Iz Nemški kancler Ilitler v Varšavi Naše zadnje poročilo b severnega bojišča Bmo zaključili s predajo Varšave in trdnjave ModUn Nemcem po 22 dnevni junaški obrambi. Poljski branilci so odložili 29. septembra zvečer orožje in so vkorakale nemške čete v poljsko prestolnico 2. oktobra. Radi predaje Varšave je bilo po vsem nemškem rajhu od vlade zapovedano sedem dni trajajoče razobešenje zastav. Proslava zmage nad Poljsko je dosegla višek 5. oktobra, ko se je pripeljal v letalu v Varšavo na veliko vojaško parado kancler Hitler. V Varšavi so priredili voditelju Nemčije svečan vojaški sprejem. Popoldne je prisostvoval veliki vojaški paradi v Varšavi zbrane nemške vojske. Parade sta se udeležila tudi oba vrhovna poveljnika nemških armijskih zborov, ki nadaljujejo čiščenje krajev poljskih razkropIjertih čet vzhodno od reke Visle. Ti razkropljenci povzročajo Nemcem velike preglavice. Ob tej priliki ne bo odveč, ako pokličemo čitateljem v spomin, da je znamenito središče poljske države Varšava tokrat od svojega obstoja že petič v tujih rokah. Leta 1656 so ga naskočili brandenburški in svedski polki, ki so mesto osvojili v treh noeeh. Leta 1794 so se pojavili pred vrati Varšave Rusi. Osvojili so si mesto z naekokom. Leta 1831 so Rusi zopet naskodili mesto in ga zavzeli, ker se je bilo pridružilo poljskim upornikom. Leta 1915 je V Varšavo vkorakala nemška vojska in je ostala tam do leta 1918. Krog nove poJjske vlade Zadnjie smo poročali, da je imenoval novi predsednik poljske republike Ladislav Rackiewicz v Parizu vlado pod predsedstvom generala Sikorskega. Novi predsednik Poljske je 30. septembra izdal na Poljake poslanico, v kateri zagotavlja svoje rojake, da v tej vojni Poljska poslednjič preliva svojo kri in da bodo posledice te vojne takšne, da bo zaplapolala zastava pravice na takšnih mejah Poljske, da jih bodo mogli Poljaki v miru uživati In tudi smotrno braniti. — Anglija je 4. oktobra priznala novega predsednika -»poljske republike Rackiewicza kot vrhovnega predstavnika Poljske. Prav tako so novo poljsko vlado priznale tudi že Združene države Severne Amerike, Turčija, Mehika itd. — Novi predsednik je poleg že zadnjič omenjenih članov nove vlade imenoval dne 3. oktobra za ministra brez listnice generala Jožefa Halerja in Aleksandra Ladosa, člana kmetijske stranke. Sedanji predsednik poljske vlade general Sikorski je po svojem prvotnem poklicu inženir za gradnjo mostov. Leta 1914 je bil imenovan za polkovnika poljskih legij. Na tem položaju je vodil obrambo Lvova. Ko je leta 1919 izbruhnil poljsko-ruski spor, je bil Sikorski imenovan za generala ter se je udeležil velike ofenzive ob strani marsala Pilsudskega. V odloeilnih dnevih avgusta 1920 j« Sikoreki poveljeval v bitki pred Varšavo petemu armadnemu zboru, ki je odločil bitko med Rusi in Poljaki v prid Poljske. Leta 1921 je bil Sikorski imenovan za Sefa poljskega generalnega štaba, leta 1922 je postal ministrski predsednik, leta 1924 pa vojni minister. Ves čas po tej dobi se je posvetil vojaški orga- nizaciji Poljske in je organiziral poljsko vojno industrijo. Angleško-franoosko posojilo Poljski Pred izbruhom sovražnosti med Nemčijo in Poljsko je Anglija dovolila Poljakom večje posojilo, katero pa ni bilo izplačano. Sedaj bo dala Angleška poljski vladi v Parizu pet, francoska vlada pa 6 milijonov funtov (skupno 1320 milijonov dinarjev) za organizacijo poljske armade na Francoskem Zapadno bofišee Dne 3. oktobra 390 kvadrat. kilometrov nemškega ozemlja v rokah Francozov Dne 3. oktobra so prodrle francoske čete ob luksemburški meji in pri Hornbachu v globino na nemška tla po tri in pol kilometra, v okrožju Warndt pa 13 kilometrov. V celoti je bilo omenjeni dan v francoskih rokah 390 kvadr. kilometrov nemškega ozemlja. Francoske postojanke so bile v začetku minulega tedna potisnjene tako daleč v nemško zaledje, da nemško težko topništvo ni več doseglo francoskih utrdb Maginotove obrambne črte. Nemci so tudi spoznali, da postaja francoski pritisk na nekatere dele njihove Siegfriedove linije nevaren. Zato so skušali zboljšati svoj položaj z napadi na nož, ki pa so bili vsi odbiti z velikimi zgubami za napadalce. Dogfodlcl na morju Iz Atlantika v Baltiško in Severno morje V našem zadnjem vojnem poročilu smo s podatki beležili, kako se je začelo kazati pojemanje napadalnosti nemškili podmornic v Atlantskem oceanu, ker so Angleži ter Francozi oborožili vee svoje trgovske ladje, katere spremlja povrh še boino brodovje in letala. Nemško mornariško poveljstvo je odpoklicalo iz Atlantika vse svoje velike podmornice, katere so se nahajale na prežah od izbruha sovražnosti. Angleži trdijo, da je bilo nemško pomorsko vodstvo bridko razočarano spričo malega odstotka nemških podmornic, ki so se sploh vrnile v svoja oporiača, ker jih je bila večina potopljenih ali do nerabnosti poškodovanih. V prvem podmorniškem navalu so sodelovale nemške podmornice od 250 ton dalje, in teh je imela Nemčija 1. januarja 1938 vsega skupaj 19. Toda prav te podmornice so pretrpele največje izgube. Teh vrst podmornic ima torej Nemčija zdaj samo še neznatno število, od drugih obalnih podmornic pa jih ima komaj kakih 25. Te podmornice se ne morejo uporabiti za dolge plovbe. Ko ni več imel preostanek nemških podmornic v Atlantskem morju nobenega zgleda več, so prestavili Nemci delovanje svojih lahkih podmornic v Baltiško in Severno morje, kjer se je začelo njih delovanje razvijati v dveh območjih: prvo je na severu ob skandinavski obali, kjer potapljajo podmornice norveške ladje, drugo pa v prostoru, ki veže Baltik in Severno morje. Ker pa želi Anglija za vsako ceno vzdrževati trgovinske zveze s skandinavskimi državami, zato bo tudi od nemških podmornic ogroženo območje skrbno zastražila. Kaj pr^vijo odgovorni einitelji? Peta izjava angleškega predsednika vlade Dne 3. oktobra je podal angleški ministrski predsednik v parlamentu peto izjavo o angleških in francoskih ciljih v tej vojni z ozirom na nemško-rusko zvezo in na zasedbc Poljske, kateri bi naj sledil mir po predlogu Nemčije ter sovjetske Rusije s posredovanjem Italije. Chamberlain je poslancein povedal, da ni prejela angleška vlada do 3. cktobra še sicer nobene mirovne ponudbe, a kljub temu pravi on kot ministrski predsednik, da je glavni vzrok, da so se spustili Angleži v vojno, ta, ker je bil občutek v Angliji ter Franciji, da so sedanje razmere v Evropi, ko morajo mnoge države bodisi žrtvovati svojo svobodo ali pa v obrambo svobode rnobilizirati, nevzdržen. NemČija dolži Anglijo, da je ona kriva vojne, in sicer samo zato, ker ne preneha z vojno, ko angleški cilji še niso doseženi. Odgovornost za vojno pa leži na taistih, ki so vodiii stalno politiko ponovnih napadov. Tega ni mogoče niti zanikati, niti opravičiti. Dobesedno je izrekel šef angleške vlade naslednje pomembne besede: »Nobenemu zagotovilu sedanje neniške vlade ne moremo vei-jeti. Prepogosto je že prelomila dano besedo, 6e ji je to prijalo. Ko nam bodo stavljeni mirovni predlogi, jih bomo gotovo proučili, toda le v smislu besed, ki sem jili pravkar izgovoril. Nihče noče nadaljevati vojne dalje, nego je to neobhodno potrebno, toda ogromna večina v Angliji In Franciji Je odločena, da uapravi koiiec vladi nasilja. Beseda, ki jo katera koli vlada da, mora tudi držati.« * Hitlerjevi mirovni pogoji Nemški državni zbor se je sestal v Berlinu 6. oktobra opoldne. Kot glavni govornik je nastopil kancler Hitler, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru orisal zasedbo Poljske, sodelovanje Nemčije z Rusijo, odnošaje do sosedov in je podal tudi mirovne pogoje. Kancler se je postavil v očigled zloma Poljske na stališče, naj bo vzhodna Evropa nemška in ruska, osrednja Evropa pa naj bo prepuščena zanimanju Nemčije. Vojna se naj zaključi in se naj sklene mir na splošni mirovni konferenci. Nemčiji se naj vrnejo kolonije in takoj bo pristala na delno razorožitev. Ves Hitlerjev govor je bil prepleten z zvračanjem krivde na sedanji obče nemirni položaj na verzajsko mirovno pogodbo, katera pa ne obstoja več za Nemčijo. Za Jugoslavijo je važna iz Hitlerjevega govora naslednja kanclerjeva izjava: »Takoj po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji sem sparoeil Jugoslaviji, da je tudl meja s to državo za Nemčijo odslej nespremenljiva in da želimo s to državo 'Bveti v miru in prijateljstvu.« * Razmerje med Francijo ter Anglijo na eni strani in med Nemčijo na drugi strani ee tudi po Hitlerjevem govom ne bo sprennenilo. Predsednik angleške vlade Chamberlain Bo v sredo, dne 11. oktobra, odgovoril na govor nemškega kanclerja Hitlerja.