19
NOVICE
—   Prvi slovenski rojak v Ameriki — na smrt na vislice obsojen. Angleški časnik „Ehnira Telegram" poroča z dne 9. t. m. sledečo žalostno dogodbo. Neki po imenu Franc Jeršin, rodom iz Eakitne pri Kamniku, ki je služil avstrijskemu cesarju in bil nekaj časa v norišnici v domovini, prišel je nedavno v Seranton v Pensilvanijo z potnim listom svojega sorodnika F Bezeka Jeršin se je bil vže v stari domovini zaljubil v deklino Marijo Kršič, katerej je poslala denar za pot v Ameriko njena sestra, bivajoča v Oliphant, da bi stopila v zakon z Ant Beršnakom. Marija Kršič in Fr. Jeršin sta prišla skupaj v Ameriko, zato je imel Jeršin takoj priložnost, da jo vpraša zavoljo ženitve. Ona seveda v to ni privolila, in Jeršin postajal je ljubosumen čedalje bolj Malo pozneje jo zopet vpraša, a ona mu je naravnost odrekla desnico, ter misli vzeti Ant Beršnaka in je za ženitnino tudi vse urejeno. Jeršin je odšel nevoljen in peklenska misel ga je zvodila, da je kupil samokres. Prihodnje jutro podal se je še enkrat k nevesti in jo prašal zadnjič na kratko, če ga misli vzeti ali ne. Ona mu je odgovorila „ne" in nato je trikrat nanjo vstrelil. Prvi dve kroglji jo nista ranili, a tretja zadela jo je v desno sence in ubogo dekle se je zgrudilo mrtvo na tla. Jeršin je hotel kazni uteČi in zato sklenil poginiti v bližnji reki. Skočil je v vodo, ki pa je bila preplitva, da bi utonil in policija mu je bila prehitro za petami. Potegnili so ga na suho in odpeljali v ječo. Meseca decembra je bila obravnava. Zagovornik je zatoženca zagovarjal, da je slaboumen Po 3dnevni tajni obravnavi pa so porotniki spoznali Jeršina krivim umora prve vrste in ga obsodili na smrt na vislice. — To je v resnici žalosten pojav za tega rojaka, komaj je prekoračil domači prag in stopil na ameriška tla,  pa že mu je naložena smrtna kazen.
—   Sneg. Po vsej Evropi je pobelil sneg, pa tudi v severni Afriki ga imajo. Na Francoskem, Spanjskem, Švici, in Škotskem so plazovi podsuli in podrli več hiš, mnogo ljudij je podsulo ali pa zmrznilo. Tako je v Švici blizu Foixa odneslo štiri hiše, dvanajst drugih poslopij in je petnajst ljudij zgubilo življenje. Na Dunaji je tudi tako hudo melo, da je nekatere ulice popolnoma zaprlo.
—    Nesreča v gledališči. V mestnem gledališču v Saviglianu pal je z galerije v prazen parter trinajstletni deček, ki se je rinil v prve vrste.
—   Nesreča na morji. V Nichtherov v Braziliji se je potopil neki parnik, kateri je vozil ljudi na neki izlet. 120 jih je utonilo. Na parniku je bil nastal razpok in p )žar in to je prouzroČilo daljšo nesrečo.
—   V belgrajski ječi so se uprli jetniki. Polomili so postelje in skušali prebiti vrata. Žandarji so zopet naredili red.
—   Nesreča na železnici. Blizu postaje Staoralliah-Ujhelv je lokomotiva s snežnim plugom zadela več delavcev, ki so kidali sneg.  Pet je mrtvih,  dva pa poškodovana.
—   Tajnosten umor. Na sv. Štefana dan se v Tar-nopolu pri belem dnevu srečata dva mlada Človeka, katerih v mestu nikdo ne pozaa. Jeden hitro drugemu zasadi nož v prsi, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Pri umorjenem niso našli nobenega papirja, iz katerega bi mogli vedeti, kdo da je. Morilca so prijeli,  pa neče ničesa izpovedati
—   Velik cerkveni rop. Dne 31. decembra so roparji vlomili v patrijarhatsko cerkev v Karlovicah in vse cerkvene dragocenostij odnesli.
—   Z zvonika skočil. Dne 24 m. m. je v Plznu na češkem šestnajstletni tesarski učenec Vaclav Wolf, skočil z zvonika in se ubil. Sodi se, da je zblaznil, kajti blaznost je v rodbini.  Mati njegova je umrla v blaznici.
—    Ponarejeni petdesetaki. Nedavno je v Weitzu neki kmet hotel več denarja vložiti v hranilnici in so mej drugimi našli ponarejen bankovec za petdeset goldinarjev. Sploh so na gorenjem Stajarskem ponarejeni petdesetaki jako pogosti, in je zatorej okrajni zastop v Weitzu se sklenil obrniti s prošnjo do državnega zbora da' bi se petdesetaki kmalu za-menili.
—   Samomor bančnega ravnatelja. V Szegedinu se je ustrelil veleposestnik in ravnatelj kmetijske banke v Marija Terezijopolu
—   Umor dekleta. Sedemnajstletna deklica neke vdove M. Eampul v Warniorfu je bila zaljubljena v 201etnega ključar-skega pomočnika Langerja. Dne 31. decembra je mati dobila od hčere pismo, da sta sklenila z ljubčkom se ustreliti. V pismu je bil povedan kraj, kjer se usmrtita. Mati je hitela tja. Ko se je približala zasliši dva strela iz revolverja in videla je nekega bežati. Svojo hčer je našla mrtvo. Ker je mati slišala dva strela, sodi se, da je Langer, t-di sam sebe ubil, pa se je slabo zadel. Za njim je pa bil tudi krvav sled. Sedaj morilca iščejo žandarji.
—   Napad na ministra. Neki Draghibiscu je že tretjič v Rumuniji propal s prošnjo za profesuro. Na to je šel k učnemu ministru in mu burno stvar razkladal Minister je spoznal, da je blazen in ga je ukazal odpeljati. Draghibiscu se je pa izvil iz rok vratarja in ministra od zadaj močno udaril. Težko so napadovalca zmagali in ga izročili sodišču.
—   Človeška žrtva. Kazensko okrajno sodišče je obsodilo šest kmetov v prisilno delo, ker so nekega roparja vjeli in živega pokopali Mislili so, da bodo s tem ob hudi letini odvrnili jezo božjo
—   Samoumor bančnega ravnatelja. Ravnatelj bero-linskega borznega trgovskega društva Lnuekel se je sam umoril z otrovanjem. Zgubil je na borzi vse svoje premoženje nad milijon mark, potem se pa dotaknil društvenega premoženja.
—   Maščevanje zapuščenke. Na Dunaji je dekla Katarina Reiuocha polila s hudičevim oljem na ulici svojega ljubčka Vaclava Sita, ki noče več plačevati jej za nezakonskega otroka.  Njega so odpeljali v bolnico, njo pa v ječo.
—   Ogenj v cerkvi. Na Novega leta dan je v cerkvi v Solesmesu v Belgiji mej mašo pala sveča s svečnika in na altarju je jeJo goreti. Duhovnik se je močno opekel. Ljudje so kričeč drli iz cerkve in se  jih je kacih   100 poškopovalo.
—   Obsojen ropar. Pred sodiščem v Augsburgu je bil te dni obsojen v petnajstletno ječo dninar Josip Deger. V juliji je z bolehnim tovarnarjem Hanggom se sprehajal. Poslednji je še v gostilni plačal zanj vrček piva in mu dal na trdo kuhano jajce. Potem sta šla v bližnji gozdiček, sedet na neko klop. Tu je Deger nakrat tovarnarja sunil z nožem v vrat, potem ga pa še s palico udaril po glavi. Na to mu je vzel nekaj denarja, uro in škornje mu sezul. Neka blizu stanujoča kmetica je naznanila nekemu sorodniku ranjenca, da je bil prišel ponj. Roparja so seveda zaprli.
20
—   Zadušena. Petindvajsetletna Marija Ortner, gostija v Spodnjem Rokiču v okraja Mureck na Šajarskem je naložila v štedilno ognjišče drv, da se posuše, ne da bi pogledala, da je še ogenj v njem. Potem je na ognjišče še dala nekaj povojev in spodnje krile, da se posuše, ter odšla k sosedovim v vas, kjer je ostala kake pol ure Ko se je vrnila, je bilo v sobi polno dima. Užgala so se drva, potem pa stvari na ognjišču. Vsled dima sta se njena dva otroka, dvojčka zadušila. Okrajno sodišče v Murecku jo je zaradi nemarnosti obsodilo v desetdnevni zapor.
—   Predrzna tatvina umetnin. V Rouenu na Francoskem je te dni nekemu kiparju ponudil nekdo dvajset lepo izdelanih gotskih kipov Kupčija se je pa sklenila le s pridržkom. Kako se je pa začudil kupec, ko je izvedel, da so podobe s katedralke ukradene. Bile so šestdeset metrov daleč od tal. Tat je moral biti predrzen plezalec. Splezal je po zidu gori, opirajoč se v razne globine v zidu in drž*č se za okraske. Pri sebi je imel vrv in podobe doli spustil po vrvi. Spodaj so pa gotovo bili njegovi tovariši, da so hitro podobe proč spravili. Tatvina se je seveda izvršila po noči.
—  Gašpar, Melhijor, Baltazar. V vasi Schidl na Gorenjem Avstrijskem je dninarica Barbara Quat porodila trojčke. Pri krstu so jim dali ime Gašpar, Melhijor, Baltazar.