VARSTVO HMELJA PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI Z AGROHOMEOPATSKIMI SREDSTVI CORA AGROHOMEOPATIJA V RASTNI DOBI 2013 Mag. Marko Zmrzlak, dr. Magda Rak Cizej, Štefan Šlander Hmezad exim, d. d, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, hmeljar Uvod Obstajajo različne strategije in načini pridelave oz. izvajanja varstva rastlin, kot je npr. varstvo po vnaprej določenih datumih škropljenj, škropljenje na podlagi datumov nastopa fenoloških faz gojene rastline, integrirana pridelava rastlin, ekološka pridelava, tradicionalni način pridelave, biodinamični način pridelave in druge biološke ali ekološke prakse. Vsi ti načini in postopki pridelave so se razvijali in oblikovali postopoma, skladno s pridobitvijo novih znaj s področja biologije bolezni in škodljivcev, boljšega poznavanja kmetijskega ekosistema, z razvojem in možnostjo uporabe novih aktivnih snovi za varstvo in prehrano rastlin, kmetijske mehanizacije in še kaj. Pri iskanju do okolja in uporabnika prijaznega načina gojenja hmelja, ki ga že sedaj izvajamo po smernicah integrirane pridelave, in z možnostjo uporabe agrohomeopatskih sredstev tudi v intenzivni rastlinski pridelavi, smo se odločili omenjena sredstva preizkusiti' tudi na hmelju. Beseda homeopatija izvira iz grške besede homoios, kar pomeni podoben, pathos pa trpljenje, bolezen; je torej veda zdravilstva oziroma alternativne medicine. V kmetijstvu pa se v zadnjih nekaj letih uveljavlja agrohomeopatija, ki je homeopatija za zdrave rastline, za njihove zdrave pridelke in za obvladovanje škodljivcev. Uporablja enaka načela kot homeopatija, le da jih smiselno aplicira na rastline in živali. Neposredno spodbuja večjo pridelavo zdravih pridelkov brez uporabe kemijskih sredstev in je odlična pomočnica v ekološkem načinu kmetovanja, vrtnarjenja in cvetličarstva. Za Cora agrohomeopatske pripravke, ki so bili uporabljeni v poskusu, Ortanova (2013) navaja, da delujejo na principu energijskega vpliva na biološke procese v rastlinah, ki jih tako varujejo pred škodljivimi organizmi. Rastline in minerali, določeni za izhodiščne snovi t. i. Matherija prima, s svojimi energijskimi frekvencami in informacijami v ustreznih potencah omogočajo učinkovito varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, izboljšujejo vitalnost rastlin, vzpostavljajo ravnovesje v rastlinah in obravnavanih ekosistemih ter odvračajo preštevilčne populacije škodljivcev. Način izvedbe poskusa Proizvodni poskus je bil opravljen v polnorodnem nasadu Aurore, v Grajski vasi, hmeljarja g. Štefana Šlandra. Tla v hmeljišču so obrečna, evtrična rjava, na ilovnatem aluviju. Hmeljišče ni bilo namakano. Oskrba nasada hmelja je potekala v skladu s smernicami integrirane pridelave, ukrepe varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci pa so nadomestila škropljenja z agrohomeopatskimi pripravki. V ta namen so bila uporabljena sredstva Cora Agrohomeopatija, katera je razvila ga. Majda Ortan, izdelujejo pa jih v lekarni (Apotheke Maria Hilf) v Avstriji. Pri izbiri sorte smo ravnali podobno, kot bi se odločali za ekološko pridelavo. Upoštevali smo dva kriterija: odpornost na ekonomsko pomembne bolezni in čas nastopa optimalne tehnološke zrelosti. Hmeljeva peronospora je ekonomsko najpomembnejša bolezen in zahteva vsakoletna škropljenja. Dolinarjeva (1995) navaja, da je med slovenskimi sortami hmelja najmanj občutljiva Aurora, ki je srednje odporna na primarno in visoko odporna sekundarno okužbo hmeljeve peronospore. Ta sorta je visoko odporna tudi na hmeljevo pepelovko in sivo plesen. Aurora spada med zgodnje sorte in je zato zanimiva tudi zaradi krajšega časa izpostavljenosti škodljivim vplivom iz okolja. Preizkušali smo šti'ri različna sredstva Cora Agrohomeopatija, in sicer: sredstvo z oznako X66 - za preventivo in kurati'vo pred škodljivimi organizmi hmelja, X62 - za zemljo in močne rastline, C1 - za naravo za večjo moč rastlin in C3 - nahrani zemljo z energijo kozmosa. Prvi dve sredstvi (X66 in X62) smo uporabljali za foliarno treti'ranje rastlin, drugi dve (C1 in C3) pa za treti'ranje tal in za foliarno treti'ranje. Kontrolno parcelo je predstavljal del hmeljišča, kjer nismo uporabljali nobenih sredstev za varstvo rastlin. Poleg smo preizkušali tudi standardna sistemična insekti'cida za varstvo hmeljeve listne uši, in sicer z a. s. imidakloprid (Confidor 200 SL) in a. s. flonikamid (Teppeki). Škropljenje tal s Cora agrohomeopatskimi sredstvi je potekalo tako, da smo najprej s pripravkoma C1 in C3 treti'rali tla cele poskusne parcele, foliarna škropljenja pa smo izvajali na dva različna načina (agrohomeo 1 in agrohomeo 2), in sicer: povsem v skladu s priporočili. Prvo foliarno škropljenje smo opravili na isti dan (6. junija), kot smo škropili tudi tla. Pri tem škropljenju smo oba obravnavanja treti'rali na enak način. Hmelj je bil v tem času visok okrog 2 m, poraba vode na hektar pa 600 l. Tako kot škropljenje tal smo tudi tega opravili v zgodnjih jutranjih urah od svita do 8. ure. Glede na priporočila bi to škropljenje lahko opravili že prej oz. takoj po prvi napeljavi poganjkov. - pri načinu agrohomeo 1 smo prvič treti'rali po drugi napeljavi hmelja (pri višini hmelja okrog 2 m), drugič pa po 14 dneh od prvega škropljenja; - pri načinu agrohomeo 2 pa smo prvič škropili prav tako po drugi napeljavi hmelja (pri višini hmelja okrog 2 m), drugič pa ob nastopu fenofaze cvetenja hmelja (BBCH 61). Vsa škropljenja smo opravili z navadnim pršilnikom, ki smo ga pred uporabo s čisto vodo dobro oprali. Sistemične insekti'cide smo uporabili v času, ko je večina poganjkov dosegla 70 % višine žičnice (BBCH 37), posamezni poganjki pa tudi vrh opore (BBCH 39). Datumi in del dneva, v katerem so bila škropljena opravljena, so skupaj s porabo vode za pripravo škropiva ter odmerki Cora agrohomeopatskih pripravkov in standardnih insekti'cidov navedeni v preglednici 1. Priporočen rok za izvedbo škropljenja tal s sredstvi Cora Agrohomeopatija C1 in C3 je začetek rastne dobe oz. po rezi hmelja. Letos smo tla škropili 6. junija, kar ni bilo Preglednica 1: Uporabljena sredstva s pripadajočimi odmerki in časom uporabe, leto 2013 Št. in oznaka tretiranja Pripravek Odmerek/ha Datum Čas tretiranja Poraba vode/ ha Mesto tretiranja 0 neškropljeno - C1 C3 0,3 l 0,3 l 6. 6. 2013 od svita do 8. ure 300 l škropljenje tal agrohomeo 1 X66 X62 0,6 l 0,6 l 6. 6. 2013 od svita do 8. ure 600 l 1. foliarno škropljenje C1 1,1 l C3 X66 1,1 l 1,1 l 21. 6. 2013 od 17. do 23. ure 1100 l 2. foliarno škropljenje X62 1,1 l C1 C3 0,3 l 0,3 l 6. 6. 2013 od svita do 8. ure 300 l škropljenje tal agrohomeo 2 X66 X62 0,6 l 0,6 l 6. 6. 2013 od svita do 8. ure 600 l 1. foliarno škropljenje C1 1,2 l C3 X66 1,2 l 1,2 l 10. 7. 2013 od 17. do 23. ure 1200 l 2. foliarno škropljenje X62 1,2 l 3-standard Confidor 200 SL 0,6 l od 7. do 9. ure foliarna uporaba sistemičnih insekticidov 4-standard Teppeki 0,18 kg 28. 6. 2013 800 l Pri zadnjem škropljenju so bila za pripravo škropilne raztopine obakrat uporabljena enaka Cora agrohomeopatska sredstva, čas aplikacije pa je bil različen. Pri načinu agrohomeo 1 je bilo drugo škropljenje opravljeno 14 dni po prvem treti'ranju. Takrat je bil hmelj visok okrog 3,5 m, škropljenje je moralo biti opravljeno med 17. in 23. uro, poraba vode na hektar pa je bila 1100 l. Po načinu agrohomeo 2 smo drugič škropili ob začetku nastopa fenofaze cvetenja hmelja. Le-to je Aurora dosegla v prvi dekadi julija, hmelj pa smo škropili 10. v mesecu. Normalna poraba vode je bila v tem času 1800 l/ha, škropili smo le z 1200 l vode/ha. Poraba sredstev Cora Agrohomeopatija je bila zato v tej fazi največja (1,2 l/ha). Tudi to škropljenje smo opravili med 17. in 23. uro. Način ocenjevanja prisotnosti uši: na vsaki poskusni parceli smo prešteli preživele uši na 50 primarnih listih hmelja, ki smo jih nabrali v osrednjem delu poskusne parcele na cca 20 rastlinah hmelja, in sicer 25 listov iz zgornje višine (od 4 do 6 m), 13 iz srednje višine (od 2 do 4 m) in 12 iz spodnjega višine (do 2 m) hmelja. Poskus smo ocenjevali pred uporabo sistemičnih insekticidov ter 4-krat po aplikaciji s sistemičnimi insekticidi, in sicer 4. dan po aplikaciji (1. julij), 7. dan po aplikaciji (4. julij), 14. dan po aplikaciji (11. julij), 21. dan po aplikaciji (18. julij) in 28. dan po aplikaciji (25. julij). Vremenske razmere, fenološki razvoj hmelja ter opazovanje bolezni in škodljivcev Vremenske razmere: slednje za rast in razvoj hmelja v letošnjem letu niso bile ugodne. Neugodno vreme je bilo že v času spomladanske obdelave tal in rezi hmelja. Spomladi se je sneg na poljih zadržal vse do konca marca (29. 3.). Temperature so pod ledišče zadnjič padle v obdobju od 24. 3. do 27. 3., najnižja povprečna dnevna temperatura (-3,6 °C) tega obdobja je bila 25. marca (slika 1), ko je bil že čas za rez Aurore. Iz slike 2 je razvidno, da se je aprila ozračje ves čas segrevalo, zadnji dan tega meseca je najvišja dnevna temperatura že dosegla vrednost 27 °C. Mesečna količina dežja je bila 66,9 mm, kar je manj od večletnega povprečja. Maj je bil hladen in deževen, povprečna temperatura zadnje dekade tega meseca je bila 12,6 °C. V Celju so maja namerili 117,2 mm dežja, dni z več kot 1 mm padavin pa je bilo 14. Toča, ki je bila 4. maja na širšem območju Spodnje Savinjske doline, rastlin v poskusnem hmeljišču ni prizadela. Hladno vreme se je nadaljevalo tudi v prvi dekadi junija, povprečna temperatura je bila 16,2 °C. Enaka povprečna dekadna temperaturna vrednost (16,2 °C) je bila dosežena tudi v prvi dekadi maja. Omenjene razmere so dobesedno ustavile rast hmelja in drugih gojenih rastlin. Kot najbolj občutljiva sorta na nizke temperature se je pri hmelju izkazala prav Aurora. V sredini druge dekade junija je nastopil prvi vročinski val, ko so dnevne temperature presegale vrednost 30 °C 7 dni zapored (od 16. 6. do 22. 6.). Sledilo je 26-dnevno obdobje (od 23. 6. do 18. 7.) s temperaturami, nižjimi od 30 °C, in z malo padavinami. V času od 17. 6. do 18. 7. (27 dni) so v Celju namerili le 74 mm dežja, kar je 2,74 mm/dan. 19. julija je znova nastopilo obdobje vročega vremena (Tz > 30 °C), ki je trajalo vse do 9. avgusta. Temperature, nižje od 30 °C, so bile le 21. 7. (29,2 °C) in 30. 7. (29,5 °C). Od 2. 8. do 8. 8. (7 zaporednih dni) je dnevna temperatura celo presegla vrednost 35 °C. Slika 1: Povprečne in maksimalne temperature (°C), obdobja s temperaturami, nižjimi od 0 °C, ter padavine, marec 2013, Celje-Medlog Najvišja dnevna temperatura, 39,7 °C, je bila izmerjena 8. avgusta. V času od 17. 7. do 23. 8. so v Medlogu namerili 26,1 mm dežja. Prve izdatnejše padavine (18,5 mm) z ohladitvijo so bile 24. avgusta, ko je bilo obiranje hmelja že v polnem teku. Slika 2: Povprečne in maksimalne dnevne temperature (°C) in padavine (mm) skupaj z datumi škropljenj, april-avgust 2013, Celje-Medlog Fenološki razvoj rastlin: med rastno dobo je bilo opravljenih več vizualnih pregledov hmeljišča, s katerimi smo ugotavljali razvoj rastlin, splošno stanje nasada ter prisotnost bolezni in škodljivcev. Rez hmelja je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer opravljena pozno, in sicer 14. aprila. V sredini maja (13. 5.) so rastline dosegle višino od 80 do 120 cm, v začetku junija (4. 6.) so glavni poganjki dosegli tretjino višine žičnice, do konca tega meseca (27. 6.) pa so posamezne rastline že dosegle vrh žičnice. V tem času so bili oblikovani tudi že prvi cvetni nastavki. Konec prve dekade julija (10. julij) je bila večina rastlin na vrhu opore, posamezni poganjki pa so jo celo prerastli. Rastline so imele oblikovane stranske poganjke, dolge okrog 30 cm, odprti so bili tudi posamezni cvetovi. 16. julija je nastopilo polno cvetenje, devet dni kasneje (25. 7.) pa so v spodnjem delu cvetovi začeli prehajati' v storžke. Tehnološke zrelosti storžkov posebej nismo ugotavljali. Hmelj smo obirali 6. septembra. Bolezni in škodljivci: kljub ugodnim razmeram za pojav kuštravcev okuženih poganjkov s hmeljevo peronosporo spomladi v nasadu nismo ugotovili. Ker smo prvo treti'ranje s Cora agrohomeopatskimi pripravki izvedli šele 6. junija, so bile rastline večino obdobja, ugodnega za pojav kuštravcev, pravzaprav neškropljene. V generativni razvojni fazi razmere za sekundarno okužbo rastlin s hmeljevo peronosporo niso bile ugodne. Od 8. julija do 23. avgusta je bilo v Medlogu število dni z več kot 1 mm dežja le pet, skupna količina padavin je bila 30,2 mm. Ob spravilu pridelka so bili storžki zdravi, brez kakršnihkoli bolezenskih znakov. Populacija uši je bila v začetku junija (4. 6.) majhna. Naraščala je vse do konca tega meseca (27. 6.), ko je bilo v nasadu mogoče najti tudi veliko hroščkov sedempikčaste pikapolonice in njenih ličink. Na koncu prve dekade julija (10. 7.) so posamezne rastline zaradi močnega napada hmeljeve uši zakrnele v rasti in postajale sajave. Hmeljeva uš je bila, z izjemo sajavih rastlin, v majhnem številu prisotna vse do 25. 7. Pri pregledu hmeljišča 8. 8. na listih živih osebkov hmeljeve uši ni bilo mogoče več najti. Podobno smo ugotovili 12. 8. tudi za storžke. Obseg pojava navadne pršice se med hmeljišči v določeni rastni dobi na splošno razlikuje. V našem primeru smo prve osebke, poleg odraslih so bili prisotni tudi nižji razvojni stadiji pršice in odložena jajčeca, ugotovili 8. avgusta. Populacija pršice je ostala na približno enakem nivoju in kljub poznemu obiranju ni povzročila škode. Pri hmeljevem bolhaču sta bila prisotna oba rodova. Poškodbe listov spomladi in storžkov v bazalnem delu poleti so bile vidne, gospodarska škoda pa ni bila povzročena. Podatki o ocenjevanju uporabljenih agrohomeopatskih pripravkov na hmeljevo listno uš Letošnje leto je bilo glede populacije hmeljeve listne uši zelo specifično, saj je bila populacija uši majhna in je tudi na netretiranih parcelah naravno padla (znižali so jo predatorji). V poskusu smo poleg testiranih agrohomeopatskih pripravkov uporabili sistemične insekticide kot standard. Po pričakovanjih sta oba standardna insekti'cida delovala 100-%, saj je bila tudi populacija uši na kontrolnih parcelah izredno nizka (v povprečju smo imeli maksimalno 3 uši/list). Če med sabo primerjamo delovanje agrohomeopatskih pripravkov, uporabljenih v variantah agrohomeo 1 in agrohomeo 2, je imela boljše delovanje varianta agrohomeo 2, ko smo v 28 dneh v povprečju skupno našli 17 uši/list, v primerjavi z agrohomeo 1, ko smo v enakem obdobju našli 38 uši/list. Med njima ni bilo statistično značilnih razlik, bila pa je statistično značilna razlika med kontrolo in obravnavanjem agrohomeo 1 ter kontrolo in obravnavanjem agrohomeo 2. Kot je razvidno iz slike 3, je bila populacija uši do 11. 7. oz. do 14. dne od treti'ranja pri obeh obravnavanjih, kjer so bili uporabljeni Cora agrohomeopatski pripravki, bistveno višja kot pri kontroli na parcelah, kjer sta bila uporabljena afi'cida. Po 21 oz. 28 dneh od dneva škropljenja aficidnega poskusa se je populacija uši tudi pri Cora agrohomeopatskih sredstvih spusti'la na enako raven, kot je le-ta bila pri hmelju, škropljenim z afi'cidi, in na kontrolnih parcelah. Slika 3: Povprečno število hmeljeve listne uši na listu pri posameznih obravnavanjih Kratek komentar Pri obiranju hmelja 6. septembra pridelka obeh agrohomeopatskih parcel nismo tehtali ločeno, ampak smo oba obravnavanja stehtali skupaj. Tako smo na površini 0,55 ha nabrali 650 kg hmelja, kar je 1182 kg/ha, vsebnost alfa-kislin zračno suhih storžkov pa je bila 7,4-%. Po količini je omenjen pridelek skoraj enak povprečnemu pridelku letnika, ki je pri Aurori znašal 1186 kg, za vsebnost alfa-kislin pa navajajo, da je pri tej sorti' dosegla v povprečju 5,7 % (Livk, 2013), to je kar za 1,7 % manj od vsebnosti' alfa-kislin pri hmelju, škropljenem z agrohomeopatskimi sredstvi. Pri pridelku letnika naj omenimo, da povprečna vrednost vključuje tudi hmeljišča, ki so bila po večini namakana, kar je letos gotovo bistveno vplivalo na končni pridelek hmelja. Poškodb na storžkih, nastalih zaradi bolezni in škodljivcev, ni bilo mogoče ugotoviti. Posebej moramo izpostaviti' tudi to, da hmelja v poskusnem nasadu nismo namakali, rastline pa so se kljub stresnim rastnim razmeram (suša, visoke temperature) nenavadno normalno razvijale. K temu so gotovo veliko prispevala tudi tla, ki so obrečna, evtrična rjava, na ilovnatem aluviju in verjetno tudi globoko oglajena. V takih tleh so bile rastline očitno zadovoljivo preskrbljene z vodo, s tem pa so verjetno lažje premagovale tudi ekstremno visoke temperature. Kakšen vpliv so imeli na populacijo škodljivih organizmov in produkcijo hmelja Cora agrohomeopatski pripravki, je s tem poskusom zagotovo težko pojasniti. Dejstvo pa je, da so bile rastline vso rastno dobo v dobri kondiciji, pridelek hmelja je bil enak povprečju letnika, kakovost je bila boljša od povprečja, na storžkih pa ni bilo ugotoviti' poškodb, nastalih zaradi škodljivih organizmov. Glede na spodbudne rezultate letošnjega leta smo se odločili s tem poskusom nadaljevati tudi v prihodnje. Viri Dolinar M., D. Kralj (1995). Občutljivost različnih hmeljnih kultivarjev na hmeljevo peronosporo (Pseudoperonopsora humuli Miy. et Takah) in hmeljevo pepelasto plesen (Sphaerotheca humuli [DC] Burr.). Zbornik predavanj 2. Slov. posveta o varstvu rastlin, 1995. Str. 101-108. Opisna sorta lista za hmelj 2009. Zbirka: Opisna sortna lista Republike Slovenije. MKGP, Fitosanitarna uprava RS in Inšti'tut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, letnik 3 (2009), št. 2. Ljubljana, nov. 2009. Str. 18. Letourneau D. Crop protection in organic agriculture, http://www.ic.ucsc.edu/~dletour/lab/ documents/ OrgAgChap4.pdf Ascerno M. (1991). Isect phenology and integrated pest management, Arboriculture 17/1, jan. 1991. Str. 13-15. Ortan M. (2013). Agrohomeopatsko varstvo - brez kemije. Kmetovalec, alternative, 04/2013. Str. 10-11. Ortan M. (2013). Osebna komunikacija. Livk J. (2013). Ocena letnika hmelja 2013, Inšti'tut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PRI IZVAJANJU PRESKUSNIH METOD NA PODROČJU HMELJA IN HMELJNIH PRODUKTOV dr. Iztok Jože Košir, Marija Hribernik Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in z njim Oddelek za agrokemijo in pivovarstvo je že od leta 2003 akrediti'ran laboratorij po ISO 17025 za področje preskušanja hmelja in hmeljnih proizvodov, kamor spadajo hmelj v storžkih, briketi' ti'pa 90 in 45 ter hmeljni ekstrakt. Ena izmed osnovnih zahtev akreditacije, ki je hkrati' tudi vodilo našega dela, je nenehno zagotavljenje pravilnosti' (točnosti in natančnosti') rezultatov izvedenih preskusov, ki jo dosegamo na različne načine. Vsa preskusna oprema, ki jo uporabljamo pri našem delu, mora biti ustrezno umerjena ali kalibrirana. V vseh primerih, kjer je to mogoče, se uporabljalo certificani referenčni materiali, kar pomeni, da se poleg vzorcev hkrati' opravijo tudi preskusi takšnega materiala, za katerega je znano, kakšno vrednost merjene količine ima. V kolikor pride do odstopanja med certi'ficirano vrednostjo in izmerjeno v laboratoriju, je potrebno ugotoviti neskladje v postopku in meritve ponoviti. Povsod, kjer je mogoče in smiselno, se preskusi opravljajo v ponovitvah, kar pomeni, da se isti' vzorec na isti parameter preskuša dvakrat. Dopustna razlika med dvema ponovitvama je vnaprej določena in znana. V kolikor je omenjena razlika večja od predpisane, je potrebno izvesti' dodaten preskus, ki potrdi pravilnost enega izmed prej izmerjenih rezultatov. Zelo pomembna točka zagotavljanja kakovosti je uspešno sodelovanje v mednarodnih medlaboratorijskih primerjalnih shemah. Takšne sheme služijo predvsem primerjavi rezultatov določenega laboratorija pri vsakodnevnem rutinskem preskušanju. Vzorci, ki se uporabljajo v takšnih primerjavah, so načeloma povsem običajni vzorci, ki v največji možni meri ustrezajo vsakodnevnim vzorcem v laboratoriju. Na področju hmeljnih preskusnih metod naš laboratorij redno sodeluje v štirih shemah v pomladnem in v šestih v jesenskem času. Nekatere izmed teh shem so prosto dostopne vsakemu zainteresiranemu preskusnemu laboratoriju, v nekaterih izmed njih pa sodelujemo kot člani skupine EBC/AHA, katere naloga je med drugim vrednotenje rezultatov splošnih shem, uvajanje novosti' pri preskusnih metodah in njihovo validiranje. Z rezultati' sodelovanja v medlaboratorijskih primerjavah smo izredno zadovoljni, saj redno dosegamo kriterije za uspešnost. To pomeni, da so rezultati' meritev naših preskušanj na primerljivem svetovnem nivoju. Izvajanje vseh naštetih načinov zagotavljanja kakovosti' pri vsakodnevnem delu nam omogoča, da lahko izvajamo preskuse z zadovoljivo suverenostjo in naše rezultate kot verodostojne upoštevajo uporabniki doma in v tujini.