URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 15 Ljubljana, četrtek 26. julija 1977 Cena 40 dinarjev LETO XXXIV 868. Na podlagi drugega odstavka. 75. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o delovnih mestih v republiških organih, ki so podlaga za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi 1. Na koncu besedila prve točke odloka o delovnih mestih v republiških organih, ki so podlaga za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, Št. 6-230/77) se vnese naslednje besedilo kot drugi odstavek: »O delitvi 20 °/o dodatnih sredstev za nagrajevanje delavcev na delovnih mestih iz prejšnjega odstavka odločajo delavci po merihh, ki so določena s samoupravnimi akti delovne skupnosti, v skladu z načelom delitve po delu.« 2. Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 201/77 Ljubljana, dne 30. junija 1977. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Zvone Dragan 1. r. 869. Na podlagi 55. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske temeljne organizacije Gradbeništvo in geodezija o omejitvi vpisa študentov v prvi letnik študijskega leta 1977/78 Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske temeljne organizacije Gradbeništvo in geodezija o omejitvi vpisa študentov s katerim se določa, da se v študijskem letu 1977/78 lahko vpiše v prvi letnik: študija gradbeništva največ 150 študentov, višješolskega študija geodezije največ 35 študentov in visokošolskega študija geodezije največ 45 študentov in s katerim se določajo merila in postopek za izbiro kandidatov za ta vpis. S tem se nadomešča sklep št. 61-25/65 Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-795/77). St. 61-25/65 Ljubljana, dne 12. julija 1977. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 870. Na podlagi 55. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Filozofske fakultete v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v prvi letnik psihologije študijskega leta 1977/78 Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Filozofske fakultete v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se v študijskem letu 1977/78 lahko vpiše v prvi letnik psihologije največ 60 študentov in s katerim se določajo merila in postopek za izbiro kandidatov za ta vpis. S tem se nadomešča sklep št. 61-25/65 Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, (Uradni list SRS, št. 14-796/77). , St. 61-25/65 Ljubljana, dne 12, julija 1977. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije i Predsednik Andrej Marinc 1. r. 871. Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo NAVODILO za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok 1 Pri izvrševanju določb zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11-550/ 77 — v nadaljnjem besedilu: zakon) o preprečevanju zanositve, o umetni prekinitvi nosečnosti ter o ugotavljanju in zdravljenju zmanjšane plodnosti se morajo zdravstvene organizacije ter zdravstveni, socialni in .drugi strokovni delavci ravnati po določbah tega navodila. 2 Zdravstvena vzgoja in prosveta ter svetovanje o sodobnih načinih preprečevanja zanositve je dolžnost zdravstvenih organizacij in njihove službe splošne medicine, zlasti pa dispanzerjev in posvetovalnic za žene, ginekološko-porodniških oddelkov bolnišnic ter njihovih specialističnih ordinacij, dispanzerjev in ambulant za šolsko mladino in za študente ter obratnih am- bulant in dispanzerjev za medicino dela, in je sestavni del programa dela teh organizacij in njihovih enot. 3 Pri svetovanju in izbiri sredstev za preprečevanje zanositve morajo zdravstveni delavci upoštevati osebne in življenjske ter socialne razmere prizadetih ter kontraindikacije in opozoriti na morebitne sopojave. Hormonsko kontracepcijo lahko predpiše zdravnik, maternične vložke pa ginekolog ali za to usposobljeni zdravnik. Zdravnik, ki predpiše hormonsko kontracepcijo ali vloži maternični vložek, je dolžan nadzirati porabo teh sredstev in registrirati sopojave. 4 Resnejše komplikacije v zvezi s preprečevanjem zanositve mora zdravstvena organizacija javiti Inštitutu za načrtovanje družine. Inštitut za načrtovanje družine mora prijavljene primere komplikacij strokovno obdelati ter seznanjati zdravstvene organizacije z rezultati obravnave. V ta namen vodi poseben register. 5 Zdravstvene organizacije oziroma enote iz 2. točke tega navodila, zlasti pa dispanzerji za žene in specialistične ginekološke ambulante morajo biti usposobljene za ugotavljanje zgodnje nosečnosti. 6 Zdravstvene organizacije, katerih strokovne enote so udeležene v postopkih za umetno prekinitev nosečnosti, morajo obravnavati nosečnice hitro in neovirano ter določiti delavca, ki bo sprejemal pismene zahteve nosečnic za prekinitev nosečnosti oziroma zahtevek vzel na zapisnik ter nosečnice usmerjal v nadaljnjem postopku. 7 V postopkih za umetno prekinitev nosečnosti morajo zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci in drugi udeleženi seznaniti nosečnico z njenimi pravicami po zakonu in z drugimi možnostmi za rešitev njenega problema oziroma jo napotiti v posvetovalnico za kontracepcijo ter ji izročiti razpoložljivo zdrav-stveno-vzgojno literaturo. Zdravstvene organizacije, ki opravljajo umetno prekinitev nosečnosti, morajo posvetiti posebno skrb tveganim skupinam nosečnic (tistim, ki so že večkrat prekinile nosečnost, zlasti če niso še rodile, bolnim nosečnicam) s tem, da jim posredujejo potrebne medicinske in vzgojne napotke. Mladoletna nosečnica se obravnava s posebno skrbnostjo glede na njene družinske in socialne razmere; pri tem se spoštuje njena osebna odločitev tako glede prekinitve nosečnosti, kot tudi glede obvestila staršem. 8 Pregled nosečnice opravi ginekolog oziroma za to usposobljeni zdravnik, ki izda izvid o trajanju nosečnosti v tednih. Vsaka ženska mora imeti v dokumentaciji tudi izvid Rh D krvne skupine, po potrebi pa tudi druge izvide. Zavodi (oddelki, postaje) za transfuzijo krvi izdajo izvid Rh D krvne skupine v dvojniku. če zdravnik ugotovi, da je nosečnica bolna, jo napoti k specialistu, ustrezne medicinske panoge za mnenje o prekinitvi nosečnosti. Na podlagi izvidov iz prejšnjih odstavkov napoti zdravnik nosečnico v zdravstveno organizacijo, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti, oziroma v primerih, določenih z zakonom, na komisijo prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Če komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti meni, da je dokumentacija pomanjkljiva v taki meri, da onemogoča njeno odločitev, lahko zahteva dodatne preiskave oziroma mnenja. Zdravstveni delavci in zdravstvene organizacije, ki opravljajo strokovne dejavnosti po tej točki, morajo skrbeti, da je nosečnica strokovno obdelana v najkrajšem možnem času in morajo v ta namen zagotoviti njeno prednostno obravnavo. 9 Glede pravic nosečnice po zakonu, ki so vezane na trajanje nosečnosti do desetega tedna, velja ob prvem pregledu nosečnice ugotovljeno trajanje nosečnosti, če je bila neposredno po njem podana zahteva za prekinitev nosečnosti. 10 Komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti razpravljajo o zahtevah za prekinitev nosečnosti na sejah, ki so praviloma enkrat tedensko. Na seji komisije za umetno prekinitev nosečnosti je ženska, ki zahteva prekinitev nosečnosti, navzoča. 11 Komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti, ki obravnava zahtevo ženske za umetno prekinitev nosečnosti, ki ne traja več kot deset tednov, pri kateri pa so podani zdravstveni razlogi zoper prekinitev nosečnosti, predoči nosečnici te razloge in jo opozori na posledice, ki bi jih utegnila povzročiti prekinitev nosečnosti. V tem primeru komisija o prekinitvi nosečnosti ne odloča, svoje strokovne ugotovitve in ocene pa evidentira v zapisniku. 12 Komisije za umetno prekinitev nosečnosti morajo posvetiti posebno pozornost nosečnicam tveganih skupin in storiti vse, da bi se te nosečnice pravočasno zaščitile pred ponovno zanositvijo. 13 Komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti delujejo pri eni od zdravstvenih organizacij, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti. Vsaka komisija ima administrativnega delavca; določi ga zdravstvena organizacija iz prejšnjega odstavka. 14 O zahtevi za umetno prekinitev nosečnosti odloči komisija s sklepom. Komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti odločajo z večino glasov svojih članov. Če je pri komisiji druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti število glasov deljeno (enako »za« in »proti«), odloča glas predsednika. 15 Če nosečnica ugovarja zoper sklep komisije prve stopnje, s katerim se prekinitev nosečnosti ne dovoli, mora komisija prve stopnje predložiti komisiji druge stopnje vso dokumentacijo. Komisija druge stopnje lahko zahteva dodatna mnenja in izvide. Če komisija druge stopnje ugovor zavrne, mora socialni delavec komisije napotiti nosečnico v posvetovalnico za noseče, v primeru, da je nosečnica socialno ogrožena, pa jo poveže z ustrezno službo občinske skupnosti socialnega skrbstva. 16 Določbe tega navodila o postopku komisij za umetno prekinitev nosečnosti se primerno uporabljajo tudi, kadar te komisije obravnavajo zahteve za sterilizacijo. 17 Zdravstvena organizacija mora zagotoviti prekinitev nosečnosti z medicinsko tehniko in glede na ppravljeni poseg ustrezno hospitalizacijo. Vsaki Rh D negativni nosečnici se mora zagotoviti imunoglobulin anti D. Po opravljenem posegu mora biti ženski zagotovljena ustrezna nega in glede na opravljeni poseg ter socialne in druge okoliščine primeren bolniški dopust, v katerega se všteje čas hospitalizacije. 18 V zvezi z ugotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti dajejo strokovne nasvete dispanzerji za žene ter ginekološko-porodniške službe splošnih, specialnih in kliničnih bolnišnic. 19 Zdravstvene organizacije oziroma njihove enote, ki so pooblaščene, da opravljajo umetne osemenitve, morajo pred umetno osemenitvijo preiskusiti, ali je dajalec semena telesno in duševno zdrav in da med žensko in dajalcem semena ne obstoji sorodstveno razmerje, ki izključuje umetno osemenitev. 20 Zdravstvene organizacije, ki izvajajo zdravstvene ukrepe po zakonu, ter njihovi medicinski kolegiji morajo spremljati in usklajevati medicinske postopke v zvezi s preprečevanjem zanositve, umetno prekinitvijo nosečnosti ter ugotavljanjem in zdravljenjem zmanj-. šane plodnosti v skladu z dosežki medicinske in drugih znanosti ter strokovnimi usmeritvami (doktrino) Inštituta za načrtovanje družine. Inštitut za načrtovanje družine nudi strokovno pomoč in daje strokovna navodila o tehniki kontracepcije, sterilizacije, umetne prekinitve nosečnosti in umetne osemenitve v soglasju z ustreznimi klinikami in v okviru nalog strokovno-instrukcijskega nadzorstva. Inštitut za načrtovanje družine obvešča javnost o novih dosežkih na področju preprečevanja zanositve. 21 Komisije za umetno prekinitev nosečnosti vodijo evidenco o obravnavanih zahtevah za sterilizacijo in za umetno prekinitev nosečnosti in enkrat letno poročajo zavodu, ki vodi zdravstveno statistiko. Zdravstvene organizacije, ki opravljajo sterilizacijo, umetno prekinitev nosečnosti in umetno osemenitev vodijo evidenco o opravljenih posegih in poročajo na predpisanih obrazcih zavodu, ki vodi zdravstveno statistiko. Podatki o dejavnostih iz te točke so zaupne narave. Shranjevati jih je urejene in ločeno od drugega arhiva zdravstvene organizacije, kjer se te dejavnosti opravljajo. Obrazce za vodenje evidenc predpiše Zavod SRS za zdravstveno varstvo. 22 Stroški za delo komisij za umetno prekinitev nosečnosti krijejo pristojne zdravstvene’ skupnosti. 23 To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 55-1/77 'Ljubljana, dne 5. julija 1977. Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo prim. dr. Anton Fazarinc 1. r. 872. Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o > temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 21. julija 1977 SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma • temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 I Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve tretjini udeležencev sklenilo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. Skupščina ugotavlja, da je samoupravni sporazum skladno z 10. členom sklenjen. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. S-130/12 Ljubljana, dne 21. julija 1977. Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Jože Pikelj 1. r. 873. Na podlagi 27.a člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73 in 29/75) in v zvezi z 8. členom statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 34/74) ter 7. členom samoupravnega sporazuma interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 je sprejela skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov dne 21. julija 1977 SKLEP o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo v financiranju starostnega zavarovanja kmetov I Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve tretjini udeležencev sklenilo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. II Po 7. točki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 plačujejo solidarnostni prispevek za starostno zavarovanje kmetov: — temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela plačujejo solidarnostni prispevek celo leto 1977 po stopnji 0,73 Vo od osnove, ki se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka odbijejo odbitne postavke po 11., 12. in 13. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela; — občani, ki z osebnim delom z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo solidarnostni prispevek celo leto 1977 po stopnji 0,73 "/e od osnove, od katere plačujejo davek iz dejavnosti; — temeljne organizacije združenega dela, ki ne plačujejo prispevka po prvi alinei tega odstavka, druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebne dohodke, plačujejo solidarnostni prispevek po stopnji 0,26 °/o od osnove, ki jo sestavljajo osebni dohodki z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. S-130/13 Ljubljana, dne. 21. julija 1977. Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Jože Plkelj 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVA GORICA 874. Na podlagi tretjega odstavka 57. člena in drugega odstavka 60. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 2/76, popravek 3 76 in 17'76) ter po predhodni obravnavi na sejah Občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina dne 27. junija 1977, Nova Gorica dne 24. junija 1977 in Tolmin, dne 27. junija 1977, je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica na svoji 12. redni seji obeh zborov dne 28. junija 1977 sprejela SKLEP o znesku pogrebnine in znesku posmrtnine na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica 1 V skladu s odredbo o poprečnem mesečnem čistem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 5/77), ki znaša 4.068 din, se določijo zneski pogrebnine in zneski posmrtnine na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica v letu 1977. 2 Znesek pogrebnine za zavarovane osebe znaša: 1. za osebe stare do 1 leta 1.017 din 2. za osebe stare nad 1 leto 2.034 din 3 Znesek posmrtnine upravičencev po določbah 60. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 2/76) znaša 3.051 dinarjev. 4 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o znesku pogrebnine in znesku posmrtnine na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 8/76). 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje. St. 06-I08/77012/R Nova Gorica, dne 28. junija 1977. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 875. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76), dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora občin dne 30. junija 1977 in na 34. seji zbora združenega dela dne 30. junija 1977 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1976 1. člen Sprejme sc zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1976, katerega sestavni del sta zaključni račun posebnega računa proračuna in zaključni račun sredstev rezerv. I. Zaključni račun proračuna izkazuje: din — dohodke 248,040.101,50 — izdatke 247,055.045,70 — presežek dohodkov nad izdatki 985.055,80 II. Zaključni račun posebnega računa proračuna izkazuje: — dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki III. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: a) obvezni del — dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki b) neobvezni del — dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnih računih za leto 1976 iz 2. člena se razporedijo: I. Iz presežka proračuna — sc poravna obveznost do vzajemnosti med občinami v SR Sloveniji — prenese se v leto 1977 (neporabljena sredstva do višine dovoljene porabe) II. Presežek posebnega računa proračuna — se prenese kot dohodek proračuna za leto 1977 III. Presežek dohodkov sredstev rezerv 4,371.580,49 — se prenese kot dohodek sredstev rezerv v leto 1977 v obvezni del 4,131.437,87 v neobvezni del 240.142,62 985.055,80 647.287,59 337.768,30 975.369,63 15,739.071,68 14,763.702,05 975.369,63 9,487.098,57 5,355.660,70 4,131.437,87 240.142,62 240.142,62 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/77 Ljubljana, dne 30. junija 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 876. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 34. seji zbora združenega dela dne 30. junija 1977 in 35. seji zbora občin dne 30. junija 1977 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1977 1. člen Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1977 znašajo — prenošena sredstva iz leta 1976 — lastni prihodki — prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti Od tega namenjamo za: — skupne mestne zadeve 205,722.000 — obveznost do vzajemnega prelivanja iz leta 1976 6,517.000 — tekoča proračunska rezerva — din 212.239.000 337.768 9,201.232 202.700.000 2. člen Sredstva za mestni proračun v znesku 202,700.000 dinarjev zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. Omenjene občine v svojih odlokih o proračunu odstopajo od svojih prihodkov sredstva za mestni proračun v naslednjih odstotkih: občina Ljubljana Bežigrad 35,7 občina Ljubljana Center 65,0 občina Ljubljana Moste-Polje 13,2 občina Ljubljana Šiška 25,8 občina Ljubljana Vič-Rudnik 22,4 Sredstva nakazuje Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi vseh prihodkov proračunov ljubljanskih občin, razen lastnih prihodkov upravnih organov omenjenih občin. 3. člen Od prihodkov, ki pripadajo Skupščini mesta Ljubljane za izvajanje njenih pravic in dolžnosti se !•/• izloči v sredstva rezerve. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem bese- dilu: izvršni svet). Izvršni svet sme v primeru, đa nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ter z namenom, da zagotovi bolj varčno in racionalno porabo, spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O opravljenih spremembah in vzrokih za te spremembe mora izvršni svet poročati skupščini mesta na prvem naslednjem zasedanju po opravljenih spremembah. Izvršni svet skrbi, da se prihodki med letom delijo skladno z njihovo realizacijo. 5. člen V primeru, da prihodki ne pritekajo po predvideni dinamiki oziroma ne bodo ostvarjeni v predvideni višini, lahko izvršni svet zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, vendar največ do 5 »/o ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim in drugim organom (v nadaljnjem besedilu: državni organi), — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — skladu za gradnjo šol in WZ, — upravi za ljudsko obrambo za posebne namene, — skupnostim občin, — komunalnim delovnim organizacijam za izvajanje komunalne dejavnosti v Ljubljani. Sredstva, ki se nakazujejo uporabnikom iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 7. člen Nosilci sredstev so naslednji: — za dejavnost mestne skupščine, sekretariat skupščine, — za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, — za anuitete, upravni organ zadolžen za finance. Sekretar skupščine ter predsednik komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij imata glede pravic razpolaganja in odgovornosti za zakonito uporabo navedenih sredstev, katerih nosilca sta, položaj predstojnika državnega organa. 8. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračrna mesta, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. 9. člen Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Porabniki ne smejo na račun mestnega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1977, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače. 10. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Za svoje delo uporabljajo tudi prihodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo ali po pogodbah. Državni organi ta sredstva skupno s proračunskimi sredstvi razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za redno dejavnost, posebne namene in opremo. Za lastne prihodke upravnih organov se štejejo sredstva, ki jih državni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika v ceni pri prodaji tiskovin in obrazcev, 11. člen Za zakonito uporabo sredstev, ki so državnemu organu razporejena iz proračuna in za sredstva, ki jih organ sam ustvari, sta odgovorna predstojnik organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec ter vodja računovodstva. Odredbodajalec za sredstva upravnega organa mesta je predsednik izvršnega sveta oziroma podpredsednik izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. 12. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da sredstva za posebne namene ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet neporabljena sredstva prenese v proračunsko rezervo. V proračunsko rezervo se prenesejo tudi neporabljena sredstva, če se med letom državni organ odpravi ali spremeni obseg svoje dejavnosti tako, da se potreba po sredstvih zmanjša. 13. člen O razporeditvi tekoče proračunske rezerve iz prejšnjega člena tega odloka odloča izvršni svet. Sredstva tekoče rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo. 14. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 1,000.000 dinarjev za odhodke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74). Kadar prihodki med letom neenakomerno pritekajo, odloča o omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1977 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 5. člena zmanjša poraba, če pa tudi ta ukrep ne zadošča, se poravna del obveznosti do sklada za gradnjo šol in WZ v prihodnjem letu. 15. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 8-403/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene se poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru sredstev rednega proračuna za leto 1977. 16. člen Odredbodajalec za mestni proračun je predsednik izvršnega sveta. 17. člen Iz sredstev proračuna se zagotovi 6,517.000 dinarjev za pokritje sporazumno prevzete obveznosti do vzajemnega prelivanja med občinami iz leta 1976 18. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 400-6/77 Ljubljana, dne 30. junija 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. . Oblikovanje in razpored proračuna mesta Ljubljane za leto 1977 Vrsta pri- hodkov Prihodki Skupaj din Glavni namen Razpored prihodkov Skupaj din 7 Prispevki iz proračunov družbeno- 01 Dejavnost družbenopolitičnih političnih skupnosti skupnosti 120,791.000 občina Ljubljana Bežigrad 30,695.000 02 Ljudska obramba 10,807.000 občina Ljubljana Center 111,636.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih občina Ljubljana Moste-Polje 8,355.000 organizacij in društev 9,463.000 občina Ljubljana Šiška 28,605.000 04 Negospodarske investicije 16,354.000 občina Ljubljana Vič-Rudnik 23,409.000 05 Zdravstveno, varstvo 78.000 Skupaj 202,700.000 06 Znanstvena dejavnost 3,550.000 6 Lastni prihodki upravnih organov 9,201.232 10 Komunalna dejavnost 42,549.000 r Prenešena sredstva 337.768 13 Odstopljeni prihodki 6,517.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznost iz preteklega leta 100.000 18 Sredstva rezerv 2,030.000 Skupaj prihodki 212,239.000 Skupaj razpored prihodkov 212,239.000 877. Na podlagi 324. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 34. seji zbora združenega dela dne 30. junija 1977 in na 35. seji zbora občin dne 30. junija 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov 1. člen V odloku o ustanovitvi Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (Uradni list SRS, št. 5/76) se spremeni in dopolni 2. odstavek 6. člena tako, da se glasi: »Na letni program dela Zavoda dajejo soglasje izvršni sveti ljubljanskih občin in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Pogodbo sklenejo Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in izvršni sveti skupščin občin Ljubljane na podlagi programa zavoda.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-2/77 Ljubljana, dne 30. junija 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Na podlagi družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 20/76), družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 2/77), zakona o financiranju in programiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76) in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, so udeleženci sprejeli ANEKS k samoupravnemu sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 1. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bomo v letu 1977 združili sredstva za namene iz 3. člena tega sporazuma v naslednjih stopnjah od osnove bruto osebnega dohodka: a) najmanj 2,545 odstotka za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri udeležencih samoupravnega sporazuma, b) 1,696 odstotka sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, c) 1,414 odstotka za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj, d) 0,345 odstotka za gradnjo domov za učenec in študente. 2. člen Ta aneks začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. januarja 1977. Ljubljana, dne 14. julija 1977. Podpisniki aneksa k samoupravnemu sporazumu: 1. samoupravna stanovanjska Ljubljana Center 2. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Bežigrad 3. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Moste-Polje 4. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Šiška 5. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Vič Rudnik skupnost občine skupnost občine skupnost občine skupnost občine skupnost občine AJDOVŠČINA 879.-882. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ajdovščina za obdobje 1976 do 1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ajdovščina dne 27. junija 1977 sprejela I UGOTOVITVENI SKLEP a) od bruto osebnih dohodkov 6,25% b) iz dohodka — osnova bruto osebni dohodek 2,46 odstotka Stopnje prispevka iz tega člena se obračunavajo od bruto osebnih dohodkov, lahko pa se preračunajo na neto osebne dohodke. Te stopnje skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977 zagotavljajo dohodek v višini, kot je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ajdovščina za obdobje 1976—1980, za leto 1977. 2. člen Na podlagi 4. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo II. faze Zdravstvenega doma v Ajdovščini za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1980, plačujejo zavezanci prispevka iz 1. člena tega ugotovitvenega sklepa od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 prispevek od bruto osebnega dohodka po prispevni stopnji 1 %. 3. člen Prispevki po tem ugotovitvenem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov, stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta ugotovitveni sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Regionalni skupnosti Nova Gorica za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76). o stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina za leto 1977 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, so se s samoupravnim sporazumom o temeljnih plana občinske zdravstvene skupnosti Ajdovščina za obdobje 1976—1980 sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela, delovnega razmerja, vseh oblik dela delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti), razen kmetov, znašajo: 1. za delavce v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti: a) od bruto osebnih dohodkov 6,25 % b) iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — osnova bruto osebni dohodek 2,46 % 2. za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osčbnim delom in za delavce zaposlene pri njih: 5. člen Ta ugotovitveni sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po zakonu o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) od 1. 8. 1977 dalje. II ZAČASNI SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvd in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina v letu 1977 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitv", je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvega odstavka tega člena za katere mesečni bruto osebni dohodek preračunan^v neto, ne dosega niti naj nižje neto osnove za obračunavanje pri- spevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračunavanje uporabljajo osnove Iz IV. zavarovalnega razreda po 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebe iz prvega odstavka tega člena za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek, ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje, in sicer: Ce znaša letni Zavarovalni pavšalni znesek davka razred do 1.200 IV. 2.360 od 1.201 do 2.300 III. 2.780 od 2.301 do 3.500 II. 3.120 nad 3.501 I. 3.500 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto- mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4. člen Obračunavanje prispevkov na osnove iz 1. in 2. člena tega sklepa so akontacije za zdravstveno varstvo in zavarovanje za leto 1977. Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oziroma pavšalni zneski davka za leto 1977. 5. člen Duhovnikom se določi pavšalna osnova v višini 2.730 din od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 6. člen Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del se določi pavšalna osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 4.414 din. 7. člen Športnikom, artistom, kolporterjem tiska in prtljažnim nosačem se določi pavšalna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 2.730 din. 8. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 dinarjev, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 9. člen Če se osebam iz 5., 6., 7. in 8. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 10. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. 11. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76) razen drugega odstavka 4. člena. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1977. III I ZAČASNI SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina v letu 1977 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktičen pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 80 2. za občane na šolanju, strokovni izpopol- nitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca V združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 3. udeležence javnih del in mladinskih delov- nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno 80 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarje, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem iz 56. člena ZZV 206 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče ter svake in svakinje) lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca po 56, členu ZZV, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — se plačuje za vsako osebo po 200 E> uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti, lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca iz 56. člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 8. a) uživalce stalnih priznavalnin in uživalce preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 200 10. izseljence-povratnike, ki so priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 11. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV . 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2. odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 80 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod din pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri prepreče- vanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne djneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno var-, stvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 "/o razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39 °Zo. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov, če: 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določen poklic 6.120 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.160 4. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikature, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javna priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena Z ZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju; šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 1. člena: organ ali organizacije, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. Jočki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje; — po 6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 1. člena pod a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek; b) organ ali organizacije, ki izplačuje stalne kmečke preživnine; c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; d) prevzemniki kmetijskega zemljišča; — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ — izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 11. točki 1. člena: pod a) in b) in c) sami zavarovanci; — po 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola. če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator dejavnosti; — po 7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini, sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 9 %. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4%. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. Člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76). 13. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določbah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti od 1. 8. 1977 dalje, razen zavarovalnih osnpv iz 7. člena tega sklepa, ki se uporabljajo od 1. 1. 1977 dalje. IV ZAČASNI SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina od 1. januarja 1977 dalje 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) znaša: 1. od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 60% 2. na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 500 din 2. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati 'sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. januarja 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 8/76). 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) od 1. januarja 1977 dalje. Ajdovščina, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ajdovščina Franc Batagelj 1. r. BREŽICE 883. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Brežice, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Brežice SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: — cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne .naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posameznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi TOZD; — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju se bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotni program zdravstvenega varstva bodo dogovorile vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev ter enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila zakona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost; 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe; 6. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravstve-ne dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospitalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazumov o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazumov o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skupnosti Slovenije in komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti se šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril oprede- I j enih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. L, II., III., kot sestavnega dela sporazuma. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih možnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; 1. Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, bomo združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: v milijonih din Leto Celotni program 1976 1977 52,0 52,3 Prispevek upok. za celotni program 4,9 5,3 Prispevek kmetov in Vse ost. doh. za skupaj celot. prog. 3,8 4,2 60.7 61.8 — sredstva za razvoj zdravstvene službe (inve- 1978 53,4 5,7 4,5 63,6 sticije); 1979 54,5 6,1 4,8 65,4 — obveznosti do republiške jemnosti; solidarnosti in vza- 1980 56,1 6,5 5,2 67,8 — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti Skupaj območja zdravstvenega centra. 76—80 268,3 28,5 22,5 319,3 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: * V milijonih din Leto opis 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 76—80 Plan (po cenah 75) a) Enotni program b) Skupni programi in 30,7 31,0 31,6 32,1 32,7 158,1 naloge v SRS 1,7 1,3 1,3 1,1 1,0 6,4 c) Dopolnilni program 28,3 29,5 30,7 32,2 34,1 154,8 — nadomest. in denar. daj. — neposr. zdr. var. in ost. 5,7 6,2 . 6,7 7,2, 7,7 33,5 izdatki 17,0 17,6 18,3 19,2 20,5 92,6 — naložbe 5,6 5,7 5,7 5,8 5,9 28,7 SKUPAJ 60,7 61,8 63,6 65,4 67,8 319,3 Od tega — iz. rep. solid. enot. programa 1,6 1,7 1,7 1,8 1,8 8,6 — za rep. solid. — — — ' . — — — za reg. solid. dopol. progr. 0,6 0,6 0,7 0,7 0,8 3,4 3. Izvedba plana (v tekočih cenah) a) Enotni program b) Skupni progr. in naloge v SRS c) Dopolnilni program: — nadomest. in denar. daj. — neposr. zdrav. var. in ostali Izdatki — naložbe SKUPAJ Od tega: — za rep. solid. enot. progr. — — iz rep. solid. za enotni program 1,6 — za reg. solid. za dopol. program 0,6 Razčlenitev programa po vrstah 30.7 1.7 28,3 5.7 17,0 5,6 60.7 30,4 1,3 29,0 6,7 17,3 5,0 60,7 0,6 je “razvidna iz pr iloge IV. 4. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole: v mm- J o niti* din 1. Dogovorjeni program za leto 1977 60,7 2. Manj realiz. sred. v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) 29,3 3. Manj znesek presežka iz leta 1976 — 4. Plus znesek primanjkljaja iz leta 1976 — 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977: 31,4 a) od delavcev v združenem delu in pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost 26,5 b) od skupnosti pok. inv. zavarovanja 2,8 c) od kmetov in ostalih 2,1 Znesek iz 5.a točke se bo združeval od 1. 8. 1977 dalje tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od osnove bruto osebnega dohodka in to za: •Z. — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,4 — enotni, skupni in dopolnilni program 8,0 — naložbe v zdravstvu po posebnem sporazumu — Skupaj 9,4 Sredstva za realizacijo programov se bodo združevala iz bruto osebnega dohodka v višini 7,55 °/o, iz dohodka TOZD 1,85 "/o, sredstva za naložbe pa se bodo združevala s posebnim sporazumom 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega sporazuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 7. člen Planirana sredstva za leto 1977 po cenah iz leta 1975 so preračunana na nominalne zneske tako, da so zneski prilagojeni finančnemu načrtu skupnosti za leto 1977, ki upošteva resolucijo o družbenoekonomskih odnosih v občini Brežice in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje. 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na nominalne zneske za leto 1978 in naslednja leta. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa, kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. člen Skupnost bo s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni odstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Udeleženci tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnje), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem delu. Naložbe in razvoj zdravstvene službe 12. člen V cilju postopnega reševanja neustreznih in ne* standardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanje amortizirane in zastarele opreme, bo občinska zdravstvena skupnost združevala sredstva po stopnji in na način, kot bo to predvideval posebni sporazum o naložbah. Združena sredstva bo skupnost namenila tako, kot to predvideva: v prejšnjem odstavku citiran sporazum. Za razširjeno reprodukcijo prispevajo tudi uporabniki zdravstvenih storitev izven skupnosti. Delež teh uporabnikov za bolnico Brežice predvideva v razdobju 1976—1980 18,3 milijone din. Za izgradnjo ZD Brežice pa se v občini Brežice zbirajo tudi sredstva samoprispevka. Skladno z vsakoletno resolucijo bo občinska zdravstvena skupnost s svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe. 13. člen Ze sprejeti programi za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet v zdravstveni službi predvidevajo: — nov ZD Brežice s prizidkom — modernizacijo splošne bolnice Brežice (operacijski trakt, vezni hodnik, ambulantno polikllnični trakt, preureditev prostorov za bolnišnično lekarno) Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na posebni sporazum o naložbah in sistemske spremembe in valorizacijo zneskov z ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. Program skbpnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo za uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125 %> od skupnega ugotovljenega dohodka po izločitvi sredstev. Sredstva se bodo združevala po letih takole: v milijonih din Skupni program In nepredvideni rlzikl Leto bruto stopnja odstotek od dohodka skup. Skupaj znesek a+b 1976 0,46 0,125 1,7 1977 0,34 0,125 1,3 1978 0,33 0,125 1,3 1979 0,25 0,125 1,1 1980 0,20 0,125 1,0 Skupaj XX XX 6,4 Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v zneskih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljanje enotnega programa na območju 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa na svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji' za enotni program. v milijonih din Enotna Leto prispevna stopnja 1976 4,59 1977 4,56 1978 4,51 1979 4,49 1980 4,45 Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju tega srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem zdravstvenega varstva po zavarovalnem principu določena sredstva na nivoju regije za zagotovitev solidarnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 0,6 1977 0,6 1978 0,7 1979 0,7 1980 0.8 Skupaj 3,4 Glede na to, da se s tem sporazumom pristopa k novemu načinu financiranja zagotovljanja enotnega programa na območju SRS, se v okviru regionalne skupnosti sprejme nov sporazum, s katerim se dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu: — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); — določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov", ki jih pokriva skupnost zavarovancu); — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenije, specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skupnosti. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega var- stva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo biti usklajeni glede obsega, strukture in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medicino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo skupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljene v prilogah I. do IH. tega sporazuma. 22. člen Leto 1976 1977 I. polletje 1977 Il.polletje 1978 1979 1980 Skupaj v milijonih din 0,2 0,1 0,1 0,2 0,3 0,3 1,2 Podpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo Zdravstveni center Brežice, da pristopi k neposredni menjavi dela, k izdelavi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezno temeljno organizacijo združenega dela na območju skupnosti in dogovorjen s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 7. 1977 dalje. IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGE 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za izvajanje štipendijske politike in to letno po stopnji 0,07 "/o, kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 36.000 din ali skupno v obdobju 1976—1980 182.000 din. 25. člen Skladno z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40 % sredstev, kar znaša: Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotovila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov, nedelj in nočnem času. v milijonih din leto 1976 0,2 leto 1977 0,2 leto 1978 0,3 leto 1979 0,3 leto 1980 0,3 Izločitve po 24. in 25. členu bodo konkretizirane vsako leto s finančnim načrtom. 26. člen B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: Skupnost bo združevala določena' sredstva za skupen program in naloge (štipendiranje kadrov, stanovanjsko izgradnjo, investicijske naložbe, pokrivanje bančnih in poštnih stroškov, avtomatske obdelave podatkov, strokovno službo, stroške samoupravnih organov regije in ostalih komisij in organov regije) v obsegu in na način, kot se bo dogovorila s posebnim sporazumom. V. SPREMLJANJE IN NADZOR MED IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela imenovala ustrezne organe in delovna telesa. Delovanje teh organov in teles nadzoruje odbor samoupravnega nadzora skladno s programom ter predlaga po potrebi ustrezne ukrepe. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se lahko določene pristojnosti za izvajanje strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela s sporazumom prenese na ustrezne organe in delovna telesa Regionalne zdravstvene skupnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in ob sklepnem računu analizirala vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejela oziroma predlagala udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe. Ce skupščina skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svojih pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. 29. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD združenega dela materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti skupnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov za več kot 3 °/o v republiškem merilu in osebnih dohodkov na območju občine za več kot 3«/o. 30. Člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino skupnosti, da ugotovi prenehanje plačevanja prispevkov TOZD, ko so zbrana sredstva po dogovorjenem letnem valoriziranem programu in uresničen sprejeti program zdravstvenega varstva. 31. člen Podpisniki sporazuma ponovno potrjujejo skladno s sprejetim sklepom na zboru uporabnikov zdravstvene skupnosti dne 27. decembra 1976 in zboru združenega dela občine Brežice dne 29. decembra 1976, da so medsebojne obveznosti za leto 1976 poravnane, ter da ne obstojajo presežena sredstva za leto 1976. ! 32. člen Podpisniki sporazuma so soglasni in pooblaščajo ustrezne samoupravne organe skupnosti v fazi javne obravnave in usklajevanja, da lahko izvedejo korekcije osnov, normativov ter sprejetih amandmajev, neupoštevanih v tem predlogu. 33. člen Z dnem sprejetja tega sporazuma prenehajo veljati vsi sprejeti sporazumi v regiji, samoupravni akti in sklepi, katere je potrebno postopoma do 31. 12. 1977 uskladiti z zakonom o združenem delu. 34. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti. Sestavni del tega sporazuma je samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 3/4 podpisnikov. 36. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti akti družbenopolitičnih skupnosti. 37. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 884. Na podlagi 6. in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 23. junija 1977 ugotovila Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976 do 1980 je podpisalo 89 °/o udeležencev, torej več kot 3/4 udeležencev in je torej pravno veljavno sklenjen. Skladno s 5. . členom citiranega sporazuma se bodo od 1. avgusta 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po tehle prispevnih stopnjah •/o — za nadomestila in denarne dajatve 1,40 — za enotni, skupni in dopolnilni program 8,00 9,40 Od skupne stopnje (9,40 Vo) se bo združevalo in plačevalo «/« — iz bruto osebnih dohodkov 7,55 — od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka 1,85 Predsednik zbora uporabnikov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Božo Kerin 1. r. # 885. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLKP o višini (stopnji prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Brežice 1. Sen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Brežice za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovor- jene in to: — iz bruto osebnega dohodka S (zavarovalna osnova) — od bruto osebnega dohodka 7,55 v breme dohodka (zavarovalna osnova) 1,85 Skupaj 9,40 Od tega znaša: — stopnja za nadomestila in denarne dajatve , — stopnja za enotni, skupni in 1,40 dopolnilni program 2. člen 8,00 9,40 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 3. člen 1977 dalje. S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Brežice, dne 23. junija 1977. Predsednik zbora uporabnikov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Božo Kerin 1. r. 886. Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP • višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmetje znaša za leto 1977: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48V« — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 din 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. tien S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Brežice, dne 23. junija 1977. Predsednik zbora uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Brežice Božo Kerin L r. 887. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice in 1. odstavka 118. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 66 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV 177 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 177 Osebam, naštetim od L do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 28 — kadar opravljajo praktična dela (Obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 66 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 28 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacij e — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 %> neto, 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV). prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 °/o neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo' in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5-000 II. se ne zahteva po osnovnem -šolanju pri- učitev za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, Izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalcc — po 9. tč’. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zdvezanci za njihovo zavarovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. čl. — organizator dejavnosti — po 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55 °/«, Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4%. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali'člana njegovega gospodinjstva; zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 %> od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1 odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4 odstavku 56. člena ZZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni lišt SRS, št. 10-386/76). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. St. 022-1/77 Brežice, dne 23. junija 1977. Predsednik zbora uporabnikov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Božo Kerin 1. r. J CELJE 888. Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/77 in 27/72) na seji 6. julija 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Otok v Celju 1 Javno se razgrne osnutek sprememb zazidalnega načrta Otok v Celju (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Zazidalni načrt je grafično ponazorjen v dokumentaciji št. 134/77, ki jo je v mesecu juniju 1977 izdelal Razvojni center v Celju. 2 Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje in v prostorih sveta krajevne skupnosti Karel Destovnik Kajuh Celje. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 889. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), na seji dne 13. julija 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Lipa—Štore 1 Javno se razgrne osnutek sprememb zazidalnega načrta Lipa—Štore (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Osnutek zazidalnega načrta je grafično ponazorjen v projektu 128/77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v juliju 1977. 2 Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Štore. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. Št. 350-1/77-2 Celje, dne 14. julija 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 890. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Celje, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Celje 'SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: — cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posameznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi TOZD; — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju se bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotni program zdravstvenega varstva bodo dogovorile vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev ter enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila za- kona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe; 6. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravštve-ne dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospitalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazum o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazum o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skupnosti Slovenije in komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti se šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril opredeljenih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. L, II., III., kot sestavnega dela sporazuma. II OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; — sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije); — obveznosti do republiške solidarnosti in vzajemnosti; — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti območja zdravstvenega centra. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih možnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen 1. Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, bomo združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: v milijonih din Leto celotni program Sredstva združenega dela za skupnost poseben družb. dog. za nal. v bol. Celje skupaj Prispevek upok. za celotni program Prispevek kmetov In ostalih doh. za celotni program Vse skupaj (3+4+5) 1976 254,0 — 254,0 22,3 3,6 279,9 1977 257,9 20,4 278,3 23,9 3,6 305,8 1978 265,4 20,4 285,8 25,7 3,6 315,1 1979 271,4 20,4 291,8 27,5 3,6 322,9 1980 278,9 20,4 299,3 29,5 3,6 332,4 Skupaj 76—80 1.326,7 81,6 1.409,2 128,9 18,0 1.556,1 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: v milijonih din Leto Opis 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 76—30 Plan (po cenah 75) a) Enotni program 120,8 124,9 129,0 133,3 137,8 645,8 b) Skupni program in naloge ' v SRS 19,4 17,2 17,8 16,5 15,9 86,8 c) Dopolnilni program 139,7 163,7 168,3 173,1 178,7 823,5 Od tega: — nadom, in den. dej. — neposr. zdrav. var. 28,1 30,1 32,4 34,7 37,3 162,6 in ost. izdatki 98,5 99,8 101,7 - 103,9 106,4 510,3 — naložbe — redne 13,1 13,4 13,8 14,1 14,6 69,0 — moder. spl. bol. Celje 20,4 20,4 20,4 81,6 Skupaj 279,9 305,8 315,1 322,9 332,4 1.556,1 Od tega: • — za rep. sol. enot. progr. — iz rep. solid. za enotni 8,7 9,0 ' 9,3 9,6 9,9 46,5 program — — — — —B — — za reg. solid. za dopol. program 4,2 4,5 4,7 4,9 5,2 23*5 3. Izvedba plana (v tekočih cenah) a) Enotni program b) Skupni program in naloge 120,8 147,1 v SRS 19,4 20,2 c) Dopolnilni program 139,7 192,7 Od tega: — nadom, in den. dajatve — neposr. zdrav. var. in 28,1 35,4 ost. izd. 98,5 117,5 — naložbe 13,1 15,8 — moder. spl. bol. Celje — 24,0 Skupaj Od tega: 279,9 360,0 — za rep. solid. enot. progr. — iz rep. solid. za 8,7 10,6 . 1 enotni program — za reg. solid. za dopol. — program 4,2 5,3 Razčlenitev programa po vrstah je razvidna iz priloge IV. 4. Obseg združevanja za program v letu 1977 se ugotovi takole: V milijonih din 1. Dogovorjeni program za leto 1977 360,0 2. Manj realizirana sred. v obdobju od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) 164,3 3. Manj znesek presežka iz leta 1976 — 4. Plus znesek primanjkljaja iz leta 1976 — 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1977: a) od delavcev v združenem delu in pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost 174,7 b) od skupnosti pok. inv. zavarovanja 15,0 c) od kmetov in ostalih 6,0 Znesek iz 5.a točke se bo združeval v drugem polletju 1977 tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od osnove bruto osebnega dohodka in to za: — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,20 — enotni, skupni in dopolnilni program 8,15 — naložbe v zdravstvu 0,50 Skupaj 9,85 — naložbe v Spl. bolnišnico Celje po posebnem družbenem dogovoru 0,80 Skupaj 10,65 Od tega: — iz bruto osebnega dohodka 8,35 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka 2,30 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega sporazuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 7. člen Planirana sredstva za leto 1977 po cenah leta 1975 so preračunana na nominalne zneske tako, da so pomnožena s količnikom 1.130 (to je porast življenjskih stroškov v letu 1976 napram letu 1975) in s količnikom 1.042 (to je prenos cen na drobno iz leta 1976 v leto 1977). 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na nominalne zneske za leto 1978 in naslednja leta. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa, kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. člen Skupnost bo s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila osebnega dohodka ob. zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni odstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Podpisniki sporazuma tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnje), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem delu. Naložbe za razvoj zdravstvene službe 12. člen V cilju postopnega reševanja neustreznih in nestandardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanje amortizirane in zastarele opreme, bo skupnost združevala sredstva in pristopila k naslednjim naložbam: v milijonih din A) Za osnovno dispanzersko dejavnost (občinskega značaja) v znesku 71,5 pri čemer znaša delež: a) regije, občinske zdrav, skupnosti in delovnih organizacij 41,5 b) samoprispevek, izglasovan 16. 1. 1977 30,0 Združena sredstva se bodo namenila za: — ZP Vojnik z lekarno in opremo 20,8 — ZP Store 20,8 — preureditev pridobi j. trakta za potrebe ZD Celje, opreme in drugo 21,9 — rekonstrukcija električne napeljave 1,6 — novogradnja lekarne Dolgo polje 1,6 — adaptacija, razširitev in oprema lekarne Center 4,0 — OŠ V. Vlahoviča, OŠ Nova vas 1,4 B) Za hospitalno in spec. dejavnost (reg. značaja) 294,1 pri čemer znaša delež: — občinskih zdrav, skupnosti v regiji 55,9 — zdrav, delovnih organizacij 34,1 — namenskih sredstev TOZD po sprejetem posebnem družb, dogovoru z dne 23. 2. 1977 a) občine Celje (sredstva TŠC) 81,5 b) ostalih občin v regiji, razen Brežice 56,7 — republiške solidarnosti in ostalih plačnikov 65,9 Združena sredstva se bodo namenila za: — šolo za zdravstvene delavce Celje 1,5 — splošno bolnišnico Celje: 292,6 od tega: — centralno toplarno s toplovodnim omrežjem 30,1 — centralno bol. pralnico s kanal, in kisikarno 30,1 — modernizacijo bolnišnice (objekt za spec. amb., operacijski trakt, intenzivna nega ter terapija, hemodializa in hospital, postopen prehod iz obstoječih na standardne postelje in to 137 standardnih postelj 232,4 S preureditvijo pridobljenega trakta za potrebe Zdravstvenega doma Celje se rešijo tudi nujne prostorske kapacitete Zavoda za socialno medicino in higieno Celje. Skupnost bo del združenih sredstev za naložbe združevala po posebnem sporazumu v regionalni zdravstveni skupnosti, del sredstev pa bo samostojno uporabila za naložbe v osnovno dispanzersko zdravstveno dejavnost. Skladno z vsakoletno resolucijo bo občinska zdravstvena skupnost s svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe iz tega sporazuma. 13. člen Glede na že sprejete referendumske programe za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet v osnovni zdravstveni službi ter podpisanim družbenim dogovorom za modernizacijo Splošne bolnišnice Celje, bodo delavci-zavarovanci skupnosti združevali sredstva preko skupnosti: a) po stopnji 0,53 %> od bruto osebnih dohodkov za osnovno in hospitalno dejavnost v tem srednjeročnem obdobju b) po stopnji 0,80 %> za modernizacijo bolnišnice Celje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. Obračunana sredstva po stopnji, opredeljeni pod točko b, se bodo nakazovala na poseben žiro račun 50700-834-8862 »sredstva za financiranje na področju zdravstva — modernizacija bolnišnice Celje«. Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na sistemske spremembe in valorizacijo zneskov z ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo za uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125 °/o od skupnega ugotovljenega dohodka po izločitvi sredstev. Sredstva se bodo združevala po letih takole: v milijonih din Skupni program in nepredvideni riziki Leto bruto odstotek Skupaj stopnja od dohodka skup. znesek a+b 1976 0,46 0,125 19,4 1977 0,34 0,125 17,2 1978 0,33 0,125 17,8 1979 0,25 0,125 16,5 1980 0,20 0,125 15,9 Skupaj XX XX 86,8 Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v zneskih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljanje enotnega programa na območju SR Slovenije 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa na svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji za enotni program. v milijonih din Enotna Obveznost za rep. Leto prispevna stopnja solidarnost za enotni program 1976 4,59 8,7 1977 4,56 9,0 1978 4,51 9,3 1979 4,49 9,6 1980 4,45 9,9 Skupaj XXX 46,5 Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju tega srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem -zdravstvenega varstva po zavarovalnem principu določena sredstva na nivoju regije za zagotovitev solidarnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 4,2 1977 4,5 1978 4,7 1979 4,9 1980 5,2 Skupaj 23,5 Glede na to, da se s tem sporazumom pristopa k novemu načinu financiranja zagotavljanja enotnega programa na območju SRS, se v okviru regionalne skupnosti sprejme nov sporazum, s katerim se dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu: — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg Investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); — določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancu); — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanj e pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialističnega zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenije, specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skupnosti. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo biti usklajeni glede obsega, strukture in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medicino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo skupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljene v prilogah I. do III. tega sporazuma. 22. člen Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotovila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov, nedelj in nočnem času. B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: Leto v milijonih din 1976 6,7 1977 I. polletje 3,5 1977 II. polletje 4,0 1978 8,3 1979 „ 9,3 1980 10,5 Skupaj 42,2 Podpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo izvajalce Združene zdravstvene zavode Celje — TOZD Medicina dela Celje, da pristopi k neposredni menjavi dela, k izdelavi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezno temeljno organizacijo združenega dela na območju skupnosti in dogovorjen s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 7. 1977 dalje. IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGE 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za izvajanje štipendijske politike in to letno po stopnji 0,07%, kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 200.000 din ali skupno v obdobju 1976—1980 1,000.000 din. 25. člen Skladno z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40% sredstev, kar znaša: v milijonih din leta 1976 1,1 leta 1977 1,2 leta 1978 1,2 leta 1979 1,3 leta 1980 1,4 26. člen Skupnost bo združevala določena sredstva za skupen program in naloge (štipendiranje kadrov, stano- vanjsko izgradnjo, investicijske naložbe, pokrivanje bančnih in poštnih stroškov, avtomatske obdelave podatkov, strokovno službo, stroške samoupravnih organov regije in ostalih komisij in organov regije) v obsegu in na način, kot se bo dogovorila s posebnim sporazumom. V. SPREMLJANJE IN NADZOR MED IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela imenovala ustrezne organe in delovna telesa. Delovanje teh organov in teles nadzoruje odbor samoupravnega nadzora skladno s programom ter predlaga po potrebi ustrezne ukrepe. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se lahko določene pristojnosti za izvajanje strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela s sporazumom prenese na ustrezne organe in delovna telesa Regionalne zdravstvene skupnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in ob sklepnem računu analizirala vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejela oziroma predlagala udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe. Ce skupščina skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svojih pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. 29. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD združenega dela materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti skupnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov za več kot 3 °/o v republiškem merilu in osebnih dohodkov na območju občine za več kot 3 “/«. 30. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino skupnosti, da ugotovi prenehapje plačevanja prispevkov TOZD, ko so zbrana sredstva po dogovorjenem letnem valoriziranem programu in uresničen sprejeti program zdravstvenega varstva. 31. člen Podpisniki sporazuma ponovno potrjujejo skladno s sprejetim sklepom na zboru uporabnikov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje dne 24. 12. 1976 in zboru združenega dela občine Celje z dne 28. 12. 1976, da so medsebojne obveznosti za leto 1976 poravnane, ter da ne obstojajo presežena sredstva za leto 1976. 32. člen Podpisniki sporazuma so soglasni in pooblaščajo ustrezne samoupravne organe skupnosti v fazi javne obravnave in usklajevanja, da lahko izvedejo korekcije osnov, normativov ter sprejetih amandmajev, neupoštevanih v tem predlogu. 33. člen Z dnem sprejetja tega sporazuma prenehajo veljati vsi sprejeti sporazumi v regiji, samoupravni akti in sklepi, katere je potrebno postopoma do 31. 12. 1977 uskladiti z zakonom o združenem delu. 34. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti. Sestavni del tega sporazuma je samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 3/4 podpisnikov. 36. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti akti družbenopolitičnih skupnosti. 37. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/77 Celje, dne 27. junija 1977. 891. Na podlagi 6. in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 27. junija 1977 sprejela SKLEP o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 8. 1977 dalje 1. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene, skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 je podpisalo 97,0 % temeljnih organizacij združenega dela in ostalih podpisnikov iz območja občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: »udeležencev«), kar je več kot 3/4 udeležencev in je torej pravno-veljavno sklenjen citirani samoupravni sporazum. 2. člen Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. 8. 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po naslednjih prispevnih stopnjah: •/. — za nadomestila in denarne dajatve 1,20 — za enotni, skupni in dopolnilni program 8,15 — za naložbe v zdravstvu 0,50 Skupaj bruto stopnja 9,85 — za naložbe v Splošno bolnico Celje po posebnem družbenem dogovoru 0,80 Vse skupaj bruto stopnje 10,65 Od skupne bruto stopnje (10,65 °/o) se bo združevalo in plačevalo: % — iz bruto osebnih dohodkov 8,35 — od bruto oseb'nih dohodkov v breme dohodka 2,30 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 8. 1977 dalje. 4. člen S 1. 8. 1977. preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo Občinske zdravstvene skupnosti, združeni z Regionalno zdravstveno skupnostjo Celje (Uradni list SRS, št. 10-395/76). St. 022-1/77 Celje, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Alojz Potočnik 1. r. 892. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 27. junija 1976 sprejela SKLEP • višini (stopnji) prispevkov za zdravstveno varstva za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Celje 1. člen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Celje za svoj e zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovorjene in to: •/. — iz bruto osebnega dohodka (zavarovalna osnova) 8,35 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka (zavarovalna osnova) 2,36 Skupaj 10,65 Od tega znaša: — stopnja za nadomestila in denarne dajatve — stopnja za enotni, skupni in dopolnilni program — stopnja za naložbe v zdravstvu — stopnja za naložbe v bolnišnico Celje •/. 1,20 8,15 0,50 0,80 10,65 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Celje, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti , Celje Alojz Potočnik 1. r. 893. Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti 'Celje za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 27. junija 1977 sprejela SKLEP o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmet j e znaša: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 V* - — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 din 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Celje, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Alojz Potočnik 1. r. 894. Na podlagi pooblastila iz 5. in 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 27. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56 člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 66 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 9i odst. 56. člena ZZV 177 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. . 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 177 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, ih sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 88 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna a!i neobvezna praksa) iz\*en šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 66 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. 'ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pdmeha, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni re- habilitaciji pri praktičnih delih ali vajah , 1?8 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri-delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz L, 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšaL nem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalldsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega ih invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14% neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV),' prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto. Osnova_ za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: dth I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5.000 II. se ne zahteva po osnovnem šolanju priuči te v za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov’ za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: • — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalec — po 9. tč. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zava- ■ rovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. čl. — organizator dejavnosti — po 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih .aktih, po stopnji 7,55 "/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 %> od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinskč in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu, se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 10-386/76). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. St. 022-1/1-77-28 Celje, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Alojz Potočnik L r. 895. Na podlagi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/76) sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana kulturne skupnosti občine Celje in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 I. UVODNA DOLOČBA 1. člen Ta samoupravni sporazum ureja: — pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela na področju kulturne dejavnosti v SR Sloveniji, — sestavine in obseg programa kulturne skupnosti občine Celje, — sestavine in obseg programa Kulturne skupnosti Slovenije, — odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovorjenih nalog, — materialne obveznosti udeležencev, ki združujejo sredstva za izvedbo programa, — dolžnosti in pristojnosti skupščine občine kulturne skupnosti in KSS v zvezi z vsebino sporazuma. II. POGOJE IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI 2. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri vrednotenju programa uporabljajo naslednji kalkulativni elementi: — opravljena enota storitve, — opravljanje dejavnosti, kjer programa ni mogoče oblikovati po enoti storitve, — tehnični in delovni normativi, — elementi cene. Enote storitev ter tehnične in delovne normative sprejema skupščina KSS, elemente cene določa ta sporazum. Organizacije združenega dela s področja kulture in drugi izvajalci bodo svoje programe oblikovali tako, da bodo prikazali enote storitev ter delovne in tehnične normative, na podlagi katerih je bila oblikovana cena storitev. 3. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve priznavajo naslednje sestavine cene: a) materialni stroški po cenah 31. decembra preteklega leta, ugotovljenih bodisi po posameznih vrstah materialnih stroškov bodisi po povprečnih materialnih stroških, b) delež za amortizacijo v višini minimalne zakonske stopnje, veljavne na dan sklenitve pogodbe, b) dohodek: cl — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi delovnih normativov, kot jih je sprejela skupščina KSS; pri izračunu se ugotavljajo merila samoupravnih sporazumov za dejavnosti, družbeni dogovori o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in zakonska določila, pri čemer se upošteva tudi razmerje do poprečnega mesečnega OD na PDN v gospodarstvu v preteklem letu, c2 — sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka TOZD na podlagi zakona in samoupravnih sporazumov, c3 — sredstva za obvezno rezervo v skladu z zakonom. KSS bo kot sopodpisnica samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev v kulturnih dejavnostih zagotavljala ustreznejše vrednotenje dela umetnikov in njihove umetniške ustvarjalnosti. 4. člen Dogovorjeni program dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepajo kulturne skupnosti s posameznimi kulturnimi organizacijami oziroma izvajalci. Pri deležu, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela preko kulturnih skupnosti, se upošteva tudi dogovorno načrtovani dohodek, ki ga izvajalec doseže pri realizaciji dogovorjenega programa iz prispevka neposrednega uporabnika pri posamezni storitvi oziroma tudi s sredstvi drugih udeležencev v menjavi dela. Pogodbe so tipske, po obrazcu, ki ga določa skupščina KSS. Pogodbe se sklenejo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto. 5. člen Ce se povečajo materialni stroški izvajalca med izvajanjem pogodbe zaradi naraščanja cen, bo izva- jalec najprej analiziral možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. Ce pa izvajalec dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nalog, določenih po pogodbi, bodo kulturne skupnosti ustrezno spremenile pogodbo z izvajalcem. 6. člen Izvajalci se zavezujejo, da bodo tudi pri sklepanju pogodb v neposredni svobodni menjavi dela uporabljali enaka načela za oblikovanje cen, kakor jih določa ta sporazum, lahko pa upoštevajo druge normative, če se tako sporazumejo z uporabniki. Pogodbe v neposredni svobodni menjavi dela ne smejo ovirati izvajanja nalog, dogovorjenih v pogodbah s kulturnimi skupnostmi. III. PROGRAMIRANJE KULTURNE DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE 1976—1980 ' 7. člen Kulturna dejavnost v obdobju 1976—1980 je opredeljena po naslednjih programih: 1. kulturni program, ki ga uresničujejo temeljne in druge organizacije združenega dela same ali v neposredni svobodni menjavi dela z izvajalci; OZD bodo oblikovale lastne kulturne razvojne načrte in v sodelovanju s krajevno skupnostjo skrbele za kulutrno življenje svojih delavcev in zagotavljale sredstva za njihove kulturne potrebe ter prispevale k ustvarjanju boljših pogojev za kulturno življenje in delo. Ker sredstva po tem sporazumu za vse kulturne dejavnosti ne zadoščajo, predvidevamo v občini Celje tudi zbiranje s posebnimi družbenimi dogovori, med drugim za filmsko in založniško dejavnost, amaterske kulturne skupine, ki imajo domicil v posameznih organizacijah združenega dela s strani njihovih matičnih kolektivov, za akcije Celjski kulturni utrip, za družbeno usposabljanje organizatorjev kulturnega življenja, za celjske poletne prireditve. 2. Programi občinskih, mestne in regionalne kulturne skupnosti ki se uresničujejo na ravni občine, mesta Ljubljane in obalne regije. 3. Program skupnih nalog, ki se uresničuje v okviru KSS. Zaradi potreb združenega dela in nujnega napredka knjižničarstva in založništva, gledališke dejavnosti in varstva kulturne dediščine bodo člani kulturnih skupnosti te dejavnosti prednostno pospeševali in jim posvečali posebno pozornost. IV. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE CELJE 8. Sen Kulturna skupnost občine Celje opredeljuje svoje naloge na področju kutlure v srednjeročnem kulturnem programu 1976—1980 tako, da uresničuje zahteve delovnih ljudi po takem razvoju kulturnih dejavnosti, ki bi približale kulturne dobrine vseh vrst delovnemu človeku in občanu. Hkrati pa naj bi bilo vodilo kulturnih udejstvovanj širjenje moralno etičnih vrednot in samoupravne socialistične zavesti. Med pomembnejše naloge v srednjeročnem načrtu uvrščamo: Varovanje kulturne dediščine Na spomeniškovarstvenem področju je potrebno okrepiti strokovno službo Zavoda za spomeniško varstvo v občini Celje, da bo mogel opravljati naloge, ki so določene z zakonom, pri tem pa bo uresničeval predvsem dva cilja: da bo imel strokovnjake za vse zvrsti spomenikov in da bo učinkovito deloval na celotnem področju, ki ga pokriva. Med nujnimi nalogami je tudi dokončanje obnove taborne cerkve na Svetini in nadaljevanje del na Celjskem gradu. Zgodovinskemu arhivu bomo namenili več sred-• štev za pospešeno rast, da bi postopoma nadoknadili velik zaostanek v tej službi. Zato bomo nudili arhivu vso pomoč pri rešitvi prostorskih in kadrovskih zadev; bolj kot doslej bomo sodelovali z občinami, za katere opravlja Zgodovinski arhiv svoje delo, za kvalitetno opravljanje nalog Zgodovinskega arhiva. Knjižničarska in založniška dejavnost: Osrednji knjižnici bomo omogočali nabavo najmanj dosedanjega števila knjižnih enot (do 9500 letno). Knjige bomo približali slehernemu občanu tako, da bodo knjižnice (izposojevališča s čitalnicami) v krajevnih središčih in v večjih soseskah; knjižnice bomo funkcionalno prilagodili potrebam bralcev, pri čemer moramo upoštevati tudi razvoj strokovnih knjižnic in primerno posredovanje knjige občanu. Skupaj z drugimi občani regije si bomo prizadevali nabaviti biblio-bus. S samoprispevkom občanov bomo zgradili knjižnico v soseski Hudinja. Muzejska dejavnost: Poleg omogočanja izvajanja rednih nalog želimo Pokrajinskemu muzeju omogočiti dokončanje prostorov v pritličju Stare grofije in napravo varnostnih naprav v muzejskih prostorih; v Muzeju revolucije bodo zlasti intenzivno zbirali gradivo o predvojnem delavskem gibanju in bogatili razstavno dejavnost; opravili bomo priprave za adaptacijo prostorov, kjer bo v prihodnje razstavljeno gradivo povojnega socialističnega razvoja celjske regije. Gledališka dejavnost: Ohranili bomo dosedanji obseg predstav SLG (letno ca. 140 v občini in ca 70 izven in do 100 predstav amater, gled.). Nenehno si bomo prizadevali za tako gledališko kulturo, ki bo v profesionalni in amaterski dejavnosti vsebovala gledališke vrednote, potrebne občanu v samoupravno-socialističnem razvojnem procesu, ob nadaljnjem širjenju družbenega vpliva na repertoarno politiko. Prizadevali si bomo povečati število lutkovnih predstav (sedaj 30 letno). Likovna dejavnost: Poleg redne razstavne dejavnosti (ca. 10 razstav letno) bomo Likovnemu salonu zagotovili profesionalni status in sl bomo prizadevali za razširitev prostorskih kapacitet. Likovnim umetnikom bomo nudili pomoč pri urejanju ateljejev, možnosti za sodelovanje na razstavah in omogočali odkupe njihovih del ter vsestranski ustvarjalni razvoj. Sodelovali pa bomo tudi pri hitrejšem razvoju ljubiteljske likovne dejavnosti. Glasbena dejavnost: Glasbena aktivnost bo izhajala v prihodnje iz sedanje razgibane dejavnosti. Podpirali bomo delovanje in spodbujali rast vseh amaterskih skupin. Vokalnim in instrumentalnim ansamblom, ki so dosegli visok kvalitetni nivo ustvarjalnosti, bomo posvetili posebno pozornost, ker delno nadomeščajo profesionalne ansamble (Pihalni orkester F. Prešeren, Komorni moški zbor, Celjski godalni orkester). Prizadevali si bomo, da bi takšen nivo ustvarjalnosti doseglo čim več glasbenih skupin. Glasbene prireditve bodo organizirali Koncertna poslovalnica z Glasbeno mladino in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij v skladu z razvojem in potrebami Celja kot tretjega slovenskega mesta. Število koncertov s posredovanjem Koncertne poslovalnice se ne bi bistveno povečalo (do 35 na leto). Povečalo pa se bo število glasbenih prireditev društev (do 300 letno). Stremeli bomo, da ostane Mladinski pevski festival tudi vnaprej žarišče mladinskega zborovskega petja v Jugotlaviji in v Evropi. Kulturno-prosvetna društva: Amaterski kulutrno-prosvetni dejavnosti bomo nudili čim več materialnih sredstev in jo bomo vključevali v prioriteto prizadevanj kulturne skupnosti za spodbujanje množične kulture. Število društev bo naraslo od 19 nad 30. Umetniško udejstvovanje: Ustvarjalcem na vseh umetniških področjih bomo zagotavljali čimboljše pogoje pri njihovem ustvarjalnem delu, to pa pomeni doslednejšo uveljavitev menjave dela. Filmska umetnost: V filmski dejavnosti moramo oblikovati programe tako, da bodo imeli poleg razvedrilne tudi pomembno vzgojno vlogo v skladu z našim družbenovzgojnim procesom. Klubom filmskih amaterjev in fotografov bomo nudili materialno pomoč. Teden slovenskega filma naj bi bil tradicionalno letno prizorišče slovenske filmske kulture. Pionirskemu in mladinskemu gledališču bomo dajali vso ustrezno pomoč, da bo lahko uspešno nadaljevalo s filmsko vzgojo. Kulturna dejavnost v šolah: Prizadevali si bomo vključevati kulturna udejstvovanja v celodnevno šolsko vzgojo, zlasti z ustanavljanjem prosvetnih društev na šolah in prilagajanjem dela kulturnih zavodov potrebam šol ter z organiziranim mentorstvom. Kulturna akcija: Kulturna skupnost bo skrbela skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, sindikatom in prosvetnimi društvi za nenehno kulturno akcijo, ki bo vsebovala dosedanje oblike dela, izpolnjevanje le-teh, pa tudi nove oblike kulturniškega dela in akcij. Spodbujali bomo sistemsko povezovanje delovnih organizacij z vsemi oblikami kulturnega udejstvovanja preko organizatorjev kulturnega življenja, ali na drug ustrezen način. V ta namen bomo nudili pomoč sleherni delovni organizaciji za ustrezno informiranje delovnih ljudi. Od samoupravnih organov, sindikata in družbenopolitičnih organizacij pričakujemo stalno spodbudo h kulturnim prizadevanjem kolektivov in posameznikov. Kulturni prostori: Prizadevali si bomo pridobiti in ohraniti prostore za kulturno udejstvovanje, pri čemer bomo upoštevali, da mnoge kulturne dejavnosti, tako profesionalne kot amaterske, nimajo osnovnih prostorskih pogojev za delo; zato moramo zagotoviti najprej obnovo kulturnih domov in ureditev (zagotovitev) osnovnih prostorov za kulturne dejavnosti ob šočasni skrbi za pridobivanje novih prostorov (domov) v kulturne namene. Izvedbo programa naložb v kulturne prostore bomo usklajevali s stvarnimi možnostmi vsako leto. Seznam naložb v kulturne prostore je v prilogi in je sestavni del tega sporazuma. Kadri: Zaposliti moramo najbolj potrebne delavce v kulturi; s primernim štipendiranjem novih kadrov pa zagotoviti ustrezne strokovnjake. Skrbeli bomo za ustrezno število stanovanj. Stabilizacija in kvaliteta: V okviru kulturnih delovanj si bomo prizadevali racionalizirati delo nosilcev kulturnih dejavnosti; nenehno bomo izboljševali kvaliteto. V. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 9. člen I. DEJAVNOST 1. KSS bo v skupnem programu sodelovala pri zagotavljanju kulturne dejavnosti na posameznih področjih in pospeševala predvsem: a) na založniškem in knjižničarskem področju — izhajanje izvirnih leposlovnih in družboslovnih del, likovnih in glasbenih publikacij ter revialnega tiska, — prevode pomembnih umetniških del iz jezikov narodov in narodnosti v SFRJ in prevode iz slovenščine v tuje jezike, — odkup pomembne literature iz dogovorjenega založniškega programa, — druge akcije za razvoj založništva in knjižničarstva. b) na gledališkem, glasbenem in plesno baletnem področju — rast domače ustvarjalnosti, — nadaljnje širjenje gledališke, glasbene in plesno baletne vzgoje, zlasti med mladimi, — dostopnost gledališke, glasbene in plesna baletne dejavnosti delovnim ljudem in občanom, — s polovičnim deležem bo zagotavljala dogovorjeni program OZD s tega področja (seznam OZD je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma). c) na področju varstva kulturne dediščine (muzeji, arhivi, spomeniško varstvo) — temeljne razprave, — odkup muzejskih predmetov, — varstvene posege na posameznih kulturnih spomenikih in spomeniških območjih, uvrščenih v I. kategorijo, — z deležem od ene tretjine do ene polovice bo zagotavljala dogovorjen program OZD s tega področja (seznam OZD je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma). č) na likovno-galerijskem področju — temeljne in retrospektivne razstave, — odkup likovnih del, z deležem ene tretjine do polovice bo zagotavljala dogovorjeni program OZD s tega področja (seznam 6ZD je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma). d) na področju kinematografije — proizvodnjo celovečernih in kratkih filmov, — filmsko vzgojo, — s polovičnim deležem bo sodelovala pri zagotavljanju dogovorjenega programa Kinoteke. Na teh področjih bo KSS podpirala tudi tiste akcije, ki imajo poseben pomen za razvoj posameznih dejavnosti in za kulturni razvoj Slovenije. 2. Razvoj kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnostne skupnosti bo zagotavljala tako, da bo pospeševala dejavnost kulturno prosvetnih organizacij, gledališka in glasbena gostovanja, likovne razstave ter knjižnično (odkup knjig v materinem jeziku) in založniško dejavnost, še posebej izdaje izvirnih del ustvarjalcev obeh narodnosti. 3. Pospeševala in spodbujala bo kulturno dejavnost in kulturno življenje Slovencev, ki živijo zunaj Socialistične republike Slovenije; pri tem bo zlasti podpirala kulturna gostovanja in nakup knjig. 4. Na področju stikov z drugimi narodi in narodnostmi v SFRJ bo prednostno pospeševala prireditve skupnega pomena (v skladu s posebnim sporazumom), izmenjavo gostovanj, razstav, skupno dogovorjeno založniško in filmsko proizvodnjo ter drugo, pomembno za medsebojno zbliževanje kultur narodov in narodnosti Jugoslavije. 5. Na področju stikov s tujino bo pospeševala medsebojno izmenjavo najpomembnejših stvaritev, gostovanja, razstave, izmenjavo kulturnih delavcev in drugo; prednost bo imelo tisto, kar bo dogovorjeno v meddržavnih programih kulturnega sodelovanja in drugih dogovorih. Zlasti bo pospeševala kulturno sodelovanje s sosednjimi in neuvrščenimi deželami. 6. V okviru bolj načrtovane kadrovske politike bo zagotavljala raznovrstne štipendije in spodbujala ustvarjalne napore v kulturi z nagradami, natečaji in odkupi. Zavzemala se bo za bolje organizirano in bolj s potrebami usklajeno izobraževanje kulturnih delavcev in pri tem tudi za izobraževanje novih vrst delavcev, kot so kulturhi organizatorji in animatorji. 7. Pospeševala bo delo republiških kulturnih društev, njihove društvene akcije, pomembne za razvoj posameznih kulturnih dejavnosti ter delovna srečanja in posvete umetnikov ter drugih kulturnih delavcev. 8. Pospeševala bo raziskovalno dejavnost v kulturi, zagotavljala opravljanje strokovnih in drugih nalog pri razvoju kulturnih skupnosti. 9. Prispevala bo k obogatitvi kulturnih programov radia in televizije, tako da bo pospeševala sodelovanje RTV z gledališkimi, glasbenimi in drugimi kulturnimi organizacijami v Sloveniji, skupno filmsko produkcijo RTV in Viba filma in izbrano proizvodnjo kaset in gramofonskih plošč. II. SOLIDARNOSTNA POMOČ 10. Na manj razvitih območjih, kakor so opredeljena v zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SRS, v odloku o območjih, ki se šte- jejo za manj razvita območja v SR Sloveniji in v družbenem dogovoru o pospeševanju skladnejšega razvoja v SRS v obdobju 1976—1980, bo spodbujala in pospeševala kulturno dejavnost tako, — da bo prispevala k vzdrževanju arhivov, zavodov za spomeniško varstvo in muzejev ter pri vzdrževanju in varstvu kulturnih spomenikov, — da bo prispevala h kulturnim gostovanjem, — da bo pomagala pri razvoju knjižničarstva in pri vzgoji kadrov za delo v kulturi. Merila za dodeljevanje pomoči in za kategorizacijo manj razvitih občin sprejema skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. Solidarnostne pomoči so lahko izjemoma deležne tudi 'tiste občine, pri katerih pride do izjemno neugodnih gospodarskih gibanj. III. NALOŽBE 11. Pospeševala bo gradnjo prostorov za kulturne prireditve in drugih stavb za kulturno dejavnost z dogovorjenimi deleži po dogovorjenih merilih in po dogovorjenem prednostnem redu, kot jih bo sprejela skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. Pri tem bo prednostno pospeševala kulturne gradnje, ki so pomembne za nacionalni kulturni razvoj in gradnje v občinskih središčih in glavnem mestu SR Slovenije. Prispevala bo tudi sredstva za obnovo in posodobitev prostorov za kulturne potrebe ter za nakup sodobnejše opreme. Vsako leto bo skupščina Kulturne skupnosti Slovenije posebej obravnavala izvrševanje načrtovanega programa in po potrebi spreminjala dinamiko gradenj in temu ustrezno vrstni red, delež in zneske. Seznam novogradenj je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma. IV. NOVE NALOGE 12. V primeru, da se prenesejo na kulturne skupnosti nove naloge s posebnimi dogovori oziroma da se prenesejo nanje obveznosti iz drugih virov financiranja, se pri vsakoletnem sprejemanju programa prikazujejo posebej in posebej predvidijo sredstva za njihovo uresničevanje. Kulturna skupnost Slovenije prevzema naslednje nove naloge in obveznosti: — kulturne stike s tujino, kar je bilo doslej v pristojnosti federacije, — dejavnosti društev: ZKOS, Glasbena mladina Slovenije, — priprava enciklopedije Slovenije in druge izdaje enciklopedije Jugoslavije (skupaj z drugimi zainteresiranimi). V. VREDNOST PROGRAMA 10. člen Skupščine kulturnih -skupnosti vsako leto z letnimi plani opredeljujejo obseg programa in nalog v tekočem letu. 11. člen Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru Kulturne skupnosti občine Celje znaša vred- nost programa kulturne skupnosti občine Celje za obdobje 1976—1980 iz 8. člena tega sporazuma 114.225 (000 din). Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru KSS znaša vrednost programa Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 iz 9. člena — 1.423,0 milijonov din. Skupščine kulturnih skupnosti bodo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bodo sprejemale letne programe za naslednje leto, valorizirale zneske v pro- i gramu za naslednje leto v skladu z rastjo cen, oziroma stališči in sklepi skupščine SRS. Za program Kulturne skupnosti občine Celje iz 8. člena tega sporazuma podpisniki združujejo sredstva po enotni prispevni stopnji v občini... odst. od osnove Za program Kulturne skupnosti Slovenije iz 9. člena tega sporazuma podpisniki združujejo sredstva po enotni prispevni stopnji na celotnem območju SR Slovenije... odst. od osnove... POTREBNA SREDSTVA, KI JIH ZDRUŽUJEJO PODPISNIKI SPORAZUMA OBČINE CELJE ZA PROGRAM KSOC IN KSS 1976—1980 (000 din) 1976 1977 1978 1979 1980 1976—1980 Program KSOC 13.680 14.815 16.058 17.419 18.912 80.884 Program KSS 8.690 11.270 11.900 12.584 13.284 57.728 Skupaj 22.370 26.085 27.958 30.003 32.196 138.612 VI. PREGLED SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMA IZ 8. IN 9. ČLENA Tabela 1 Program Kulturne skupnosti občine Celje (000 din) 1976 1977 1978 *1979 1980 1976—1980 Program KSOC 13.680 14.815 16.058 17.419 18.912 80.884 Program vzajemnosti in solidarnosti 4.225 4.476 4.742 5.023 5.320 23.786 Sredstva KSS za investicije 3.185 3.185 3.185 9.555 Skupaj 17.905 19.291 23.985 25.627 27.417 114.225 Okvirna razdelitev sredstev po kulturnih dej a v- gram naložb v kulturne prostore. Prilogi sta sestavni nostih je v prilogi 4 in je usmeritvenega namena v del tega sporazuma. obsegu vsakoletnega dogovarjanja; v prilogi 5 je pro- Tabela 2 v milijon din Program Kulturne skupnosti Slovenije 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 76-80 I. Dejavnost 186.1 213.4 225,7 239,2 253,1 1.117,5 . II. Solidarnostna pomoč 8,8 9,3 9,9 10,5 11,1 49,6 III. Naložbe 17,1 23,0 33,8 " 57,0 111,1 242,0 IV. Nove naloge . — 3,0 3,5 3,6 3,8 13,9 Skupaj 212,0 248,7 272,9 310,3 379,1 1.423,0 (Razčlenitev sredstev po posameznih kulturnih dejavnostih je prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del tega sporazuma.) VII. NADALJNJI RAZVOJ KULTURNIH SKUPNOSTI 12. člen Člani kulturnih skupnosti se zavezujejo, da bodo v skladu z zakonom o združenem delu pospeševali nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti tako, da bodo oblikovali temeljne skupnosti in enote za posamezno kulturno področje oziroma območje in še bolj uveljavili vlogo kulturnih skupnostn kot prostora, kjer se uporabniki in izvajalci medsebojno dogovarjajo o kulturnih potrebah in interesih in o njihovem uresničevanju skozi svobodno menjavo dela. Hkrati s tem bodo člani kulturnih skupnosti izpopolnjevali medsebojne odnose pri programiranju in financiranju kulturnih dejavnosti in pospešili izdelavo potrebnih standardov in normativov, ki bodo podlaga za oblikovanje svobodne menjave dela in za načrtovanj kulturnega razvoja. VIII. TEKOČE IZVAJANJE SPORAZUMA 13. člen Podpisniki zavezujejo kulturne skupnosti, da bodo pri uresničevanju programa upoštevale merila in določila tega sporazuma in zagotavljale dogovorjene deleže v okviru svobodne menjave dela. 14. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenimi programi bodo opravljali odbori za samoupravni nadzor. 15. člen Skupščine kulturnih skupnosti morajo ob zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, tudi glede na dosežen obseg in kakovost na-venih programov. Ce se pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih sicup- ščin, ki temeljijo na tem sporazumu, ter če skupščin^ kulturnih skupnosti tega ne morejo popraviti v okviru svojih pristojnosti, morajo o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in skupščine pristojnih družbenopolitičnih skupnosti. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah, če: — se ne izvaja v predvidenem obsegu in kvaliteti, — če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več. kakor 5 odst., — če so bistveno kršena določila izvajalskih pogodb glede kakovosti storitev ali dostopnosti storitev občanom. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščine kulturnih skupnosti predlagajo spremembo samo- upravnega sporazuma ali pa predlagajo skupščini pristojnih družbenopolitičnih skupnosti ustrezne ukrepe. 16. člen Obveznost zavezancev glede plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je izpolnjen letni program v predvidenem obsegu in kvaliteti in ko je dosežen planirani letni priliv sredstev kulturnih skupnosti. Presežki in primanjkljaji iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom kulturnih skupnosti, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto. 17. člen »1. Sredstva za izvedbo programa po tem sar.ro-upravnem sporazumu znašajo (v 000.000 din). 1976 1977 Plan (cene 1957): Enotni program — — Skupni program — 248,7 Dopolnilni program * — — Skupaj 431,8 — Od tega: — za solidarnost — — — iz solidarnosti — — 2.2. Izvedba plana (v 000.000 din — v tekočih cenah): Enotni program — — Skupni program — 292,8 Dopolnilni program — — Skupaj 443,5 — Od tega: — za solidarnost — — — iz solidarnosti — — 1978 1979 1980 1976—1980 — 272,9 310,3 379,1 1.423,0 — — — — — — — — — ■ * > ■— — — — — — — — — — — •— — — — — — 3. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole: /1. Dogovorjeni program za leto 1977 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 6. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) 3. Manj znesek presežka iz 1. 1976 oz. 4. Plus znesek primanjkljaja iz 1. 1976 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1977 din 292,800.000 — 129,521.100 — 5,500.189 + 365.728 158,144.439 Stvarni (nominalni) znesek, ki ga združujejo zavezanci občine Celje v letu 1977 za program kultur. dejavnosti KSOC 17.245 (000 din) Sredstva iz skupnega programa KSS 4.839 (000 din) Skupna sredstva za izvedbo programa kult. dejavnosti KSOC v letu 1977 22.084 (000 din) Združevanje sredstev Zavezancev občine Celje v drugi polovici leta 1977 za izvedbo programa kulturnih dejavnosti občine Celje: Znesek iz 5. točke prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke po stopnji 0,53 odst. od 29.980,500.000 (osnove) din. Kulturna skupnost občine Celje ima po tem sporazumu, določila 11. člena, za leto 1977 dogovorjeno 14.815 (0Q0 din), ki jih združujejo zavezanci občine Celje za program kulturnih dejavnosti Kulturne skupnosti občine Celje za leto 1977. Ta sredstva se revalorizirajo na podlagi predloga Zavoda SRS za družbeno planiranje in znašajo 17.444 (000 din). Od tega zneska se odračuna presežek iz leta 1976 nad dovoljenimi revaloriziranimi sredstvi in sicer 199 (000 din). Stvarni (nominalni) znesek, ki ga združujejo zavezanci občine Celje za izvedbo programa kulturnih dejavnosti KSOC v letu 1977 17.245 (000 din) Sredstva zbrana v prvem polletju po prispevni stopnji in sredstva poračunana po prispevni stopnji med KSOC in KSS 5.522 (000 din) Sredstva, ki jih združujejo zavezanci v občini Celje v drugi polovici 1. 1977 za izvedbo programa kulturnih dejavnosti KSOC 11.723 (000 din) Znesek 17.245 (000 dm) se bo združeval tako, da bodo zavezanci v občini Celje v letu 1977 plačevali prispevek po stopnji 0,80 od osnove 2.149.200. V drugem polletju 1977 bodo zavezanci v občini Celje združevali sredstva za izvedbo programa kulturnih dejavnosti Kulturne skupnosti občine Celje v preostalem znesku 11.723 (000 din) po stopnji 0,99 od osnove 1,182.000. Skupna prispevna stopnja za izvedbo programa kulturnih dejavnosti KSOC in KSS, ki jo združujejo zavezanci v občini Celje v letu 1977. znaša 1,34. V drugem polletju 1977 pa bodo zavezanci občine Celje za izvedbo programa kulturnih dejavnosti KSOC in KSS združevali sredstva po stopnji 1,52. Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom. IX. KONČNE DOLOČBE 18. člen Spore v zvezi z izvajanjem tega sporazuma bodo podpisniki reševali pri pristojnem sodišču združenega dela. 19. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum se objavi v uradnem glasilu, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina kulturne skupnosti s posebnim sklepom. Sporazum postane veljaven naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. CERKNICA 896. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1977 sprejela ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1977 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1977 obsega din Dohodke v skupnem znesku 20,044.395 \ od tega: — lastne dohodke — splošna dopolnilna sredstva republike Razporejene dohodke v skupnem znesku Nerazporejene dohodke v skupnem znesku 13,669.462 6,374.933 19,993.517 50.878 2. člen Od dohodkov iz prvega člena odloka, zmanjšanih za dohodke prenošene iz leta 1976, se odvaja 1 % v rezervni sklad proračuna občine Cerknica. 3. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna, se nakazujejo sredstva na žiro račune naslednjim koristnikom: — upravnim organom skupščine občine in občinskemu sodišču — medobčinskim službam — družbenopolitičnim organizacijam — krajevnim skupnostim — skladom DPS Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo navedenim uporabnikom mesečno po dvanajstinah, zmanjšanih za 20 Vo a ne manj kot lanskoletna sredstva povečana za 10,8 %>, sredstva za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. Dokončna razporeditev sredstev bo izvršena po dokončnem proračunu sredstev s strani Republiškega sekretariata za finance v skladu z zakonom o republiškem proračunu za leto 1977 glede zagotavljanja dopolnilnih sredstev občinam. 4. člen Upravni organ skupščine občine in občinsko sodišče samostojno razpolagata s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost. Sredstva, ki jih upravni organ doseže s svojo dejavnostjo, so dohodek upravnega organa in jih sme uporabljati za redno dejavnost. 5. člen V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 % ustvarjenih dohodkov v preteklem mesecu. Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. 6. člen • O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 7. člen Če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti realizirane, sc pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev razporedi z virmiranjem na ostale postavke, kjer sredstev primanjkuje. 8. člen Izvršni svet skupščine občine odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74). 9. člen ’ Tabela »Bilanca dohodkov in splošna razporeditev dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1977«, je sestavni del tega odloka. , 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 400-2/74-9 Cerknica, dne 30. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1977 dohodka Dohodki Znesek namen Splošni razpored dohodkov Znesek Sredstva prenesena iz prejšnjega 01 Dejavnost organov družbenopolitične leta 244.462 skupnosti 13,478.299 1 Davki na dohodek in davek iz 02 Narodna obramba — SLO 1,731.000 osebnih dohodkov 3,490.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih 2 Prometni davek, davek na organizacij in društev 1,607.608 premoženje in na dohodke od 04 Negospodarske investicije 318.579 premoženja 9,000.000 08 Socialno skrbstvo 1,587.600 3 Takse 630.000 09 Zdravstveno varstvo 260.751 6 Dohodki upravnih organov in 10 Komunalna dejavnost 441.740 drugi dohodki 200.000 11 Dej a v. krajevnih skupnosti 310.240 7 Odstopljeni dohodki 105.000 13 Odstopljeni dohodki 40.000 Dopolnilna sredstva republike 6,374.933 16 Intervencije v gospodarstvu 27.700 - • 17 Tekoča proračunska rezerva in s obveznosti iz prejšnjih let 50.878 18 Izločena sredstva rezervnega sklada 190.000 20,044.395 20,044.395 897. Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1977 sprejela ODLOK o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljšč, in zunanje ureditve okolice objektov v naseljih občine Cerknica 1. člen Ta odlok določa način plačevanja komunalnega prispevka za urejanje stavbnih zemljišč, kriterije za izračun višine komunalnega prispevka ter način in obseg komunalne ureditve in ureditve okolice objektov v naseljih občine Cerknica. I. PRISPEVEK ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 2. člen Investitor, ki bo gradil na novih še nezazidanih predelih ali soseskah oz. delih sosesk za katere je sprejet zazidalni načrt, mora skleniti pogodbo o plačilu prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča s samoupravno komunalno interesno skupnostjo občine Cerknica, samoupravno enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost). 3. člen Pogodbo o plačilu prispevka za komunalno urejeno stavbno zemljišče mora investitor skleniti s komunalno skupnostjo tudi v primeru gradnje v obstoječih, že zazidanih naseljih, za katere zazidalni načrt ni izdelan ter v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom. 4. člen Komunalna skupnost mora stavbno zemljišče iz 2. člena dokončno komunalno opremiti pred prodajo teh zemljišč na licitaciji. Izjemoma lahko komunalna skupnost odda investitorju v uporabo delno komunalno opremljeno stavbno zemljišče, vendar se mora investitor s posebno pogodbo zavezati, da bo zemljišče dokončno uredil v sporazumno določenem roku. Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od enega leta. 5. člen Za posamezne primere urejanja stavbnega zemljišča iz 3. člena tega odloka lahko komunalna skupnost pooblasti s pogodbo določeno krajevno skupnost. Za urejanje stavbnih zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena s komunalnimi napravami primarnega pomena, komunalna skupnost sklepa s krajevnimi skupostmi Samoupravne sporazume s katerimi odstopa del namenskih sredstev za urejanje stavbnega zemljišča iz prvega odstavka. 6. člen Krajevna skupnost ureja stavbna zemljišča v skladu s tem odlokom pod enakimi pogoji kot komunalna skupnost. 7. člen Prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča se ne plača v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta ali adaptacije stanovanjskega objekta, če je obstoječi objekt že ustrezno komunalno opremljen. Za nadomestno gradnjo iz prvega odstavka tega člena se šteje gradnja novega stanovanjskega ali poslovnega objekta v primeru, če je obstoječi objekt prizadet ob elementarnih nesrečah (potres, pogoste poplave, požar). 8. člen Oprostitev iz 7. člena tega odloka ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg bistveno presega velikost prejšnjega objekta. 9. člen Natančnejša navodila za iivajanje 7. in 8. člena, določi komunalna skupnost s pravilnikom, ki ga sprejme najkasneje v 0. mesecih po objavi tega odloka. 10. člen Pogodba iz 2. oz. 3. člena tega odloka je pogoj za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. V primerih iz 7. člena tega odloka investitor namesto pogodbe priloži vlogi za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja potrdilo komunalne skupnosti, da je oproščen plačila komunalnega prispevka. II. VISINA KOMUNALNEGA PRISPEVKA 11. člen Višina prispevka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč se določi na podlagi predračunov, ki jih potrdi komunalna skupnost na osnovi zbiranja ponudb. 12. člen Izračun komunalnega prispevka iz 11. člena tega odloka se izdela za posamezne soseske ali območja, za katera je sprejet zazidalni načrt. 13. člen Prispevek za komunalno ureditev stavbnega zem-Ijašča zajema stroške priprave stavbnega zemljišča za gradnjo ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. 14. člen Prispevek za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, namenjenega za kompleksno stanovanjsko graditev, zajema vse stroške iz prejšnjega člena tega odloka, razen sorazmernega dela stroškov za opremljanje zemljišča z omrežjem komunalnih naprav sekundarnega pomena, ki so namenjena za skupno porabo. ' 15. člen Višina prispevka za komunalno urejeno stavbno zemljišče v obstoječih, že zazidanih soseskah, sc določi na podlagi povprečja stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v soseskah tega naselja, ki se urejajo z zazidalnim načrtom. 16. člen Kolikor se zaradi specifičnosti lokacije objekta iz prejšnjega člena tega odloka s povprečnimi stroški ne more pokriti popolna opremljenost stavbnega zemljišča, se prispevek za komunalno opremljenost takega zemljišča določi na podlagi predračuna oziroma izračuna dejanskih stroškov komunalne opremljenosti. 17. člen Prispevek za komunalno opremljanje zemljišča v naseljih, ki sc urejajo 2 urbanističnim redom, se določi na podlagi predračuna oziroma izračuna dejanskih stroškov komunalne opremljenosti, ki jo določa ta odlok. 18. člen Do ugodnosti glede plačevanja stroškov imajo pravico družine z manjšimi osebnimi dohodki, borci NOV, mlade družine, osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom ter občani, ki gradijo družinske hiše v okviru stanovanjske zadruge. Komunalna interesna skupnost mora po uveljavitvi tega odloka izdelati ustrezne kriterije, III. KOMUNALNA UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 20. člen V občini Cerknica so glede na komunalno opremljenost tri kategorije urejenosti stavbnega zemljišča: I. kategorija obsega: napeljavo elektrike v kabelski izvedbi, napeljavo vodovoda, kanalizacije,' telefonskega omrežja v kabelski izvedbi, javne razsvetljave ter ureditev asfaltiranih cest in poti z robniki in pločniki; II. kategorija obsega: napeljavo elektrike, vodovoda, kanalizacije ter ureditev cest in poti v makadamski izvedbi; III. kategorija obsega: napeljavo elektrike in vodovoda, priključitev na troprekatno vodonepropustno greznico ter ureditev cest in poti v makadamski izvedbi. 21. člen V I. kategorijo spadajo naselja: Cerknica, Rakek, Stari trg in Lož in industrijske cone. V II. kategorijo spadajo naselja: Unec, Begunje, Martinjak, Grahovo, Nova vas in vsa počitniška naselja. V III. kategorijo spadajo vsa ostala naselja v občini Cerknica. 22. člen Projektivna organizacija, ki izdeluje zazidalne načrte mora pri izdelavi le-teh upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti po tem odloku. IV. UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV 23. člen Vsak investicijski elaborat za stanovanjski blok, stolpič ali stolpnico, za industrijski objekt ali javno zgradbo, mora vsebovati projekt zunanje ureditve okolice ter je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. 24. člen Investitor družbenih objektov mora pred pričetkom del za izgradnjo objekta za dela iz prejšnjega člena. zagotoviti potrebna sredstva. Za take objekte se ne more izdati uporabno dovoljenje vse dotlej, dokler ni zunanja ureditev dokončno izvršena. 25. člen Individualni graditelji stanovanjskih hiš in poslovnih stavb morajo urediti okolico objekta preden zaprosijo za tehnični pregled objekta. 26. člen Pogoji za zunanjo ureditev objekta se določajo z zazidalnim načrtom. Za objekte v naselju, ki se ureja z urbanističnim redom, se pogoji za zunanjo ureditev določijo na lokacijski obravnavi. Organizacija, pooblaščena za izdelavo lokacijske dokumentacije mora pri izdelavi le-te upoštevati pogoje iz 1. in 2. odstavka tega člena. V. NADZORSTVO 27. člen Izvajanje določil tega odloka nadzorujejo občinska gradbena in komunalna inšpekcija. VI. KONČNE DOLOČBE 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 352-2/77 Cerknica, dne 8. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r. 898. Skupščina občine Cerknica je na podlagi določil zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 168. člena statuta občine Cerknica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 30. junija 1977 sprejela ODLOK o upravljanju s stavbnim zemljiščem in oddaji stavbnega zemljišča v družbeni lasti v uporabo za gradnjo 1. člen Ta odlok ureja upravljanje s stavbnim zemljiščem v družbeni lasti ter način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča v družbeni lasti. I. UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM 2. člen Občina pridobiva skladno s srednjeročnimi plani in letnimi programi stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: komunalni skupnosti). 3. člen Komunalna skupnost opravlja kot upravljalen vse naloge, ki so navedene v 4. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št 7/77), poleg tega pa še: — naroča, skladno s sprejetimi srednjeročnimi in letnimi plani urejanja stavbnega zemljišča zazidalne načrte, — razpisuje natečaje za oddajo urejenega ali delno urejenega stavbnega zemljišča v družbeni lasti v uporabo, — pogodbeno oddaja stavbno zemljišče v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti, v urejanje krajevni skupnosti, — skrbi za organiziranje in vodenje zbirnega katastra komunalnih naprav, — pripravlja in sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča ter jih daje v potrditev občinski skupščini. 4. člen Srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča potrdi občinska skupščina na predlog komunalne skupnostL II. ODDAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTI V UPORABO ZA GRADNJO 5. člen Stavbna zemljišča v družbeni lasti, oddaja v uporabo za gradnjo komunalna skupnost z javnim natečajem ali brez javnega natečaja. 6. člen Zahtevek za oddajo stavbnega zemljišča brez javnega natečaja vloži interesent za komunalno skupnost v razpisnem roku. K oddaji stavbnega zemljišča brez javnega natečaja daje soglasje Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. 7. člen Interesent, ki je pridobil stavbno zemljišče v uporabo brez javnega natečaja, mora v 8. dneh po sklepu o oddaji stavbnega zemljišča, skleniti s komunalno skupnostjo pogodbo o plačilu odškodnine za stavbno zemljišče in za stroške komunalnega urejanja. 8. člen Razpis javnega natečaja opravi komunalna skupnost in to na krajevno običajen način. 9. člen Razpis javnega natečaja obsega: 1. Podatke o zazidavi stavbnega zemljišča 2. Rok za začetek in dokončanje graditve 3. Izklicno ceno 4. Rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in stroškov urejanja stavbnega zemljišča ter morebitne ugodnosti pri plačevanju 5. Varščino, ki predstavlja znesek 10 % od izklicne cene 6. Rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa. 10. člen Komisija za izvedbo javnega natečaja je sestavljena in treh članov. Dva člana imenuje komunalna skupnost, enega pa Izvršni svet Skupščine*"občine Cerknica. Člani komisije imajo tudi namestnike. III. KONČNE DOLOČBE 11. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: 1. Odlok o pooblastitvi Komunalno-stanovanjskega podjetja Cerknica za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 33/70). 2. Odlok o oddajanju urejenega stavbnega zem-Ijašča v uporabo brez javnega natečaja (Uradni list SRS, št. 16/75). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-16/77-2 Cerknica, dne 8. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r. 899. Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 31/74), 22. člena odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v naseljih občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/77) in 108. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji 96. redni seji dne 5. julija 1977 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica 1. člen 2. točka sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 10/75) se spremeni in glasi tako: 2. Daje se soglasje k spremembi cen za odvoz smeti, katerega vrši Komunalno podjetje Cerknica, in sicer: — za gospodinjstva — 0,10 din/m* za enkraten tedenski odvoz — za poslovne prostore DP, KS, DPO, SIS in organizacij združenega dela družbenih dejavnosti (negospodarstvo) — 0,13 din/m1 2 za enkraten tedenski odvoz — za poslovne prostore organizacij združenega dela (gospodarskih) in obrt — 0,15 din/m2 za enkraten tedenski odvoz 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 38-10/77-1 Cerknica, dne 8. julija 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. ČRNOMELJ x 900. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter sprememb tega zakona (Uradni list SRS, št. 12/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1977 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in se sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja znašajo: 1. iz bruto osebnih dohodkov 8,04 °/o 2. Iz dohodka temeljnih in drugih' organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 2,43 %> Prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnjah iz tega člena se obračunava in plačuje iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek). Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1977, za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980. 2. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati vse tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS. št. 9/76), ki določajo osnove in višino prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in SFRJ, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. dalje. St. 420-2856/77 Črnomelj, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Anton Horvat, inž. 1. r. 901. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, kot enakopraven zbor Skupščine občine Črnomelj na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1977 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavare vanci-kmet j e (4. odstavek 56. člena ZZV) znaša: 1. od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 54 Vo 2. Letni pavšal na kmetijsko gospodarstvo 400 din 2. člen S prispevki od kmetijske dejavnosti po določbah 1. člena tega sklepa se zagotavlja dohodek za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja zavaro-vancev-kmetov po temeljnem programu. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati določba 3. člena sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2851/77 Črnomelj, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Anton Horvat, inž. 1. r. 902. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980, je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, kot enakopraven zbor Skupščine občine Črnomelj na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1977 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvega odstavka tega člena, za katere mesečni bruto osebni dohodek, preračunan v neto, ne dosega niti naj nižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračun uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda, navedenega v 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebe iz prvega odstavka 1. člena, za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akon- taci j e prispevkov za zdravstveno varstvo nje in sicer: in zavarova- Ce znaša letni Zavarovalni Neto pavšalni znesek din razred osnova din do 1.200 IV. 2.360 od 1.201 do 2.300 Ul- 2.780 Od 2.301 do 3.500 il. 3.120 nad 3.501 I. 3.500 Najnižja osnova IV. zavarovalnega razreda v znesku 2.360 din predstavlja 60 °/o poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1976, ki znaša 3.932 din. 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4. člen' Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto oziroma neto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 5. člen Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje na osnove iz 1-, 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1977. Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki, oziroma pavšalni zneski davka oseb iz 1., 2. in 3. člena in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa, za leto 1977. 6. člen Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje: Pavšalna osnova neto din — duhovniki 2.730 — književniki, skladatelji, umetniki ter prevajalci znanstvenih in književnih del 4.414 — športniki, artisti — kolporterji tiska in prtljažni nosači 2.730 7 člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost. se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 8. člen Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo In zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 9. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah: 1. iz bruto osebnega dohodka 8,04 Ve 2. iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 2,43 "/e Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za ooračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2846/77 Črnomelj, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Anton Horvat, Inž. 1. r. 903. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, kot enakopraven zbor Skupščine občine Črnomelj, na svoji seji dne 24. junija 1976 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo In zavarovanje za določene kategorije oseb In občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj 1. člen Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije občanov se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 80 2. za občane na šolanju, strokovni izpopolnit- vi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 din 3. udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno 80 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV . 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem iz 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki se na.zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim V delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — se plačuje za vsako osebo pb 200 č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca iz 56. člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 8. a) uživalca stalnih priznavalnin in uživalce preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanj g — 2. odstavek 57. člena ZZV 200 10. izseljence — povratnike, ki so priglašeni1 pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 11. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2. odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotov- ljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 80 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, sc določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: din 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva-vanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39"/» razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39 “/o. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določen poklic 6.120 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.160 4. sc zahteva končana splošna srednja šola. tehnikatura. delovodska šola, tehnična srednja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 5. se zahteva višja šola. prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višie strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena: .organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju — šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 1. člena: organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3 točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje; — po 6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 1. člena a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek; b) organ ali organizacije, ki izplačujejo stalne kmečke preživnine; c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; d) prevzemniki kmetijskega zemljišča. — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ — izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 11. točki 1. člena: pod a), b) in c) sami zavarovanci; — po 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni del07 dajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator dejavnosti; — po 7. členp: zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). "9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 9 %>. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. Člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 "/g. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca tekočega leta. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto .za leto 1976 (Uradni list SRS, St. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2841/77 Črnomelj, dne 24. junija 1977. Predsednik skupSčine Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj Anton Horvat, inž. 1. r. GROSUPLJE 904. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 22. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1977 1. člen Proračun občine Grosuplje za leto 1977 obsega: din — dohodke v znesku 25,782.000 od tega — za razporeditev v posebnem delu proračuna 25,542.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 240.000 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1977 se odvaja rezervnemu skladu 1 ®/o vseh dohodkov doseženih v letu 1977, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta in eventualnih dopolnilnih sredstev republike. 3. člen Dohodki doseženi s taksami na promet parklarjev In kopitarjev se namensko odstopijo v višini 100 % posebnemu računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje. 4. člen Del sredstev davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic: — od oddajanja stanovanj in poslovnih prostorov — od prodaje nepremičnin — od davka na dediščine in darila — od davka na posest stavb, delov stavb, stanovanj in garaž — od davka od prometa nepremičnin, se od 1. julija do 31. decembra 1977 odvaja na račun Samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost občine Grosuplje do skupnega zneska 203.000 din. 5. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnemu organu občinske skupščine — občinskemu sodniku za prekrške — občinskemu sodišču — sodišču združenega dela — družbenemu pravobranilcu samoupravljanja — javnemu tožilstvu — javnemu pravobranilstvu — upravi javne varnosti — medobčinskim inšpekcijskim službam — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim — skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 6. člen Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. 7. člen Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene in dohodke komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost. 8. člen Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, -ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 7. členu tega odloka. 9. člen če se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračune izvrševanje proračuna ne bo moglo uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezervnega sklada proračuna. 10. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah. 11. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1977 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. Organi lahko uporabijo sredstva za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se izprazni delovno mesto med letom in je delo opravljeno. Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev. časno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Grosuplje. 12. člen Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje. 13. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), za ostale namene iz 1. točke 39. člena zakona v zvezi z določbami 2. odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 200.000 din. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje ter skrbi, da se med letom dohodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem. Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi ohranil proračunsko ravnovesje zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10%> ali pa za- 15. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 8/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se poračunaj? v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 16. člen > Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 400-4/76 Grosuplje, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1977 dohodka Imenovanje dohodkov Znesek din 1 Davek iz osebnega dohodka 8,703.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 13,637.000 3 Takse 1,363.000 5 Dohodki po posebnih predpisih — denarne kazni 177.000 6 Dohodki upravnih organov in ostali dohodki 1,760.000 9 Prenesena sredstva iz preteklega leta 142.000 25,782.000 Skupaj dohodki V lil namen Razpored dohodkov 01 Dejavnost organov DPS 02 Dejavnost narodne obrambe in SLO 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 04 Negospodarske investicije 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Odvod drugim koristnikom, skladom in posebnim računom 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Nerazporejeni dohodki tekoča rezerva 18 Odvod v rezervni sklad Skupaj I. splošna poraba Znesek din 17,685.365 1,443.000 1,669.590 353.880 853.400 28.000 803.600 1,000.000 438.000 240.000 240.000 240.000 24,994.835 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 04 Negospodarske investicije — anuitete 10 Komunalna dejavnost Skupaj II. druga poraba (polletni plan) 787.165 Skupaj splošni razpored dohodkov (poraba I. in II.) 25,782.000 106.260 250.675 905. Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50), 2. odstavka 6. člena pravilnika o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o določitvi imen novih ulic in cest na območju naselja Grosuplje 1. člen Na območju naselja Grosuplje se določijo imena novih ulic in cest. 2. člen V naselju Grosuplje se nove ulice in ceste imenujejo: Cesta št 38 Pod gozdom cesta VI. se začne pri hiši št. 2 Pod gozdom cesta V. in poteka vzporedno s cesto II. reda Grosuplje—Šmarje— Sap v severozahodni smeri in se konča s priključkom na cesto Pod gozdom cesta VIII. Cesta št. 39 Pod gozdom cesta VII. se začne pri hiši št. 29 Pod gozdom cesta IV. in poteka proti jugozahodu, nato pa se ostro obrne proti severozahodu, nakar teče vzporedno s cesto Pod gozdom cesta IV. do priključka na cesti Pod gozdom cesta VIII. kjer se konča. Cesta št. 40 Pod gozdom cesta VIII. se začne pri hiši št 39 Pod gozdom cesta IV., poteka pravokotno nanjo v smeri proti jugozahodu do ceste Pod gozdom cesta VI., kjer se obrne proti zahodu. Cesta št. 41 Stritarjeva cesta se začne pri hiši št. 24 Pod gozdom cesta IV. in poteka proti vzhodu v dolžini okrog 50 m, nato zavije naravnost proti severu. Cesta št. 42 Murnova cesta se začne pri hiši št. 35 na Ljubljanski cesti, od koder poteka približno pravokotno v severozahodni smeri. Cesta št. 43 Ulica Ane Galetove se začne pri hiši št. 2 Za gasilskim domom in poteka v severovzhodni smeri. Cesta št. 44 Kettejeva cesta se začne pri cesti Za gasilskim domom, približno 30 m od križišča te ceste s cesto Ob Grosupeljščici in poteka vzporedno s potokom Grosupeljščica v jugovzhodni smeri. Cesta št. 45 Obrtniška cesta , se začne pri hiši št. 26 na Adamičevo cesto in poteka proti jugu približno vzporedno s cesto na Krko in se konča pri hiši št. 7 Ceste na Krko. Cesta št. 46 Župančičeva cesta se začne na križišču Ceste na Krko s Partizansko cesto in poteka jugozahodno, nato pa v blagem loku zavije proti severozahodu tako, da teče vzporedno z železniško progo Karlovac—Ljubljana in se konča s priključkom na Taborsko cesto pri nadvozu. Cesta št. 47 Kovačičeva cesta se začne pri hiši št. 11 Zupančičeve ceste in poteka pravokotno nanjo v jugovzhodni smeri v dolžini približno 50 m, nato pa pravokotno zavije proti severovzhodu in se konča tik pred Cesto na Krko. Cesta št. 48 Jakhlova cesta se začne na križišču Partizanske ceste s Hribsko potjo in poteka ves čas vzporedno z Zupančičevo cesto ter se konča s priključkom nanjo, približno 70 m od nadvoza. 3.. člen Ulice in ceste so vrisane na posebni karti v merilu 1 :3000, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Stroški za napisne table ulice in cest gredo v breme proračuna občine Grosuplje, stroške hišnih tablic pa plačajo lastniki stavb oziroma tisti, ki s stavbami upravljajo. 5. člen Pristojni občinski upravni organ mora izvršiti določila tega odloka v roku 6 mesecev po uveljavitvi odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati oSmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-3/77 Grosuplje, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. KRŠKO 906. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter sprememb tega zakona (Uradni list SRS, št. 12/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško na svoji seji dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977 1. člen Ddlavci v temeljnih organizacijah združenega dela In drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in se sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja znašajo: 1. iz bruto osebnih dohodkov 7,63 °/o 2. Iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 1,84®/# Prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnjah iz tega člena se obračunava in plačuje iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek). Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1977, za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980. 2. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov In dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati vse tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in višino prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in SFRJ, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. dalje. St. 420-2858/77 Krško, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti - Krško . Kristjan Pavliha 1. r. 907. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS. št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško, kot enakopraven zbor Skupščine občine Krško na svoji seji dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977 , 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmetj e (4. odstavek 56. člena Z ZV) znaša; 1. Od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 54 °/o 2. Letni pavšal na kmetijsko gospodarstvo 400 din 2. člen S prispevki od kmetijske dejavnosti po določbah 1. člena tega sklepa se zagotavlja dohodek za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja zavaro-vancev-kmetov po temeljnem programu. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha valjati določba 3. člena sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v tfradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2853/77 Krško, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Kristjan Pavliha 1. r. 908. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju. 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško, kot enakopraven zbor Skupščine občine Krško na svoji seji dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvega odstavka tega člena, za katere mesečni bruto osebni dohodek, preračunan v neto, ne dosega niti naj nižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračun uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda, navedenega v 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebe iz prvega odstavka 1. člena, za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje in sicer: Ce znaša letni Zavarovalni Neto pavšalni znesek din razred osnova din do 1.200 IV. 2.360 od 1.201 do 2.300 III. 2.780 od 2.301 do 3.500 II. 3.120 nad 3.501 I. 3.500 8. člen Ce se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 9. člen Najnižja osnova IV. zavarovalnega razreda v znesku 2.360 din predstavlja 60 %> poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1976, ki znaša 3.932 din. 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto oziroma neto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 5. člen Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje na osnove iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1977. Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki, oziroma pavšalni zneski davka oseb iz 1., 2. in 3. člena in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa, za leto 1977. 6. člen Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje: Pavšalna osnova neto din — duhovniki 2.730 — književniki,, skladatelji, umetniki ter prevajalci znanstvenih in književnih del 4.414 — športniki, artisti — kolporterji tiska in prtljažni nosači 2.730 7. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah: 1. iz bruto osebnih dohodkov 7,63 °/e 2. iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 1,84 •/« . Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih ir! drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo In plačujejo prispevki. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2848/77 Krško, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Kristjan Pavliha 1. r. 909. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakopa o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega var- stva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti KrSko za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško, kot enakopraven zbor Skupščine občine Krško na svoji seji dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Krško 1. člen Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije občanov se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 80 2. za občane na šolanju, strokovni izpopolnit- vi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 3. udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno C0 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mla- dine — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem iz 56, člena ZZV 200 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste In tašče, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — se plačuje za vsako osebo po 200 č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca iz 56. člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 din 8. a) uživalca stalnih priznavalnin in uživalce preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 200 10. izseljence — povratnike, ki so priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 11. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2. odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotov- ljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali pre- ■ kvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šoldkih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktična dela (obvezna alt neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 80 3. člen * Za zagotovitev pravic Iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: din 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomaghjo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva-vanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 riin 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po pred-. piših o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 "/o razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39 °/o. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s poseb-. n im sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. Člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določen poklic 6.120 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.160 4. se zahteva končana splošna srednja šola, tehnikatura, delovodska šola, tehnična srednja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 riin 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — jbo 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju — šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 1. člena: organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje; — po 6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 1. člena a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preu-žitek; b) organ ali organizacije, ki izplačujejo stalne kmečke preživnine; c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; d) prevzemniki kmetijskega zemljišča. — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ — izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; pb 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 11. točki 1. člena: pod a), b) in c) sami zavarovanci; — pp 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator dejavnosti; — po 7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavec, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 9 "/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje .je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4*/«. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6”/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca tekočega leta. 12, člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2843/77 Krško, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Kristjan Pavliha 1. r. LAŠKO 910. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Laško, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Laško SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti I.aško za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: — cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posameznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi TOZD; — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju sc bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotn? program zdravstvenega varstva bodo dogovorile vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev ter enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. i Uh Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila zakona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost; 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe; 6. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravstve-ne dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospitalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazum o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazum o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skupnosti Slovenije ih komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti se šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril opredeljenih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. I., II., III., kot sestavnega dela sporazuma. II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; — sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije); — obveznosti do republiške solidarnosti in vzajemnosti; — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti območja zdravstvenega centra. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih motnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen 1. Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, bomo združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: v milijonih din Leto celotni program Sredstva združenega dela za skupnost poseben družb. d. za nal. v bol. Ce. skupaj Prispevek upok. za celotni program Prispevek kmetov in ostali doh. za cel. program Vse skup; (34-4+5) 1976 30,9 — 30,9 6,5 1,5 38,9 1977 30,5 2,5 33,0 7,0 1,7 41,7 1978 31,1 2,5 33,6 7,5 1,8 42,9 1979 31,6 2,6 34,2 8,1 1,9 44,2 1980 32,2 2,6 34,8 8,6 2,1 45,5 Skupaj 76—80 156,3 10,2 166,5 37,7 9,0 213,2 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: v milijonih din Leto skupaj 76—80 Opis 1976 1977 1978 1979 1980 Plan (po cenah 75) a) Enotni program b) Skupni program in naloge 23,0 23,4 24,0 24,5 25,1 120,0 v SRS 1,4 1,1 1,0 0,8 0,8 5,1 c) Dopolnilni program 14,5 17,2 17,9 18,9 19,6 88,1 Od tega: — nad. in den. daj. — neposr. zdr.^var. in ostali 4,8 5,1 5,4 5,9 6,2 27,4 izdatki 6,4 6,3 6,6 7,0 7,3 33,6 — naložbe — redne 3,3 3,3 3,4 3,4 3,5 16,9 — moder. spl. bol. Celje — 2,5 2,5 2,6 2,6 10,2 Skupaj 38,9 41,7 42,9 44,2 45,5 213,2 Od tega: — za rep. solid. enot. progr. — za reg. solid. dopol. program - 0,5 0,5 0,5 0,6 0,6 2,7 — iz rep. solid. 3. Izvedba plana (v tekočih cenah) a) enotni program b) skupni program in naloge 23,0 24,9 v SRS 1,4 1,2 <■ ■ c) Dopolnilni- program 14,5 22,6 Od tega: — nadom, in den. dajatve — neposr. zdr. var. in var. 4,8 ' 5,7 ost. izd. 6,4 11,8 — naložbe 3,3 2,5 — moder. spl. bol. Celje — 2,6 Skupaj Od tega: — za rep. sol. enot. progr. 38,9 48,7 . — iz rep. sol. za enot. progr. — za reg. solid. za dopol. progr. 0,5 0,6 Razčlenitev programa po vrstah je razvidna iz priloge IV. 4. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole: v mili- jonih din 1. Dogovorjeni program za leto 1977 48,7 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 30. 7. 1977 po zakonu z začas, financiranju SIS 27,7 3. Manj znesek presežka iz leta 1976 4. Plus znesek primanjkljaja iz leta 1976 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 21,0 a) od delavcev v združenem delu in pri občinah, ki samostojno opravljajo dejavnost 16,5 b) od skupnosti pokoj. inv. zav. 3,3 c) od kmetov in ostalih 1,2 Znesek iz 5.a točke se bo združeval od 1. 8. 1977 dalje tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od osnove bruto osebnega dohodka in to za: •Z. — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,76 — enotni, skupni in dopolnilni program 7,49 — naložbe v zdravstvu 0,76 Skupaj 9,92 — naložbe v Spl. bol. Celje po pos. družbenem dogovoru 1,22 Skupaj ' 11,14 Pri izračunu stopenj ni upoštevana regijska solidarnost. 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za ob-čiuie, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali nego- spodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega sporazuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 7. člen Planirana sredstva za leto 1977 po cenah iz leta 1975 so preračunana na nominalne zneske tako, da so zneski prilagojeni finančnemu načrtu skupnosti za leto 1977, ki upošteva resolucijo o družbenoekonomskih odnosih v občini Laško in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje. 8. člen * Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na nominalne zneske za leto 1978 in naslednja lota. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa, kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. člen Skupnost bo s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni odstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Udeleženci tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnje), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem delu. Naložbe za razvoj zdravstvene službe 12. člen V cilju postopnega reševanja neustreznih in nestandardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanja amortizirane in zastarele opreme, bo skupnost združevala sredstva in pristopila k naslednjim naložbam: din Skupnost bo združevala sredstva v višini 16,900.000 din, od tega: — na nivoju regije 13,400.000 — na nivoju občine 3,500.000 Združena sredstva na nivoju regije in občine se bodo namenila za: — novogradnjo ZD Laško 9,00.000 — ZD Laško — zobozdravstvena ambulanta 1,740.000 — dograditev — adaptacija Z. P. Rimske Toplice 1,000.000 — nabava medicinske in druge opreme 3,140.000 — ZP Radeče — razlika po obračunu 126.000 — adaptacija Lekarne Laško 250.000 — lekarna Laško — nabava opreme 500.000 Skupnost bo del združenih sredstev za naložbe združevala po posebnem sporazumu v regionalni zdrav,-stveni skupnosti, del sredstev pa bo samostojno uporabila za naložbe v osnovno dispanzersko zdravstveno dejavnost. Skladno z vsakoletno resolucijo bo občinska zdravstvena skupnost s svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe iz tega sporazuma. 13. člen Glede na že sprejete referendumske programe za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet v osnovni zdravstveni službi ter predpisanim fdružbenim dogovorom za modernizacijo Splošne bolnišnice Celje, bodo delavci — zavarovanci skupnosti združevali sredstva preko skupnosti: a) po stopnji 1,05 % od bruto oseb. doh. za osnovno in hospitalno dejavnost v tem srednjeročnem obdobju b) po stopnji 0,79 % za modernizacijo bolnišnice Celje od 1. L 1977 do 31. 12. 1980. Obračunana sredstva po stopnji, opredeljeni pod točko b, se bodo nakazovala na poseben žiro račun 50700-843-003-8862 »sredstva za financiranje na področju zdravstva — modernizacija bolnišnice Celje. Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na sistemske spremembe in valorizacijo zneskov z ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo za uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125 %> od skupnega ugotovljenega dohodka, po izločitvi sredstev. Sredstva se bodo združevala po letih takole: v milijonih din Skupni program in nepredvideni riziki Leto bruto odstotek Skupaj stopnja od dohodka skup. znesek a+b 1976 0,46 0,125 1,4 1977 0,34 0,125 1,1 1978 0,33 0,125 1,0 1979 0,25 0,125 0,8 0,20 0,125 0,8 5,1 Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v zne-s}cih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljanje enotnega programa na območju SR Slovenije 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa na svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji za enotni program. v milijonih din Enotna Obveznost za rep. Leto prispevna solidarnost za stopnja enotni program 1976 4,59 — 1977 4,56 — 1978 4,51 — 1979 4,49 ' — 1980 4,54 — Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju tega srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem zdravstvenega varstva. po zavarovalnem principu določena sredstva na nivoju regije za zagotovitev solidarnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 0,5 1977 0,5 1978 0.5 1979 0,6 1980 0,6 Skupaj 2,7 Glede na to, da se s tem sporazumom pristopa k novemu načinu financiranja zagotavljanja enotnega programa na območju SRS, se v okviru regionalne skupnosti sprejme hov sporazum, s katerim se dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena- sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija- skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu: — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg" investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); — določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancu); — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenije, specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skupnosti. IH. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega var- stva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo biti usklajeni glede obsega, strukture in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medicino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo dkupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ,ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljene v prilogah I. do III. tega sporazuma. 22. člen Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotovila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov, nedelj in nočnem času. B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: Leto v milijonih din 1976 ' 0,1 1977 I. pol. 0,1 1977 II. pol. 0,1 0,2 1978 0,2 1979 0,2 1980 0,2 Skupaj 0,9 Podpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo izvajalce Združene zdravstvene zavode Celje — TOZD Medicina dela Celje, da pristopi k neposredni menjavi dela, k izdelavi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezno temeljno organizacijo združenega dela na območju skupnosti in dogovorjeni s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 7. 1977. dalje. IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGE 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za izvajanje štipendijske politike in to letno po stopnji 0,07 °/o, kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 27.600 din ali skupno v obdobju 1976—1980 138.000 din. 25. člen Skladno z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40 %> sredstev, kar' znaša: udeležencev, torej več kot 3/4 udeležencev in je torej pravno veljavno sklenjen. Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. 8. 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po tehle prispevnih stopnjah: •h — za nadomestila in denarne dajatve , 1,67 — za enotni, skupni in dopolnilni program 7,49 — za naložbe v zdravstvu 0,76 9,92 — za naložbe bolnice Celje po posebnem družbenem dogovoru 1,22 11,14 Od skupne stopnje (11,14%) se bo združevalo in plačevalo: •Z. — iz bruto osebnih dohodkov 8,92 — od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka 2,22 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško Ing. Pinter Avgust 1. r. 912. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Laško 1. člen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Laško za ob- dob j e 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Laško za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovorjene in to: — iz bruto osebnega dohodka osnova) — od bruto oseb. dohodka v b (zav. osnova) Skupaj Od tega znaša: — stopnja za nadomestila in dajatve —stopnja za nadomestila in denarne dajatve — stopnja za enotni, skupni in dop. progr. — stopnja za naložbe v zdravstvu — stopnja za naložbe v bolnišnico Celje 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi \ Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1,- avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Laško, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško ing. Avgust Pinter 1. r. (zavarovalna eme dohodka •Z. 8,92 2,22 11,14 tenarne •/. 1,67 1,67 7,49 0,07 1,22 11,14 913. Na podlagi 6. člepa samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP e višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varo vanci-kmet j e znaša za leto 1977: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in dragih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 •/» — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 din 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Laško, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško inž. Pintar Avgust 1. r. 914 Na podlagi pooblastila Iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško in 1. odstavka 118. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38/74, 1/75 in 31/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno uspogobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 66 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV 177 dta 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 177 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70 člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 28 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 66 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti In ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 28 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. Člen Mesečni pavšalni prispevki iz L, 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. "člen Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 Vo neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 °/o neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5.000 II. se ne zahteva po osnovnem šolanju pri- učitev za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb Iz tega sklepa so: — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalec — po 9. tč. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače —- po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. čl. — organizator dejavnosti — po 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor ■— organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55 %>. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz do- hodka po stopnji 4 %>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva; zavarovanega pri skupnosti, v višini 6°/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena Z ZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4 odstavku 56. člena Z ZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako■ leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 10-386/76). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. St. 022-1/77 Laško, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško Avgust Pintar, inž. L r. LENART 915. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1976 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1976, ki obsega: a) zaključni račun proračuna občine din — dohodki 15,792.428,97 — izdatki 15,368.255,15 — razlika med dohodki in izdatki 424.173,82 b) zaključni račun rezervnega sklada občine — dohodki 1,084.627,15 — izdatki 888.000,00 Od tega: za realizacijo proračunske porabe v zvezi z 12. čl. dogovora o splošni porabi občin v letu 1976 — 353.353 din Neodplačano odobreno kreditno posojilo proračunu — 369.647 din vpis obveznic federacije — 138.000 din — presežek dohodkov nad izdatki 196.627,15 12. člen Razlika med dohodki in izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1976 v znesku 424.173,82 din se razporedi: — za gospodarske posege po 39. členu dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 in sicer za sanacijo lokalnih cest v občini Lenart za delno odplačilo premostitvenega kredita KB Maribor po pogodhi št. 52000-950 z dne 24. februarja 1977 261.516,50 — skladu opreme upravnega organa SO Lenart — namensko za nabavo telefonske centrale 162.657,32 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada olčine Lenart v znesku 196.627,15 neodplačano odobreno kreditno posojilo proračunu v znesku 396.647,00 se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1977. 4. člen Pregled dohodkov in razporeda dohodkov v bilanci zaključnega računa proračuna občine Lenart za leto 1976 je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/75-309 Lenart, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart po zaključnem računu i» lete 1976 dohod. Dohodki Predv. po planu Doseženo din 1. Davek na dohod, in davek iz oseb. doh 3,362.000 3,591.578,90 2. Prom. dav., dav. na prem. in davek na doh. od premož. 4,917.000 4,943.900,50 3. Takse 5. Dohodki po poseb. 707.000 707.736,40 pred. 4.000 4.285,00 6. Doh. org. in drug. doh. 7. Doh. od drug. družb. 477.000 477.360,00 pol. skupnosti 5,168.537 5,072.378,60 9. Prenesena sredst. > 641.800 641.836,57 Za realizacijo prorač. porabe v zvezi z 12. členom dogovora o splošni porabi občine v letu 1976 — rez. sklad obč. Lenart — premostitvena sred. 353.353 353.353,00 SR Slovenije 100.000 — Skupaj: 15,730 690 15,792.428,97 narntfna Razpored dohodkov Predv. po planu Doseženo Mm 01 Dejav. organ, družb, polit, skupnosti 10,034.506 9,770.887,05 02 Narodna obramba 1,084.000 1,084.000,00 03 Dejav. družb. pol. org. in društev 887.873 887373,00 04 Negospodar. investic. 977.615 976359,60 07 Kulturno prosv. dej. 20.000 17.461,00 08 Socialno skrbstvo 106.420 106.118,40 09 Zdravstveno varstvo 26.000 17.511,00 10 Komunalna dejavnost 910.312 910.312,00 11 Dejav. kraj. skup. 465.,000 465.000,00 15 Gospodar, investic. 54.519 53.741,00 16 Intervenc. v gospod. 482.591 420.589,35 17 Tekoča pror. rez. in obvez, iz prej. let 536.771 536.770,40 18 Kreditna vezana in izloč. sred. 145.083 121.632,35 * 15,730.690 15,368.255,15 Razlika med doh. in izdatki 424.178,82 Skupaj: 15,730.690 15,792.428,97 916. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS ,št. 39-461/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o proračunu občine Lenart za leto 1977 1. člen Skupni dohodki proračuna za leto 1977 znašajo 18,630.830 din od tega: — izvirni dohodki proračuna 11,468.000 — dopolnilna sredstva 6,562.830 — lastni dohodki organov 500.000 — prcnešcna sredstva iz pret. leta 100.000 in so razporejeni na: — posebni del proračuna 18,444.522 — tekočo proračunsko rezervo 186.308 Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke v višini dopustnih izplačil po osnovah in merilih veljavnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru odobrenih proračunskih sredstev. 5. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1977 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja skladno s programom dela skupščine in zborov skupščine za leto 1977 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da so razporejena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot je potrebno, razen sredstev namenjenih upravnim organom Skupščine občine Lenart in sredstev razporejenih za dotacije glavni namen 03. 2. člen Od dohodkov proračuna za leto 1977 se izloča v sredstva rezerv občine Lenart 1 °/o dohodkov, ki pripadajo občini po zakonu, razen od dohodkov, ki pripadajo občini po zakonu, razen od dohodkov, razporejenih uporabnikom, ki so po zakonu o sredstvih rezerv dolžni sami obračunavati in izločati del dohodkov v rezervo. Od Iste osnove se obračunava dodatni 1 %> dohodkov v sredstva rezerv zaradi porabljenih sredstev v letu 1976 za realizacijo proračunske porabe v zvezi z 12. členom dogovora o splošni porabi občin v letu 1976. r 3. člen Izvršni svet je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske porabe z doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda v občini ter glede na- gibanje osebne in skupne porabe v občini, po potrebi sprejme ukrepe za omejevanje s proračunom predvidene porabe. Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme Izvršni svet Skupščine občine Lenart zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah. O sprejetih ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinskp skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna oziroma, da o omejitvi dokončno odloči. 4. člen Izvršni svet razporeja sredstva proračuna skladno z dotokom dohodkov. Uporabniki proračunskih sredstev morajo prilagoditi svojo porabo dotoku dohodkov oziroma višini sredstev, ki jih dobijo za določeno obdobje po dvanajstinah. 7. člen Dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. Določilo 1. odstavka tega člena se ustrezno uporabi tudi za dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo Občinsko sodišče in Občinsko javno pravobranilstvo Maribor. 8. člen Dohodki, doseženi s taksami na promet parkljarjev in kopitarjev, se namensko razporedijo na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Lenart. 9. člen Sredstva, razporejena -za financiranje upravnega organa, organa za kaznovanje prekrškov, ter za sofinanciranje pravosodnih organov skupnih medobčinskih služb in postaje milice Lenart se nakazujejo skladno z dogovori, oziroma sklenjenimi pogodbami, ki jih sklene občina s temi organi na njihove račune. 10. člen Sredstva razporejena v glavnem namenu 02 — za financiranje ljudske obrambe — se nakazujejo skladu za financiranje potreb ljudske obrambe občine Lenart. Za zakonito uporabo sredstev je odgovoren odredbodajalec sklada. 11. člen Sredstva razporejena v glavnem namenu 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev — se nakazujejo uporabnikom v skladu z njihovim programom dela. 12. člen Sredstva razporejena v glavnem namenu 10 — komunalna dejavnost se za financiranje kolektivnih komunalnih storitev nakazujejo Skupnosti za komu- nalno in cestno dejavnost za območje občine Lenart v skladu s programom dela in mejah odobrenih sredstev občinskega proračuna. 13. člen Sredstva razporejena v glavnem namenu — 11 — dejavnost krajevnih skupnosti se nakazujejo krajevnim skupnostim v občini Lenart namensko za delova- • nje delegatskega sistema (osebni dohodki profesionalnih tajnikov in honorarnih računovodij ter materialni stroški) v mesečnih zneskih, ki jih določi skupnost krajevnih skupnosti občine Lenart in jih potrdi Izvršni svet Skupščine občine Lenart. Krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti namensko uporabo teh sredstev. 14. člen z Za ostala proračunska sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna, so nosilci sekretar izvršnega sveta in pristojni oddelki, uporabljajo pa se neposredno iz računa proračuna oziroma se nakazujejo na tekoči račun uporabnikov za namene, za katere so določena. 15. člen Sredstva razporejena v glavnem namenu 04 — negospodarske investicije, namena za nakup stanovanja za postajo milice Lenart se nakažejo, kot soudeležba po pogodbi o nakupu tega stanovanja. Ostala sredstva so predvidena za odplačilo anuitet po kreditih za splošno porabo v višini 100 °/o in za odplačila anuitet po kreditih za komunalne investicije v višini 50°/e oziroma zapadlosti v 1. polletju 1977. 16. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in za nepredvidene izdatke. 17. člen Oddelek za gospodarstvo in finance nadzira celotno finančno, materialno in računovodsko poslovanje proračunskih uporabnikov, katerim se Zagotavljajo sredstva iz proračuna in zagotavlja, da se sredstva namensko uporabljajo. 18. člen Pregled dohodkov proračuna za leto 1977 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1977, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 400-2/76-113 Lenart, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1977 ^doh3 Dohodki Skupaj 1. Davek na dohodek in davek iz oseb. dohodka 3,670.000 2. Prom dav., davek na premož. in davek na doh. od premož. 6,863.000 3. Takse 740.000 5. Dohodki po poseti. pred. 5.000 6. Doh. organov in drugi doh. 540.000 7. Doh. od drugih družbenopoli- tičnih skupnosti 6,712.830 9. Prenesena sredstva 100.000 Skupaj: 18,630.830 917. 3t. glav. Razpored dohodkov Skupaj din namena 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 12,129.151 02 Ljudska obramba 1,200.000 03 Dejavnost družb. pol. organiz. in društev 976.024 04 Negospodarske investicije 813.534 07 Kulturno prosvetna dejavnost 20.000 08 Socialno skrbstvo 327.014 09 Zdravstveno varstvo 32.882 10 Komunalna dejavnost 1,341.871 11 Dejavnost krajev, skupnosti 844.214 16 Intervencije v gospodarstvu 375.700 17 Tekoča prorač. rez. in obvez, iz prejšnjih let \ 214.708 18 Kreditna vezna in izloč. sredstva 355.732 Skupaj: 18,630.830 ODLOK Na podlagi 162. in 163. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1977 sprejela o financiranju programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o zdru- ževanju in uporabi sredstev za potrebe požarnega varstva in gasilstva na območju občine Lenart za obdobje 1976—1980, plačujejo za financiranje programa občinske samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart prispevek po stopnji 0,30 %> od dohodka. Poslovne enote in obrati, ki niso organizirane kot TOZD plačujejo prispevek po enaki stopnji, kot organizacije združenega dela oz. TOZD iz 1. odstavka tega člena, od sorazmerno ustvarjenega dohodka v TOZD, ki se ugotovi po deležu števila zaposlenih poslovne enote v številu zaposlenih v TOZD. 2. člen Prispevek se plačuje na tekoči račun občinske samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977. St. 402-2/77-2 Lenart, dne 8. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 918. Na podlagi 162., 163. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74 in 31-1403/76) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1977 in skupščina kulturne skupnosti Lenart na seji dne 30. junija 1977 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture v občini Lenart 1. člen Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri civilnih pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in druge dejavnosti, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture prispevek po stopnji 0,72 "/o iz osebnega dohodka. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti občine Lenart in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture prispevek po stopnji 0,72% iz osebnega dohodka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. St. 420-6/77-2 Lenart, dne 8. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 919. Na podlagi 162., 163. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1977 in skpuščine občinske skupnosti socialnega varstva dne 11. julija 1977 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva In socialnega skrbstva v občini Lenart 1. člen Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri civilnih pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost, plačujejo prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju a) otroškega varstva po stopnji 3,15% iz OD b) socialnega skrbstva po stopnji 1,16 % iz OD 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnosti, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju od leta 1976—,1980 oz. o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Lenart za obdobje 1976—1980 plačujejo prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju a) otroškega varstva po stopnji 3,15,% iz OD b) socialnega skrbstva po stopnji 1,16% iz OD 3. čleh Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. St. 420-3/77-2 Lenart, dne 8. julija 1977. ' Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš I. r. 920. Na podlagi 162. in 163. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170/73) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1977 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v občini Lenart 1. člen Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri civilnih, pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture prispevek po stopnj' 0,32 "/e iz osebnega dohodka. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana teles-nokulturne dejavnosti občine Lenart za obdobje 1976 do 1980, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture prispevek po stopnji 0,32 odstotka iz osebnega dohodka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. St. 420-4/77-3 Lenart, dne 8. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 921. Na podlagi 162. in 163. ter 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74 in 31-140/76) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1977 in skupščina izobraževalne skupnosti Lenart na seji dne I. julija 1977 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja v občini Lenart 1. člen Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri civilnih pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost, plačujejo za zadovoljevanje skupnih po- treb na področju izobraževanja prispevek po stopnji 6,10 °/o iz osebnega dohodka. 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja prispevek po stopnji 6,10 “/o iz osebnega dohodka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. St. 420-5/77-2 Lenart, dne 8. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 922. Na podlagi 162. in 163. člena statuta občine Le. nart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 29 junija 1977 sprejela ODLOK o ukinitvi občinskega gasilskega sklada občine Lenart 1. člen Občinski gasilski sklad ustanovljen z odlokom o ustanovitvi gasilskega sklada občine Lenart (Uradni list SRS, št. 30-687/71) se ukine s 1. julijem 1977. 2. člen Skladno z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart se z ukinitvijo gasilskega sklada občine Lenart prenesejo vsa sredstva, obveznosti in pravice ukinjenega sklada na občinsko skupnost varstva pred požarom. i 3. člen Prenos poslovanja gasilskega sklada občine Lenart na skupnost varstva pred požarom občine Lenart opravi pristojni organ najpozneje v 20 dneh od dneva uveljavitve tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-23/71-29 Lenart, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 923. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 52. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) je Skupščina občine Lenart na seji DPZ, ZKS in ZZD z dne 8. julija 1977 sprejela ODLOK 3. člen Poraba sredstev proračuna se začasno omeji za 10 %> glede na to, da še ni izdelana metodologija od strani Zavoda SRS za družbeno planiranje, na osnovi katere se bo izračunala dovoljena rast splošne porabe — proračuna. O preklicu omejitve odloči Izvršni 'svet. Skupščine občine Litija. Izvršni svet je dolžan o tem obvestiti Skupščino občine Litija. i dopolnitvi odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart 1. člen V odloku o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 6-281/77) se za 23. členom doda novi 23.a člen, ki glasi: 4. člen Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bi moglo uravnovesiti lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve. 5. člen 23.a člen Dokler ni sprejet načrt gradnje zaklonišč (2. člen) lahko Izvršni svet Skupščine občine Lenart izjemoma oprosti investitorja (10. člen) gradnje zaklonišč v stanovanjski ali poslovni stavbi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Občinski organ in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1977 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. Organi lahko uporabljajo sredstva za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se izprazni delovno mesto med letom in je delo opravljeno. 6. člen St. 5/4 852-13 Lenart, dne 8. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. LITIJA 924. -Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o proračunu občine Litija za leto 1977 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna znašajo: za leto 1977 din — lastni dohodki 14,889.000 — dopolnilna sredstva 7,511.000 skupaj: 22,400.000 — od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 22,200.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 200.000 2. člen V sredstva rezerve se vlaga 1 %> tekočih dohodkov proračuna za leto 1977. Odstotek iz prejšnjega stavka se ne obračuna od prenesenega dela dohodkov po zaključnem računu proračuna za pretekla leta. Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za financiranje uprave občinske skupščine, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, se prenesejo tem koristnikom neposredno iz postavke proračuna. Vsa ostala razporejena sredstva se črpajo neposredno iz računa proračuna. 7. člen Državni organ v skladu z zakonom samostojno razpolaga s sredstvi za dela, katera so mu dodeljena. Kot sredstva za delo uporabi tudi dohodke, dosežene s svojo dejavnostjo. Organ ta sredstva skupno s sredstvi občinskega proračuna razporedi s svojim finančnim načrtom za redno dejavnost in opremo. 8. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1977 morajo izvrševati sklepe in priporočila občinske skupščine Litija in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk. Občinski organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1977 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. 9. člen Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Litija je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloči o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene izdatke proračuna. O odobritvi uporabe teh sredstev je izvršni svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini. * 11. člen Izvršni svet se pooblašča, da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni. 12. člen Za finance pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in račtmovodskcga poslovanja uporabnikov občinskega proračuna. 13. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunavajo v smislu določb odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 14. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1977 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1977, ki je sestavni del tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Št. 010-11/63 Litija, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek L r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov občine Litija za leto 1977 dVohod. Dohodkl Skupaj St. glav. Razpored dohodkov namena skupaj Sredstva prenesena iz prejšnjega leta 492.000 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih 1 Davek na dohodek in davek na osebni skupnosti 14,040.500 dohodek 4,029.400 02 Narodna obramba 1,520.000 2 Prometni davek, davek na premoženje 03 Dejavnost družbenopolitičnih organi- in na dohodek od premoženja 8,804.800 zacij 1,246.000 3 Takse 699.000 04 Negospodasrke investicije 512.000 6 Dohodki upravnih organov in drugi 08 Socialno skrbstvo 1,022.000 dohodki 728.200 09 Zdravstvena zaščita 13.500 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih 10 Komunalna dejavnost 2,288.000 skupnosti 7.646.600 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 600.000 15 Gospodarske investicije 15.000 16 Gospodarski posegi 236.000 17 Tekoča proračunska rezerva obvezno- sti iz prejšnjih let 687.000 13 Vlaganje v rezervni sklad 220.000 Skupaj dohodki 22,400.000 Skupaj razpored dohodkov 22,400.000 925. Na podlagi četrtega odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/ 74), 155. do 167. člena zakona o ljudski obrambi v So-cialistčini republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in 55. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji druž-benopolitičncga zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o zakloniščih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki se morajo na območju občine Litija graditi zaklonišča. Graditev zaklonišč urejajo zakon o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), zakon o ljudski obrambi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in ta odlok. Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjan j e, se ne uporabljajo določila tega odloka. 2. člen Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena. . 3. člen Zaklonišča se gradijo v mestu Litija in naseljih v skladu z načrtom graditve zaklonišč. Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. V načrtu graditve zaklonišč se določi stopnjo nad-pritiska za katero je treba graditi zaklonišča v posameznih krajih oziroma okoliših. Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet se gradijo zaklonišča v mestu Litiji ter Šmartno pri Litiji in naseljih, ki jih s posebnim sklepom določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Svet lahko sklene, da se mora zaklonišče graditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi, će so izven mesta oziroma naselij iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Zaklonišča se grade v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč. Upravne zadeve v zvozi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezne evidence. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ 5. člen Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvo-namenski objekti: za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon m ta odlok. Javna zaklonišča gradi občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč. Hišna in blokovna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investitorji zgradb. 6. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih »zaklonišč pooblasti organizacije združenega dela. 7. člen Pri stanovanjski izgradnji se grade zaklonišča praviloma v vsakem stanovanjskem objektu. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da ni število stanovalcev v posameznih objektih večje kot 25 (po občinskem odloku o minimalnih standardih). 8 9 * * * * * 8. člen Zaradi izvršitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo pridobiti soglasje občinskega upravnega or-, gana za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. y Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravljajo član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela ali oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Pred izdajo soglasja je treba zlasti ugotoviti ali so vrsta, zmogljivost in odpornost 'zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč. Kolikor za takšne ugotovitve v predloženi tehnični dokumentaciji ni opore, predlaga UOLO investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja. Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi občinske gradbene inšpekcije. 9. člen Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno prilagoditi za zaklonišče za zaščito prebivalstva, določi konstruk- cijske in tehnične pogoje občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki se pri tem ravna po tozadevnih veljavnih predpisih in normativih. 10. člen Komunalne in druge objekte v mestu, ki se gradijo pod površino tal, mora investitor prilagoditi za zaklanjan) e prebivalstva. Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaščito prebivalstva v skladu z določbo, ki jo izda pristojen občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Stroški, nastali v tej zvezi, se krijejo iz posebnega računa, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča. III. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ 11. člen Zaklonišče je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki. Javna zaklonišča vzdržuje organizacija, ki jo pooblasti svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in ji tudi zagotovi finančna sredstva. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije. Hišna zaklonišča vzdržujejo lastniki zgradb. Blokovna zaklonišča vzdržuje upravljalec ali lastnik stanovanjskih in poslovnih prostorov ali stavb. Zaklonišča morajo biti vzdrževana v skladu z določili odloka o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijo vzdrževanje stanovanjskih hiš za vzdrževanje skupnih delov in naprav. Stroški za vzdrževanje se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov. Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču. 12. člen Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo pooblasti svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij. S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zaklonišča ne smejo spreminjati osnovnega namena. Osnovni namen se lahko spremeni samo v primeru, ko je prosilec za spremembo namena že zgradil nadomestno zaklonišče. IV. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 13. člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2 %> od skupne cene gradbenega dela stavb. Organizacije in skupnosti za gospodarjenje in upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 °/o od skupne stanarine in najemnine. Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 Vo od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije. Občani — lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb oziroma prostorov, kot posamezniki delov stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 ®/o od vrednosti stavb oziroma prostorov. Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz drugega odstavka tega člena. 14. člen Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih mesečnih situacij. Zasebni graditelji plačajo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo: 1. zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec, 2. zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto, 3. zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb. 15. člen Merila in način za ugotovitev vrednosti stavb oziroma prostorov iz 4. odstavka 13. člena se določijo z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Litija. 16. člen Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 13. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri občinskem upravnem organu pristojnem za davke občanov. Dolžnost vložiti napoved je enkratna. Kolikor se vrednost naknadno spremeni za več kot 20°/» je zavezanec dolžan vložiti novo napoved. Odločbo o obveznosti plačila prispevkov izda občinski upravni organ pristojen za davke občanov, ki en izvod dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo. 17. člen Prispevki za zaklonišča iz 13. člena sc plačujejo na poseben račun občine. 18 18. člen O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega člena odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito najmanj enkrat letno poroča o delu, združevanju in porabi sredstev za graditev, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč izvršnemu svetu in občinski skupščini. Po potrebi pa tudi večkrat. 19. člen Graditev, adaptacije in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev posebnega računa, na katerega se plačujejo prispevki za zaklonišča. Graditev, adaptacija in vzdrževanje drugih zaklonišč financirajo investitorji oziroma lastniki. Organizacija za gospodarjenje in vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, poslovnimi prostori v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del najemnine iz 2. odstavka 13. člena za tekoče vzdrževanje zaklonišč. V. UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU 20. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in ob naslednjih pogojih: — da se ne uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme za zaklonišča in prostori s fil-troventilacijskimi napravami; — v zakloniščih je prepovedano imeti eksplozivne, strupene in vnetljive snovi. 21. člen Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča. Zapisnik o stanju objekta, instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v uporabljanje je sestavni del pogodbe. V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o uporabi zaklonišča preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v takih primerih odškodnine. Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik. • 22. člen Organizacija za gospodarjenje in upravljanje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori daje zaklonišča v uporabljanje predvsem stanovalcem in najemnikom prostorov v stanovanjskih in poslovnih objektih. 30% sredstev najemnine za zaklonišča iz 19. člena se odvajajo na poseben račun občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča, razen prvega odstavka tega člena. VI. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenska določila zakona o ljudski obrambi SFRJ. 24. člen Vsi izdelani urbanistični in zazidalni načrti, ki še niso uresničeni ter za gradnjo objektov še niso izdana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo revidirati. > 25. člen Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi. Št. 010- Litija, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 926. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 29. junija 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi zazidalnih načrtov 1. člen S tem odlokom se sprejmejo predlogi sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov za: a) Cesto Dušana Kvedra v Litiji, sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/ 71 in 16/73), — dopolnitve in spremembe zajemajo določitev novih in spremenjenih lokacij za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, obrtne delavnice, garaž, otroških .igrišč in parkov, b) Grbin — Litijska Dobrava, sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/71): — dopolnitve in spremembe zajemajo spremembe lokacij individualnih stanovanjskih hiš južno nad Gr-binsko cesto z dostopi k objektom. 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov je izdelala Urbanistična služba pri TOZD Gradmetal Litija v marcu 1977 in so bile javno razgrnjene (Uradni list SRS, št. 6/77). , 3. člen Dokumentacija iz prejšnjega člena tega odloka obsega vse elemente v smislu 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67). 4. člen Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam združenega dela pri upravi občinske skupščine in pri Urbanistični službi TOZD Gradmetal Litija. 5. člen Vse stroške opremljanja stavbnega zemljišča, ki jih zajemajo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, nosijo investitorji posameznih objektov v celoti sami ne glede na sektor lastništva. 6. člen Nadzor nad izvajanjem sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-13/67 Litija, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 927. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67 in 30/68) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) ter 3., 8. in 185. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o tržnem redu in ureditvi tržnih prostorov na območju občine Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem tržnim redom se ureja organizacija in poslovanje tržnih prostorov na območju občine Litija. 2. člen Tržni prostor obsega pokrit in nepoktit del na prostoru, ki je določen za tržnico. 3. člen Tržnica posluje dnevno od 6. do 18. ure. Za zimski čas se lahko določi tudi drugačen odpiralni čas. O spremembah odpiralnega časa odločata upravljalec tržnice v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Litija. II. ORGANIZACIJA IN NALOGE UPRAVLJALCA TRŽNICE 4. člen Tržnica je v upravljanju samoupravne komunalne skupnosti, katera pa lahko pooblasti za vzdrževanje delovno organizacijo ali krajevno skupnost. Pristojnosti upravljalca tržnice so: — sklepanje pogodb o uporabi tržnega prostora, — vzdrževanje tržnega prostora in objektov na tržnici, — skrb za red in čistočo na tržnem prostoru, — sodelovanje s pristojnimi organi pri izvajanju predpisov, — na podlagi tega odloka sprejme tržni red in z njim seznanja uporabnike tržnega prostora. 5. člen Vodja tržnice opravlja dolžnost tržnega nadzornika. V njegovo pristojnost spada: — sklepanje pogodb o uporabi odprtega prodajnega prostora in dodeljevanje prostih mest. Za zaprti prostor pripravlja pogodbe, sklepa pa jih upravljalec tržnice, — pobiranje tržnih pristojbin, — nadziranje reda in čistoče na tržnem prostoru, — skrb za izvajanje tržnega reda, — skrb za založenost lastnih prodajnih mest in skrb za širši asortiman blaga na tržišču, — obveščanje upravljalca tržnice in pristojnih organov o nenormalni založenosti tržnice, — obveščanje pristojnih inšpekcijskih služb o pojavih in ugotovitvah na tržnem prostoru, ki pomenijo kršitev predpisov, — skrb za normalno obratovanje naprav in vzdrževanje objektov na tržnici, — nadzor kvalitete blaga in merilnih naprav, — drugi posli določeni s predpisi upravljalca tržnice oziroma predpisi inšpektorjev in drugih organov. III. POGOJI POSLOVANJA NA TRŽNICI 6. člen Na tržnici smejo prodajati: 1. Individualni kmetijski proizvajalci in delovne organizacije, ki proizvajajo ali pa so registrirane za prodajo kmetijskih pridelkov, 2. Nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali vzgojili, 3. Rejci perutnine in malih živali svoje lastne prireje, 4. Izdelovalci predmetov domače obrti, 5. Organizacije združenega dela, obrtne delavnice, 6. Samostojni obrtniki ali osebe, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju, svoje izdelke, 7. Trgovske organizacije združenega dela v okviru svojega predmeta poslovanja. 7 7. člen Prodajalci na tržnem prostoru so stalni in občasni. Stalni prodajalci (delovne organizacije in samostojni obrtniki) morajo za uporabo tržnega prostora skleniti pismeno pogodbo. V pogodbi se določi stalni prostor, pristojbina in odpovedni rok. Prodajalci blaga morajo imeti prinešeno ali pripeljano blago razloženo na vidnem mestu, na blagu pa vidno označene cene. Tekom tržnega časa ni dovoljeno zvišanje prodajne cene. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki morajo imeti izobešeno firmo, naziv in sedež organizacije združenega dela, oziroma sedež obrtne delavnice in dejavnost, ki jo opravljajo. Velikost firme in kraj namestitve določi Upravljalec tržnice. 8. člen Na tržnici se sme prodajati blago, ki odgovarja predpisom o kvaliteti blaga. Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri in tehta, se sme. prodajati le na kg, 1 in m. 9. člen Za občasno prodajo izven urejenega tržnega prostora si je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa Skupščine občine Litija. IV. RED NA TRŽNICI 10. člen Tržne mize in stojnice dodeli uporabnikom vodja tržnice. Blago se razdeli po vrstah. Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah; na tleh se smejo prodajati le leseni in keramični izdelki. Živa perutnina in male živali se smejo prodajati na tržnem prostoru samo na posebej določenih mestih in to v odgovarjajoči embalaži (gajbe, kletke, košare, zaboji). 11. člen Dohodki od prodajnih miz In stojnic ter poti med njimi ne smejo biti založeni z blagom. Vodja tržnice odredi vrstni red prodajnih stojnic in določi njihovo medsebojno razdaljo in razvrstitev. 12. člen Živila morajo biti pristna, zdrava, čista in nepokvarjena (kemično in biološko neoporečna). Sanitarno — higienski ukrepi se morajo na tržnici izvajati skladno s predpisi in po pravilih splošne higiene. Živila morajo biti v takih posodah, da so vame pred onesnaževanjem. Za zavijanje živil se mora uporabljati le čisti in beli papir. Otipavanje in pokušava-nje živil ni dovoljeno. Pokvarjeno blago se ne sme prodajati na tržnici. 13. člen Vsa hitro pokvarljiva živila morajo biti zavarovana pred zrakom, padavinami in prahom ter se smejo polagati le na bele čiste prte oziroma material, ki prenese pogosto mokro čiščenje. 14. člen Upravljalec tržnice mora prodajalcem in kupcem na tržnici zagotoviti: — tekočo vodo za pranje zelenjave in sadja, — tehtnico za posodo, — posodo za odpadke, — javne sanitarije ali souporabo bližnjih sanitarij. 15. člen Tla tržnega prostora se morajo v poletnem času najmanj 2-krat tedensko oprati z vodo, v zimskem času pa po potrebi. Prodajne mize se poleti čistijo vsak dan, v zimskem času pa po potrebi. 16. člen Za uporabo tržnega prostora morajo uporabniki plačati tržno pristojbino. Višino tržne pristojbine določi upravljalec tržnice v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine. Pristojbino plača prodajalec čim zasede prostor. 17. člen Vožnja po tržnici s kolesi je prepovedana. Prav tako ni dovoljeno posedanje po prodajnih mizah in odmetavanje odpadkov. Odpadki se mečejo v posode za smeti. 18. člen Prodajalci se morajo ravnati po sprejetem tržnem redu. Uporabnik tržnega prostora se s sklenitvijo pogodbe obveže, da bo upošteval in spoštoval določbe tržnega reda. Ce uporabnik tržnega prostora krši določbe tržnega reda, lahko upravljalec tržnice odstopi od sklenjene pogodbe in prodajalca izloči iz tržnega prostora. 19. člen Ce rezervirani tržni prostor ni zaseden do 9. ure dopoldan, ga lahko vodja tržnice odda drugemu prodajalcu. 20. člen Vodenje psov na tržnico in namerno onesnaževanje tržnice je prepovedano in kaznivo. 21. člen Prodaja blaga se vrši samo na žigosanih tehtnicah, ki so praviloma last tržnice. 22. člen Zasebni kmetijski proizvajalci, registrirani obrtniki in izdelovalci domače obrti, morajo za prodajo svojega blaga imeti dokazilo o lastni proizvodnji. Prekupčevanje na tržnici je prepovedano. 23. člen Nadzorstvo na tržnici opravljajo pristojni inšpekcijski organi, delavci UJV ali pooblaščeni delavci upravljalca tržnice. Nadzorstvo nad prodajo izven tržnice, za katero pa je bilo izdano dovoljenje v smislu 9. člena tega odloka, opravljajo pristojni inšpekcijski organi. Nadzorstvo nad nedovoljenim blagovnim prometom, opravljajo inšpekcijski organi in delavci UJV. V. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Z denarno kaznijo 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek upravljalec tržnice: 1. če ne sklepa pogodb o uporabi tržnega prostora, 2. če ne vzdržuje tržnega prostora, 3. če ne skrbi za red in čistočo na tržnem prostoru, 4. če tekom tržnega časa zvišuje prodajne cene, 5. če ne sprejme tržnega reda. 25. člen Z denarno kaznijo 100 do I.OOOdin se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca tržnice: 1. če ne sklepa pogodb z uporabnikom tržnega prostora, 2. če ne pobira tržnih pristojbin, 3. če ne skrbi za red in čistočo tržnega prostora, 4. če ne obvešča pristojnih inšpekcijskih služb o pojavih in ugotovitvah na tržnem prostoru, ki pomenijo kršitev predpisov, 5. če tekom tržnega časa zvišuje prodajne cene. 26. člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik — prodajalec, ki: 1. ne prodaja na določenem prostoru in mestu, če prodaja s tal ali če blago za prodajo zlaga na tla, 2. nima pri sebi dokazila o lastnih pridelkih in izdelkih ali tega ne predloži v roku 8 dni, 3. ne prodaja žive perutnine in druge male živali v smislu 10. člena tega odloka, 4. ravna v nasprotju z določili 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 18., 20. in 21. člena tega odloka, 5. v primerih iz 9., 18. in 22. člena se prepove nadaljnja prodaja na območju občine Litija. 27. člen Denarne kazni iz 29. člena izterjajo takoj na mestu pristojni inšpektorji in pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti. VI. KONČNE DOLOČBE 28. člen Obstoječe tržnice na območju občine Litija se morajo v roku dveh let prilagoditi določilom tega odloka. 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-2/77 Litija, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. 928. Skupščina občine Litija je na podlagi 185. in 302. člena ustave SR Slovenije in 230. ter 231. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o spremembi statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Litija 1. člen V statutarnem sklepu o spremembah in dopolnitvah statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 8/77) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve. i 2. člen Spremeni se 64. člen in se glasi: Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine po določilih 54. člena zakona o ljudski obrambi. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Št. 011-2/64 Litija, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 929. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74), dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76) in 2. alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976, katerega sestavni del ‘ je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1976 so znašali: I. Proračun din Dohodki 87,629.287,30 Izdatki 87,168.669,20 Presežek dohodkov nad izdatki 460.618,10 II. Rezervni sklad Dohodki 3,673.085,4i> Izdatki 952.000,00 Presežek dohodkov nad izdatki 2,721.085,45 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine v višini 460.618,10 din, se prenese v proračun občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 2,721.085,45 din, se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977. 5. člen Bilanca dohodkov in razporeditev po glavnih namenih proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976, jp sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-11/75-9 Ljubljana, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Bilanca dohodkov in razporeditev po glavnih namenih v proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976 Vrsta ^ohodka Dohodki Doseženo din Glavni namen Razporeditev dohodkov Razporejeno din Davek na dohodek in davek iz OD 36,140.019,05 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek na premoženje 45,192.251,00 Takse 1,969.525,65 Dohodki- po posebnih predpisih 573.054,35 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 3,754.437,25 02 03 04 08 09 10 11 12 10 17 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Ljudska obramba Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad Presežek dohodkov nad izdatki 20,958.683,60 29.816,00 4,759.967,30 10,039.340,95 1,989.458,50 40.000,00 2,949.995,70 2,720.000,00 42,993.287,30 216.031,25 30.318,15 441.770,45 460.618,10 Skupaj 87,629.287,30 930. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter v zvezi s 1. čle- nom zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitisnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 31/76) in 5. alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1977 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine din Ljubljana Bežigrad v letu 1977 znašajo 88,497.000 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 57,448.800 — za tekočo proračunsko rezervo 353.200 — za združevanje sredstev v Ljubljani 30,695.000 2. člen Občina Ljubljana Bežigrad odstopa skupščini mesta Ljubljane del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke mesto na podlagi dogovora s svojim proračunom združuje in razporeja za financiranje skupnih mestnih zadev in za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta 35,7 odstotka od vseh tekočih proračunskih prihodkov, razen lastnih prihodkov upravnih organov, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter prenešenih sredstev. 3. člen V rezervni sklad občine se vlaga 1 odstavek od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v 2. členu, ki jih obračunava mesto. 4. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna, se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladom. Sredstva za redno dejavnost se nakazuje mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 5. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere .so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1977, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. . 6 6. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejav- nost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. ' Za zakonito uporabo sredstev, ki so upravnemu organu občine razporejena iz proračuna, je odgovoren za zadeve uprave občine pristojen podpredsednik izvršnega sveta, kot odredbodajalec. 7. člen Sredstva uporabnikov, ki niso navedena v 2. in 4. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Razporejanje, in prenašanje sredstev iz proračuna na posamezne uporabnike je mogoče izvajati do konca proračunskega leta 1977. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom prihodki delijo skladno z njihovim dotokom. 9. člen O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih in premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Izvršni svet. se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1,000.000 din. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, odloča izvršni svet. 11. člen * Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. polletju 1977 (Uradni Ust SRS, št. 6/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 12. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 13. člen Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1977 se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 14. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 400-3/76-9 Ljubljana, dne 29. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Vrsta Prihodki 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 2 Prometni davek, davek na premo-t žen je in na dohodke od premoženja . 3 Takse 5 Denarne kazni 6 Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 9 Presežek prihodkov po proračunu iz preteklega leta skupaj 30.500.000 52.636.000 1.900.000 650.000 2.350.000 461.000 Glavni namen 02 03 04 08 09 10 11 12 16 17 88,497.000 Ljubljana Bežigrad za leto 1977 Razporeditev prihodkov Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Ljudska obramba V Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj skupaj 23.510.000 2,116.000 5,361.400 16.665.000 2.648.000 44.400 3.269.000 2.415.000 30.695.000 242.000 953.200 578.000 88,497.000 931. Na podlagi 53. člena ustave SRS in 8. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) sklenejo delavci in delovni ljudje temeljnih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in krajevnih skupnosti ter drugih skupnosti ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad za varstvo pred požarom I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter v krajevnih in drugih skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov ustanovijo skupaj z delavci in člani gasilskih organizacij (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnost za varstvo pred požarom), da uresničijo svoje in družbene interese ter potrebe po varstvu pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami in da pospešijo razvoj družbene samozaščite na tem področju. 2. člen Skupnost za varstvo pred požarom je pravna ose-da s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu ter samoupravnem sporazumu in statutu. , 3. člen Delo skupnosti za varstvo pred požarom je javno. Skupnost za varstvo pred požarom obvešča delovne ljudi o svojem delu po njihovih delegatih v skupščini in njenih organih, pa tudi preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način. S S statutom se podrobneje uredi uresničevanje načela javnosti dela skupnosti za varstvo pred požarom. 4. člen Skupnost za varstvo pred požarom lahko skupaj z ostalimi skupnostmi za varstvo pred požarom na območju ljubljanskih občin ustanovi zvezo 'občinskih skupnosti za varstvo pred požarom. / 5. člen Skupnost za varstvo pred požarom usklajuje razvojno politiko in druga za celotno družbo pomembna vprašanja s področja varstva pred požarom s temeljnimi nalogami in cilji ekonomskega, obrambnega in družbenega razvoja občine. 6. člen Skupnost za varstvo pred požarom ima naslednje naloge: — skrbi za uresničevanje družbene vloge požarnega varstva, — preko svojih delegacij sooblikuje politiko požarne varnosti v mestu in republiki, — sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore o financiranju požarnega varstva, — zagotavlja, da družbeni dogovor o organizaciji in financiranju požarnega varstvo vsebuje konkretizirane naloge požarne skupnosti, finančni program, načela za delitev sredstev, nosilce nalog, — sodeluje pri določanju politike, sprejemanju zakonov in drugih predpisov na področju požarne varnosti, — sprejema dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne programe razvoja požarne skupnosti na področju občine in skrbi za njihovo uresničevanje, — določa načela in merila delitve ter uporabe sredstev s katerimi razpolaga, — odloča o združevanju sredstev (svojih, s sredstvi drugih požarnih skupnosti), za financiranje drugih skupnih nalog, — nudi strokovno pomoč in svetuje podpisnikom tega sporazuma pri razreševanju problemov v zvezi z varstvom pred požarom, — skrbi za dvig pripravljenosti in opremljenosti izvajalcev varstva pred požarom, — opravlja druge naloge, ki se določajo v statutu skupnosti za varstvo pred požarom. 7. člen Skupnost za varstvo pred požarom načrtuje in uresničuje svoje naloge koordinirano z mestno požarno skupnostjo in DOS. 8. člen Skupnost za varstvo pred požarom izvaja naloge na podlagi letnih programov dela, ki so podlaga za oblikovanje in delitev dohodka. 9. člen Višina letnih dohodkov se določa na podlagi letnega programa. II. ORGANI UPRAVLJANJA TER NJIHOVA POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI 10. člen Organi upravljanja skupnosti za varstvo pred požarom so: — skupščina skupnosti — izvršni odbor skupnosti — odbor za samoupravni 'nadzor — drugi organi, ki jih določa statut skupnosti. Organi skupnosti za varstvo pred požarom lahko za izvajanje posameznih nalog ustanove občasne organe. 11. člen Najvišji organ upravljanja skupnosti za varstvo pred požarom je skupščina,- Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom štfeje 56 članov in jo sestavljata dva zbora: 1. Zbor delegatov delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih in drugih skupnosti in delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov (v nadaljnjem besedilu zbor uporabnikov) ima 41 delegatskih mest, ki se razdelijo tako, da pripada: a) 28 delegatskih mest delegacijam temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnim skupnostim, b) 11 delegatskih mest gelegacijam krajevnih skupnosti, c) 1 delegatsko mesto delovnim ljudem, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih je lastninska pravica skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, č) 1 delegatsko mesto delovnim ljudem — kmetom, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost z delovnimi sredstvi na katerih je lastninska pravica skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. 2. Zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij ima 15 delegatskih mest. Vsak zbor ima predsednika, ki vodi delo zbora, Predsednika izvoli zbor na svojem prvem zasedanju. Skupščina ima predsednika in podpredsednika, katera izvoli skupščina na I. seji z večino glasov za dobo štirih let. Predsednik predstavlja skupnost za varstvo pred požarom. 12. člen V zbor uporabnikov skupščine za varstvo pred požarom delegirajo delavci ter delovni ljudje in občani ter delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov delegate iz konferenc delegacij oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori skupščine družbenopolitičnih skupnosti. V zbor izvajalcev skupščine za varstvo pred požarom delegirajo delavci in člani gasilskih organizacij delegate izmed delegatov samoupravnega organa kolikor ni v splošnem samoupravnem aktu organizacije drugače določeno. > 13. člen Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. O odločitvah, ki so bistvenega pomena za delo skupnosti za varstvo pred požarom, morata sklep sprejeti oba zbora v enakem besedilu. Ce zbora ne sprejmeta odločitve v enakem besedilu se opravi usklajevalni ppstopek v skladu s statutom. Za zadeve takšnega pomena štejejo: — statut in drugi splošni akti skupnosti za varstvo pred požarom, — razvojni in letni program dela, — finančni načrt in zaključni račun, — določanje načelnih meril delitve ter uporabe sredstev s katerimi razpolaga. 14. člen Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom: — sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge splošne akte skupnosti, — sprejema, v soglasju s skupščino občine razvojne in letne programe dela, — sprejema družbene dogovore in samoupravne sporazume o uresničevanju programa požarnega varstva, — sprejema finančni načrt in zaključni račun, — potrjuje najemanje kreditov za skupnost in odobrava kredite iz svojih sredstev, — ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote, — obravnava stališča, mnenja in priporočila pristojnih organov .družbenopolitičnih skupnosti in svojih članov ter jih obvešča o svojih ukrepih oziroma stališčih, — sprejema in razpravlja o poročilih svojih organov, — voli predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti, — voli izvršni odbor, predsednika in njegovega namestnika, izreka pohvale in nagrajuje gasilske organizacije in njihove člane za uspešne dosežke v njihovem delu, — odloča o prošnjah in pritožbah delegatov, — voli delegacijo v skupščino družbenopolitične skupnosti, — odloča o pristopu v mestno požarno skupnost in voli delegate za to skupnost, — voli stalna in občasna telesa skupščine, — sprejema programe in načrte za vzgojo in izobraževanje gasilskih kadrov in občanov v zvezi s požarno varnostno službo, — voli delegata za skupščino Zveze SIS za varstvo pred požarom SRS. 6 15. člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti za varstvo pred požarom in ima predsednika in podpredsednika ter 7 članov, ki jih izvoli skupščina za varstvo pred požarom izmed delegatov obeh zborov. Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščipe, — skrbi za izvajanje programov skupnosti ter aktov, ki jih je sprejela skupščina, — oblikuje predloge statuta, finančnega načrta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programe dela, finančnega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu organov in služb skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in sprejem, — ustanavlja občasne organe skupnosti in imenuje njihovo sestavo, — usmerja delo služb, ki opravljajo določene nalo-gre za potrebe skupnosti za varstvo pred požarom, — opraylja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, če ni s sporazumom ali statutom skupnosti za to pristojna skupščina skupnosti, — imenuje strokovne odbore in komisije. IG. člen Izvršni odbor mora najmanj enkrat letno poročati skupščini skupnosti za varstvo pred požarom o svojem delu. 17. člen — prispevki delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, — prispevki, ki jih v skladu z dogovorom z Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, plačujejo zavarovalne skupnosti od zavarovalne premije za zavarovano premoženje pred požarom, — drugi viri, ki jih določijo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter zakoni in drugi predpisi, — dotacije in prispevki, ki jih za delovanje skupnosti prispevajo družbenopolitična skupnost in občani, — prispevki, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in druge skupnosti te^ delovni ljudje dajejo ali združujejo za posebne naloge. Prispevek iz 1. in 2. alinee tega člena plačujejo delavci v temeljnih in drugih, organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, iz dohodka. Osnova za obračun in plačevanje prispevka je bruto osebni dohodek. 22. člen Sredstva za uresničevanje programa Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije združuje skupaj z ostalimi skupnostmi za varstvo pred požarom tudi občinska skupnost za varstvo pred požarom v skladu s sprejetim programom zveze. Sredstva, ki jih dobi skupnost za varstvo pred požarom za posebne namene se lahko uporabljajo same v skladu s temi nameni. Zakonitost dela skupnosti za varstvo pred požarom nadzoruje pristojni organ občinske skupščine. 18. člen Nadzorstvo nad izvajanjem politike sprejete v skupnosti za varstvo pred požarom nad uveljavljanjem pravic in obveznosti nad trošenjem sredstev nad delovanjem Organov skupnosti in njenih strokovnih služb opravlja odbor za samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni nadzor šteje 5 članov, ki se imenujejo izmed delegatov ustanoviteljic. 24. člen Ce niso zagotovljena sredstva za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom, lahko občinska skupščina na predlog občinske skupnosti za varstvo pred požarom določi obvezni prispevek za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma oziroma za vse zavezance. 19. člen Način volitev delegatov in delegiranju delegatov v skupščino skupnosti za varstvo pred požarom, pravice in dolžnosti delegatov ter delovno področje organov skupnosti se podrobneje določi v statutu skupnosti. 20. člen Skupnost za varstvo pred požarom ima svoj statut, ki ga sprejem skupščina skupnosti in da k njemu soglasje Skupščina občine Ljubljana Bežigrad. III. FINANCIRANJE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM 21. člen Ustanovitelji skupnosti za varstvo pred požarom s samoupravnim sporazumom zagotovijo skupnosti sredstva za izvajanje sprejetega programa dela. Sredstva skupnosti za varstvo pred požarom so: — prispevki delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, IV. KONČNE DOLOČBE 25. člen Samoupravni sporazum se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev oziroma sprejem. Spremembe ali dopolnitve lahko predlaga kateri koli od podpisnikov tega samoupravnega sporazuma. 26. člen Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina podpisnikov in da k njemu soglasje Skupščina občine Ljubljana Bežigrad. 27. člen Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave. St. 016-40/76-2 LJUBLJANA MOSTE POLJE 932. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določil 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na 119. seji dne 15. julija 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj 1 Predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko MS 8/4 Zgornji Kašelj je pod šifro projekta 2269/ 77 v juniju 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod (projektanta Mirko Mrva, dipl. inž. arh., Viktor Pust, dipl. inž. arh.) ter se v skladu z določili prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) javno razgrne. 2 Predlog zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 in v krajevni skupnosti Vevče-Zgornji Kašelj v prostorih Gasilskega doma Zgornji Kašelj ter bo na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam ter ustanovam v času od 29. julija 1977 do 29. avgusta 1977. St. 010-1/77-IS Ljubljana, dne 19. julija 1977. Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Franci Bricelj 1. r. LOGATEC 933. Na podlagi 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in 135. člena občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1977 enakopravno s skupščino skupnosti otroškega varstva sprejela ODLOK o prispevku za otroško varstvo za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 1. člen Zavezanci za prispevek za otroško varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976 do 1980, plačujejo v času od 1. avgusta do 31. decembra 1977 prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76/ 31/76 in 12/77): a) občinski skupnosti otroškega varstva po stopnji 0,86 %>, b) zvezni skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po stopnji 2,21 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/77 Logatec, dne 20. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 934. Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1977 enakopravno s skupščino socialnega varstva sprejela ODLOK o prispevku za socialno skrbstvo za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 1. člen Zavezanci za prispevek za socialno skrbstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva za obdobje od 1976 do 1980, plačujejo v času od 1. avgusta do 31. decembra 1977 prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po stopnji 0,80 ”/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/77 Logatec, dne 20. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 935. Na podlagi drugega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1977 enakopravno s skupščino zdravstvene skupnosti sprejela ODLOK o prispevku za zdravstveno varstvo za čas od L avgusta do 31. decembra 1977 1. člen Zavezanci za prispevek za zdravstveno varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje od 1976 do 1980, plačujejo v času od 1. avgusta do 31. decembra 1977: 1. prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na' področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po stopnji 7,70 »/o. 2. prispevek iz dohodka po 9., 12. in 16. členu zakona iz prejšrije točke po stopnji 1,82 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/77 Logatec, dne 20. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 936. Na podlagi 21. člena zakona o kulturni skupnosti (Uradni list SRS, št. 38/74) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1977 enakopravno s skupščino kulturne skupnosti sprejela ODLOK o prispevku za kulturno skupnost za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 1. člen Zavezanci za prispevek za kulturno dejavnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti za obdobje 1976 do 1980, plačujejo v času od 1. avgusta do 31. decembra 1977 prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po stopnji 0,61 •/#. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/77 Logatec, dne 20. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria L r. 937. Na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in'zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1977 enakopravno s skupščino telesnokulturne skupnosti sprejela ODLOK o prispevku za telesnokulturno dejavnost za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 1. člen Zavezanci za prispevek za telesnokulturno dejavnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti za obdobje 1976—1980, plačujejo v času od 1. avgusta do 31. decembra 1977 prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po stopnji 0,28 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/77 Logatec, dne 20. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 938. Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o izobraževalnih skupnčstih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1977 enakopravno s skupščino izobraževalne skupnosti sprejela ODLOK o prispevku za osnovno izobraževanje za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 1. člen Zavezanci za prispevek za osnovno Izobraževanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1976 do 1980, plačuje v času od 1. avgusta do 31. decembra 1977 prispevek iz osebnega dohodka za osnovno izobraževanje po 2. do 8. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) po stopnji 5,20 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. SL 010-8/77 Logatec, dne 20. julija 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. METLIKA 939. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter sprememb tega zakona (Uradni list SRS, št. 12/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1977 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in se sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja znašajo: 1. iz bruto osebnih dohodkov 8,04 °/o 2. Iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 2,43 °/o Prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnjah iz tega člena se obračunava in plačuje iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek). Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1977, za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980. 2. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati vse tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in višino prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in SFRJ, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. dalje. St. 420-2857/77 Metlika, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Peter Štelanič 1. r. 940. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika, kot enakopraven zbor Skupščine občine Metlika na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1977 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) znaša: 1, 6d katastrskega dohodka, dohodka od gozda In drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 54% 2. Letni pavšal na kmetijsko gospodarstvo 400 din 2. člen S prispevki od kmetijske dejavnosti po določbah 1. člena tega sklepa se zagotavlja dohodek za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja zavaro-vancev-kmetov po temeljnem programu. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati določba 3. člena sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. Št. 420-2852/77 Metlika, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Peter Štelanič t, r. 941. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS. št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinrke zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980. je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika, kot enakopraven zbor Skupščine občine Metlika na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1977 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali in--telektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto. v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvesa odstavka tega člena, za katere iiiesečni bruto osebni dohodek, preračunan v neto. ne dosega niti naj nižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračun uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda, navedenega v 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebe iz prvega odstavka 1. člena, za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje in sicer: Ce znaša letni pavšalni znesek din do 1.200 od 1.201 do 2.300 od 2.301 do 3.500 nad 3.501 Najnižja osnova IV. zavarovalnega razreda v znesku 2.360 din predstavlja 60% poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1976, ki znaša 3.932 din. 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto oziroma neto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 5. člen Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje na osnove iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1977, Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki, oziroma pavšalni zneski davka oseb iz 1., 2. in 3. člena in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa, za leto 1977. 6. člen Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje: Pavšalna osnova neto din — duhovniki « 2.730 — književniki, skladatelji, umetniki ter prevajalci znanstvenih m književnih del 4.414 — športniki, artisti — kolporterji tiska in prtljažni nosači 2.730 7. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 8. člen Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek m preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 9. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah: 1. iz bruto osebnega dohodka 8,04 % 2. iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek- . 2,43 % Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pav- Zavarovalnl razred IV. III. II. I. Neto osnova din 2.360 2.780 3.120 3.500 žalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega s Slepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1970 (Uradni list SRS, št. 9/70), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2847/77 Metlika, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Peter Stefanič 1. r. 942. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika, kot enakopraven zbor Skupščine občine Metlika, na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika 1. člen Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije občanov se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 80 2. za občane na šolanju, strokovni izpopolnit- vi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 3. udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno 80 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV • 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem iz 56. člena ZZV ' 200 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — se plačuje za vsako osebo po 200 č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, Zavarovanca iz 56. člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 8. a) uživalca stalnih priznavalnin in uživalce preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 200 10. izseljence — povratnike, ki so priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 11. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2. odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali pre- kvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 80 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: din 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe ' 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva-vanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po pred- pisih o invalidskem zavarovanju-in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 °/o razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39 "/o. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če: din 1. sc ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. sc zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določen poklic 6.120 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.160 4. se zahteva končana splošna srednja šola, tehnikatura, delovodska šola, tehnična srednja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih, stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali sc tam učijo oziroma so na praksi, sc plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju — šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi 'praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 1. člena: organ ali organiSacija, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje; — po 6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 1. člena a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek; b) organ ali organizacije, ki izplačujejo stalne kmečke preživnine; c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; d) prevzemniki kmetijskega zemljišča. — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ — izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; —: po 11. točki 1. člena: pod a), b) in c) sami zavarovanci ; — po 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti; ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator dejavnosti; — po 7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo Štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 9 %>. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena Z ZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca tekočega leta. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2842/77 Metlika, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Peter Štefanič 1. r. NOVA GORICA 943.-946. .Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica za obdobje 1976 do 1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica dne 24. junija 1977 sprejela I UGOTOVITVENI SKLEP o stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1977 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, so se s samoupravnim spora- zumom o temeljnih plana občinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica za obdobje 1976—1980 sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela, delovnega razmerja, vseh oblik dela delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti), razen kmetov, znašajo: 1. za delavce v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti: a) od bruto osebnih dohodkov 6,49 % b) iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — osnova bruto osebni dohodek 1,94 °/o 2. za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom in za delavce zaposlene pri njih: a) od bruto osebnih dohodkov 6,49 % b) iz dohodka — osnova bruto osebni dohodek 1,94 odstotka Stopnje prispevka iz tega člena sc obračunavajo od bruto osebnih dohodkov, lahko pa se preračunajo na neto osebne dohodke. Te stopnje skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977 zagotavljajo dohodek v višini, kot je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica za obdobje 1976—1980, za leto 1977. 2. člen Prispevki po tem ugotovitvenem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov, stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta ugotovitveni sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo In zavarovanje v Regionalni skupnosti Nova Gorica za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76). 4. člen Ta ugotovitveni sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po zakonu o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) od 1. 8. 1977 dalje. II ZAČASNI SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Nova Gorica v letu 1977 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvega odstavka tega člena zax katere mesečni bruto osebni dohodek preračunan v neto, ne dosega niti naj nižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračunavanje uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda po 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebe iz prvega odstavka tega člena za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek, ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje, in sicer: g Ce znaša letni pavšalni znesek davka do 1.200 od 1.201 do 2.300 od 2.301 do 3.500 nad 3.501 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4. člen Obračunavanje prispevkov na osnove iz 1. in 2. člena tega sklepa so akontacije za zdravstveno varstvo in zavarovanje za leto 1977. Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oziroma pavšalni zneski davka za leto 1977. 5. člen Duhovnikom se določi pavšalna osnova v višini 2.730 din od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. ■ 6. člen Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del se določi pavšalna osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 4.414 din. ' 7. člen Športnikom, artistom, kolporterjem tiska in prtljažnim nosačem sc določi pavšalna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 2.730 din. 8. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 Zavarovalni razred IV. 2.360 III. 2.780 II. 3.120 I. 3.500 dinarjev, od kamere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 9. člen ■ Če se osebam iz 5., 6., 7. in 8. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno'varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 10. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. 11. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76) razen drugega odstavka 4. člena. 12. čleq Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1977. • III ZAČASNI SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupščini Nova Gorica v letu 1977 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktičen pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 80 2. za občane na šolanju, strokovni izpopol- nitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 3. udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena din ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno 80 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol. ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarjc, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem iz 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče ter svake in svakinje) lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — se plačuje za vsako osebo po 200 č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti, lastnika kmetij- skega zemljišča, zavarovanca iz 561 člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 8. a) uživalce stalnih priznavalnin in uživalce preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV ' 200 10. izselj ence-povratnike, ki so priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 11. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2. odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: din a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 80 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena Z ZV, se • določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri prepreče- vanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mešecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 %> razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39 °/o. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu y SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov, če: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. se zahteva po osnovnem šolanju priuči te v za določen poklic 6.120 3. sc zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.160 4. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikature, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javna priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem členu se obračunavajo in pla- čujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju; šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 1. člena: organ ali organizacije, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje; — po 6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 1. člena pod a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek; b) organ ali organizacije, ki izplačuje stalne kmečke preživnine; c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; d) prevzemniki kmetijskega zemljišča; — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ — izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 11. točki 1. člena: pod a) in b) in c) sami zavarovanci; — po 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola. če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator dejavnosti; — po 7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini, sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo, v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in Zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 9%. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 °/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kme-tijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6 % od bruto Izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76). 13. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določbah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti od 1. 8. 1977 dalje, razen zavarovalnih osnov iz 7. člena tega sklepa, ki se uporabljajo od 1. 1. 1977 dalje. IV ZAČASNI SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v občinski zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. januarja 1977 dalje 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) znaša: 1. od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 60% 2. na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 500 din 2. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica, od 1. januarja 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 8/76). 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) od 1. januarja 1977 dalje. Nova Gorica, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica dr. Peter Tomanovlć 1. r. NOVO MESTO 947. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto zp obdobje 1976—1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter sprememb tega zakona (Uradni list SRS, št. 12/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na svoji seji dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1977 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in se sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja znašajo: 1. iz bruto osebnih dohodkov 8,04% 2. Iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 2,43 % Prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnjah iz tega člena se obračunava in plačuje iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek). Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1977, za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980. 2. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati vse tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in višino prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in SFRJ, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. dalje. St. 420-2854/77 Novo mesto, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Roman Celesnik L r. 948. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto, kot enakopraven zbor Skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne -29. junija 1977 sprejela SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1977 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci -kmetj e (4. odstavek 56. člena Z ZV) znaša: 1. od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 54% 2. Letni pavšal na kmetijsko gospodarstvo 400 din 2. člen S prispevki od kmetijske dejavnosti po določbah 1. člena tega sklepa se zagotavlja dohodek za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja zavaro-vancev-kmetov po temeljnem programu. 3. člen Z dnem, ko začne Veljati ta sklep, preneha veljati določba 3. člena sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76).. 4. člen X Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2849/77 Novo mesto, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Roman Čelesnik I. r. 949. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto, kot enakopraven zbor Skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1977 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvega odstavka tega člena, za katere mesečni bruto osebni dohodek, preračunan v neto, ne dosega niti najnižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračun uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda, navedenega v 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebe iz prvega odstavka 1. člena, za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje in sicer: Ce znaša letni Zavarovalni Neto pavšalni znesek din razred osnova din do 1.200 IV. 2.360 od 1.201 do 2.300 III. 2.780 od 2.301 do 3.500 II. 3.120 tiad 3.501 I. 3.500 Naj nižja osnova IV. zavarovalnega razreda v znesku 2.360 din predstavlja 60 °/o poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v'SR Sloveniji v letu 1976, ki znaša ‘3.932 din. 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni Znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto oziroma neto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 5. člen Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje na osnove iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1977. Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki, oziroma pavšalni zneski davka oseb iz 1., 2. in 3. člena in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa, za leto 1977. 6. člen Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje: Pavšalna osnova neto din — duhovniki 2.730 — književniki, skladatelji, umetniki ter prevajalci znanstvenih in književnih del 4.414 — športniki, artisti — kolporterji tiska in prtljažni nosači 2.730 7. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 8. člen Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 9. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah: 1. iz bruto osebnega dohodka 8,04 °/o 2. iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 2,43 °/o Stopnje iz prvega odstavka tega .,člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tegsl sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki. 10. člen Z dnem, ko začne veljali ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za fi- nanciranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, St. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2844/77 Novo mesto, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Roman Celesnik 1. r. 950. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni lisi SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) zakona o zgčasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spi-e-nembah zakona o začasnem financiranju samoupravah interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto, kot enakopraven zbor Skupščine občine Novo mestp na svoji seji dne 29. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto 1. člen Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije občanov se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 80 2. za občane na šolanju, strokovni izpopolnit- vi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 din 3. udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno 80 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enothh in centrih za pouk mla- dine — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem Sorodstvu z zavarovancem iz 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu' z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59 členu ZZV — se plačuje za vsako osebo po 200 č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti lastnika kmetij- skega zemljišča, zavarovanca iz 56. člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 8. a) uživalca stalnih priznavalnin in uživalce preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV _ 200 10. izseljence — povratnike, ki so priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 11. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV 1 2 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2 odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovani ) za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktičrth dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 80 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki terito- din rialne obrambe 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva- vanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 "Ai razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39 %>. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zapo- slovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določen poklic 6.120 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.160 4. se zahteva končana splošna srednja šola, tehnikatura, delovodska šola, tehnična srednja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo' bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju — šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah: — po 2. točki 1. člena: organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje: — po 6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 1. člena a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek; b) organ ali organizacije, ki izplačujejo stalne kmečke preživnine; c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča: d) prevzemniki kmetijskega zemljišča. — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ — izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 11. točki 1. člena: pod a), b) in c) sami zavarovanci; — po 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator, dejavnosti; — po 7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce. katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnj 1 9 °/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz l, točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca tekočega leta. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo j.n zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2839/77 Novo mesto, dne 29. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Roman Celesnik 1. r. SEVNICA 951. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Sevnica SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: — cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posameznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi TOZD; — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju se bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotni program zdravstvenega varstva bodo dogovorile vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev ter enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila zakona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe; 6. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravstve-ne dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospitalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazum o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazum o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skup- nosti Slovenije in komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti se šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril opredeljenih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. I., II., III., kot sestavnega dela sporazuma. II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; — sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije); — obveznosti do republiške solidarnosti in vzajemnosti; — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti območja zdravstvenega centra. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih možnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen 1. Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, borne združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: v minjonlh din Leto celotni program Sredstva združenega dela za skupnost poseben družb. dog. za nal. v bolnice skupaj Prispevek upok. za celotni program Prispevek kmetov in ostalih doti. za celotni program Vse skupaj (3+4+5) 1976 35,1 — 35,1 5,3 2,2 42,6 1977 35,8 1,5 37,3 5,7 2,3 45,3 1978 36,0 1,5 37,5 6,1 2,4 46,0 1979 36,7 1,5 38,2 6,5 2,6 47,3 1980 36,8 1,5 38,3 7,0 2,8 48,1 Skupaj 76—80 180,4 6,0 186,4 30,6 12,30 229,3 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: v milijonih din Leto Opis 1976 1877 1978 • 1979 1980 skupaj 76—80 Plan (po cenah 75) a) Enotni program b) Skupni program in naloge 23,2 23,6 24,1 24,6 24,9 120,4 v SRS 1,1 1,0 0,9 0,9 0,7 4,6 c) Dopolnilni program 18,3 20,7 21,0 21,8 22,5 104,3 — nadomest. in den. dajatve — neposr. zdr. var. in 5,0 5,4 5,6 5,9 6,2 28,1 ost. izdatki 11,0 11,4 11,5 11,9 12,3 58,1 — naložbe 2,3 2,4 2,4 2,5 2,5 12,1 — za moder. spl. bol. Celje — 1,5 1,5 1,5 1,5 6,0 Skupaj 42,6 45,3 46,0 47,3 48,1 229,3 Od tega: — za rep. solid. enot. progr- — za reg. solid. dopol. program 0,4 0,5 0,5 0,5 0,5 2,4 — iz rep. solid. . 3. Izvedba plana (v tekočih cenah) a) Enotni program b) Skupni program in naloge 23,2 21,6 H v SRS 1,1 1,0 c) Dopolnilni program 18,3 19,0 — nadom, in den. dajatve — neposr. zdrav. var. 5,0 6,0 in ost. izdatki 11,0 9,3 — naložbe 2,3 2,2 — za moder. spl. bol. Celje — 1,5 Skupaj Od tega: — za repub. solid. enotni 42,6 41,6 1 program — iz rep. solid. za enotni program — za rep. solid. dopol. 0,4 0,4 program - \ , Razčlenitev program- la iz priloge IV. 4. Obseg združevanja sredstev za program v letu Znesek iz 5.a točke se bo združeval od 1. 8. 1977 1977 se ugotovi takole: dalje tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od V milijonih osnove bruto osebnega dohodka in to za: 1. Dogovorjeni program za 1. 1977 din 41,6 — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,73 — enotni, skupni in dopolnilni program. 2. Manj realizirana sredstva v obdobju razen naložb 7,16 od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu — naložbe v zdravstvu 0,62 o začasnem financiranju SIS) 24,9 Skupaj 9,51 3. Manj znesek presežka iz 1. 1976 — naložbe v bolnišnice po posebnem 4. Plus znesek primanjkljaja iz 1. 1976 družbenem dogovoru 0,93 5. Ostane za združevanje v obdobju od Skupaj 10,44 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 16,7 a) od delavcev v združenem delu in pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost 12,9 b) od skupnosti pok. in inv. zavarovanja 2,7 c) od kmetov in ostalih dolžnikov 1,1 Od skupne stopnje (10,44 °/o) se bo združevalo in plačevalo: — iz bruto osebnih dohodkov 7,55 — od bruto osebnih dohodkov v brenv dohodka 2,89 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega sporazuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 7. člen Planirana sredstva za leto 1977 po cenah iz leta 1975 so preračunana na nominalne zneske tako, da so zneski prilagojeni finančnemu načrtu skupnosti za leto 1977, ki upošteva resolucijo o družbenoekonomskih odnosih v občini Sevnica in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje. 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na nominalne zneske za leto 1978 in naslednja leta. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa, kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. člen Skupnost bo s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni odstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Udeleženci tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnje), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem delu. Naložbe za razvoj zdravstvene službe 12. člen V cilju postopnega reševanja neustreznih in nestandardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanj fe amortizirane in zastarele opreme, bo skupnost združevala sredstva in pristopila k naslednjim naložbam: Skupnost bo združevala sredstva v- višini 12,100.000 din. — na nivoju regije 11,900.00 — na nivoju občine 200.000 Združena sredstva na nivoju regije in občine se bodo namenila za: — adaptacijo ZD Krmelj in nabavo razne opreme 2,250.000 — adaptacijo in preureditev zdravstvenega dispanzerja 250.000 — opremo dispanzerja za medicino dela 350.000 — nabavo medicinske in druge opreme 750.000 Skupnost bo del združenih sredstev za naložbe združevala po posebnem sporazumu v regionalni zdravstveni skupnosti, del sredstev pa bo samostojno uporabila za naložbe v osnovno dispanzersko zdravstveno dejavnost. Skladno z vsakoletno resolucijo bo občinska zdravstvena skupnost s svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe iz tega sporazuma. 13. člen Glede na že sprejete referendumske programe za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet v osnovni zdravstveni službi ter podpisanim družbenim dogovorom za modernizacijo Splošne bolnišnice Celje, bodo delavci-zavarovanci skupnosti združevali sredstva preko skupnosti: a) po stopnji 0,87 °/o od bruto osebnega dohodka za osnovno in hospitalno dejavnost v tem srednjeročnem obdobju b) po stopnji 0,54% za modernizacijo bolnišnic od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. Obračunana sredstva po stopnji, opredeljeni pod točko b, se bodo nakazovala na poseben žiro račun 50700-843-003-8862 »sredstva za financiranje na področju zdravstva — modernizacija bolnišnice Celje«. Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na sistemske spremembe in valorizacijo zneskov i ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo za uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125% od skupnega ugotovljenega dohodka po izločitvi sredstev. / Sredstva se bodo združevala po letih takole: v milijonih din Skupni program in nepredvideni liziki Leto bruto stopnja odstotek od dohodka skup. Skupaj znesek a+b 1976 0,46 0,125 1,1 1977 0,34 0,125 1,0 1978 0,33 0,125 0,9 1979 0,25 0,125 0,7 1980 0,20 0,125 0,7 Skupaj 4,6 Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v zne- skih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljanje enotnega programa na območju SR Slovenije 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa na svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v črtalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji za enotni program. v milijonih din Enotna Leto prispevna stopnja 1976 4,59 1977 4,56 1978 4,51 1979 4,49 1980 4,45 Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju te- ga srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem zdravstvenega varstva po zavarovalnem principu do- ločena sredstva na nivoju regije za zagotovitev solidarnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 0,4 1977 0,5 1978 0,5 1979 0,5 1980 0,5 Skupaj 2,4 Glede na to, da se s tem sporazumom pristopa k novemu načinu financiranja zagotavljanja enotnega programa na območju SRS, se v okviru regionalne skupnosti sprejme nov sporazum, s katerim se dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu: — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); — določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancu) ; — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenije, specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skupnosti. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo bili usklajeni glede obsega, strukture- in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. Leto 1976 1977 I. pol. 0,1 1977 II. pol. 0 1 1978 1979 1980 Skupaj v milijonih din 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,9 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medicino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo skupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljene v prilogah I. do III. tega sporazuma. 22. člen Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotovila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov, nedelj in nočnem času. B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: , Podpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo izvajalce Zdravstveni center Celje — TOZD Zdravstveni dom Sevnica da pristopi k neposredni menjavi dela, k izdelavi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezno temeljno organizacijo združenega dela na območju skupnosti in dogovorjeni s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 7. 1977 dalje. IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGti 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za izvajanje štipendijske politike in to letno po stopnji 0,07 %>, kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 24.000 din ali skupno v obdobju 1976—1980 124.000 din. 25. člen ' Skladno z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40 Vo sredstev, kar znaša: v milijonih din leta 1976 0,2 leta 1977 0,2 leta 1978 0,2 leta 1979 0,2 leta 1980 0,2 26. člen Skupnost bo združevala določena sredstva za skupen program in naloge (štipendiranje kadrov, stanovanjsko izgradnjo, investicijske naložbe, pokrivanje bančnih in poštnih stroškov, avtomatske obdelave podatkov, strokovno službo, stroške samoupravnih organov regije in ostalih komisij in organov regije) v obsegu in na način, kot se bo dogovorila s posebnim sporazumom. V. SPREMLJANJE IN NADZOR MED IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela imenovala ustrezne organe in delovna telesa. Delovanje teh organov in teles nadzoruje, odbor samoupravnega nadzora skladno s programom ter predlaga po potrebi ustrezne ukrepe Podpisniki sporazuma soglašajo, da se lahko določeno pristojnosti za izvajanje strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela s sporazumom prenese na ustrezne organe in delovna telesa Regionalne zdravstvene skupnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in ob sklepnem računu analizira vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejela oziroma predlagala udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe. Ce skupščina skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svojih pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. 29. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD združenega dela materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti skupnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov za več kot 30/o v republiškem merilu in osebnih dohodkov na območju občine za več kot 3%. 4 30. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino skupnosti, da ugotovi prenehanje plačevanja prispevkov TOZD, ko so zbrana sredstva po dogovorjenem letnem valoriziranem programu in uresničen sprejeti program zdravstvenega varstva. 31. člen Podpisniki sporazuzna ponovno potrjujejo skladno s sprejetim sklepom na 'zboru uporabnikov zdravstvene skupnosti dne 27. decembra 1976 in zboru združenega dela občine Sevnica z dne 29. 12. 1976, da so medsebojne obveznosti za leto 1976 poravnane, ter da ne obstojajo presežena sredstva za leto 1976. 32. člen Podpisniki sporazuma so soglasni in pooblaščajo ustrezne samoupravne organe skupnosti v fazi javne obravnave in usklajevanja, da lahko izvedejo korekcije osnov, normativov ter sprejetih amandmajev, neupoštevanih v tem predlogu. 33. člen Z dnem sprejetja tega sporazuma prenehajo veljati vsi sprejeti sporazumi v regiji, samoupravni akti In sklepi, katere je potrebno postopoma do 31. 12. 1977 uskladiti z zakonom o združenem delu. 34. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti. Sestavni del tega sporazuma je samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 3/4 podpisnikov. 36. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti akti družbenopolitičnih skupnosti. 37. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 22. junija 1977. 952. Na podlagi 6. in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 22. junija 1977 ugotovila Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 je podpisalo 100 "/o udeležencev, torej več kot 3 /4 udeležencev in je torej pravno veljavno sklenjen. Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. 8. 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po tehle prispevnih stopnjah V. — za nadomestila in denarne dajatve 1,73 — za enotni, skupni in dopolnilni program 7,16 — za naložbe v zdravstvu 0,62 Skupaj 9,51 — za naložbe v bolnišnice po posebnem družbenem dogovoru 0,93 10,44 Od skupne stopnje (10,44 "/e) se bo združevalo in plačevalo: •/. — iz bruto osebnih dohodkov 7,55 — od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka 2,89 St, 022-1/77 Sevnica, dne 22. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica ing. Jože Sribar L r. 953. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji seji dne 22. junija 1977 sprejela SKLEP o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Sevnica 1. člen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Sevnica za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovorjene in to: •/. — iz bruto osebnega dohodka (zavarovalna osnova) 7,55 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka (zavarovalna osnova) 2,89 Skupaj 10,44 Od tega znaša: — stopnja za nadomestila in denarne dajatve — stopnja za enotni, skupni in dopolnilni program — stopnja za naložbe v zdravstvu — stopnja za naložbe v bolnišnice 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Sevnica, dne 22. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica inž. Jože S ribar 1. r. 954. Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih .plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji seji dne 22. junija 1977 sprejela SKLEP o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmet j e znaša za leto 1977: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 °/o — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 din 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Sevnica, dne 22. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti ' Sevnica Jože Šribar, inž. L' r. 955. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Sevnica in 1. odstavka 118. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdjravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 22. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo" posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: / din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo' statusa rednega študenta in občafti, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 06 •Z. 1,73 7,16 0,62 0,93 10,44 din 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV * 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV 177 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV . 177 Osebam, naštetim od 1. dd> 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za "poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70 člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 28 — kadar opravljajo praktična dela fobvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas r 66 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javno funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 din 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 28 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 %> neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. '7. člen Zavarovanci iz 1. odst, 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5.000 II. sc ne zahteva po osnovnem šolanju pri- učltev za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8,100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja, fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: ' — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalec — po 9. tč. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. čl. — organizator dejavnosti — po 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, sc tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55 e/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delo- dajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 “/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva; zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen „ Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, nišo pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepm ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 10-386/76). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Št. 022-1/77 Sevnica, dne 22. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Jože šribar, inž. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 956. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti. Slovenske Konjice, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Slovenske Konjice SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: — cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posarpeznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi TOZD; — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju se bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotni program zdravstvenega varstva bodo dogovorile vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev ter enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila zakona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost; 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe; 6. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravstve-ne dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospilalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazum o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazum o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skupnosti Slovenije in komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti se šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril opredeljenih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. L, II., III., kot sestavnega dela sporazuma. II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno • opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; — sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije); — obveznosti do republiške solidarnosti in vzajemnosti; ' — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti območja zdravstvenega centra. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi m občane, da sl jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih možnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen 1. Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, bomo združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: v milijonih din Sredstva združeneea dela Prispevek kmetov in za skupnost poseben Prispevek upok. za Vse skupaj celotni program družb. dog. za nal. v bol. Celje skupaj celotni program za celotni program (3+4+5) i a 3 4 5 « 1976 43,1 — 43,1 4,3 2,5 49,9 1977 43,8 3,1 46,9 4,6 2,8 54,3 1978 45,0 3,1 48,1 4,9 3,1 56,1 1979 46,3 3,1 49,4 5,3 3,3 58,0 1980 47,3 3,1 50,4 5,7 3,6 59,7 Skupaj 76—80 225,5 12,4 237,9 24,8 15,3 ♦ 278,0 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: * v milijonih din Leto Opis 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 70—80 Plan (po cenah 75) a) Enotni program b) Skupni program in naloge 26,0 26,8 27,5 28,2 28,8 137,3 v SRS 1,4 1,2 u 1,0 0,9 5,6 c) Dopolnilni program 22,5 26,3 27,5 28,8 30,0 135,1 Od tega: — nadom, ih den. dajatve — neposr. zdrav. var. in 5,1 5,4 5,8 6,2 6,6 29,1 ostali izdatki 14,4 14,7 15,4 16,2 16,9 77,6 — naložbe 3,0 3,1 3,2 ,3,3 3,4 16,0 — moder. spl. bol. Celje — 3,1 3,1 3,1 3,1 12,4 Skupaj Od tega: — za rep. solid. enotnega 49,9 54,3 56,3 58,0 59,7 278,0 programa — za reg. solid. dopol. programa 0,6 0,6 0,6 0,7 0,7 3,2 — iz republ. solid. za enotni program 6,3 6,5 6,7 6,9 7,1 33,5 3. Izvedba plana (v tekočih cenah) a) Enotni program b) Skupni program in naloga 26,0 27,3 e v SRS 1,4 1,2 c) Dopolnilni program 22,5 26,8 Od tega: — nadomest. in den. dajatve — neposr. zdrav. var. in 5,1 6,1 z « ostali izdatki 14,4 13,0 — naložbe 3,0 2,6 — moder, spl- bol. Celje — 3,1 Skupaj Od tega: — za republ. solid. enotnega programa — iz rep. solid. za enotni 49,9 55,3 program 6,3 6,6 — za reg. solid. za dopolnilni program 0,8 0,6 Razčlenitev programa po vrstah je razvidna Iz priloge IV. 4. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole: V milijonih din 1. Dogovorjeni program za leto 1977 55,3 2. Manj realizirana sred. v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) 27,1 3. Manj znesek presežka iz leta 1976 — 4. Plus znesek primanjkljaja iz 1. 1976 — 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977: a) od delavcev v združ. delu in pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost 25,1 b) od skupnosti pokoj. inv. zavarovanja 2,9 c) od kmetov in ostalih dolžnikov 0,9 Znesek iz 5.a točke se bo združeval od 1. 8. 1977 dalje tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od osnove bruto osebnega dohodka in to za: •/• — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,50 — enotni, skupni in dopolnilni prog., razen naložb 7,61 — naložbe v zdravstvu 0,64 Skupaj 9,75 — Naložbe v Spl. bolnico Celje po posebnem družbenem dogovoru 0,85 Skupaj 10,60 stopnja iz BOD 8,57 stopnja dohodka 2,03 Pri izračunu stopenj ni upoštevana regijska solidarnost. 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega sporazuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 7. člen Planirana sredstva za leto 1977 po cenah iz leta 1975 so preračunana na nominalne zneske tako, da so zneski prilagojeni finančnemu načrtu skupnosti za leto 1977, ki upošteva resolucijo o družbenoekonomskih odnosih v občini Sl. Konjice in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje. - 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na ■ nominalne zneske za leto 1978 in naslednja leta. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa, kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. člen Skupnost bo s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni odstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Udeleženci tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnje), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem delu. Naložbe za razvoj zdravstvene službe 12. člen V cilju postopnega reševanja neustreznih in nestandardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanje amortizacije in zastarele opreme, bo skupnost združevala sredstva v višini din 16,0 milj., od tega: — na nivoju regije I4.1 — na nivoju občine 1>9 Združena sredstva na nivoju regije in občine se bodo namenila za: — ureditev ZP Vitanje 1,500.000 — ureditev zobnih tehnik v ZP, ureditev laboratorija, prostorov in opreme otroškega dispanzerja 3,160.000 — nabavo vrtalnega stroja za mladinsko zobno ambulanto ZP Zreče 150.000 — ureditev ambulante za fizioterapijo 750.000 — OA Unior Zreče 700.000 — nabava reševalnega avtomobila 190.000 — novogradnja in oprema lekarniških enot občine Slov. Konjice 2,130.000 Skupnost bo del združenih sredstev za naložbe združevala po posebnem sporazumu v regionalni zdravstveni skupnosti, del sredstev pa bo samostojno uporabila za naložbe v osnovno dispanzersko dejavnost. Skladno z vsakoletno resolucijo bo občinska zdravstvena skupnost » svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe iz tega sporazuma. 1 13. člen Glede na že sprejete referendumske programe za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet v osnovni zdravstveni službi ter podpisanim družbenim dogovorom za modernizacijo Splošne bolnišnice Celje, bodo delavci-zavarovanci skupnosti združevali sredstva preko skupnosti: a) po stopnji 0,88% od bruto osebnih dohodkov za osnovno in hospitalno dejavnost v tem Srednjeročnem obdobju. b) po stopnji 0,83 % za modernizacijo bolnišnice Celje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. Obračunana sredstva po stopnji, opredeljeni pod točko b, se bodo nakazovala na poseben žiro račun 50700-843-003-8862 »sredstva za financiranje na področju zdravstva — modernizacija bolnišnice Celje«. Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na sistemske spremembe in valorizacijo zneskov z ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo ža uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125% od skupnega ugotovljenega dohodka po izločitvi sredstev. Sredstva se bodo združevala po letih takole: Leto 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj v milijonih din Skupni program in nepredvideni riziki bruto odstotek ‘Skupaj stopnja od dohodka skup. znesek a+b 0,46 0,125 1,4 0,34 0,125 1,2 0,33 0,125 1,1 0,25 0,125 1,0 0,20 0,125 0,9 XX XX 5,6 Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v* zne-skih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljali je enotnega programa na območju SR Slovenije 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto1'osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa na svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji za enotni program. v milijonih din Enotna Obveznost za rep. Leto prispevna stopnja solidarnost za enotni program 1976 4,59 — 1977 4,56 — 1978 4,51 — 1979 4,49 — 1980 4,45 — Skupaj XXX — Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju tega srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem zdravstvenega varstva po zavarovalnem principu določena sredstva na nivoju regije za zagotovitev solidarnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 0,6 1977 0,6 1978 0,6 1979 0,7 1980 0,7 Skupaj 3,2 Glede na to, da se s . tem sporazumom pristopa k novemu načinu financiranja zagotavljanja enotnega programa na območju SRS, sc v okviru regionalne skupnosti sprejme nov sporazum, s katerim sc dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste na- • loge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu: — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); — določila za nekatere pravice obratno participa- cijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancu) ; 1 — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeleženec NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem -programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenije, specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skupnosti. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo biti usklajeni glede obsega, strukture in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medicino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo skupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljene v prilogah I. do III. tega sporazuma. 22. člen Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega- delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno'v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotqvila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov, nedelj in nočnem času. B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena" zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: Leto v milijonih 1976 0,2 1977 I. polletje 0,1 1977 II. polletje 0,1 1978 0,2 1979 0,2 1980 0,3 Skupaj 1,1 Podpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo izvajalce Združene zdravstvene zavode Celje — TOZD Medicina dela Celje, da pristopi k neposredni menjavi dela, k izdelavi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezno temeljno organizacijo združenega dela na območju skupnosti in dogovorjen s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 7. 1977 dalje. \ IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGE 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za Izvajanje štipendijske politike In to letno po stopnji 0.07 ’/o. kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 30.000 dirt' ali skupno v obdobju 1976—1980 150.000 din. 25. člen Skladno z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40 % sredstev, kar znaša: v milijonih din leta 1976 0,2 leta 1977 0,2 leta 1978 0,2 leta 1979 0,2 leta 1980 0,3 26. člen Skupnost bo združevala določena sredstva za skupen program in naloge (štipendiranje kadrov, stanovanjsko izgradnjo, investicijske naložbe, pokrivanje bančnih in poštnih stroškov, avtomatske obdelave podatkov, strokovno službo, stroške samoupravnih organov regije in ostalih komisij in organov regije) v obsegu in na način, kot se bo dogovorila s posebnim sporazumom. V. SPREMLJANJE IN NADZOR MED IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela imenovala ustrezne organe in delovna telesa. Delovanje teh organov in teles nadzoruje odbor samoupravnega nadzora skladno s programom ter predlaga po potrebi ustrezne ukrepe. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se lahko določene pristojnosti za izvajanje strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela s sporazumom prenese na ustrezne organe in delovna telesa Regionalne zdravstvene skupnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in ob sklepnem računu analizirala vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejela oziroma predlagala udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe. Če skupščina skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svojih pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. 29. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD združenega dela materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti skupnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov za več kot 3 %> v republiškem merilu in osebnih dohodkov na območju občine za več kot 3 0/o. 30. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino skupnosti, da ugotovi prenehanje plačevanja prispevkov TOZD, ko so zbrana sredstva po dogovorjenem letnem valoriziranem programu in uresničen sprejeti program zdravstvenega varstva. 31. člen Podpisniki sporazuma ponovno potrjujejo skladno s sprejetim sklepom na zboru uporabnikov zdravstvene skupnosti dne 6. 1. 1977 in zboru združenega dela občine Slov. Konjice z dne 10. 1. 1977, da so medsebojne obveznosti za leto 1976 poravnane, ter da ne obstojajo presežena sredstva za leto 1976. 32. člen Podpisniki sporazuma so soglasni in pooblaščajo ustrezne samoupravne organe skupnosti v fazi javne obravnave in usklajevanja, da lahko izvedejo korekcije osnov, normativov ter sprejetih amandmajev, neupoštevanih v tem predlogu. 33. člen Z dnem sprejetja tega sporazuma prenehajo veljati vsi sprejeti sporazumi v regiji, samoupravni akti in sklepi, katere je potrebno postopoma do 31. 12. 1377 uskladiti z zakonom o združenem delu. 34. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti. Sestavni del tega sporazuma je samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 3/4 podpisnikov. 36. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega spčrazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti akti družbenopolitičnih skupnosti. 37. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/77 Slovenske Konjice, dne 24. junija 1977. 4 957. Na podlagi 6. in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 je podpisalo 100 "/e temeljnih organizacij združenega dela in ostalih podpisnikov iz območja občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: »udeležencev«), kar je več kot 3/4 udeležencev in je torej pravno-veljavno sklenjen citirani samoupravni sporazum. 2. člen Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. avgusta 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po naslednjih prispevnih stopnjah: •h — za nadomestilo in denarne dajatve 1,50 — za enotni, skupni in dopolnilni program 7,61 v — za naložbe v zdravstvu 0,64 — za naložbe bolnice Celje po posebnem družbenem dogovoru 9,75 10,60 Od skupne bruto stopnje (10,60 °/») se bo združevalo in plačevalo •it — iz bruto osebnih dohodkov 8,57 — od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka 2,03 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 4. člen S 1. avgustom preneha veljati sklep o viSini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo Občinske zdravstvene skupnosti, združeni z Regionalno zdravstveno skupnostjo Celje (Uradni list SRS, St. 10-395/76). St. 022-1/77 Slovenske Konjice, dne 24. junija 1977. Predsednik skupSčine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz KoroSec 1. r. 958. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Slovenske Konjice 1. člen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Sl. Konjice za obdobje 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost na območju občine Sl. Konjice za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovorjene in to: — iz bruto osebnega dohodka (zavarovalna osnova) — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka (zavarovalna osnova) Skupaj Od tega znaša: — stopnja za nadomestila in denarne dajatve — stopnja za enotni, skupni in dopolnilni program — stopnja za naložbe v zdravstvu — stopnja za naložbe v bolnišnico Celje 2. Člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Slovenske Konjice, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec L r. 959. Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Slov. Konjice na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o višini stopnje prispevkov, ki Jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmet j e znaša za leto 1977: •It 8,57 2,03 10,60 •It 1,50 7,61 0,64 0,85 10,60 — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 “A — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 000 din 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 . Slovenske Konjice, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r. 960. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti na seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti SI. Konjice od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu— 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih -pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 66 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV 177 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 177 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 1 2 3 4 28 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 28 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje 5a poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni -pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 "/o neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56 člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 0/o neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno: 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ŽZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5.000 II. se ne zahteva po osnovnem šolanju pri- učitev za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravst- veno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalec — po 9. tč. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po JI. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. čl. — organizator dejavnosti — po 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen Zavezanci prispevka, za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55 °/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali kp je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva: zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 10-386/76). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. St. 022-1/77 Slovenske Konjice, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r. Šentjur pri celju 961. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šentjur SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: — cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posameznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi TOZD; — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju se bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotni program zdravstvenega varstva bodo dogovorile vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev tčr enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila zakona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. ' 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene Aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost; 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe; 6. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravstve-ne dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospitalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazum o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazum o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skupnosti Slovenije in komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti se šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril opredeljenih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. I., II., III., kot sestavnega dela sporazuma. II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva. ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; — sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije); — obveznosti do republiške solidarnosti in vzajemnosti; — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti območja zdravstvenega centra. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih možnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen 1. Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, bomo združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: v milijonih din Leto celotni program Sredstva združenega dela za skupnost poseben družb. dog. za nal. v bol. Celje skupaj Prispevek upok. za celotni program Prispevek kmetov in ostalih doh. za celotni program Vse skupaj (3+4+5) 1976 23,0 — 23,0 3,9 1,8 28,7 1977 . 23,3 1,0 24,3 4,2 2,0 30,5 1978 23,9 1,0 24,9 4,5 2,1 31,5 1979 24,2 1,0 25,2 4,9 2,3 32,4 1980 24,7 1,0 25,7 5,2 2,5 33,4 Skupaj 76—80 119,1 4,0 123,1 22,7 10,7 156,5 J 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: v milijonih din _____________ _____* Leto 3. Izvedba plana (v tekočih cenah) a) Enotni program 14,6 b) Skupni progr. in naloge v SRS 0,5 c) Dopolnilni program 13,6 Od tega: — nad. in den. dajatve 2,0 — neposr. zdrav. var. in ostali izdatki 9,4 — naložbe 2,2 — moder. spl. bol. Celje — Skupaj 28,7 Od tega: — za rep. solid. enotni program — za reg. solid. dop. program 0,2 — iz rep. solid. 3,8 15,3 0,4 15,6 10,9 1.3 1.0 31,3 0,2 3,9 Opis 1876 1977 1978 1979 1980 skupaj 76—80 Plan (po cenah 75) a) Enotni program 14,6 14,9 15,3 15,6 16,4 76,8 b) Skupni program in naloge V SRS 0,5 0,4 0,4 0.4 0,3 2,0 c) Dopolnilni program 13,6 15,2 15,8 16,4 16,7 77,7 Od tega: — nadom, in den. dajatve 2,0 2,2 2,4 2,6 2,8 12,6 — neposr. zdr. var. in ostali izdatki 9,4 9,7 10.1 10,5 10,4 50,1 — naložbe 2,2 2,3 2.3 2,3 2,5 11,6 — moder. spl. bol. Celje — 1,0 1,0 1,0 1,0 4,0 Skupaj 28,7 30,5 31,5 32,4 33,4 156,5 Od tega: — za rep. solid. enot. program — za reg. solid. dopolnilni program 0,2 0,2 0.2 0.2 0,3 1,1 — iz rep. solid. 3,8 3,9 4,0 4,2 4,3 20,2 Razčlenitev programa po vrstah je razvidna iz priloge IV. 4. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole: V milijonih din 1. Dogovorjeni program za leto 1977 31,3 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) 13,4 3. Manj znesek presežka iz 1. 1976 4. Plus znesek primanjkljaja iz 1. 1976 5. Ostane za združ. v obd. od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 17,9 a) od delavcev v združ. delu in pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost 13,8 b) od skupnosti pok. inv. zavarovanja , 1,8 c) od kmetov in ost. dolžnikov 2,3 Znesek iz 5.a točke se bo združeval od 1. 8. 1977 dalje tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od osnove bruto osebnega dohodka in to za: — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,2 — enotni, skupni in dopolnilni program razen naložb 8,0 — naložbe v zdravstvu 0,4 Skupaj 9,6 — naložbe v Spl. bol. Celje po pos. družbenem dogovoru 1,1 Skupaj 10,7 Pri izračunu stopenj ni upoštevana regijska solidarnost. 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega spo- razuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 7. člen Planirana sredstva po programu za 1. 1977 so preračunana na nominalno rast (tekoče cene) upoštevajoč finančni načrt za leto 1977 in dohodkovne možnosti temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje. 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na nominalne zneske za leto 1978 in naslednja leta. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa, kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. člen Skupnost bo -s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni odstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Udeleženci tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na'-podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnjd), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem delu. — novogradnjo ZP Planina 9,000.000 — opremo ZP Planina 750.000 — prizidek, adaptacija in oprema 1 ZD Šentjur 7,177.000 7- oprema ambulante v občini 1,650.000 — oprema lekarne v občini 770.000 Skupnost bo del združenih sredstev za naložbe združevala po posebnem sporazumu v RZS, del sredstev pa bo samostojno uporabila z naložbe v osnovno dispanzersko zdravstveno dejavnost. Skladno z vsakoletno resolucijo bo občinska zdravstvena skupnost s svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe iz tega sporazuma. 13. člen Glede na že sprejete referendumske programe za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet v osnovni zdravstveni službi ter podpisanim družbenim dogovorom za modernizacijo Splošne bolnišnice Celje, bodo delavci-zavarovanci skupnosti združevali sredstva preko skupnosti: a) po stopnji 1,63 °/o od bruto osebnega dohodka za osnovno hospital. dejavnost v tem srednjeročnem obdobju, b) po stopnji 0,68 %> za modernizacijo bolnišnice Celje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. Obračunana sredstva po stopnji, opredeljeni pod točko b, se bodo nakazovala na poseben žiro račun 50700-843-003-8862 »sredstva za financiranje na področju zdravstva — modernizacija bolnišnice Celje«. Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na sistemske spremembe in valorizacijo zneskov z ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. * • Program skupnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo za uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva.. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125 "/o od skupnega ugotavljanja dohodka po izločitvi sredstev. Sredstva se bodo združevala po letih takole: Naložbe za razvoj zdravstvene službe V milijonih din 12. člen Skupni program In nepreHvidenl rlziki V cilju postopnega reševanja neustreznih in ne- Leto bruto odstotek od dohodke Skupaj znesek standardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanja stopnja skup. a+b amortizirane in zastarele opreme, bo skupnost združe- 1976 0,46 0,125 0,5 vala sredstva v višini 11,6 milj. din, od tega: 1977 0,34 0,125 0,4 — na nivoju regije 7,0 milj. din 1978 0,33 0,125 0,4 — na nivoju občine 4,6 milj. din 1979 0,25 0,125 0,4 Združena sredstva na nivoju regije in občine se 1980 0,20 0,125 0,3 bodo namenila za: Skupaj XX XX Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v zneskih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljanje enotnega programa na območju SR Slovenije 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa na svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji za enotni program. v milijonih din Leto Enotna prispevna 1976 stopnja 4,59 1977 4,56 1978 4,51 1979 4,49 1980 4,45 Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju tega srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem zdravstvenega varstva po zavarovalnem principu določena sredstva na nivoju regije za zagotovitev solidarnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 0,2 1977 0,2 1978 0,2 1979 0,2 1980 0,3 Skupaj 1,1 Glede na to, da se s tem sporazumom pristopa k novem načinu financiranja zagotavljanja enotnega programa na območju SRS, se v okviru regionalne skupnosti sprejme nov sporazum, s katerim se dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena sporazuma, čc ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu: — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); — določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancu) ; — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenve specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skupnosti. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo biti usklajeni glede obsega, strukture in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medi- cino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo skupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljene v prilogah I. do Hi. tega sporazuma. - 22. člen Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotovila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov, nedelj in nočnem času. B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: Leto 1976 1977 I. polletje 0,05 1977 II. polletje 0,05 1979 1980 Skupaj v milijonih din 0,1 0,1 0,3 Podpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo izvajalce Združene zdravstvene zavode Celje, TOZD ZD Šentjur, Dispanzer za medicino dela, da pristopi k neposredni menjavi dela, delitvi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezno temeljno organizacijo združenega dela na območju skupnosti in dogovorjen s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 8. 1977 dalje. IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGE 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za izvajanje štipendijske politike in to letno po stopnji 0,07 °/o, kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 13.000 din ali skupno v obdobju 1976—1980 65.000 din. 25. člen Skladno 'z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40 % sredstev, kar znaša: v milijonih din leta 1976 0,1 leta 1977 0,1 leta 1978 0,1 leta 1979 0,1 leta 1980 0,2 26. člen Skupnost bo združevala določena sredstva za skupen program in naloge (štipendiranje kadrov, stanovanjsko izgradnjo, investicijske naložbe, pokrivanje bančnih in poštnih stroškov, avtomatske obdelave podatkov, strokovno službo, stroške samoupravnih organov regije in ostalih komisij in organov regije) v obsegu in na način, kot se bo dogovorila s posebnim sporazumom. V. SPREMLJANJE IN NADZOR MED IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela imenovala ustrezne organe in delovna telesa. Delovanje teh organov in teles nadzoruje odbor samoupravnega nadzora skladno s programom ter predlaga po potrebi ustrezne ukrepe. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se lahko določene pristojnosti za izvajanje strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela s sporazumom prenese na ustrezne organe in delovna telesa Regionalne zdravstvene skupnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in ob sklepnem računu analizirala vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejela oziroma predlagala udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe. Ce skupščina skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svojih pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. 29. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD združenega dela materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti skupnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov za več kot 3 %> v republiškem merilu in osebnih dohodkov na območju občine za več kot 3 %>. 30. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino skupnosti, da ugotovi prenehanje plačevanja prispevkov TOZD, ko so zbrana sredstva po dogovorjenem letnem valoriziranem programu in uresničen sprejeti program zdravstvenega varstva. 31. člen Podpisniki sporazuma ponovno potrjujejo skladno s sprejetim sklepom na zboru uporabnikov zdravstvene skupnosti dne 29. 12. 1976 in zboru združenega dela občine Šentjur z dne 30. 12. 1976. leta, da so medsebojne obveznosti za leto 1976 poravnane, ter da ne obstajajo presežena sredstva za leto 1976. 32. člen Podpisniki sporazuma so soglasni in pooblaščajo ustrezne samoupravne organe skupnosti v fazi javne obravnave in usklajevanja, da lahko izvedejo korekcije osnov, normativov ter sprejetih amandmajev, neupoštevanih v tem predlogu. 33. člen Z dnem sprejetja tega sporazuma prenehajo veljati vsi sprejeti sporazumi v regiji, samoupravni akti in sklepi, katere je potrebno postopoma do 31. 12. 1977 uskladiti z zakonom o združenem delu. 34. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti. Sestavni del tega sporazuma je samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 3/4 podpisnikov. 36. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti akti družbenopolitičnih skupnosti. 37. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Šentjur pri Celju, dne 27. junija 1971 962. Na podlagi 6. in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na seji dne 27. junija 1977 ugotovila Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 je podpisalo 80% udeležencev, torej več kot 3/4 udeležencev in je torej pravno veljavno sklenjen. Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. 8. 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po tehle prispevnih stopnjah: •/o — za nadomestila in denarne dajatve 1,20 — za enotni, skupni in dopolnilni program 8,00 — za naložbe v zdravstvu 0,40 9,60 — za naložbe bolnice Celje po posebnem družbenem dogovoru 1,10 10,70 Od skupne stopnje (10,70) se bo združevalo in plačevalo: •/. — iz bruto osebnih dohodkov 8,00 — od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur dr. Andrej Fidler 1. r. 963. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 27. junija 1977 sprejela SKLEP o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šentjur 1. člen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šentjur za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovorjene in to: •/o — iz bruto osebnega dohodka (zavarovalna osnova) 8,00 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka (zavarovalna osnova) 2,70 Skupaj 10,70 Od tega znaša: '/o — stopnja za nadomestila in denarne dajatve 1,20 — stopnja za enotni, skupni in dopolnilni program 8,00 — stopnja za naložbe v zdravstvu 0,40 — stopnja za naložbe v bolnišnico Celie 1,10 10,70 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Šentjur, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur dr. Andrej Fidler I. r. 964. Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temi j ih plana občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 27. junija 1977 sprejela SKLEP o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje ' 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varo vanci-kmet j e znaša za leto 1977: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 %> — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 din 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Šentjur, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine . Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur dr. Andrej Fidler. 1. r. 965. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šentjur in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur, na seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstva za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za -vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih .enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 66 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV F77 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotov- din Ijeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občartov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 177 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. , 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 28 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 66 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo prganom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 28 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 %> neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. od=* 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5.000 II. se ne zahteva po osnovnem šolanju pri- učitev za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalec — po 9. tč. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. čl. — organizator dejavnosti — po 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno v SR Sloveniji — zavarovanci sami, čg jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55 °/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delodajalci prispevek za Alravstveno zavarovanje iz dohodka po' stopnji 4 %>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva; zavarovanega pri skupnosti, v višini 6°/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena Z ZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV. > 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 10-386/76). Ta sklep prjčne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. St. 022-1/77 Šentjur, dne 23. junija 1977. Predsdnik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur dr. Fidler Andrej 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 966. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šmarje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: —. cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posameznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovmimi možnostmi TOZD; — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju se bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotni program zdravstvenega varstva bodo dogovorili vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev ter enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način - in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje ne-j. katerih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila zakona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe: fi. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravstve-nc dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospitalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazum o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazum o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skupnosti Slovenije in komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti sc šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril opredeljenih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. L, II., UL, kot sestavnega dela sporazuma. II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; — sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije)'; — obveznosti do republiške solidarnosti in vzajemnosti; — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti območja zdravstvenega centra. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih možnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen 1. Delovni ljudje in občani,^združeni v skupnosti, bomo združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: v milijonih dio Leto celotni program Sredstva združenega dela za skupnost poseben družb. dog. za nal. v bol. Celje skupaj Prispevek upok. za celotni program Prispevek kmetov in ostalih doh. za celotni program Vse skupaj (1+4+5) 1976 54,9 _ • ' 54,9 5,4 3,8 64,1 1977 55,4 1.3 56,7 5,8 4,2 66,7 1978 57,0 1,3 58,3 6,3 4,6 69,2 1979 58.3 1,3 59,6 6,7 5,0 71,3 1980 60.0 1,3 61,3 7,2 5,4 73,9 Skupaj 76—80 285,6 5,2 290,8 31,4 23,0 345,2 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: .• milijonih din Opis 1976 1977 1978 1978 1980 skupaj 76—80 Plan (po cenah 75) a) Enotni program 33,7 34,5 35,2 35,9 36,6 175,9 h) Skupni program in naloga v SRS 1,4 1,1 1,1 . 1,0 0,9 5,5 c) Dopolnilni program 29,0 31,1 32,9 34,4 36,4 163,8 Od tega: . — nadomest. in den. dajatve 5,6 6,1 6,7 7,2 8,0 33,« — neposr. zdr. var. in ostali izdatki 19,3 19,6 20,6 21,5 22,6 103,6 — naložbe 4,1 4,1 - 4,3 4,4 4,5 21,4 — moder. spl. bol. Celje — 1,3 1,3 1,3 1,3 5,2 Skupaj 64,1 66,7 69,2 71,3 73,9 345,2 Od tega: — za rep. solid. enotnega programa 1 — za reg. solid. dopolnilnega programa 0,5 0,5 0,6 0,6 0,7 2,9 — iz republiške sol. 5,8 6,0 6,2 6,4 6,6 31,0 3. Izvedba plana (v tekočih cenah) a) Enotni program 33,7 31,4 b) Skupni program in naloge v SRS 1,4 1,0 c) Dopolnilni program 29,0 22,4 Od tega: — nad. in den. dajatve 5,6 6,7 — neposr. zdrav. var. in ostali izdatki 19,3 11,7 — naložbe 4,1 2,7 — moder. spl. bol. Celje — 1,3 Skupaj 64,1 54,8 Od tega: — za rep. solid enotni program — iz rep. solid. za enotni program za reg. solid. za dopolnilni 5,8 6,0 1 ■ • program 0,5 0,5 Razčlenitev programa po vrstah je razvidna iz priloge IV. 4. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole: V milijonih , din 1. Dogovorjeni program za leto 1977 54,8 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS 27,9 3. Manj znesek presežka iz leta 1976 . — 4. Plus znesek primanjkljaja iz leta 1976 — ' 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977: 26,9 a) od delavcev v združenem delu in pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost 20,7 b) od skupnosti pok. inv. zavarovanja 3,0 c) od kmetov in ostalih 3,2 Znesek iz 5.a točke se bo združeval od 1. 8. 1977 dalje tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od osnove bruto osebnega dohodka in to za: •/. — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,60 — enotni, skupni in dopolnilni program 7,68 — naložbe v zdravstvu 0,64 Skupaj 9,92 — naložbe v Spl. bolnico Celje po posebnem družbenem dogovoru 0,67 Skupaj 10,59 Od tega bi plačevali: — iz BOD 7,76 — iz dohodka (od BOD) 2,83 Skupaj 10,59 — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. člen Skupnost bo s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila" osebnega dohodka ob zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni odstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Udeleženci tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnje), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem delu. Pri izračunu stopenj ni upoštevana regijska solidarnost. Naložbe za razvoj zdravstvene službe 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega sporazuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 12. člen V cilju postopnega reševanja neustreznih in nestandardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanja amortizirane in zastarele opreme, bo skupnost združevala sreastva v višini 21,4 milijona din od tega: — na'nivoju regije 14,6 milijonov din — na nivoju občine 6,8 milijona din Združena sredstva na nivoju regije ih občine se bodo namenila za: 7. člen Planirana sredstva za leto 1977 po cenah iz leta 1975 so preračunana na nominalne zneske tako, da so zneski prilagojeni finančnemu načrtu skupnosti za leto 1977, ki upošteva- resolucij o o družbenoekonomskih odnosih v občini Šmarje in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje. 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na nominalne zneske za leto 1978 in naslednja leta. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa,'kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — novogradnjo ZP Podčetrtek 8,500.000 — novogradnjo ZP Kozje 11,758.000 — prizidek ZD Šmarje 2,900.000 — dodatna obveznost (obračun) za ZP Rog. Slatina 800.000 — oprema ambulante v občini 4,770.000 Skupnost bo del združenih sredstev za naložbe združevala po posebnem sporazumu v regionalni zdravstveni skupnosti, del sredstev pa bo samostojno uporabila za naložbe v osnovno dispanzersko zdravstveno dejavnost. Skladno z vsakoletno resolucijo bo občinska zdravstvena skupnost s svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe iz tega sporazuma. 13. člen Glede na že sprejete referendumske programe za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet v osnovni zdravstveni službi ter podpisanim družbenim dogovorom za modernizacijo Splošne bolnišnice Celje, bodo delavci-zavarovanci skupnosti združevali sredstva preko skupnosti: a) po stopnji 1,24 %> od bruto oseb. dohodkov za osnovno in hospitalno dejavnost v tem srednjeročnem obdobju b) po stopnji 0,36 °/o za modernizacijo bolnišnice Celje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. Obračunana sredstva po stopnji, opredeljeni pod točko b, se bodo nakazovala na poseben žiro račun 50700-843-003-8862 »sredstva za financiranje na področju zdravstva — modernizacija bolnišnice Celje«. Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na sistemske spremembe in valorizacijo zneskov z ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo za uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125 °/o od skupnega ugotavljanja dohodka po izločitvi sredstev. Sredstva se bodo združevala po letih takole: v milijonih din Skupni program In nepredvideni riziki Leto bruto stopnja odstotek od dohodka skup. Skupaj znesek a b 1976 0,46 0.125 1,4 1977 0,34 0,125 ' 1,1 1978 0,33 0,125 1,1 1979 0,25 0,125 1,0 1980 0,25 0,125 0,9 Skupaj XX XX 5,5 Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v zne- skih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljanje enotnega programa na območju SR Slovenije 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa ha svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji za enotni program. Enotna v milijonih din Obveznost za rep. Leto prispevna solidarnost za stopnja enotni program 1976 4,59 — 1977 4,56 — 1978 4,51 — 1979 4,49 — 1980 4,45 — Skupaj XXX — Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju tega srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem zdravstvenega varstva po zavarovalnem principu določena sredstva na nivoju regije za zagotovitev soli-1-darnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 0,5 1977 0,5 1978 0,6 1979 0,6 1980 0,7 Skupaj 2,9 Glede na to, da se s tem sporazumom pristopa k novemu načinu financiranja zagotavljanja enotnega programa na območju SRS, se v okviru regionalne, ■ skupnosti sprejme nov sporazum, s katerim se dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu. — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); Stran 1028 URADNI LIST SRS Št. 15 — 28. VII. 19TT — določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancu); — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenije, specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skupnosti. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo biti usklajeni glede obsega, strukture in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medicino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo skupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljene v prilogah I. do III. tega sporazuma. 22. člen Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji ( cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotovila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov nedelj in nočnem času. B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev Po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: Leto v milijonih 1976 01 1977 I. polletje 0,1 1977 II. polletje 0,1 1978 0,2 1979 0,2 1980 0,2 Skupaj 0,9 Podpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo izvajalce Združene zdravstvene zavode Celje, da pristopi k neposredni menjavi dela, k izdelavi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezno temeljno organizacijo združenega dela na območju skupnosti in dogovorjeni s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 7. 1977 dalje. IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGE 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za izvajanje štipendijske politike in to letno po stopnji 0,07 “/o, kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 28.000 din ali skupno v obdobju 1976—1980 140.000 din. 25. člen Skladno z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40 % sredstev, kar znaša: v milijonih din leta 1976 0,2 leta 1977 0,3 leta 1978 0,3 leta 1979 0,3 leta 1980 0,3 26. člen Skupnost bo združevala določena sredstva za skupen program in naloge (štipendiranje kadrov, stanovanjsko izgradnjo, investicijske naložbe, pokrivanje bančnih in poštnih stroškov, avtomatske obdelave podatkov, strokovno službo, stroške samoupravnih organov regije in ostalih komisij in organov regije) v obsegu in na način, kot se bo dogovorila s posebnim sporazumom. V. SPREMLJANJE IN NADZOR MED IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela imenovala ustrezne organe in delovna telesa. Delovanje teh organov in teles nadzoruje odbor samoupravnega nadzora skladno s programom ter predlaga po potrebi ustrezne ukrepe. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se lahko določene pristojnosti za izvajanje strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela s sporazumom prenese na ustrezne organe in delovna telesa 'Regionalne zdravstvene skupnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28, člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu jn ob sklepnem računu analizirala vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejela oziroma predlagala udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe. Če skupščina skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svojih pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. 29. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD združenega dela materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti skupnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov za več kot 3 “/o v republiškem merilu in osebnih dohodkov na območju občine za ve* kot 3 %>. 30. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino skupnosti, da ugotovi prenehanje plačevanja prispevkov TOZD, ko so zbrana sredstva po dogovorjenem letnem valoriziranem programu in uresničen sprejeti program zdravstvenega varstva. 31. člen Podpisniki sporazuma ponovno potrjujejo skladno s sprejetim sklepom na zboru uporabnikov zdravstvene skupnosti dne 7. 1. 1977 in zboru združenega dela občine Šmarje v januarju 1977, da so medsebojne obveznosti za leto 1976 poravnane, ter da ne obstajajo presežna sredstva za leto 1976. 32. člen Podpisniki sporazuma so soglasni in pooblaščajo ustrezne samoupravne organe skupnosti v fazi javne obravnave in usklajevanja, da lahko izvedejo korekcije osnov, normativov ter sprejetih amandmajev, neupoštevanih v tem predlogu. 33. člen Z dnem sprejetja tega sporazuma prenehajo veljati vsi sprejeti sporazumi v regiji, samoupravni akti in sklepi, katere je potrebno postopoma do 31. 12. 1977 uskladiti z zakonom o združenem delu. 34. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti. Sestavni del tega sporazuma je samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 3/4 podpisnikov. 36. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti akti družbenopolitičnih skupnosti. 37. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Šmarje, dne 24. junija 1977. 967. Na podlagi 6. in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šmarje za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Šmarje na seji dne 24. junija 1977 ugotovila Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šmarje za obdobje 1976—1980 je podpisalo 95 % udeležencev, torej več kot 3/4 udeležencev in je torej pravno veljavno sklenjen. Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. 8. 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po tehle prispevnih stopnjah: •/. — za nadomestila in denarne dajatve 1,60 — za enotni, skupni in dopolnilni program 7,68 — za naložbe v zdravstvu 0,64 9,92 — za naložbe bolnice Celje po posebnem družbenem dogovoru 0,67 10,59 Od skupne stopnje (10,59) se bo združevalo in plačevalo: •/. — iz bruto osebnih dohodkov 7,76 — od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka 2,83 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje Igor Djinovski, dipl. inž. 1. r. 968. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje na svoji seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šmarje 1. člen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Šmarje za obdobje 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šmarje za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovorjene in to: — iz bruto osebnega dohodka (zavarovalna osnova) V. 7,76 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka 2,83 Skupaj 10,59 Od tega znaša: — stopnja za nadomestila in denarne dajatve •/• 1,60 — stopnja za enotni, skupni in dopolnilni program 7,68 — stopnja za naložbe v zdravstvu 0,64 — stopnja za naložbe v bolnišnico Celje 0,67 10,59 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Šmarje, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje Igor Djinovski, dipl. inž. 1. r. ' 969. Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šmarje za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Šmarje na svoji seji dne 24. jtmija 1977 sprejeli SKLEP o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmetje znaša za leto 1977: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 % — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 din 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022-1/77 Šmarje, dne 24. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje Igor Djinovski, dipl. inž. 1. r. 970. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šmarje in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Šmarje, na seji dne 24. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva . v občinski zdravstveni skupnosti Šmarje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti -— 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 66 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56 člena ZZV 177 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih dn’oči zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 177 Osebam, naštetim od 1. do 11 točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz ndslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za prjmer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70 člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 28 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali din učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 66 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 28 7 ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14% neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14% neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skunnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV. ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5.000 II. se ne zahteva po osnovnem šolanju pri- učitev za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fa-kulte'te ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega. sklepa so: — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalec — po 9. tč. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih •— po 3. čl. — organizator dejavnosti — po 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sKkmili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen , Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55 "/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kbt polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delodajalci prispevek zn zdravstveno zavarovanje iz dohodku po stopnji 4 "/o. Ospova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki sc na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno var- sivo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni list SRS, št' 10-386/76). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Št. 022-1/77 Šmarje, dne 24. junija 1977. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje Igor Djinovski, dipl. inž. 1. r. TOLMIN 971—974. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Tolmin za obdobje 1976 do 1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Tolmin dne 27. junija 1977 sprejela I UGOTOVITVENI SKLEP o stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Tolmin za leto 1977 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, so sc s samoupravnim sporazumom o temeljnih plana občinske zdravstvene skupnosti Tolmin za obdobje 1976—1980 sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela, delovnega razmerja, vseh oblik dela delovnih ljudi, ki z osebnim delom S sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti), razen kmetov, znašajo: 1. za delavce v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti: a) od bruto osebnih dohodkov 6,12 % b) iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — osnova bruto osebni dohodek. 2f42 Vo 2. za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom in za delavce zaposlene pri njih: a) od bruto osebnih dohodkov 6,12 % b) iz dohodka — osnova bruto osebni dohodek 2,42 odstotka Stopnje prispevka iz tega člena se obračunavajo od bruto osebnih dohodkov, lahko pa se preračunajo na neto osebne dohodke. Te stopnje skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977 zagotavljajo dohodek v višini, kot je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Tolmin za obdobje 1976—1980, za leto 1977. 2. člen Prispevki po tem ugotovitvenem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov, stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta ugotovitveni sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Regionalni skupnosti Nova Gorica za leto (1976 (Uradni list SRS, št. 8/76). 4. člen Ta ugotovitveni sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po zakonu o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 in njegovega podaljšanja (Uradni list SRS, št. 31/76 in 12/77) od 1. 8. 1977 dalje. .II ZAČASNI SKLEP o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarska-dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Tolmin v letu 1977 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvega odstavka tega člena za katere mesečni bruto osebni dohodek preračunan v neto, ne dosega niti najnižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračunavanje uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda po 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebo iz prvega odstavka tega člena za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek, ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje, in sicer: Ce znaša letni Zavarovalni pavšalni znesek davka razred do 1.200 IV. 2.360 od 1.201 do 2.300 III. 2.780 od 2.301 do 3.500 II. 3.120 nad 3.501 I. 3.500 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4. člen Obračunavanje prispevkov na osnove iz 1. in 2. člena tega sklepa so akontacije za zdravstveno varstvo in - zavarovanje za leto 1977. Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oziroma pavšalni zneski davka za leto 1977. 5. člen Duhovnikom se določi pavšalna osnova v višini 2.730 din od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 6. člen Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del se določi pavšalna osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 4.414 din. 7. člen Športnikom, artistom, kolporterjem tiska in prtljažnim nosačem se določi pavšalna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 2.730 din. 8. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 dinarjev, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 9. č len Če se osebam iz 5., 6., 7. in 8. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 10. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje.' Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. 11. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76) razen drugega odstavka 4. člena. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1977. III ZAČASNI SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupnosti Tolmin v letu 1977 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktičen pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV gO 2. za občane na šolanju, strokovni izpopol- nitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tčga izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 3. udeležence javnih del in mladinskih delov- nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere ' invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno , go 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarje, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem iz 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče ter svake in svakinje) lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — se plačuje za vsako osebo po 200 č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti, lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca iz 56. člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 8. a) uživalce stalnih priznavalnin in uživalce preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 200 10. izseljence-povratnike, ki so priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 11. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2. odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 7,0. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktična , dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 86 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 Vo razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11,39%. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov, če: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določen poklic 6.120 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu '7.160 4. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikature, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 5: se zahteva višja, šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javna priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem Členu se obračunavajo in pla- čujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju; šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 1. člena: organ ali organizacije, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje; — po 6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki 1. člena pod a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek; b) organ ali organizacije, ki izplačuje stalne kmečke preživnine; c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; d) prevzemniki kmetijskega zemljišča; — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ — izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 11. točki 1. člena: pod a) in b) in c) sami zavarovanci; — po 1. točki 2. člena: organizacije združenega * dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola. če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator dejavnosti; — po 7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini, sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 9%. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje' iz dohodka po stopnji 4 %. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76). 13. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določbah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti od 1. 8. 1977 dalje, razen zavarovalnih osnov iz 7. člena tega sklepa, ki se uporabljajo od 1. 1. 1977 dalje. IV ZAČASNI SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v občinski zdravstveni skupnosti Tolmin od 1. januarja 1977 dalje 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) znaša: 1. od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 60 % 2. na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 500 din 2. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. januarja 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 8/76). 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju od 1. januarja 1977 dalje. Tolmin, dne 27. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Tolmin Janez Gabršček 1. r. TREBNJE 975. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter sprememb lega zakona (Uradni list SRS, št. 12/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1977 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so z več kot dvotretjinsko udeležbo pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in se sporazumeli, da od 1. 8. 1977 stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja znašajo: 1. iz bruto osebnih dohodkov 8,04 °/» 2. Iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 2,43 °/o Prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnjah iz tega člena se obračunava in plačuje iz bruto osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek). Z navedenimi stopnjami, skupaj s stopnjami, ki so veljale do 31. 7. 1977, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1977, za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva in zavarovanja, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980. 2. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov in dodatkov k osebnim dohodkom, od stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, od katerih se po veljavnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati vse tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in višino prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in SFRJ, uporablja pa se od 1. avgusta 1977. dalje. St. 420-2855/77 Trebnje, dne 23. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Tomaž Povšič 1. r. 976. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, kot enakopraven zbor Skupščine občine Trebnje na na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1977 SKLEP o osnovah in stopnjah prispevka za zoravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1977 1. člen Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) znaša: 1. od katastrskega dohodka, dohodka od gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 54 V! 2. Letni pavšal na kmetijsko gospodarstvo 400 din 2. člen S prispevki od kmetijske dejavnosti po določbah 1. člena tega sklepa se zagotavlja dohodek za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja zavaro-vancev-kmetov po temeljnem programu. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati določba 3. člena sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2850/77 Trebnje, dne 23. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Tomaž Povšič 1. r. 977. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76), zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, kot enakopraven zbor Skupščine občine Trebnje na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela 1. člen Osnova za obračunavanje akontacije prispevka Za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek. Za osebe iz prvega odstavka tega člena, za katere mesečni bruto osebni dohodek, preračunan v neto, ne dosega niti najnižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračun uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda, navedenega v 2. členu tega sklepa. 2. člen Za osebe iz prvega odstavka 1. člena, za katere se ne ugotovi bruto osebni dohodek ampak poravnajo svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje in sicer: Ce znnša letni pavšalni znesek din Zavarovalni razred Neto osnova din do 1.200 IV. od 1.201 do 2.300 III. 2.360 2.780 od 2.301 do 3.500 II. nad 3.501 I. 3.120 3,500 Najnižja osnova IV. zavarovalnega razreda v znesku 2.360 din predstavlja 60 % poprečnega oseEnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1976, ki znaša 3.932 din. 3. člen Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz 2. člena tega sklepa kot akontacija. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev, zaposlenih pri osebah (zavezancih) iz 1. člena tega sklepa, so dejansko izplačani mesečni bruto oziroma neto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki delavcev iz 1. odstavka tega člena so tudi osnova za prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka oseb iz 1. člena tega sklepa. Prispevek po tem sklepu se obračunava in plačuje tudi od vseh tistih zneskov in osnov zaposlenih delavcev, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 5. člen Obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje na osnove iz 1., 2., 3. in 4. člena tega sklepa so akontacije prispevka za leto 1977. Dokončni obračun prispevkov za leto 1977 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki, oziroma pavšalni zneski davka oseb iz 1., 2. in 3. člena in dokončno izplačani osebni dohodki delavcev iz 4. člena tega sklepa, za leto 1977. 6. člen Od pavšalnih osnov plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje: Pavšalna osnova neto din — duhovniki 2.730 — književniki, skladatelji, umetniki ter prevajalci znanstvenih in književnih del 4.414 — športniki, artisti — kolporterji tiska in prtljažni nosači 2.730 7. člen Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 4.100 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. 8. člen Če se osebam iz 6. in 7. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto, presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta. 9. člen Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po naslednjih prispevnih stopnjah: 1. iz bruto osebnega dohodka 8,04 °/o 2. iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 2,43 »/o Stopnje iz prvega odstavka tega člena se lahko preračunajo in uporabijo na neto osnove. Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obračunavanje prispevkov. Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila. Zavezanci za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje so osebe iz 1. člena tega sklepa oziroma izplačevalci osebnih in drugih dohodkov, od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunavajo in plačujejo prispevki. 10. člen Z dnem, ko začne veljati, ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje ža delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,' uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. St. 420-2845/77 Trebnje, dne 23. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Tomaž Povšič 1. r. 978. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 12/77) in z namenom, da se zagotovijo potrebna sredstva za financiranje celokupnega programa zdravstvenega varstva in zavarovanja, opredeljenega v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, kot enakopraven zbor Skupščine občine Trebnje, na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje 1. člen • Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije občanov se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 80 din 2. za občane na šolanju, strokovni izpopolnit- vi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu. če ta čas dobijo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 200 3. udeleženec javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za, vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno 80 4. osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 5. začasno nezaposlene osebe po končanem Študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 80 6. učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 80 7. a) kmečke preužitkarje in njihove zakonce, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem iz 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 200 c) člane družinske in gospodinjske skupnosti (brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki sc na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — sc plačuje za vsako osebo po 200 č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca iz 56. člena ZZV 200 d) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam 200 8. a) uživalca stalnih priznavalnin ih uživalce^ preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 200 9. občane, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 20z> 10. izseljence — povratnike, ki so priglašeni pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV 200 H. a) kmete — kooperante — 1. odstavek 58. člena ZZV 200 b) druge skupine delovnih ljudi — občanov — 2. odstavek 58. člena ZZV 200 c) družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani 200 Osebam naštetim od 1. do 11. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določala zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV sc določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prc- kvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 130 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 33 b) kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas . 80 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, sc določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: din 1. ko opravljajo nalogo kot pripadniki teritorialne obrambe 33 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 33 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebarp ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdr- . ževanju javnega reda in miru ter pri preprečeva- vanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki _ 33 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 33 6. ko so kot vojaški vojni invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah 33 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 33 Osebe navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 0/o razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki So in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje po Stopnji neto 11,39 °/e. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.970 2. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določen poklic 6.120 3. sc zahteva- poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.160 4. se zahteva končana splošna srednja šola, tehnikatura, delovodska šola, tehnična srednja šola, če je trajalo to šolanje najmanj tri- leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.085 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.590 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 12.010 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov. Za zavarovance iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: — po 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju — šole za učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delavnicah; — po 2. točki 1. člena: organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor); — po 3. točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij; — po 4. točki 1. člena: organizator pouka; — po 5. točki 1. člena: skupnosti za zaposlovanje; — po-6. točki 1. člena: plačnik po samoupravnem sporazumu med ustreznimi SIS; — po 7. točki. 1. člena a) kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek; b) organ ali organizacije, ki izplačujejo stalne kmečke preživnine; i c) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča; d) prevzemniki kmetijskega zemljišča. — po 8. točki 1. člena pod a) in b) — organ -izplačevalec; — po 9. točki 1. člena sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno; — po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje; — po 11. točki 1. člena: pod a), b) in c) sami zavarovanci; — po 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje; — po 2. točki 2. člena: šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah; — organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu; — po 3. členu: organizator dejavnosti; . — po,7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini, sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji; zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor; organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, s^ tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje de- lavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 9 %>. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. Mena ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6% od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca tekočega leta. 12. člen Z dnem. ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati tiste določbe sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76), ki določajo osnove in stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za delovne ljudi, ki jih zajema in opredeljuje ta sklep. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Pregled stopenj se objavi tudi v Uradnem listu SFRJ. Št. 420-2840/77 Trebnje, dne 23. junija 1977. z Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Tomaž Povšič 1. r. VRHNIKA 979. Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prensu pravice upo- rabe (Uradni list SRS, št. 7/72) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) na 20. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1977 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo doma družbenih organizacij v Dragomer ju 1. člen Gradnja doma družbenih organizacij v Dragomerju je v splošnem interesu. 2. člen S to odločbo je v smislu 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ugotovljen splošni interes za gradnjd doma družbenih organizacij v Dragomerju na zemljišču pare. št. 657, 658/1, 658/2, 659/1, 659/2, 660/1 in 660/2 k. o. Log. 3. člen Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, mogoč pa je upravni spor. 4. člen Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/10-346/B-1/77 Vrhnika dne 28. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. ŽALEC 980. Na podlagi 22. člena zakona o združenem delu (Ur.1 1. SFRJ, št. 53/76) in 13. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Žalec, sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Žalec SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 I. UVODNE DOLOČBE, CILJI RAZVOJA, PREDNOSTNE NALOGE, DRUŽBENO POTREBNO DELO IN PRIČAKOVANI PRISPEVKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA K PRODUKTIVNOSTI 1. člen S tem sporazumom se določajo: — cilji razvoja zdravstvenega varstva; — prednostne naloge, družbeno potrebno delo ter pričakovani prispevki posameznih oblik zdravstvenega varstva k dvigu produktivnosti celotnega družbenega dela in k izboljšanju zdravstvenega stanja; — uskladitev obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi TOZD; t — uresničitev svobodne menjave dela. Pri programiranju se bo izhajalo iz: — interesov delavcev po zdravstvenem varstvu in dohodkovnih možnosti TOZD; — pričakovanega prispevka zdravstvene dejavnosti k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. Enotni program zdravstvenega varstva bodo dogovorile vse zdravstvene skupnosti v SRS s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo zagotavljal po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ob enakih kazalcih, enaki strukturi cene zdravstvenih storitev ter enakih normativih in standardih v zdravstveni dejavnosti tudi enak obseg, način in kvaliteto zdravstvenega varstva iz enotnega programa, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Skupni program pa bo omogočil uresničevanje ne*. katerih nalog skupnega in splošnega pomena za območje SRS. Dopolnilni program zdravstvenega varstva si bodo zagotovili delovni ljudje v skupnostih po dogovorjenih normativih in standardih, upoštevajoč določila zakona o združenem delu in čiste dohodkovne odnose, zlasti pa še ekonomske možnosti združenega dela v skupnosti in prednostne naloge ter usmeritve, določene s tem sporazumom. 2. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva iz zdravstvene dejavnosti so prednostne naloge: 1. Jjoljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje staleža bolnih, omejevanje in preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in invalidnosti ter drugih množičnih obolenj; 2. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV; 3. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega in delovnega okolja; 4. zdravstvena vzgojna in prosvetna dejavnost; ' 5. usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe; 6. izboljševanje organizacije zdravstvene službe; 7. pospeševanje osnovne, dispanzersko-zdravstve-ne dejavnosti, zlasti službe medicine dela in nege bolnika na domu; 8. modernizacija neustreznih in premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni, dispanzerski in hospitalni dejavnosti; 9. sklepanje: — sporazumov o delitvi dela in povezovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki ter njihovem prilagajanju potrebam in interesom združenega dela, — sporazum o načrtovanju in usklajevanju razvoja zdravstvenih zmogljivosti za več regionalnih skupnosti oz. za republiko, — sporazum o neposredni menjavi dela; 10. pospeševanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi izhodišči v preteklih letih pri Regionalni zdravstveni skupnosti tako, da bo obdelava prilagojena posebnostim zdravstva in da bo v okviru zdravstvenih skupnosti Slovenije in komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SRS postopoma vključevana v mrežo računalnikov v okviru občine, regije in republike. 3. člen Za družbeno potrebno delo v zdravstveni dejavnosti se šteje ovrednotena opravljena zdravstvena dejavnost na podlagi in v okviru osnov in meril opredeljenih s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva SRS. Osnove in merila po tem sporazumu so opredeljene in konkretizirane s: kadrovskimi normativi, časovnimi in delovnimi normativi, normativi posteljnega fonda v bolnišnicah, standardih stopenj hospitalizacije oz. povprečne ležalne dobe in standardi materialnih stroškov za enoto storitev (cene) — po prilogah št. I., II., III., kot sestavnega dela sporazuma. II. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN VALORIZACIJO PROGRAMA TER USKLADITEV OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 4. člen Program zdravstvenega varstva, ki zajema enotni, dopolnilni ter skupni program in obveznosti za skupne naloge v SRS obsega: — količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki izhajajo iz zakona in na podlagi zakona sprejetih posebnih samoupravnih sporazumov; — sredstva za razvoj zdravstvene službe (investicije); — obveznosti do republiške solidarnosti in vzajemnosti; — obveznosti do regijske solidarnosti za skupnosti območja zdravstvenega centra. Storitve in pravice iz dopolnilnega programa so takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje v okviru dohodkovnih možnosti v skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva je usklajen s predvidenim povečanjem števila zavarovanih oseb pri skupnosti ne glede na njihovo prebivališče (zavarovalni princip). 5. člen 1. Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, bomo združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva po cenah leta 1975 po letih in virih takole: V milijonih din Leto celotni program Sredstva združenega dela za skupnost poseben družb. dog. za nal. v boL Celje skupaj Prispevek upok. za celotni program Prispevek kmetov in ostalih doh. za celotni program Vse skupaj (3+4+5) i 2 3 4 5 6 1976 63,1 — 63,1 1,0 3,9 77,0 1977 63,9 4,7 68,6 11,0 4,2 83,8 1978 65,2 4,7 ' 69,9 12,2 4,5 86,6 1979 66,5 4,7 71,2 13,4 4,7 89,3 1980 67,8 4,7 72,5 14,8 5,1 92,4 Skupaj 76—80 326,5 18,8 345,3 61,4 22,4 429,1 2. sredstva za izvedbo programov po tem samoupravnem sporazumu znašajo: v milijonih din °pls 1976 1977 1978 1979 ,qHn skupaj 1980 76-80 Plan (po cenah 75) a) Enotni program 39,0 39,9 40,7 41,7 42,7 204,0 b) Skupni program in naloge v SRS 2,6 2,0 2,0 1,6 1,4 9,6 c) Dopolnilni program 35,4 41,9 43,9 46,0 48,3 215,5 Od tega: — nadom, in den. dajatve 9,1 9,7 10,4 11,2 12,0 52,4 — neposr. zdrav. var. in ostali izdatki 21,4 22,4 23,6 24,6 25,9 117,9 — naložbe 4,9 5,1 5,2 5,5 5,7 26,4 — moder. spl. bol. Celje — 4,7 4,7 4,7 4,7 18,8 Skupaj 77,0 83,8 86,6 89,3 92,4 429,1 Od tega: — za rep. solid. za enotni program — iz rep. solid. za enotni program — za reg. solid. za dopolnilni program 1,0 1,0 IJ 1,1 1,2 5,4 3. Predračun programa po cenah leta 1975 na cene tekočega razdobja za leto 1977: a) Enotni program 39,0 44,5 b) Skupni program in naloge v SRS 2,6 2,2 c) Dopolnilni program 35,4 46,7 Od tega: — nad. in den. dajatve 9,1 10,8 — neposr. zdrav. var. in ostali izdatki 21,4 28,4 — naložbe 4,9 5,1 — mod. spl. bol. Celje — 2,4 Skupaj 77,0 93,4 Od tega: — za rep. solid. enotnega programa — iz rep. solid. enotnega programa — za reg. solid. za dopolnilni program 1,0 U Razčlenitev programa po vrstah je razvidna iz priloge IV. 4. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole: , V milijonih din 1. Dogovorjeni program za leto 1977 93,4 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) 48,0 3. Manj znesek presežka iz leta 1976 — 4. Plus znesek primanjkljaja iz 1. 1976 — 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977: 45,4 a) od delavcev v združenem delu in pri občanih, ki samostojno opravljajo dejavnost 37,6 b) od skupnosti pok. inv. zavarovanja 5,0 c) od kmetov in ostalih 2,8 Znesek iz 5.a točko se bo združeval od 1. 8. 1977 dalje tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke od osnove bruto osebnega dohodka in to za: •/. — nadomestila in denarne dajatve po stopnji 1,30 — enotni, skupni in dopolnilni program 8,03 — naložbe v zdravstvu 0,65 Skupaj 9,98 — naložbe v Spl. bolnico Celje po posebnem družb, dogovoru 0,56 Skupaj 10,54 Stopnje iz BOD 8,50 Stopnje iz dohod. 2,04 Pri izračunu stopenj ni upoštevana regijska solidarnost. 6. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bodo za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, upokojenci ter kmetje, prispevali ustrezna sredstva, predvidena s 5. členom tega sporazuma na podlagi ustreznega sklepa skupščine ali samoupravnega sporazuma, s katerim bodo tudi urejene prispevne stopnje. 7. člen Planirana sredstva po programu za leto 1977 so preračunana na nominalno rast (tekoče cene) upoštevajoč finančni načrt za leto 1977 in dohodkovne možnosti temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje. 8. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina skupnosti ob zaključku posameznega poslovnega leta uskladila zneske po cenah leta 1975 za posamezne programe iz 2. točke 5. člena z gospodarskimi gibanji na nominalne zneske za leto 1978 in naslednja leta. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih Osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v občini in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa, kot tudi dvig življenjskih stroškov v SRS; — materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini prenosa cen iz decembra v naslednje leto; — porast cene 'gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa (program naložb). 9. Člen Skupnost bo s predvidenimi sredstvi v dopolnilnem programu najprej zagotavljala na področju socialne varnosti nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti z dela v primerih in obsegu, kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih aktih. Podpisniki sporazuma soglašajo, da bo skupščina vsako leto v točki 2/c 5. člena realno vsoto zneska nadomestil in denarnih dajatev valorizirala za leto 1978 in vsa naslednja leta za povprečni ddstotek povečanega števila zaposlenih delavcev in osebnega dohodka v občini v preteklem letu. 10. člen Udeleženci tudi soglašajo, da v primeru, če bi se delovni ljudje v naslednjih letih odločili, da se odstotek nadomestila v primerih zadržanosti od dela zviša, da se temu ustrezno zviša tudi predvidena realna vsota zneska nadomestil za ustrezno leto. 11. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da skupščina skupnosti na podlagi zneskov iz tega sporazuma določi nova merila (prispevne stopnje), ko bodo določene nove osnove po določbah zakona o združenem dela Naložbe za razvoj zdravstvene službe 12. člen V cilju postopnega reševanja neustreznih in nestandardnih prostorskih kapacitet ter nadomeščanje amortizirane in zastarele opreme, bo skupnost združevala sredstva, kot izločitve dohodkov 26,4 milj. dinarjev, in sicer od tega: — za investicije v splošno bolnico Celje in objekte osnovne zdravstvene službe, na nivoju regije 18,0 — za objekte osnovne zdravstvene službe ” občini 8,4 Skupnost bo del združenih sredstev za naložbe združevala po posebnem sporazumu v Regionalni zdravstveni skupnosti, del pa bo samostojno uporabila za naložbe v osnovno zdravstveno dejavnost. Skladno z vsakoletno resolucijo, bo občinska zdravstvena skupnost s svojim finančnim načrtom določala prioriteto in višino sredstev za posamezne investicijske naložbe iz tega sporazuma. Združena sredstva na nivoju regije in občine se bodo namenila za novogradnjo ZP Prebold, sanacijo ZD Žalec, novogradnjo ZP Vransko, adaptacijo ZP Polzela, adaptacijo ZP Šempeter in novogradnjo ZP Liboje. Skupna vrednost omenjenih objektov bo znašala 30, milijonov din. Ta sredstva bi se zagotovila v okviru regije in občinskih zdravstvenih skupnosti 50 V* in 50°/o iz sredstev samoprispevka. 13. člen Glede na že sprejete referendumske programe za izgradnjo in modernizacijo prostorskih in opremskih kapacitet, v osnovni zdravstveni službi ter podpisanim družbenim dogovorom za modernizacijo Splošne bolnišnice Celje, bodo delavci-zavarovanci skupnosti združevali sredstva preko skupnosti: a) po povprečni stopnji 0,73 %> od bruto oseb. dohodkov za osnovno in hospitalno dejavnost v tem srednjeročnem obdobju, b) po povprečni stopnji 0,64 °/o za modernizacijo bolnišnice Celje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. Obračunana sredstva po stopnji, opredeljeni pod točko b, se bodo nakazovala na poseben žiro račun 50700-843-003-8862 »sredstva za financiranje na področju zdravstva — modernizacija bolnišnice Celje«. Podpisniki pooblaščajo skupščino skupnosti, da glede na sistemske spremembe in valorizacijo zneskov z ustreznim aktom vsako leto konkretizira višino stopnje za naložbe. Program skupnih nalog v SR Sloveniji 14. člen a) Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti, bodo za uresničevanje nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji, opredeljenih v prilogi V, združevali v zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva. b) Prav tako bodo združevali sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč in epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb po stopnji 0,125 °/o od skupnega ugotavljanja dohodka po izločitvi sredstev. Sredstva se bodo združevala po letih takole: v milijonih din Skupni program in nepredvideni rlzlkl Leto bruto odstotek Skupaj stopnja od dohodka skup. znesek a-fb 1976 0,46 0,125 2,6 1977 0,34 0,125 2,0 1978 0,33 0,125 2,0 1979 0,25 0,125 1,6 1980 0,20 0,125 1,4 Skupaj XX XX 9,6 Stopnje in zneski po tem členu so že zajeti v zneskih in stopnjah celotnega programa. Zagotavljanje enotnega programa na območju SR Slovenije 15. člen Skupnost bo v okviru prispevne stopnje za celotni program združevala sredstva za uresničevanje dogovorjenega enotnega programa zdravstvenega varstva za pri skupnosti zavarovanih oseb (zavarovalni princip) po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke) s tem, da bo presežena sredstva po pokritju enotnega programa na svojem območju združevala v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarno zagotovitev uresničevanja enotnega programa zdravstvenega varstva v ostalih občinskih zdravstvenih skupnostih, ki ne zberejo dovolj sredstev po enotni prispevni stopnji za enotni program. Po dosedanji metodologiji skupnost ne prispeva sredstev v republiško solidarnost za pokrivanje enotnega programa kot sledi iz naslednjega prikaza: Enotna v milijonih din Obveznost za rep. Leto prispevna solidarnost za stopnja enotni program 1976 4,59 — 1977 4,56 — 1978 4,51 — 1979 4,49 — 1980 4,45 — Skupaj XXX Združevanje sredstev za solidarnost v regiji 16. člen Skupnost bo združevala v prehodnem obdobju tega srednjeročnega obdobja skladno s financiranjem zdravstvenega varstva po zavarovalnem principu določena sredstva na nivoju regije za zagotovitev solidarnega financiranja funkcionalne dejavnosti dopolnilnega programa v občinskih zdravstvenih skupnostih. v milijonih din Leto Znesek 1976 1,0 1977 1,0 1978 1,1 1979 1,1 1980 1,2 Skupaj 5,4 Glede na to, da se s tem sporazumom pristopa k novemu načinu financiranja zagotavljanja enotnega programa na območju SRS, se v okviru regionalne skupnosti sprejme nov sporazum, s katerim se dogovorijo kriteriji in merila ter upravičenost posamezne skupnosti v regiji do združenih sredstev. Usklajevanje pravic z dohodkovnimi možnostmi uporabnikov 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na območju občine. 18. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po programu zdravstvenega varstva, bo skupnost v tem obdobju konkretizirala v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo postopala selektivno po naslednjem vrstnem redu: — skrčila obseg investicijskih vlaganj regijskega značaja (združevanje na regiji); — skrčila obseg investicijskih vlaganj občinskega značaja (združevanje na ravni občine); — določila za nekatere pravice obratno participacijo skupnosti, s katero bo skupnost sofinancirala uporabnike (višino stroškov, ki jih pokriva skupnost zavarovancu); — skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: — nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne grb za nujno zdraviliško zdravljenje; — neobvezna cepljenja; — reševalnih prevozov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; — specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Podpisniki pooblaščajo skupščino, da sprejme opredelitev, katere pravice: — so družbeno potrebne in pomembne, — se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, — spadajo v dopolnilni pogram, — zagotavlja skupnost v višini obratne participacije skladno z usmeritvijo na območju SR Slovenije, specifičnostmi in dohodkovnimi možnostmi v skuonosti. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA A. Posredna menjava dela 19. člen Osnove in merila za uresničevanje posredne svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva so opredeljene s samoupravnim sporazumom na območju SR Slovenije. Te osnove in merila so sestavni del tega sporazuma, kolikor ni v tem poglavju posamezna zadeva konkretizirana in opredeljena. Na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma izdelajo zdravstvene organizacije svoje delovne in finančne načrte, ki morajo biti usklajeni glede obsega, strukture in cen zdravstvenih storitev s programi zdravstvene skupnosti, za katere izvajajo zdravstveno varstvo. 20. člen V mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev bo skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske, specialistične in lekarniške dejavnosti, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in dejavnosti Zavoda za socialno medicino in higieno, ki zagotavljajo prebivalstvu občine oziroma zavarovancem zdravstveno varstvo, ker zato obstojajo vsi pogoji in razvita dosedanja menjava dela na tem nivoju. Sredstva za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti regionalnih zavodov za socialno medicino in higieno, bo skupnost združevala preko regionalne zdravstvene skupnosti s sklenitvijo posebnega sporazuma s tem, da sredstva ne bo odtujevala na nivoju regije. 21. člen Konkretne osnove in merila za izvajanje svobodne menjave dela so opredeljeno v prilogah I. do III. tega sporazuma. 22. člen Število delavcev po normativih in kalkulativni osebni dohodek omogočata zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika. Za organizacijo izmenskega dela je v kalkulaciji cene upoštevano delo zdravnika od 6. do 20. ure in medicinske sestre 24 ur dnevno v določenih dejavnostih. Skupnost bo zagotovila s posebnim sporazumom sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v času državnih praznikov, nedelj in nočnem času. B. Neposredna menjava dela 23. člen Skladno z določilom 92. člena zakona o združenem delu, delavci izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajajo že do sedaj tudi neposredno menjavo dela z uporabniki na področju medicine dela — preventivna dejavnost, ki ni vključena v program skupnosti. V cilju jačanja neposredne menjave dela in povezave z uporabniki materialne proizvodnje, povečevanju produktivnosti dela in zaščite na delovnem mestu, podpisniki tega sporazuma soglašajo, da se neposredna menjava dela razvija in krepi v okviru kadrovskih normativov, opredeljenih v prilogi I/A skladno z jačanjem kadrovske zasedbe medicine dela (za preventivno dejavnost), kakor tudi potreb in obveznosti uporabnikov združenega dela pri izvajanju zaščite delavca na delovnem mestu. Opredeljeni program potrebnih sredstev po kadrovskih normativih in cenah leta 1975 znaša: Leto v milijonih din 1976 0,3 1977 I. polletje 0,1 1977 H. polletje 0,2 1978 0,3 1979 0,4 1980 0,4 Skupaj 1,7 Pdpisniki sporazuma soglašajo in pooblaščajo izvajalce Združene zdravstvene zavode Celje — TOZD ZD Zalee — Dispanzer za medicino dela, da pristopi k neposredni menjavi dela, k izdelavi ter realizaciji programa preventivne dejavnosti, kateri bo opredeljen za posamezne temeljne organizacije združenega dela na območju skupnosti in dogovorjen s posebnim sporazumom za obdobje od 1. 7. 1977 dalje. IV. DRUGE SPECIFIČNE NALOGE 24. člen Da bi se postopoma uskladilo dejansko stanje kadrov s kadrovskimi normativi, zlasti v osnovni dispanzerski dejavnosti, bo skupnost iz dohodkov izločala sredstva za izvajanje štipendijske politike in to letno po stopnji 0,07 °/o, kar pomeni da bodo znašala sredstva za te namene v tem obdobju letno 51.000 din ali skupno v obdobju 1976—1980 255.000 din 25. člen Skladno z izpolnjevanjem kadrovskih normativov je potrebno, da skupnost rešuje tudi stanovanjsko problematiko, zlasti v osnovni-dispanzerski dejavnosti. V ta "namen bo skupnost izločala iz skupnih dohodkov 0,40% sredstev, kar znaša: v milijonih din leta 1976 0,3 leta 1977 0,3 leta 1978 0,3 leta 1979 . 0,4 leta 1980 0,4 26. člen Skupnost bo združevala določena sredstva za skupen program in naloge (štipendiranje kadrov, stanovanjsko izgradnje, investicijske naložbe, pokrivanje bančnih in poštnih stroškov, avtomatske obdelave podatkov, strokovno službo, stroške samoupravnih organov regije in ostalih komisij in organov regije) v o. segu in na način, kot se bo dogovorila s posebnim sporazumom. V. SPREMLJANJE IN NADZOR MED IZVAJANJEM SPORAZUMA 27. člen Skupščina skupnosti bo za izvajanje samoupravnega in strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela imenovala ustrezne organe in delovna telesa. Delovanje teh organov in teles nadzoruje odbor samoupravnega nadzora skladno s programom ter predlaga po potrebi ustrezne ukrepe. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se lahko določene pristojnosti za izvajanje strokovnega nadzora nad uresničevanjem svobodne menjave dela s sporazumom prenese na ustrezne organe in delovna telesa Regionalne zdravstvene skupnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Skupščina skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in ob sklepnem računu analizirala vsebinsko ter finančno uresničitev tega samoupravnega sporazuma in sprejela oziroma predlagala udeležencem tega sporazuma ustrezne ukrepe. Ce skupščina skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svojih pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. y 29. člen Podpisniki soglašajo, da skupnost na svojem območju spremlja gospodarske in dohodkovne možnosti TOZD združenega dela materialne proizvodnje na območju občine in valorizira polletno programe zdravstvene dejavnosti skupnosti iz 5. člena sporazuma, če ta gibanja odstopajo od resolucijskih izhodišč v pogledu življenjskih stroškov za več kot 3 °/o v republiškem merilu in osebnih dohodkov na območju občine za več kot 3 %>. 30. člen Podpisniki sporazuma pooblaščajo skupščino skupnosti, da ugotovi prenehanje plačevanja prispevkov TOZD, ko so zbrana sredstva po dogovorjenem letnem valoriziranem programu in uresničen sprejeti program zdravstvenega varstva. 31. člen Podpisniki sporazuma ponovno potrjujejo skladno s sprejetim sklepom na zboru uporabnikov zdravstvene skupnosti dne 24. 12. 1976 in zboru združenega dela občine Žalec z dne 26. 12. 1976, da so medsebojne obveznosti za leto 1976 poravnane, ter da ne obstajajo presežena sredstva za leto 1976. 32. člen Podpisniki sporazuma so soglasni in pooblaščajo ustrezne samoupravne organe skupnosti v fazi javne obravnave in usklajevanja, da lahko izvedejo korekcije osnov, normativov ter sprejetih amandmajev, neupoštevanih v tem predlogu. 33. člen Z dnem sprejetja tega sporazuma prenehajo veljati vsi sprejeti sporazumi v regiji, samoupravni akti in sklepi, katere je potrebno postopoma' do 31. 12. 1977 uskladiti z zakonom o združenem delu. 34. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti. Sestavni del tega sporazuma je samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljnih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je podpisalo najmanj 3/4 podpisnikov. 36. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega sporazuma, uredijo obseg pravic in obveznosti akti družbenopolitičnih skupnosti. 37. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žalec, dne 23. junija 1977. 981. Na podlagi 6. in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 8. 1977 dalje 1. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 je podpisalo 100°/« temeljnih organizacij združenega dela in ostalih podpisnikov iz območja občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu »udeležencev«), kar je več kot 3/4 udeležencev in je torej pravno-veljavna sklenjen citirani samoupravni sporazum. 2. člen Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. 8. 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po naslednjih prispevnih stopnjah: i % — za nadomestila in denarne dajatve 1,30 — za enotni, skupni in dopolnilni program 8,30 — za naložbe^ v zdravstvu 0,65 Skupaj bruto stopnja: • 9;98 — za naložbe v Splošno bolnipo Celje po posebnem družbenem dogovoru 0,56 Vse skupaj bruto stopnja 10,54 Od skupne bruto stopnje (10,54%) se bo združevalo in plačevalo: — iz bruto osebnih dohodkov 8,50 — od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka 2.04 3. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Od tega znaša: •/# — stopnja za nadomestila in denarne dajatve 1,30 4. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za' zdravstveno varstvo Občinske zdravstvene skupnosti, združeni z Regionalno zdravstveno skupnostjo Celje (Ur. 1. SRS, št. 10-395/76). St. 022/1-77 Žalec, dne 23. junija 1977. — stopnja za enotni, skupni in dopolnilni program 8,03 — stopnja za naložbe v zdravstvu 0,65 — stopnja za naložbe v bolnišnico Celje 0,56 10,54 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Alojz Hrušo’-ar 1. r. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o .višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti, združeni v regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). 982. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela St. 022/1-77 Žalec, dne 23. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Alojz Hrušovar 1. r. SKLEP O višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Žalec 1. člen Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 prispevajo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Žalec za svoje zdravstveno varstvo in ostale pravice iz zdravstvenega zavarovanja svoje prispevke po enakih stopnjah, ki so s citiranim sporazumom dogovorjena in to: */, — iz bruto osebnega dohodka (zavarovalna osnova) 8,50 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka (zavarovalna osnova) 2,04 983. Na podlagi 6. člena samoupravnega sjbdrazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejela SKLEP o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo za-varovanci-kmet j e znaša za leto 1977: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 Vo 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. 3. člen S 1. avgustom 1977 preneha veljati sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 10/395-76). St. 022/1-77 Žalec, dne 23. junija 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Alojz Hrušovar 1. r. 984. Na podlagi pooblastila iz 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Žalec na seji dne 23. junija 1977 sprejela . SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. avgusta 1977 dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV) 66 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo nimajo statusa 'rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobit o ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 177 din 3. Udeleženci javnih del in mladinskih de- lovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. člena ZZV 66 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 66 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 66 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. člena ZZV 66 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV 177 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž- benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV 177 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV 177 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV ' 177 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 177 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 111 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 28 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 66 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 28 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 28 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 28 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 28 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 28 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 28 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 28 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotnp število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-poko j ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. čl. ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 Vo neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen . Zavarovanci iz 1. odst. 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 5.000 JI. se ne zahteva po osnovnem šolanju pri-učitev za določena dela in poklic 6.100 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 7.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske'šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 8.100 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fa- kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 9.600 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 12.000 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se' tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena. 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: 1 — pod 1. tč. 1. čl. — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. tč. 1. čl. — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij — po 4. tč. 1. čl. — organizator pouka — po 5. tč. 1. čl. — skupnosti za zaposlovanje — po 6. tč. 1. čl. — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. tč. 1. čl. — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. tč. 1. čl. — organ-izplačevalec — po 9. tč. 1. čl. — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. tč. 1. čl. — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. tč. 1. čl. — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. tč. 2. čl. — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. tč. 2. čl. — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 3. čl. — organizator dejavnosti — E>o 7. čl. — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci) 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55%. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije, oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva; zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 % od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta. spisek dostaviti strokovni službi Regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti,'ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za-varovanca-delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance-kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV. 13. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. aprila 1976 dalje (Uradni list SRS, št. 10-386/76). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje. St. 022/1-77 Žalec, dne 23. junija 1977. Predsednik skupščine Občinskr- zdravstvene skupnosti Žalec Alojz Urušovar L r. POPRAVEK V sklepu o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 13-703/77 z dne 30. VI. 1977) se v predzadnji vrsti preambule, za besedo zbora doda »uporabniki in« Predsednik skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Koper Branko Prosenak 1. r. VSEBINA Stran IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 8G8. Odlok o spremembi odloka o delovnih mestih v republiških organih, ki so podlaga za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi 901 869. Soglasje k sklepu sveta visokošolske temeljne orga- nizacije Gradbeništvo in geodezija o omejitvi vpisa študentov v prvi letnik študijskega leta 1977/78 901 870. Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne orga- nizacije Filozofske fakultete v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v prvi letnik psihologije študijskega leta 1977/78 901 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 871. Navodilo za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odloča-nja o rojstvu otrok 901 POPRAVEK V odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-194/77 z dne 4. III. 1977) se v 2. členu druga vrsta tabele pravilno glasi: VVZ Zarja — Nova vas 1977 12.000 6.500 Uredništvo POPRAVEK Po primerjavi z izvirnikom se v odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-737/77, popravi napaka tako, da se v J. členu besede »vikend in avtomobil« pravilno glasijo: »vikend ali avtomobil«. Iz tajništva SO Lenart POPRAVEK V odredbi o ocenjevanju gostinskih obratov v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 13-760/77 z dne 30. VI. 1977) se v 2. členu pod III. v 6. točki pod b) besedilo pravilno glasi: b) delovna obleka 0—5 Uredništvo DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 872. Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega spora- zuma o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 903 873. Sklep o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo v financiranju starostnega zavarovanja kmetov 904 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 874. Sklep o znesku pogrebnine in znesku posmrtnine na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica 904 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 875. Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1970 905 876. Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1977 905 877. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustano- vitvi Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (Ljubljana) 907 878. Aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Ljubljana) 907 879. Ugotovitveni sklep o stopnji prispevkov za zdravstve- no varstvo in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina za leto 1977 908 880. Začasni sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina v letu 1977 908 881. Začasni sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina v letu 1977 909 882. Začasni sklep o višini in stopnji prispevkov za zdrav- stveno varstvo kmetov v občinski zdravstveni skupnosti Ajdovščina od 1. januarja 1977 dalje 912 883. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 912 884. Ugotovitev o podpisu tega samoupravnega sporazuma (Brežice) 917 885. Sklep o višini (stopnji prispevka za zdravstveno var- stvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Brežice 917 886. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Brežice) 918 887. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. avgusta 1977 dalje 918 888. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta Otok v Celju (Celje) 921 889. Sklep o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta Llpa-Store (Celje) 921 890. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 921 891. Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 In prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 8. 1977 dalje 927 Stran stran 892. Sklep o višini (stopnji) prispevkov za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, kl z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodar- sko dejavnost na območju občine Celje 928 893. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Celje) 928 894. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb In občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. avgusta 1977 dalje 929 895. Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti občine Celje in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980. 931 896. Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1977 937 897. Odlok o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč, in zunanje ureditve okolice objektov v naseljih občine Cerknica 938 898. Odlok o upravljanju s stavbnim zemljiščem in oddaji stavbnega zemljišča v družbeni lasti v uporabo za gradnjo (Cerknica) 940 899. Sklep o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica 941 900. Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1977 941 901. Sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1977 941 902. Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstve- no varstvo in zavarovanje vseii oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj za leto 1977 942 903. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva In zavaivvanje v Občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj 943 917. Odlok o financiranju programa samoupravne Inte- resne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart 965 918. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju kulture v občini Lenart f 966 919. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva v občini Lenart 966 920. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v občini Lenart 967 921. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju izobraževanja v občini Lenart 967 922. Odlok o ukinitvi občinskega gasilskega sklada občine Lenart 967 923. Odlok o dopolnitvi odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Lenart 968 924. Odlok o proračunu občine Litija za leto 1977 968 925. Odlok o zakloniščih (Litija) 969 926. Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnih načrtov (Litija) 972 927. Odlok o tržnem redu in ureditvi tržnih prostorov na območju občine Litija 972 928. Sklep o spremembi statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Litija 974 929. Odlok o potrditvi zaključnega računa o Izvršitvi proračuna občino Ljubljana llcžigrad za leto 1976 975 930. Oi lok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977 975 931. Samoupravni sporazum o. ustanovitvi samoupravne Interesne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad za varstvo pred požarom 977 932. klep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za MS S'4 Zgornji Kašelj (Ljubljana Moste-Polje) 980 933. Odlok o prispevku za otroško varstvo za čas od X. avgusta do 31. decembra 1977 (Logatec) sso 934. Odlok o prispevku za socialno skrbstvo za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 (Logatec) 980 904. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1977" 946 905. Odlok o določitvi novih ulic in cest na oUmočiu naselja Grosuplje 906. Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno va/stvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977 34S 907. Sklep o Višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo In zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977 349 908. Sklep o osnovan in stopnjah prispevka za zdravstve- no varstvo m zavarovanje vseli oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, gl z osebnim delom s sreastvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstven) skupnosti Krško za leto 1977 949 909. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb !n občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Krško 950 910. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980 953 911. Ugotovitev o podpisu toga samoupravnega sporazuma (Laško) 939 912. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Laško 959 913. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki Jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Laško) 960 914. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1 avgusta 1977 dalje 960 915. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1976 962 916. Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1977 964 935. Odlok o prispevku za zdravstveno varstvo za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 (Logatec) sso 936. Odlok o prispevku za kulturno skupnost za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 (Logatec) 981 937. Odlok o prispevku za telesnokulturno dejavnost za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 (Logatec) 981 938. Odlok o prispevku za osnovno Izobraževanje za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 (Logatec) 981 939. Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1977 982 940. Sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1977 982 941. Sklep o osnovah in stopnjah za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z »sebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojno poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika za leto 1977 983 942. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Metlika 984 943. Ugotovitveni sklep o stopnji prispevkov za zdrav- stveno varstvo in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1977 986 944. Začasni sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sred-stvl ali intelektualne storitve v občinski zdravstveni skupnosti Nova Gorica v letu 1977 gg? 945. Začasni sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupSčini Nova Gorica v letu 1977 g gg 94G. Začasni sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v občinski zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. januarja 1977 dalje 990 Stran 947. Sklep o stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1977 990 948. Sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1977 991 949. Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstve- no varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto za leto 1977 992 950. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto 993 951. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976—1980 955 952. Ugotovitev o podpisu tega samoupravnega sporazuma (Sevnica) 1C01 953. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Sevnica 1001 954. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Sevnica) 1002 955. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občin- ski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. avgusta 1977 dalje 1062 956. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 1004 957. Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravne- ga sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—i9So in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. avgusta 1977 dalje 1011 958. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Slovenske Konjice lOll 959. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Slovenske Konjice) 1011 960. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice Iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti SI. Konjice od 1. avgusta 1977 dalje 1012 961. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 1014 962. Ugotovitev o podpisu tega samoupravnega sporazuma (Šentjur) 1020 963. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šentjur 1020 964. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Šentjur) 1021 965. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. avgusta 1977 dalje 1621 966. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje za obdobje 1976—1980 1023 967. Ugotovitev o podpisu tega samoupravnega sporazuma (Šmarje) 1029 Stran 968. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Šmarje 1030 969. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Šmarje) 1030 970. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Šmarje od 1. avgusta 1977 dalje 1030 971. Ugotovitveni sklep o stopnji prispevkov za zdravstve- no varstvo in zavarovanje v občinski zdravstveni skupnosti Tolmin za leto 1977 1033 972. Začasni sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseh, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v občin- ski zdravstveni skupnosti Tolmin v letu 1977 1033 973. Začasni sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupnosti Tolmin v letu 1977 1034 974. Začasni sklep o višini in stopnji prispevkov za zdrav- stveno varstvo kmetov v občinski /.dravstveni skupnosti Tolmin od l januarja 1977 dalje 1037 975. Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1977 1037 976. Sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje kmetov v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1977 1038 977. Sklep o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno I varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njilr (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje za leto 1977 1038 978. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Občinski zdravstveni skupnosti Trebnje 1039 979. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo doma družbenih organizacij v Dragomerju (Vrhnika) 1042 980. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 1042 981. Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravne- ga sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. 8. 1977 dalje io^f 982. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Žalec 1050 983. Sklep o višini stopnje prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci kmetije od i. avgusta 1977 dalje (Žalec) 1050 984. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. avgusta 1977 dalje 1051 — Popravek sklepa o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1976 1054 — Popravek odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje io54 — Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Lenart) 1054 — Popravek odredbe o ocenjevanju gostinskih obratov v občini Žalec io5* Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din. Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, Št. 421-1/72