Dopisi. Od sv. Bolfanka pri Središeu. (God sv. (Jirila i n Metodija.) Sopet napočil je veaeli dan, ko je zamoglo slov. ljudstvo svojim prvim alovanskim učenjakom in pieateljem, av. Cirilu in Metodiju, katera sta nam vže več kot pred tiaoč leti prineala luo sv. vere, se ob njih čaat. godu bvaležnega akazati ter nju spodobno počastiti. Kakor je že znano, atoji naša fara tik ogerake dežele, vendar prebivajo tukaj iskrena, zavedna slovenska srca; katera častijo slovanaka učenjaka sv. Cirila in Metodija; tega niso vže samo enkrat pokazala. — Da se tudi letos sv. god našili blagoveatnikov spodobno proslavlja, zbrali so se g. nadučitelj Rakuaa, gg. Og. Kosi in Bož. H., trgovec ter so priredili na predvečer uinetno urejene bakljade na cerkvenem prostoru, v zvoniku in pred velikimi vrati pa v vence vpletene transparente z napiaom: ,,C. M.u, dočim se je razlegalo lepo doneSe zvonenje, ter slisalo daleč okolu gromeuje topičev. Ves prizor bil je tako lep, da je privabil malodane vse bližnje okoličane, med katerimi se je zbrala mladež, popevajoč mične ia lepe slovenake pcsmi, a g. župnik so veledusno dali dobre kapljice, ne aamo prirediteljem, ampak vaem navzočim. Ko so bakljade dogorele, naredili smo prav velik kres, tako da je bila vsa cerkva z okolico razsvetljena, v tem pa je mladež apet popevala prekraaue alov. pesrai precej v noč, a še bi dalje, ko bi ne bilo treba drugo jutro rano hiteti k veliki sv. maai, katero so alužili preč. g. župnik. — Bodi še mi dovoljeno omeniti, da je vao slavnoat povelioevalo to, ker smo bili srečni imeti v naši aredini dva fanteka, brata, katera ata liki angeljca vea večer med nami veselo akakljala in katera nosita imena naših blagoveatnikov av. Cirila in Metodija. A. M. lz Laškega okraja. (Kresovi.) Napredvečer sv. bratov Cirila in Metoda videl ae je veličaaten slov. kres ua posestvu g. Martina Lapornika v Št. Lenartu. Akoravno je sedaj mnogo dela na polji, vendar se je v to nekoliko čaaa porabilo, da se tako počastita slovanska blagoveatnika. V nedeljo je pa vihrala krasna alovenska trobojua zastava iznad najvišjega drevesa, pričujoč, da tukaj atanuje alov. kmet. Res, obžalovati moramo, da je še vae premalo kresov na ta predvečer po naaih gorah. Zeleti je, da zanaprej naj na V8akem liolmu bode kres; naj tako poeastimo naša svetnika, katera sta mnogo storila v božjo čaat, v izveličanje duš in izomiko slovanskih narodov. Zato je naša dolžnost njiju počastiti. Zakaj narod, kateri ne tasti svojih zaslužnih možev, njih tudi vreden ni! Že aedaj, piedragi slov. mladeniči, proaim in rotim Vaa, kedar zopet včakamo predvečer alovauskega praznika, da prav mnogo mnogo kresov zakurite! Posebno Vi, predragi Kristofčani in Marijagradčani, ki ae povaod kažete zveste in vcrne Slovence, nikakor ne zanemarite počastiti naših apostolov. Upamo, da nam ona potem izprosita atanovitnosti v veri in narodnoati, poaebno aedaj, v teh burnih čaaih. Slovanoljub. Od Hudinje. (Raznoteroati.) Kako se lahko otroci pokvarijo ali celo usmrtijo, če uihče na nje ne pazi, izpricala je nedavno smrt blizu petletne deklice v Vojniški fari. Sirotka se je najedla aadu jeaenakega podleaka ali ,,čepuija", kakor tu govorijo, i se je a tem za strnpila. Roditelji pazite na avoje otroke! -Prav krasen večer je bil aobotni! Možnarji so pokali in kreaovi plamteli v nebu pod oblake ter naznanjevali, da tudi Siovencu še plamti srce do av. bratov Cirila iu Metuda. Poaebno se je s kreaovi in strelo.- skazala Novocerkevška fara in pa Celjska okolica av. Jožefa, kjer ai v raznovrstnili barvah lehko obeudoval kre80ve. Cast \sern, kattri so k temu kaj pripomogli! Voiniška fara ima dve občini. Slavni nemčuraki trg za-sesavojo nemčursko komando in Škofljaveška občina obaega druge vasi z narodnim alov. županom in alovenakim odborom. Zdaj se gre pa za šo!o. Zidati jo imate obe ob čini, samo da trška, kajpada le neki nemčurčki hočejo samo ,,tajč" in komaj nekaj črez četrtinko bodo plačali, Škofljiveščani naj bodo pa tiho, ker imajo drugo vae plačati. Kje je torej ravnopravnost na Spodnjem Stajarskem? Kako ae bode vse razvozljalo, poročim Vam še laliko in tudi drugega kaj, kar se bo ob Hudinji od njenega izvirka do izliva zgodilo, če Vam bo prav. (Se ve, da bode! Uredništvo.) Iz Rožne doline. (R a z n e n o v i c e.) Naša dolina alovi zavoljo lepega aadja. Letoa natn ga bo dala le bolj v pičli meri. Crešenj bilo je prav malo — češpelj ali sliv bo pa še manje. Jabolk je na nekaterih dreveaih preobilno med tem, ko mnogo drugib. drevea stoji praznih. Najobilnejšega pridelka obečajo še hruške. — Ozimina ee je dobro obneala. Paenico je tu in tam rja malo poamodila, Krompir, koruza in fižol — navadaa hrana naših ljudi — do zdaj še prav lepo kaže. Znabiti s čaaom vendar-le iztaknejo umni kmetovalci naši izdaten pripomoček proti nesrečnemu rpredencu", ki nam hoče naao staro štajarsko deteljo celo vgonobiti! Enoletna rudeča detelja je letos itak popolnotna izoatala vsem, ki so jo bili lani v hudi suši sejali, travniki nam niso dali povoljne košnje, slame bo manjs od drugih let, vae kaže ua to, da bo naša živina imela le bolj pičlo krme. Od kodi bo pa kmet denarja jemal za dače in domače potrebe? — Grozdje po vinogradih se sicor lepo razvija, a obilne bratve ni pričakovati, ker se ga je premalo zaleglo. Izabela, ki še naše vinogradnike najbolj tolaži, se po cvetju jako osipava. A Bog varuj nas strašne toče, kakoršna je zadela 5. julija naše vboge aoaede v srednji Savinjaki dolini in ob Konjiški gori! — Pri teh gospodaratvenih razmerah zdi se mi jako neumestea novi davek, kakoršnega nalagajo oni, ki neprenehoma naše pobožno ljudatvo vabijo na ,,poaebne vlake" k raznim avetiščem, Skrbi li dotieni ,,odbor za potovanje" tudi za pobožne vaje romarjev, za njim potrebne voditelje in nadzornike in v svetiščili za dovoijno število apovednikov? To vprašanje bo treba tako z gospodarakega, kakor a cerkvenega atališča prav resno prevdariti. Kdor kaj ve, naj pove! Iz Bočuc pri Gornjemgradu. (Kres — Smrt — Letina.) Na predvečer sv. bratov apoatolov alovanskih Cirila in Metoda so tudi naši vrli in za narodnost vneti vaški fantje zapalili med atreljanjem možnarjev veliki kres na visokem hribu nad vasjo. Š tem ao pokazali daleč na okrog ljubezen do sv. bratov in alovaaakih apoatolov in ljubezen do naroda. — Smit nam je letoa maogo odličnih mož iz naše sredine pokoaila. Dne 22. junija smo izročili materi zemlji truplo obče zaanega rodoljuba in občinskega pisarja Ivana Podbrežnika v 52. letu njegove dobe. Rajni bil je maogo let za občinskega pisarja ne le v Bočni, ampak še celo v drugib aoaednjih občinah, povaodi je bil pravi buditelj naroduosti. Vaem znancem in prijateljem ae priporoča v blag apomin. — Letina je aplob. dobra; ozimina aicer redka a jarina, krompir iD koruza lepa, sena je veliko, a sadja v veliki meri manj kaže, kakor lanako leto. — i—