na nas je, da sami premislimo kaj lahlko storimo za našo lastno telesno aktivnost. Poizkušajmo vsalk dan s katerokoli telesno vadbo. Pojdimo na sprehod, na vrt, v planine, v telovadnico! Na delovnem mestu in doma napravimo nekaj počepov ali drugih vaj! Vadimo načrtno! Ne smemo biti preveč zaletavi, ampak se s premislekom lotimo akcije. Rezultati zagotovo ne bodo izostali! V stari tkalnici je nedavno odpadel s stropa večji del ometa — k sreči le na stroj. Kaj bi bilo, če bi na delavko? (Nadaljevanje s 4. strani) ki sem mu dala kri, pismeno zahvalo. Tudi na sodelavke sem že dostikrat vplivala in nekatere od njih so dale kri. V predilnici sem že 28 let in skozi sem delala tud; ponoči, od julija pa samo na dve izmeni. Nasploh sem zadovoljna, sicer pa pri današnjih cenah noben dinar nič ne zaleže. ALOJZ BERGANT — tesar v V. delovni enoti: Kdaj sem prvič dal kri? Bilo je 56. leta pri vojakih, ko sem dal za prijatelja kri »iz žile v žilo«. Pri vojakih sem jo dal trikrat, potem šestkrat na Golniku, skupaj pa sedemnajstkrat. Darujem pa jo zato, ker vem, da je ob tolikih nesrečah in boleznih kri nujno potrebna, pa tudi v primeru vojne ali kakšne večje elementarne nezgode bi jo rabili in zato mora biti vedno na zalogi. Ker sem krvodajalec, skušam prepričati tudi druge, da bj dali kri. Nekateri celo pravijo, da jo po drugih državah plačajo, ampak meni se ne zdi prav, če je ne da zato, ker je pri nas »zastonj«. Od priznanj imam zlato značko in diplomo. Ce je razlika pri dajanju 'krvi iz roke v roko? Seveda, nekaj že, toda tudi tiste »bolečine«, ki jih človek čuti zaradi različnih pul-sov dajalca in prejemnika, ni- Vsem, ki so nam odgovorili na naša vprašanja, se še enkrat zahvaljujemo in upamo, da smo skupaj uspeli »prepričati« še koga izmed naših sodelavcev, da se bo odločil za darovanje krvi prihodnjič. Tekst-foto: S. Saje Našo upokojenko, Frančiško Dolen, sem obiskal v Pristavi 38, kjer stanuje. Bile so zgodnje dopoldanske ure in našel sem jo na vrtu, ko je ravno pospravljala okoli hiše. Takoj mi je povedala, da brez dela ne more in četudi mi tega ne bi rekla, bi lahko razbral iz njene gibčnosti, da ni nikoli pri miru. Toplo sva si segla v roko in povabila me je v hišo, kjer je topleje, zraven pa je skromno dodala: »Saj ne vem, če vam bom znala kaj zanimivega povedati, ampak vseeno se malo pogovoriva.« Jaz pa sem prepričan, da bodo naši bralci z zanimanjem prebrali teh nekaj drobnih »utrinkov« iz njenega dolgoletnega dela v tovarni, ki je bilo velikokrat težko, a ji je prineslo tudi mnogo lepih trenutkov in zato se rada povrne s spominom v preteklost. »Leta 1972 sem prišla v tovarno in zaposlila sem se v beliinici. Taikrat je bil obratovodja belilmice Hnyk. On je »bil na glasu«, da je strog, a pravičen in dober človek. In res je bil ta’k — to ise je odražalo tudj v obratu, kjer je vladala popolna delovna disciplina in red. Od nas je zahteval, da smo bili urejeno obtečeni, da smo imeli čiste predpasnike in seveda, da smo se poleg pridnega opravljanja vsakega ddla tudi primemo obnašali. Jaz sem najprej pr; nekem stroju ravnala niti na blagu, potem sem večkrat pomagala v vesnj su- šilnici, kjer je delala tudi sestra. Želela sem priti v pralnico, kjer se je pralo perilo za dekliški dom, no, pa me niso pustili od strojev. Takrat smo delal; od sedme do dvanajste ure in od enih do polpetta popoldan, ob sobotah smo bil; prosti. Bilo nas je okrog 80 zaposlenih ta med seboj smo se dobro zastopili. Če se je kaj pokvarita pri blagu in če so nastale napake, smo drug drugemu pomagali. Vsako delo je bilo zahtevno ta natančno, pa tudi zrak je bil dostikrat tako slab, da niti Dotrajan omet na stropu: so nič v primerjavi z zadovoljstvom, ko vidiš, da si nekomu rešil življenje. Delavec v naš; tovarni pa sem od 61 .leta in zadovoljen sem s svojim delom, čeprav je nevarno in tudi lahko ne, saj sem vedno zunaj. Seveda bi bil še bolj, če bi bili dohodki — glede na to — višji. SLAVKA AHAČIČ — komercialist v prodajnem oddelku: Prvič sem dala kri pred leti na Golniku, letos pa je drugič. Zakaj darujem kri? Mislim, da je to ena od človeških dolžnosti — vsaj zdrav človek bi to moral čutiti kot nekakšno dolžnost do bolnega, ponesrečenega, pomoči potrebnega človeka. Tudi s krvjo lahlko dosti, pomagamo. In pomagati bi moral; vsakomur, ne glede na socialni stan, nacijo, raso, ali pa prepričanje. Zato darujem kri tudi sama. Do sedaj dajanje 'krv; ni slabo vplivalo name in tudi danes grem še v službo. V predilnici sem že 26 let, v raznih oddelkih, sedaj pa sem že dolgo v komercialnem. Novo iz tržiške knjižnice UNA TROY: MOJI TRIJE ZAKONSKI MOŽJE Vesela zakonska zgodba se dogaja na Irskem. Glavna junakinja Mary pripoveduje pri Štiridesetih letih svoje zakonske izikušnje s tremi možmi. To ibi ne bilo nič posebnega, če bi imela tri može drugega za drugim. Pri njej je drugače: imela je »tri može in istočasno tri gospodinjstva, na Irskem, v Angliji in Welesu. Ce vse tri seštejem, tvorijo skupaj en sam, skoraj popoln zaikon. In — imela sem Es-monda. Sedaj tudi njega nimam več.« Tak je začetek veselega romana o ženski, ki je iskala idealnega zakonskega moža, ker je bil njen prvi Patrick Murphy zobozdravnik, s katerim se je poročila pri osemnajstih letih, pust in dolgočasen Irec... Roman je napisan zelo neposredno in prepričljivo, poln je ironičnih misli, življenjske radoživosti in fabulativne sproščenosti. Skratka: kvalitetno in zabavno čtivo. DEVENAT COLETTE: Deborah — pomladni čas ljubezni Deborah — ljubezen z mnogimi obrazi Gre za obširen psevdozgo-dovinski roman v dveh knjigah. Časovno je zgodba pomaknjena v 16. stoletje, v elizabetinsko epoho angleške zgodovine, v čas, v katerem je živel eden prvih in največjih tvorcev britanskega imperija: Franois Drake. Vendar sklicevanje na zgodovino nima v romanu nobene dejavne vloge, temveč predstavlja samo ozadje romantične in pustolovske zgodbe. Glavna junakinja je lepo dekle, razumno in privlačno, čutno in krepostno ... Ime ji je Deborah in je vseskozi izpostavljena raznim preizkušnjam, ki so vzrok, da knjiga pri- vablja številne bralce, ki jim je ta zvrst pripovedništva všeč. C. W. CERAM: Prvi Američani Poslednji Ceramov »roman« o arheoloških izkopaninah, tokrat na tleh Severne Amerike. Mimo presenetljivih najdb iz predkolubovskih časov stopa bralec zmeraj dlje nazaj v skrivnostno indijansko davnino Amerike. Po zanimivosti in vsebinski širini se »Prvi Američani« dajo primerjati le s Ceranovim slovitim delom »Pokopane kulture«. Knjiga odpira pred nami nepričakovane zgodovinske in zemljepisne širjave, ne manjka pa v njej tudi raznih kratkočasnih zanimivosti in si bo zato tudi pri nas našla veliko bralcev. Nezgode pri delu V mesecu septembru in oktobru so se pripetile naslednje obratne nezgode: Ana Repinc, zaposlena v predilnici, si je ob ohišju stroja pdäkodovala palec desne noge. Vzrolk: Naglica pri delu. Miroslav Krmelj, zaposlen v predilnici kot vozač preje, si je poškodoval pri dvigalu desno nogo. Vzrok: Dvigalo ni urejeno po predpisih (biti mora zaprtega tipa). Nataši Ramiševič, zaposleni v opiemenitiilnici je nož merilnega sitroja pri vpenjanju tkanine stisnil desno roko. Vzrok: Nevaren način dela. Katarina Grguraš, zaposlena v predilnici, se je pri vhodu na BD 200 spotaknila ob rebrasto pločevino in pri tem dobila poškodbe na levi roki in desni nogi. Vzrok: Preslaba razsvetljava. Lucija Smolič, zaposlena v predilnici na oddelku mikal-nikov, si je poškodovala kazalec desne poke pri snemalnem valju. Vzrok: Nevaren način dela. Mira Veldin, zaposlena v oplemenitilnici, se je pri šivanju blagovnih komadov vbodla s šivanko v dlan-leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. Milan Dobrin, zaposlen v mehanični delavnici kot strojni ključavničar, se je ob srečanju z varilcem v varilnici zadel ob kotno železo, ki mu je padlo na palec leve noge. Vzrok: Natrpano delovišče. NAŠE MAMICE Ljudmila Kranjec je rodila 4. oktobra 1973 dečka, Mitra Teneva, 4. oktobra dečka, Marija Klofutar, 21. oktobra dečka, Cerima Grbič, 29. oktobra dečka, Cirila Rakovec, 8. novembra dečka, Milena Čufar, 13. novembra dečka. Srečnim mamicam iskreno čestitamo, »korajžnim« fantom pa želimo, da bi bili še naprej čili in zdravi! Naročite knjigo »Zločin pri Lenartu« Poleti' je pri zavodu Borec iizšla knjiga Jožeta Vidica »ZLOČIN PRI LENARTU«. Pisca poznamo že po knjigi Beg z morišča. Jože Vidic je bil rojen 1926. leta na Sellu prj Žirovnici in že kot mlad fant je odšel k partizanom, kjer se je spoznal z vsemi grozotami vojne. Po njej je bil do leta 1965 aktivni oficir — služboval je celo 2 leti v Križah pri Tržiču. Danes je sodelavec raznih časopisov (Glas, TV-15, Dnevnik). Za obe knjig} je prejel Kajuhovo nagrado. V svojem najnovejšem delu obravnava resnične zgodbe o komandirju varnostne obveščevalne službe, k j je bil hkrati agent gestapa in črne roke. Knjiga je pravzaprav zbirka 19 resničnih partizanskih zgodb. Obsega 523 strani in 126 fotografij. Vidic je knjigo napisal na podlagi pripovedi 300 prič in številnih partizanskih ter okupatorskih dokumentov. Seveda, vse s pravimi imeni in podatki. Prvič nas seznanja z zgodovino in zliofčinii črne roke v Sloveniji. Nadalje je v knjigi opisan zagrizen boj varnostne obveščevalne službe s plavogardističnimi agent} na kamniško-domžalskem področju. Zanimivi so spomini znamenitega partizanskega intendanta Mirka Frankiča-Tilna. Marsikaj zanimivega zvemo iz zgodbe Srivnostni sestanek pri Mazovcu na Selu pod Karavankami in o ženi italijanskega generala, kd je bila partizanska ob-veščevaika. O knjigi so obširno pisali Skoraj vsi slovenski časopisi Povemo naj le to, da je knjiga dosegla na knjižnem trgu izjemen rekord: kljub razmeroma visoki nakladi, je bila že čez nekaj dni razprodana. Prav zaradi tega nas je zavod Borec obvestil, da bo knjiga po novem letu ponatisnjena. Knjigo bodo naročniki plačali po prejemu po pošti in to v več obrokih. Cena knjige je 160,— dinarjev. Vsi ki jo želijo naročiti, naj izpolnijo naročilnico in pošljejo na naslov: Zavod Borec, 610000 Ljubljana, Beethovnova 10. NAROČILNICA Naročam knjigo »Zločin pri Lenartu«. Ime in priimek:.................................. Naslov bivališča: ............................... Zaposlen v BPT Tržič — .....-.................... Knjigo bom plačal(a) po prevzemu v treh obrokih v 90 dneh. (podpis) Otrok moči posteljo Če je otrok star več kot 3 leta in še kljub temu ponoči moči posteljo, je to motnja. Ta je v silno redkih primerih res lahko posledica kakšne okvare ali organskega obolenja, običajno pa je odgovor na otrokovo okolje, odgovor, kako otrok to okolje doživlja, ne kako ga ocenjujejo starši. Nikoli ta motnja ni podedovana. Če gre za prvi vzrok, to zdravnik kmalu ugotovi, mnogo težje pa je v drugem primeru in brez sodelovanja staršev celo nemogoče. Tudi zdravljenje je v drugem primeru precej dolgotrajno. Ta pojav srečamo tam, kjer življenje družine v odnosu do otroka ne poteka v otrokovo zadovoljstvo. To je lahko tam, kjer se otroku ne godi dobro, kot tudi tam, kjer se otroku blagostanje brez duševnega zadoščenja postaja nadloga in breme. Močenje postelje je za otroka že samo po sebi breme in to tem večje, čim starejši postaja. V puberteto vstopa tak otrok vase zapri, preplašen in negotov. Starši velikokrat že sami sebi nočejo priznati, da je doma nekaj izven normalnega okvira, še bolj neradi pa se sprijaznijo z dejstvom, da zaradi tega »narobe« otrok moči posteljo. Najpogosteje kot »protidokaz« navajajo, da imajo več otrok, da vsi živijo v enakih pogojih, pa razen tega nesrečneža (ki je po navadi tega še po krivici kaznovan!) nihče ni tak, da bi močil posteljo. Celo to slišimo, da prav nalašč dela to, da starše jezi. Kaj pa če bi rekli obratno: starši zanalašč nočejo SPOZNATI in priznati svojega »narobe« in otroku pomagati iz stiske? Seveda je lahko res, da je od vseh otrok le eden obremenjen s to motnjo. Vsak človek je že od rojstva svet zase in po svoje DOŽIVLJA življenje. Nekdo se na neko neprijaznost požvižga, ali pa jo sploh ne opazi, ista neprijetnost pa lahko drugega precej prizadene. Otrokova duševnost in občutljivost sta lahko kot fotocelica občutljivi stvari, včasih se staršem niti sanja ne, kaj otroka v njegovem okolju (družina, varstvo, šola itd.) lahko krepko moti in teži, kaj bo v svojem srčku podzavestno zameril in včasih le težko in z mnogo našega truda odpustil. Nekje sem prebrala misel: nikomur ne storimo tako lahko in tako nepremišljeno hitro krivico, kat svojemu otroku. Velika krivica za obroka je npr. že to, da se rodi nezaželen v neljubeče okolje. Močenje postelje je za otroka, ko se tega začne zavedati, kaj lahko tudi izvor drugih konfliktov. Ta otrok običajno jutro za jutrom namesto »dobro jutro« sliši le »sram te bodi, pacek«. Sčasoma ga res postane sram, pomagati si ne more in ne zna,, začne se strahotno bati, da to ne bi zvedeli njegovi prijatelji. V tej bojazni postane do njih napadalen; napad, je tudi pri otroku, kot včasih pri nas, najboljša obramba. Otrok je že v resni stiski in v začaranem in zavozlanem krogu, ki ga je treba na pravem kancu odvozlati in to natančno tam, kjer je otroka v rosnem otroštvu nekaj prizadelo. Mnogo trpljenja in stisk otroku ter sebi se da prihraniti če se z otrokom čimpreje, torej pri 3 letih išče nasvete in mnenje. O vsem tem bo na dolgo in šoroko spregovorila in se s straši pogovorila o nadaljnem ravnanju, diplomirana psihologinja tov. Mira Slugova. Sestanki bodo organizirani z manjšimi grupami staršev. Obrazložila bo tudi vse o aparatu, KI BI NAJ otroka rešil te nadloge. PRIJAVE ZA SESTANEK ZBIRA SOCIALNA DELAVKA TRŽIŠKIH ŠOL ZVONKA PRETNARJEVA, LAHKO PA SE ZANIMATE TUDI PRI SESTRI. JELKI. Če se otrok čuti srečnega, ne moči postelje. Moda # Moda 0 Moda 0 Moda 0 Moda 0 Moda 0 Moda Kroji za močne postave Žal sojenice ob rojstvu niso vsem ženskam namenile ete-tične vitke postave, poleg tega pa se marsikatera izmed nas ne more odpovedati 'kavi s smetano, špagetom na milanski način in kosu neznansko dobre torte. Nikjer mi zapisano, da bi morale biti kar vse po vrsti podobne manekenkam, ki nas spominjajo na obešalnike. Pa tudi brez steznika lahko skrijete nekaj kil, če znate pametno izbrati vzorce im model za obleko. Nikar si ne privoščite fantazijskih modelov, raje se držite zamesil j ive, klasične elegance. Ce bodo imele vaše obleke čim več navpičnih šivov, bo učinek še popolnejši. Ovratni izrezi v obliki črke V so zelo moderni, pristajajo pa skoraj vsaki ženski, ki je bolj zaobljene postave. Pas, kakršnega mosijo vitka dekleta, naj vam ne bo tabu. Ne smete si ga zadrgniti v pasu, raje ga ohlapno spustite proti bokom. Ne zaglejte se v velike vzorce. Ce imate radi črte, naj ne tečejo vodoravno. Izbirajte med drobnimi tiski cvetic na svetli ali temni,podlagi, za vas so kvadratni vzorci vseh vrst pa diskretne pike ali nevsiljivi pepita vzorci. Najbolj pa vam bodo pristajali enobarvni modeli, zato se pomenimo še o barvah. vi Raje ne nosite bele barve pa tudi s črno ne pretiravajte. Saj obstaja še vrsta drugih barv, ki so za vas prav primerne: rjava, temno modra, steklenično zelena, antracitno siva .in še vse druge barve, ki ne sijejo. Belo barvo uporabljajte za dodatke, na primer ovratnik ali zapestnike. Po »Tovarišu« Literarni kotiček Pretrgal se mi je trak. Navaden trak. Pod ovratnikom starega kratkega plašča. »Nekje ste pretrgali trak,« mi je zjutraj skoraj radostno naznanila teta Fisa, naša garderoberka. Nisem je bila všeč. Tako zamudna sem, pa sem zvečer pozabila. Nekaj sem komaj izdihnila, ker me je bilo sram. Kako bi me tudi ne bilo: ženska sem, pa pretrgan trak na plašču. Zares, sramota! »Vaš trak je pretrgan,« mi je zaklical mrki garderober v menzi, ko mu je plašč padel na tla. Na žalost sem že vedela. Ko sem mu po kosilu izročila številko, je zagnal na pult nesrečni plašč in se obn Naslednje jutro se je vse ponovilo. Teta Fisa se je namrdnila, mrki garderober v menzi me je skoraj preziral, v česalnico nisem šla, zato so mi na polikliniki, v banki in stanovanjskem uradu kot zadnjo novico naznanili, da je trak na mojem plašču pretrgan. Stopila sem še v Ermitaž. Z nesrečnim obrazom sem izročila garderoberki svoj plašč in počakala, da mi je dala številko. Molče ga j * Obesila za ovratnik. Hodila sem po ogromni! zvočnih dvoranah dvorca in premišljevala, zakaj mi garderoberka ni povedala, da je trak na mojem plašču pretr- Ganna Nemirko: Pretrgan trak nil, ne da bi me pogledal. »Madame, vaš trak je pretrgan,« se je delikatno nasmehnil garderober v česal-nici in skomignil z rameni^ kot da hoče vreči s sebe vso odgovornost. -Niti pogledala ga nisem. V trolejbusu bi rada malo poklepetala, toda bil je prazen. Doma pa se je mož, ki mi je pomagal sleči plašč, nenadoma začudil: »Lapočka, no, veš kaj ... no, veš, da imaš ...« »Pretrgan trak na plašču?« sem nedolžno vprašala, »ja?« »Veš, da imaš ... da imaš danes čudovito pričesko,« je rekel, spretno obesil plašč za ovratnik in komaj slišno zajel sapo. Zvečer traka nisem zašila. Pozabila sem. gan. Premišljevala sem in tuhtala, kako je ta ženska vendar drugačna, ko sem stala perd Van Goghom, pre. mišljevala in stiskala številko pred tavriško Venero in šela pred nekakšnih Apolonom čisto pozabila nanjo. Veselo sem stopala po stopnišču in kot mimogrede iz ročila številko garderoberki Molče mi je dala plašč. Sto pila sem na obrežje Neve Seveda, deževalo je. Šla sem peš in kar naprej premišljevala, zakaj ni nič rekla. Doma pa mi je mož, ki mi je spet pomagal sleči plašč, vzpodbudno pošepetal: »No Lapočka, pa si le zašila trak?!« Moj bog, kako naj vendar najdem garderoberko, še obraza si nisem zapomnila . .. Prišli - odšli V mesecu oktobru so prišli v naše podjetje naslednji novi sodelavci: Predilnica: Mihajiova Zdravka, Mitevsika Staniika, Toiseva Ljuba, Bolčina Marjetica, Špendal Janez, Georgijevska Roška, Besednjak Branko; Tkalnica: Taseva Venka, Rupar Jožef, Hrnčič Šefika, Zlodej Ivanka, Šejkič Esma, Kojič Nada, Meško Danica, Ke-šina Marica; Oplemenitilnica: Vuk Željko, Byshawski Mieszyslaw; Konfekcija: Kavčič Karmen, Pestnak Marica, Obradovič Deva; Vzdrževalni obrati: Brzin Ladislav; Uprava — pripravniki: Benedik Danijela; Iz podjetja pa so odšli naslednji: samovoljno: Ražič Asifna, Pehars Stanislava, Ivanovič Ivan, Peharc Marija, Hristova Vaška, Todorovič Stanko; v pokoj: Hrovatič Rudolf; »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor Franci Šarabon, Marjan Herak, dipl. iur. Breda Milič, Anka Bizjak, Marija Rožič, dipl. oec. Ignac Ahačič, Francka Dolžan, Ljuba Ravnikar, Janez Furlan — Glavni in odgovorni urednik Stojan Saje — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 89 — Tisk CP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Izhaja enkrat mesečno. — List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni Ust SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. IllllllllllllllimilllllllllllllllllliilllllillllllllllU Nagradna križanka »Dan republike« & » * 1* AVTOMOB OZNAKA NEMČIJE Literarna dela v prozi UMOR AVTOMOB OZNAKA GORICE VRH V KAMNIŠ. ALPAH PREDLOG MESTO V ALŽIRU Prodaja = lec solate EDO ROBLEK Krema in olje za sončenje AVTOMOB. OZNAKA AVSTRIJE KEMIJSKI ZNAK ZA DUŠIK Jugosl. aerotrans podjetje Puščavnik 1) spokornik samotar tt 4 4 ... ■ ■■■ ■■ • tl 3 1 ^ g£S OBLOK Visoke planine AVT. ozir ŠPANIJE ENRICO CARUSO VRSTA PAPIGE Ž. IME AVT. OZN. MOSTARJA Športni kli v Madridu b Pripomoč« za plezanj k e PRITRDIL. (domače) RIMSKA 100 V fiziki kratica za nevtron If % W;: # i < Jutranja zvezda 4. ČRKA ABECEDE KEMIJSKI ZNAK ZA MANGAN Franc, filozof in novinar ERNEST Cistokr.po tornei pris v Srednji in Južni Ameriki Obrambna zaščitna plošča avt.ozn. REKE AMPER Avt. ozn. Belqiie IZVRŠNI ODBOR ŠPORT V RINGU MEDMET Pevec PESTNER RIBJA JAJČECA KRVNIKI Trdina Janez Človek z visokošol. izobrazbo Ž. IME Beotijec OTOK V INDONE = ZIJI Gorovje v Bolgariji Grška črka Ž. IME MaSčoba iz surove ovčje volne Latinski predlog EARLE JOHN Prijeten vonj VRSTA PADAVINE Medn.ozn. zaVZHOD AMER. M. IME n oavoa.kanc zn odpad, vode 1 Izdelovale gedal iz CREMONE Atlantska država v 71-IA Drag käme rdeče bar. Prebivalci Asirije 1000 Kg VRSTA DREVESA VRSTA VITAMINA Jezero v Afriki Spis,v kate •em so po: pisane preroške vizije :Predpla = čilo Narodna povest v whäi ŠOLAR RAJKO Ime prve podmor = nice na atom. Doaon LJUDSKI ODBOR Medn.ozn. za JUG Kem.znak demetrij Znana . slov. revija za dom ir družino Hrvatski veznik ITALIJ.revt lucionar uplenjene živali na lovu OPRAVA NOGOM. KLUB iz Ljubljane DUET GRAM PESNIK GRUDEN Roleta Zmaga v šahu DOLINA Tempo (kratica) Danski otok Medmet nejevolje , razburje = nostl Kem. zn. za natrij Prestopki, prekrški RIMSKA 1 Majhna klet Kem. zn. za kalij NASILNA TATVINA Kamboški politik LON NOGOM. KLUB RUDI * AHAČIČ GLAVNI ŠTEVNIK DLAKA Pletena torba za nakup Avtom.ozr KRANJA MORSKA RASTLINA . HRUP, ROPO = TANJE IF ^ovinsta stroki LITER METER RIMSKI BOG LJUBEZN 1 Kem. zn. Ionian ORANJE HD. VINOROD. RASTLINA CUNJE POLMER 21. ČRKA ABECEDE Učenec v gospodar Pomladni mesec Ital. reka (Pad)— TRI , RAZLIČNE CRKF Rimska 500 Kratica italijan. radiotelev. Naval , napad OSEBNI ZAIMEK Proštov. gasilsko društvo Kem.znak fosfor Avtonom. pokrajina Atletski KLUB Ž. IME PREDLOG Kem.znak za ŽVEPLO ANDREJ PIVK OMAN JANEZ AVTOMOB. OZNAKA Sarajeva Alpinist. odsek Kem. znak . za bor SAMO = GLASNIK Brezkužje, brezkuž = nost Kosti,ki sestavljaj! prsni koš ANG = STRÖM (kratica ) URADEN SPIS Ali ste Indijanci niso uporabljali koles. Na potovanjih so za prevoz svojih stvari uporabljali nekakšne sani, ki so jih vlekli konji, ali’ pa so se selili po rekah s čolni. Leta 1850, kmalu po tistem, ko so odkrili blizu Sacramenta v Kaliforniji ležišča zlata. vedeli ? so v mestu proglasili obsedno stanje in tako omogočili, da se je vojska spoprijela z vsem nasiljem, ki se je razpaslo med prebivalci in deset tisoči pustolovskih iskalcev zlata. Zadnje raziskave lune v programu Apollo so pokazale, da naš naravni satelit ni po- polnoma okrogel, ampak nesimetričen, nekoliko daljši v smeri proti Zemlji. V srednjem veku so bili stolpi tako važni (deloma strateško) ker so obvladovali okolico, deloma pa iz prestiža), da je bila prva skrb plemiške družine, ki se je polastila oblasti v mestu, porušiti vrhove stolpov svojih nasprotnikov. Nagrade Tokrat smo prejeli rekordno število rešitev križank — kar 102. Med njimi je bilo tudi nekaj napačnih rešitev, žreb pa je nagrade razdeli takole: 1. nagrada, 40,00 din: Marija Erlah, finančni sektor 2. nagrada, 30,00 din: Alojz Livk, predilnica 3. nagrada, 20,00 din: Slavko Nunar, skladišče blaga 4. nagrada, 10,00 din: Stanka Starc, šivalnica Hrib — Loški ptrtoflc