GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 TURNE POKRAJINE V SLOVENIJI KUL MIMI URBANC KULTURNE ISBN 961-6358-64-2 POKRAJINE 5 V SLOVENIJI 9 6 1 6 9 8 7 4 4 6 8 5 3 MIMI URBANC Geografija Slovenije 5 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Mimi Urbanc Naziv: mag., univerzitetna diplomirana geografka in profesorica zgodovine, asistentka z magisterijem Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 54 E-po{ta: mimi@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/mimi.htm Rodila se je leta 1969 v Kranju. Leta 1996 je z nalogo Kmetijsko obremenjevanje okolja v energetski lu~i na primeru naselij Gori~e, Letenice in Srednja vas, za katero je prejela {tudentsko nagrado Filozofske fakultete, diplomirala na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlila na Geograf- skem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnost. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je magistrirala leta 2002 z delom Poskus tipologije podeèlskih kulturnih pokrajin v Sloveniji. Ukvarja se predvsem z regionalno in drùbeno geografijo, geografijo podeèlja in kulturnimi pokrajinami. Njena bibliografija obsega ve~ kot 80 enot. Leta 2002 je postala nacionalna predstavnica Slovenije v Stalni evropski konferenci za preu~evanje podeèlske pokrajine (The Permanent European Conference for the Study of the Rural Landscape). Je urednica spletnih strani geografskega in{tituta, Ljubljanskega geografskega dru{tva in Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Za svoje delo v stanovskih organizacijah je leta 2001 dobila Pohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografija Slovenije 5 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Mimi Urbanc Z A L Ž B A Z R C 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI MIMI URBANC LJUBLJANA 2002 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Mimi Urbanc © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2002 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Anton Gosar, Drago Perko Kartografki: Jerneja Fridl, Mimi Urbanc Fotografi: Matej Gabrovec, Marjan Garbajs, Stane Klemenc, Darko Ogrin, Jurij Senega~nik, Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC, ZRC SAZU Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Literra picta d. o. o. Avtor fotografije na naslovnici je Stane Klemenc (nekatere prvine kulturne pokrajine pri Koprivniku), na predlistu Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.53(497.4) URBANC, Mimi Kulturne pokrajine v Sloveniji / Mimi Urbanc ; [kartografki Jerneja Fridl, Mimi Urbanc ; fotografi Matej Gabrovec ... [et al.] ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2002. – (Geografija Slovenije ; 5) ISBN 961-6358-64-2 119731712 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Mimi Urbanc UDK 911.53(497.4), 911.53(043.2) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Kulturne pokrajine v Sloveniji Kulturna pokrajina je rezultat vzajemnega delovanja naravnega okolja in ~lovekovih drùbeno-gospodarskih aktivnosti v njem. Naravno okolje je temelj, ki ga je ~lovek spreminjal. Kulturna pokrajina izra- à veliko stopnjo povezanosti drùbe in naravnega okolja, kar {e posebej velja za podeèlske kulturne pokrajine, ki so predmet te knjige. Slovenija leì na stiku in prepletanju {tirih velikih evropskih naravnogeografskih pokrajinskih enot: alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta ter {tirih zgodovinskih, etnolo{kih, jezikov-nih, verskih, skratka kulturnih prostorov: germanskega, romanskega, madàrskega in slovanskega, zato se je na povr{insko majhnem obmo~ju oblikovalo veliko {tevilo razli~nih tipov kulturnih pokrajin. Temeljni cilj je dobiti celostno podobo slovenskih podeèlskih kulturnih pokrajin: opredeliti in ovrednotiti njihove sestavine, odnose med njimi, sovplivanja in povezave, dobiti zgodovinsko sliko oblikovanja kulturne pokrajine in opredeliti ter analizirati aktualne procese, ki mnogo hitreje kot v preteklosti spreminjajo kulturne pokrajine. Pomemben del je poskus tipologije podeèlskih kulturnih pokrajin, kjer sem po ~lenitvi na osmih ravneh dobila prek 300 tipov, ki sem jih po na~elu podobnosti zdruìla v 20 skupin. V drugem delu sem izbrala 9 vzor~nih primerov, jih analizirala in ugotavljala, kaj je bilo v dolo~enem tipu kulturne pokrajine odlo~ilnega pomena za razvoj in oblikovanje. Temeljna ugotovitev je, da je imelo naravno okolje velik vpliv na oblikovanje slovenskih kulturnih pokrajin, {e posebej tam, kjer je omejevalo ~lovekovo delovanje. Naravne prvine so neposredno ali posredno vplivale na drùbene prvine, seveda pa so lahko tudi ~isto politi~ne ali upravne odlo~itve dolo~ale smer razvoja. Kulturna pokrajina je dinami~na celota, ki se neprestano spreminja, najbolj neposredno zaradi kmetijstva. Procese lahko zdruìmo v dve skupini: v prvi so razvojni procesi in v drugi procesi propadanja. Dvojno je tudi njihovo delovanje: na eni strani razvijajo kulturnopokrajinske prvine, na drugi pa pospe- {ujejo njihovo propadanje in priblièvanje naravni pokrajini. KLJU^NE BESEDE drùbena geografija, kulturna pokrajina, podeèlska pokrajina, naravne prvine, drùbene prvine, oblikovanje pokrajine, spreminjanje pokrajine, Slovenija ABSTRACT Cultural landscapes in Slovenia The cultural landscape reflects a complex correlation between natural, historical, political, and cultural factors. Physical elements provide a changing framework that has been transformed by human acti-vity. The cultural landscape reveals a strong link between physical and human factors, particularly the rural landscapes that are the subject of this book. Slovenia boasts a great diversity of all natural factors. Among the first to single out is the relief of the surface reflected in altitude, inclination, and exposure of slopes to the sun. Slovenia lies at the mee-ting point of four major European physiographical units – the Alpine; Mediterranean, Pannonian, and Dinaric regions – as well as of four historical, ethnological, linguistic, religious, and cultural regions: Ger-manic, Romance, Hungarian, and Slavic. As a result, many different types of cultural landscape have developed in Slovenia's very small area. 5 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc The aims of this book are to obtain a comprehensive picture of Slovenia's cultural landscapes; to define and assess their elements, relationships, and the correlations between them; to make an historical survey of landscape shaping; and to delineate and analyze current processes and trends that are changing the rural landscapes faster than ever before. An important part of this research is to classify landscapes at the national level. The classification model is based on a hierarchical concept with eight levels of division. More than 300 variations were defined at the lowest level, and by using a synthesis approach, twenty typological groups were created. Later, nine case studies were analyzed to determine which elements, physical and human, were of vital importance for the examined landscape types. The results show the importance of natural elements, particularly in less favourable areas. Natural elements have direct and indirect impacts on the human elements, but the importance of political and administrative decisions are also significant. The cultural landscape has been changing throughout time. It is clearly evident that agriculture has the most direct impact on landscape development. The primary landscape processes can be divided into intensification and marginalization. The result is twofold: on one hand, the rapid changing of landscape elements, which leads toward homogenization, and on the other, their deterioration, which results in natural succession. KEYWORDS cultural geography, cultural landscape, rural landscape, natural elements, human elements, landscape shaping, landscape changing, Slovenia 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 5 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 1.1 NAMEN IN CILJI .......................................................................................................................................................................................................................... 12 1.2 SMERNICE RAZISKOVANJA .................................................................................................................................................................................... 12 1.3 TERMINOLOGIJA ...................................................................................................................................................................................................................... 13 1.3.1 KONCEPT POKRAJINE V GEOGRAFIJI .............................................................................................................................. 13 1.3.1.1 LANDSCHAFT .................................................................................................................................................................................... 15 1.3.1.2 LANDSCAPE ........................................................................................................................................................................................ 16 1.3.1.3 PAYSAGE .................................................................................................................................................................................................. 17 1.3.2 KONCEPT POKRAJINE V UMETNOSTI ................................................................................................................................ 17 1.3.3 KRAJINA ............................................................................................................................................................................................................................ 18 1.3.4 KULTURNA GEOGRAFIJA ........................................................................................................................................................................ 19 1.3.5 KULTURNA POKRAJINA ............................................................................................................................................................................ 22 2 METODOLOGIJA .................................................................................................................................................................................................................................... 25 2.1 MORFOLO[KA ANALIZA KULTURNIH POKRAJIN .................................................................................................................. 25 2.2 TIPOLOGIJA KULTURNIH POKRAJIN ........................................................................................................................................................ 25 2.3 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM .............................................................................................................................................. 25 2.4 STATISTI^NE METODE .................................................................................................................................................................................................... 26 2.4.1 POVEZANOST NA TEMELJU KONTINGENCE ............................................................................................................ 26 2.4.2 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA ............................................................................ 28 3 PRVINE KULTURNE POKRAJINE .................................................................................................................................................................................. 30 3.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................................................................. 30 3.1.1 RELIEFNE PRVINE .............................................................................................................................................................................................. 30 3.1.2 PODNEBNE PRVINE ........................................................................................................................................................................................ 35 3.1.3 HIDROLO[KE PRVINE .................................................................................................................................................................................. 37 3.1.4 PEDOLO[KE PRVINE .................................................................................................................................................................................... 37 3.1.5 VEGETACIJSKE PRVINE ............................................................................................................................................................................ 38 3.1.6 NARAVNE PRVINE KOT OMEJITVENI DEJAVNIK PRI OBLIKOVANJU KULTURNIH POKRAJIN .............................................................................................................................. 40 3.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................................................................ 43 3.2.1 GOSPODARSKE PRVINE .......................................................................................................................................................................... 44 3.2.1.1 RABA TAL ................................................................................................................................................................................................ 44 3.2.1.2 POLJSKA RAZDELITEV ...................................................................................................................................................... 45 3.2.1.3 INDUSTRIALIZACIJA .............................................................................................................................................................. 47 3.2.2 PREBIVALSTVENE PRVINE .................................................................................................................................................................. 47 3.2.3 NASELBINSKE PRVINE ................................................................................................................................................................................ 49 3.2.3.1 TIPI PODE@ELSKIH NASELIJ .................................................................................................................................... 50 3.2.3.2 TIPI HI[ IN GOSPODARSKIH POSLOPIJ .................................................................................................. 50 3.2.4 KOMUNIKACIJSKE PRVINE .................................................................................................................................................................. 52 3.2.4.1 PROMETNE POTI ........................................................................................................................................................................ 52 4 OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE .............................................................................................................................................................. 54 4.1 KULTURNE POKRAJINE IZ PREDSLOVANSKEGA OBDOBJA .............................................................................. 55 4.1.1 RIMSKA DEDI[^INA ........................................................................................................................................................................................ 57 4.2 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA SREDNJEVE[KE KOLONIZACIJE .............................. 58 7 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 4.2.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE ........................................................................................................ 58 4.2.2 POTEK KOLONIZACIJE ................................................................................................................................................................................ 58 4.2.3 ZAZNAVANJE IN IDEOLOGIJA NASELJENCEV ........................................................................................................ 59 4.2.4 U^INKI KOLONIZACIJE NA POKRAJINO .......................................................................................................................... 60 4.2.5 KOLONIZACIJA IN SOCIALNE SPREMEMBE .............................................................................................................. 61 4.3 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA FEVDALIZMA .............................................................................................. 61 4.3.1 OSTANKI IZ OBDOBJA FEVDALIZMA ...................................................................................................................................... 62 4.3.2 VPLIV KMETOV NA OBLIKOVANJE POKRAJINE .................................................................................................... 63 4.4 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA (MULTI)NACIONALIZMA ............................................................ 64 4.4.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE ........................................................................................................ 64 4.4.2 ZNA^ILNOSTI VE^NACIONALNIH IMPERIJEV ........................................................................................................ 65 4.4.3 GOSPODARSKI RAZVOJ IN SOCIALNE SPREMEMBE NA SLOVENSKEM ................................................................................................................................................................................................ 65 4.5 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA SOCIALIZMA .............................................................................................. 68 4.5.1 SOCIALISTI^NE POKRAJINE? .......................................................................................................................................................... 68 4.5.2 POLITI^NE, GOSPODARSKE IN DRU@BENE SPREMEMBE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI .............................................................................................................................................................. 69 4.5.3 MODERNIZACIJA PODE@ELSKE POKRAJINE .......................................................................................................... 69 5 NOVEJ[E SPREMEMBE KULTURNE POKRAJINE .............................................................................................................................. 71 5.1 VREDNOST KULTURNE POKRAJINE ........................................................................................................................................................ 71 5.2 PROCESI SPREMINJANJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE .......................................................... 73 5.3 POMEN KMETIJSTVA ZA KULTURNO POKRAJINO .............................................................................................................. 76 5.4 POTI NADALJNJEGA RAZVOJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE ............................................ 78 6 TIPI KULTURNIH POKRAJIN V SLOVENIJI ...................................................................................................................................................... 80 6.1 PRIMERI TIPOLOGIJ KULTURNE POKRAJINE IZ LITERATURE ........................................................................ 80 6.2 TIPOLOGIJA SLOVENSKIH PODE@ELSKIH KULTURNIH POKRAJIN .......................................................... 83 6.3 MORFOLO[KA ANALIZA IZBRANIH TIPOV .................................................................................................................................. 102 6.3.1 KULTURNA POKRAJINA POBO^IJ V ALPSKEM GOROVJU, PRIMER: KRNICA V KAMNI[KO-SAVINJSKIH ALPAH .............................................................................................................. 106 6.3.1.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 109 6.3.1.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 113 6.3.1.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 116 6.3.1.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 116 6.3.1.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 118 6.3.2 KULTURNA POKRAJINA POBO^IJ V ALPSKEM HRIBOVJU, PRIMER: VELIKA VAS V POSAVSKEM HRIBOVJU .......................................................................................... 118 6.3.2.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 119 6.3.2.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 121 6.3.2.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 123 6.3.2.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 127 6.3.2.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 127 6.3.3 KULTURNA POKRAJINA ALPSKIH RAVNIN, PRIMER: VOKLO NA SAVSKI RAVNI ............................................................................................................................................................................................ 127 6.3.3.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 128 6.3.3.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 131 6.3.3.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 134 6.3.3.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 134 6.3.3.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 137 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 6.3.4 KULTURNA POKRAJINA SLEMEN IN POBO^IJ NA DINARSKIH PLANOTAH, PRIMER: SELA PRI HINJAH V SUHI KRAJINI .......................................................................................................... 137 6.3.4.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 138 6.3.4.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 139 6.3.4.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 148 6.3 4.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 148 6.3.4.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 148 6.3.5 KULTURNA POKRAJINA DOLIN, RAVNIN IN KRA[KIH POLJ NA DINARSKIH PODOLJIH IN RAVNIKIH, PRIMER: PODZEMELJ V BELI KRAJINI .......................................... 148 6.3.5.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 150 6.3.5.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 154 6.3.5.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 159 6.3.5.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 159 6.3.5.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 159 6.3.6 KULTURNA POKRAJINA POBO^IJ IN SLEMEN NA PANONSKIH GRI^EVJIH, PRIMER: VINSKI VRH V SLOVENSKIH GORICAH ............................................................................................ 161 6.3.6.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 161 6.3.6.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 167 6.3.6.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 173 6.3.6.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 173 6.3.6.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 173 6.3.7 KULTURNA POKRAJINA PANONSKIH RAVNIN, PRIMER: PREDANOVCI NA MURSKI RAVNI .......................................................................................................................................................................................... 173 6.3.7.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 175 6.3.7.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 176 6.3.7.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 181 6.3.7.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 181 6.3.7.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 181 6.3.8 KULTURNA POKRAJINA RAVNIN IN DOLIN NA SREDOZEMSKIH GRI^EVJIH, PRIMER: SLAP PRI VIPAVI V VIPAVSKI DOLINI .................................................................................................... 182 6.3.8.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 183 6.3.8.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 184 6.3.8.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 192 6.3.8.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 192 6.3.8.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 194 6.3.9 KULTURNA POKRAJINA RAVNIKOV NA SREDOZEMSKIH PLANOTAH, PRIMER: SKOPO NA KRASU .......................................................................................................................................................... 194 6.3.9.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 196 6.3.9.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 196 6.3.9.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 204 6.3.9.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 205 6.3.9.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 205 7 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 206 7.1 TIPI KULTURNE POKRAJINE IN PROCESI V NJIH .............................................................................................................. 206 7.2 POMEN NARAVNIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) .................................................................................................................................................. 210 7.3 POMEN DRU@BENIH IN ZGODOVINSKIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) .......................................................................................................... 211 9 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 7.4 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) .................................................................................................................................................................................................. 212 7.5 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) .................................................................................................................................................................................................................................. 213 7.6 VREDNOTENJE POMENA NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN .......................................................................... 213 7.7 ZA KONEC ...................................................................................................................................................................................................................................... 214 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 215 9 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 219 10 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 224 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 1 UVOD Pred ve~ kot petdesetimi leti je britanski zgodovinar in geograf W. G. Hoskins (1908–1992) zapisal, da je kulturna pokrajina za tistega, ki jo zna brati, najpomembnej{i zgodovinski dokument. Vendar je {e mnogo ve~. Ni zgolj zgodovinski dokument, pa~ pa tudi sodobni, ker poleg aktivnosti ~loveka v preteklih obdobjih odseva tudi sedanjost in nakazuje prihodnost. In nenazadnje ter nadvse pomembno, da ne gre samo za vpliv ~loveka, pa~ pa tudi za naravno okolje, ki (je) postavlja(lo) okvirje ~lovekovemu ìvljenju, delu in preìvljanju prostega ~asa. Tako je hriboviti svet, kjer so bile mònosti za poselitev in gospodarske dejavnosti slabe, redko poseljen, in to v obliki samotnih kmetij ali zaselkov z domovi na son~nem pobo~ju, obi~ajno na manj{i uravnavi. Zaokroèno obdelovalno zemlji{~e v bliìna doma se nadaljuje v senoèti in pa{nike, sen~na, strma in oddaljena zemlji{~a pa pora{~a gozd. Taka pokrajina je blizu naravni pokrajini. Popolnoma druga~no sliko nudi ravnina, kjer poteze naravne pokrajine lahko le slutimo. Gosta mreà prometnih poti povezuje {tevilna in razli~no velika naselja ob prometnih poteh, na robu teras, zunaj poplavnega obmo~ja ali na stiku z gri~evjem. Poljska delitev je pravilnej{a, vendar so zaradi gostote naseljenosti zemlji{~a razdrobljena. Gozd se je ohranil na manj ugodnih mokrotnih ali kislih tleh. Mo~no spremenjen je tudi gri~evnati svet, zlasti tam, kjer so ugodne mònosti za rast vinske trte. Ta pora{~a jùna son~na pobo~ja, na vrhu katerih dominirajo naselja. Dno vlànih dolin pora{- ~ajo travniki, osojne ter strme lege pa gozd. Spet druga~no bitko je bil ~lovek v kra{kih dinarskih pokrajinah. Izsekal in pògal je gozd, da je dobil ìvljenjski prostor, in obenem vetru in vodi nehote omogo~il, da sta odna{ala prst. ^istil je obdelovalne povr{ine in kamenje zlagal v suhe zidove, ki so {~itili majhne zaplate njiv pred vetrom, ali pa je z njim zapolnil dna vrta~, da je dobil ravno povr{ino, si zgradil hi{o in obteìl streho. Vloga ~loveka je povezana z njegovim gospodarskim poloàjem, na~inom razmi{ljanja, s stiki s sosednjimi pokrajinami, z zgodovinskimi in s politi~nimi razmerami, z organiziranostjo dràvne tvorbe, s stopnjo tehnolo{kega razvoja in {e z marsi~em. Tako je uvedba pluga prinesla njive pravilnej{ih oblik, predvsem pa dalj{e. Zaradi làjega dela. Brez Rimljanov, ki so prinesli vinsko trto in spodbujali razvoj vinogradni{tva, bi bile panonske in sredozemske gorice videti precej druga~e. Nem{ka kolonizacija je preoblikovala dele Kranjskega in Sor{kega polja ter spodbudila naselitev hribovitih predelov. Z na~rtnim pogozdovanjem v preteklosti in z zara{~anjem zaradi opu{~anja kmetijstva v sedanjosti nekdaj goli kras dobiva gozdni pokrov. Podobni primeri se vle~ejo skozi celotno zgodovino vse do danes. Administrativni in gospodarski ukrepi posredno in neposredno dolo~ajo smer sedanjega in prihodnjega razvoja. Kulturna pokrajina je vidna, stvarna pokrajina, ki jo je dolo~ena drùbena skupina oblikovala s svojim na~inom ìvljenja. Ker je vpliv ~loveka segel tudi v najbolj oddaljene predele, o naravnih pokrajinah skoraj ne moremo ve~ govoriti. Slovenija je ozemeljsko majhna deèla, vendar jo odlikuje velika naravna pestrost, ki izhaja iz njene lege na stiku in prepletanju {tirih velikih evropskih naravnogeografskih pokrajinskih enot: alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta. Na kriì{~u prometnih poti, ki so v preteklosti oblikovale podobo Srednje Evrope in Balkana, so se sre~ali {tirje kulturni pro-stori: germanski, romanski, madàrski in slovanski, vsak s svojimi zgodovinskimi, etnolo{kimi, jezikovnimi in verskimi zna~ilnostmi. Oblikovalo se je veliko {tevilo razli~nih tipov kulturne pokrajine, ki odsevajo naravne in drùbene zna~ilnosti dolo~enega obmo~ja. Prav pestrost in prehodnost slovenskih pokrajin je temeljna geografska zna~ilnost Slovenije in hkrati eden izmed temeljev njene identitete (Perko 1997). Kulturna pokrajina je dinami~na tvorba, ki se neprestano spreminja. ^as, v katerem ìvimo, postavlja v ospredje pragmati~en in materialen vidik ~lovekovega bivanja. Ideje preteklosti je zamenjalo znanje tehnolo{ke drùbe, ki s svojim na~inom ìvljenja intenzivno preoblikuje podobo sveta. To je obdobje operativnega mi{ljenja, ki intenzivno posega v delovanje narave. Procesi, ki so v preteklosti potekali po~asi in ob upo{tevanju naravnih omejitev, so danes mnogo hitrej{i, njihove posledice pa {tevilne ter izrazite. Ideje posameznika oziroma drùbene skupine se s sodobnimi mediji in mo~nimi migra-cijami prena{ajo na druge drùbene skupine, kjer vplivajo na vrednostni sistem in mi{ljenje. Gospodarski in tehnolo{ki razvoj se je raz{iril na ve~ji del sveta in postal svetoven. Kljub globalizaciji, ki vodi v uni-11 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc formiranost sveta, predvsem na podro~ju na~ina ìvljenja, dela, preìvljanja prostega ~asa, pa je na{ svet {e vedno pester mozaik razli~nih drùb, ki so ustvarile samosvoje kulturne pokrajine. 1.1 NAMEN IN CILJI @e v uvodu sem nakazala kompleksnost in ve~dimenzionalnost kulturnih pokrajin v Sloveniji. Njihovo preu~evanje zahteva celosten pristop, saj le tako lahko dojamemo vsestranski odnos med naravnim okoljem in drùbo v ~asovnem prerezu in z vsemi prostorskimi povezavami. To je bil temeljni cilj, ki me je vodil skozi celotno delo. Cilj, ki me je usmerjal, spodbujal in me obenem tudi obremenjeval. Obremenjeval s svojimi zahtevami, ki presegajo sposobnosti enega samega ~loveka. Sicer pa ne morem trditi, da je monografija, ki je pred vami, plod samo mojega dela. Naslonila sem se na dognanja cele vrste geografov, tujih in doma~ih, ki so se ukvarjali s podobnimi vpra{anji, in s pridom izrabila znanje, sposobnosti in izku{nje sodelavcev z Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljnemu cilju, to je celostnemu prikazu kulturne pokrajine v Sloveniji, sem sledila s posameznimi koraki. V prvi vrsti sem opredelila sam izraz kulturna pokrajina, ki se uporablja zelo {iroko brez usta-ljene vsebine, in podala razlike v pojmovanju izraza v doma~i in tuji literaturi. Analizirala sem sestavine, naravne in drùbene, na~in njihovega povezovanja, medsebojno sovplivanje in procese, ki oblikujejo kulturno pokrajino, in s tem poskusila podati podobo kulturne pokrajine na vsebinski in razvojni ravni. Dana{nja kulturna pokrajina je rezultat ve~stoletnega delovanja ~loveka. Vsako obdobje jo je po svoje zaznamovalo in izoblikovalo ter ji s tem dalo svoj zgodovinski pe~at. Zgodovinski razrez pokaè njihovo oblikovanje skozi razli~na obdobja zgodovinskega razvoja. Posebej sem opredelila novej{e procese, ki povzro~ajo hitre spremembe. V prvi vrsti gre za nazadovanje {tevila prebivalcev, kar vzro~- no-posledi~no povzro~a spremembe v pokrajini, vidne v obliki ozelenjevanja, ogozdovanja in preloga. Jedro knjige tvori nekaj najosnovnej{ih tipov kulturne pokrajine, ki sem jih dolo~ila s pomo~jo obstoje~ih zemljevidov najpomembnej{ih prvin kulturne pokrajine, ki sem jih kot sloje prenesla in obdelala v geografskem informacijskem sistemu. Dosedanja ob~a spoznanja splo{nih procesov in zakonitosti pri oblikovanju in spreminjanju kulturne pokrajine v Sloveniji sem aplicirala na posamezne izbrane tipe in prikazala odstopanja procesov oblikovanja kulturne pokrajine pri konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine od splo{nih procesov oblikovanja kulturne pokrajine v Sloveniji. Z analizo posameznih tipov sem ugotavljala intenzivnosti ~lovekovega delovanja in povezanost naravnih in drùbenih prvin kulturne pokrajine pri konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine. Z medsebojno primerjavo sem ugotavljala regionalne razlike v oblikovanju kulturne pokrajine: katere prvine, naravne ali drùbene, so bile odlo~ujo~e oziroma pomembnej{e pri oblikovanju kulturne pokrajine, v kolik{ni meri je intenzivnost ~lovekovih posegov vplivala na njihovo izoblikovanje. Predmet obravnave je le podeèlska ali ruralna pokrajina in ne tudi mestna ali urbana pokrajina. Razloga sta (vsaj) dva, in sicer prvi, da je podeèlje ve~ji del Slovenije, in drugi, da podeèlske pokrajine kaèjo veliko ve~jo pestrost in odvisnost od naravnih razmer, medtem ko mestne kulturne pokrajine kaèjo uniformiranost in majhno odvisnost, zlasti nekaterih prvin, od naravnih razmer. Vendar se preu~evanje podeèlskih kulturnih pokrajin ne more izogniti mestom in njihovim funkcijam: na primer upravnim, izobraèvalnim, gospodarskim, drùbenim in politi~nim. Mesto in podeèlje sestavljata organsko celoto, pri ~emer je pomemben vpliv mesta na socialni, gospodarski in prebivalstveni razvoj pode- èlja, ki se odseva v kulturni pokrajini. 1.2 SMERNICE RAZISKOVANJA Kulturna pokrajina vsebuje razli~ne sestavine. Naravne sestavine pokrajine oziroma naravno okolje so okvir, znotraj katerega je ~lovek v skladu s stopnjo razvoja preoblikoval in spreminjal podobo pokrajine. ^lovekovo delovanje v pokrajini ni bilo odvisno samo od tehnolo{kega razvoja, pa~ pa tudi od kulturnih, 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 politi~nih, zgodovinskih, sociolo{kih, verskih in drugih vidikov. Seveda pa je stopnja tehnolo{kega razvoja narekovala hitrost in intenzivnost spreminjanja naravnega okolja. Kmetijskih sistemov ne moremo razlagati samo z naravnimi dejavniki, pa~ pa tudi z drùbenimi. Carl O. Sauer je pred desetletji zapisal: »… Kulturno pokrajino je iz naravne pokrajine oblikovala drùbena skupina. Drùba je povzro~itelj, naravno okolje je sredstvo in kulturna pokrajina je rezultat …« (Sauer, povzeto po Jackson 1990). Naravno okolje je s svojimi zna~ilnostmi lahko vir ali pa ovira za bivanje in obdelovanje zemlje. ^lovekovo spreminjanje oziroma njegov vpliv na izgled pokrajine je dejansko iskanje ravnovesja med danostmi in ovirami pokrajine. Gradi na prvih in sku{a z najrazli~nej{imi prijemi zmanj{ati negativni vpliv slednjih. Poskusila sem ovrednotiti pomen naravnega okolja in kulturnih prvin. Ali je ~lovek vedno iskal najbolj- {e mònosti, je znal polno izrabiti naravne danosti? Ali drìjo ob~e veljavne trditve, da so na primer v panonskem gri~evju vinogradi zgolj na ugodnih jùnih in jugovzhodnih legah? Raziskavo gradim na treh predpostavkah, in sicer: • naravne prvine v splo{nem pomembno vplivajo na drùbene prvine in s tem oblikovanje kulturne pokrajine, • vplivi naravnih prvin na oblikovanje kulturne pokrajine se med konkretnimi tipi kulturne pokrajine razlikujejo, • intenzivnost ~lovekovega delovanja v konkretnem tipu kulturne pokrajine je povezana z naravnimi omejitvami oziroma naravnimi danostmi te pokrajine. Prvo predpostavko so dokazali {tevilni avtorji (Bat 1990; Drozg 1992; Ile{i~ 1950; Perko 1992) v razli~ni geografski in sorodni literaturi, zato èlim v knjigi pri prikazu posameznih konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine predvsem dokazati, da je vpliv naravnih prvin kulturne pokrajine v razli~nih konkretnih pokrajinah razli~en. Poleg opisnega dokazovanja sem svoje trditve dokazovala z izbranimi statisti~- nimi metodami. 1.3 TERMINOLOGIJA V tem delu osvetljujem uporabljeno terminologijo in prikazujem dosedanja preu~evanja kulturnih pokrajin, in sicer v {ir{em kontekstu drùbene geografije. Podajam pregled literature, pomembne za izbrano temo, predstavljam dosedanje dosèke preu~evanj in nakazujem odprte probleme. Predvsem pa posku{am podrobno razloìti oba sestavna dela termina kulturna pokrajina, saj je to pomembno za nadaljnje razumevanje. 1.3.1 KONCEPT POKRAJINE V GEOGRAFIJI V naj{ir{em pomenu je pokrajina prostor, v katerem ~lovek ìvi, vendar ima v razli~nih jezikih razli~en pomen. »… Razlike v pomenu besede pokrajina izhajajo iz opisov konkretnih pokrajin …« (Keisteri 1990). Kot prvo omembo pokrajine v svetovni literaturi lahko navedemo Knjigo psalmov (psalm 48). V njej je pokrajina, hebrejsko nof, verjetno v etimolo{ki povezavi z yafe, lep, lep pogled na Jeruzalem s templjem kralja Salomona, gradovi in pala~ami (Naveh, Lieberman 1994). Besedo pokrajina, v latinski izpeljanki, najdemo v italijan{~ini kot paesaggio, {pan{~ini paisaje in franco{~ini paysage. Vse te besede imajo izvor v besedi page–nsis, poznani iz latin{~ine iz cesarskega obdobja med letoma 100 in 200 n. {t. Oblika pa–gus, ki ozna~uje prebivalca dolo~enega oziroma obmo~ja, izhaja iz 2. stoletja pr. n. {t. Zgodnji obliki francoske besede ozna~ujeta deèlo: païs iz 11. stoletja in pays iz 13. stoletja. Beseda paysage je pre{la v splo{no rabo v 16. stoletju, ko je njen pomen vseboval tudi naslikano podobo dolo- ~enega obmo~ja. Prav tako je italijanska beseda paese, ki se pojavi v 13. stoletju in ozna~uje deèlo ali zemljo, v naslednjih stoletjih dobila estetski pomen in s~asoma pomenila sliko dolo~ene pokrajine. Oblika paesaggio, ki ima enak pomen, pride v uporabo v 16. stoletju. Beseda pago, ki se v {panskem jeziku pojavi v 11. stoletju, ozna~uje dolo~eno ozemlje ali regijo. V 16. stoletju se preoblikuje v país, ki pomeni isto~asno obmo~je in njegovo sliko. Iz obeh predhodnih oblik se je v 18. stoletju oblikovala bese-13 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc da paisaje. Izraz paysage je v franco{~ini vse do danes ohranil dvojni pomen, in sicer ozna~uje dolo- ~en del ozemlja in tudi pejsàno podobo. Podobno je tudi z izrazoma v {panskem in italijanskem jeziku (Keisteri 1990). Latinska beseda regio– se v slovarjih pojavlja kot prevod angle{kega izraza landscape in nem{ke-ga Landschaft (pokrajina). Ostala izraza pa sta terra in loca. Izraz terra se je prvi~ pojavil okrog leta 280 pr. n. {t., ko je ozna~eval dejansko zemeljsko povr{je in boginjo plodnosti zemlje, duh zemlje. Izrazi regio–, terra in loca danes obi~ajno niso ve~ povezani s pomenom besede landscape (pokrajina), ampak se nana{ajo na obmo~je, na ozemlje, na regijo, pokrajino na splo{no oziroma na administra-tivno enoto. V latin{~ini prav tako obstaja beseda sca(e)na za naravni izgled ali sliko pokrajine, beseda, ki se je v 2. stoletju n. {t. nana{ala na dolo~eno stopnjo v razvoju gledali{~a in njegove scene. Sorodna angle{ka beseda scene je pri{la v splo{no rabo v tem izvirnem pomenu v 16. stoletju, in izpeljanka scenery, istega pomena in v pomenu pokrajine oziroma razgleda pa v 18. stoletju (Keisteri 1990). V sloven{~ini se izraz pokrajina uporablja è dolgo in pomeni del zemeljskega povr{ja, predel, regijo, geografsko homogeno ozemlje. Poleg pojma pokrajina se pogosto uporablja regija, zlasti v izpelja-vi regionalna geografija, regionalizacija, regionalni razvoj in podobno. Izraza sta vsebinsko enaka, saj regija izhaja iz latinske besede regio, regionis, kar pomeni kraj, pokrajina, obmo~je, meja. Gams (1995) pravi: »… V regionalni geografiji je pokrajina pogosto sopomenka za regijo in ne pomeni samo kake-ga ozemlja, temve~ obmo~je z ve~jo ali manj{o vsebinsko enotnostjo …« To misel potrjuje Vri{er (1996), ki pravi: »… Regija, pokrajina, obmo~je ali ozemlje, ki ga druìjo podobne ali enake naravne ali drù- bene zna~ilnosti …« V nadaljevanju pa regijo razume {ir{e kot pokrajino, saj pravi: »… Geografsko regijo sestavljajo posamezne ve~je ali manj{e pokrajine z zna~ilnostmi glede na prevladujo~e naravne ali drùbene pojave na sosednjih ozemljih, lahko pa so tudi posledica njihovega medsebojnega prepletanja …«. Slika 1: ^lovekov vpliv je segel tudi v visokogorje, zato lahko le {e s pridr`kom govorimo na naravni pokrajini. MIMI URBANC 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 V tej knjigi razumem izraz pokrajina kot kompleksen pojem, ki odseva odnose med ljudmi in njihovim okoljem. Nana{a se na regijo kot edinstveni del zemeljskega povr{ja ali pa na tip pokrajine. Predmet geografije je pokrajina kot del zemeljskega povr{ja, ki jo geograf dojema kot »… realno in kompleksno prostorsko celoto in na ta na~in spoznava njeno originalnost …« (Vri{er 1998). Pokrajina je »… se-stavljena iz sestavin pokrajine ali pokrajinskih sestavin, te pa iz prvin pokrajine ali pokrajinskih prvin oziroma pojavov in procesov. Pokrajinske sestavine so povr{je, podnebje, vode, prsti, prebivalstvo, gospodarstvo itd. Reliefne prvine so na primer naklon, ekspozicija, nadmorska vi{ina, erozija, tektonika in podobno, prebivalstvene pa gostota, starostna sestava, naravni prirastek …« (Perko 1998b; Perko 1998c). Poleg sestavnih delov pokrajine so pomembni {e odnosi med njimi, njihovo povezovanje, vplivanje in vzro~no posledi~no u~inkovanje. Z izrazom naravna pokrajina ozna~ujemo tiste predele na zemeljskem povr{ju, ki so nedotaknje-ni naravni svet, kjer razvoj uravnavajo izklju~no naravni zakoni, brez ~lovekovih posegov. Naravna pokrajina je torej pokrajina, v kateri so prisotne samo naravne pokrajinske sestavine oziroma kot pravi Stritar (1990), da je »… ~lovekova navzo~nost nezaznavna …«. ^lovekovi posegi so v novej{i dobi postali tako intenzivni, da so posledice njegovega delovanja tako reko~ univerzalne. Zato ta termin uporabljamo z za-dr`kom, saj dejansko ni predela na zemeljskem povr{ju, kjer ne bi bili vidni u~inki ~lovekovih dejavnosti. »… Prirodna pokrajina je danes skoraj na vsej zemlji è v tolik{ni meri prepojena z u~inki ~love{kega dela, da je lo~itev prirodnega okolja od drùbe nesmiselna, fiktivna in izrazito idealisti~na …« (Vri{er 1998). 1.3.1.1 Landschaft Koncept pokrajine v nem{~ini je v sredini 19. stoletja opredelil A. von Humboldt (1769–1859) v uvod-nem delu Kozmos, kjer je pokrajino povezal s pokrajinskimi oblikami, zna~ilnimi pokrajinami v posameznih deèlah, pokrajinskimi podobami in literarnimi opisi pokrajin. Regionalni oris vsebuje zbirko podrobnih opisov pokrajine, kot recimo na primeru otoka Tenerife, ko opisuje ljudi, bistvene zna~ilnosti obale in morja ter lepote vegetacije. Opredelil jo je kot der Totalcharakter einer Erdgegend špopoln zna~aj zemeljskega obmo~ja’ (Naveh 1994). Isto~asno je C. Ritter (1779–1859) Landschaft špokrajino’ povezoval z naravnimi povr{inskimi oblikami obmo~ja, njenimi estetskimi predstavami, zgodovinskimi obmo~ji in umetni{kimi opisi. Obe omenjeni interpretaciji, ki sta sovpadali, sta obravnavali tako pokrajino kot tudi njen opis oziroma sliko. V geografskem smislu je koncept oblikoval H. G. Hommeyer na za~etku 20. stoletja kot omejen oziroma dolo~en del ozemlja, ki je nekje vmes med pojmoma Gegend šokoli{’ in Land šdeèla’, vedno pa kot obmo~je, opazovano z razgledne to~ke (Keisteri 1990). Hommeyerjeva definicija temelji na tradicionalnem pomenu besede landscape špokrajina’, ki poudarja konkreten, viden del povr{ja. Natan~nej{o definicijo je kasneje podal H. Lautensach (1886–1971). Pokrajino je obravnaval kot individualni prostor, ki se lo~i od okolice na temelju naravnih zna~ilnosti in se{tevkov posameznih dosèkov ~lovekovih telesnih ter intelektualnih aktivnosti. »… Pokrajina je torej ve~ji ali manj{i prostor na zemeljskem povr{ju, ki se zaradi izrazitih posebnosti, posami~ne fiziogno-mije, lo~i od ostalih pokrajin na zemeljskem povr{ju – pri ~emer se te posebne zna~ilnosti kaèjo tako skozi povr{je, podnebje, vodno omrèje, rastlinsko odejo in prebivalstvo s svojimi fizi~nimi in psihi~ni-mi posebnostmi kot tudi skozi oblike zavestnega ~lovekovega delovanja na verskem, politi~nem, gospodarskem, prometnem in naselbinskem podro~ju …« (Westermann Lexikon der Geographie 1973). Tovrstna interpretacija koncepta pokrajine presega pomen samega izraza, ker se ne omejuje samo na tisto, kar dolo~ena oseba vidi. Razli~ne definicije koncepta pokrajine poudarjajo razli~ne poglede na preu~evano pokrajino. Tako je veliko znanstvenikov v ospredje postavljalo povr{inske oblike. Izjemni primer interpretacije pokrajine kot stvarnega povr{ja pa je gledanje O. Schlüterja (1872–1959) na za~etku 20. stoletja. Njegov pristop izklju~uje nematerialne vidike pokrajine, kot so podnebje, gospodarstvo ali politi~ne okoli{~ine, ~eprav te sestavine lahko vplivajo na vidne oblike v pokrajini. Koncept, ki poudarja zgolj vidne prvine pokraji-15 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc ne, je {e dandanes v veljavi v delih, ki razvr{~ajo povr{inske tipe znotraj dolo~enega ozemlja (Keisteri 1990). Z idejo pokrajine, ki poudarja vidne oblike, so procesi, ki so te oblike ustvarili, dobili ve~ji poudarek in v tej zvezi je nastal nov koncept. H. Carol je Landschaft špokrajino’ razumel kot celoto oziroma skupek atmosfere, hidrosfere, litosfere, biosfere in antroposfere, del~ek celotnega sveta, Erdlandschaft špokrajino na Zemlji’ ali katerikoli del~ek sveta. Pozornost je bila usmerjena k formalnim, funkcijskim in razvojnim vidikom. V veliki meri je poudarek na naravnih procesih in ciklusih zaobseèn tudi v pokrajinski ekologiji (Landschaftsökologie), vzdol` katere gre tudi termin geoekologija (Geoökologie), saj se ve~ ali manj uporabljata v enakem kontekstu (Westermann Lexikon der Geographie 1973). Subjektivni, estetski vidik koncepta pokrajine in vpliv, ki ga ima pokrajina na ~lovekov duh, je v svojem delu poudaril E. Banse (1883–1953), ki je posku{al opisati pokrajino ne samo na temelju njenih zunanjih oblik, pa~ pa tudi z notranjega vidika. Vsaka pokrajina ima svojo notranjo psiholo{ko pokrajino (Banse 1924, povzeto po Keiseri). Ta koncept vsebuje nianse zgodnje oblike besede, ko je bila le-ta povezana z dolo~eno deèlo in duhom te deèle (spirit of the land). Med tistimi, ki so prevzeli subjektivni, estetski vidik kot del koncepta pokrajine, so bili A. Hettner (1859–1942), S. Passarge (1867–1958) in J. Schmithüsen. Hettner je uporabljal termin pokrajina za ozna~evanje posameznega, majhnega dela zemeljskega povr{ja, v katerem se je individualnost prepletala s subjektivnimi in estetskimi vrednotami. Pri Passargu pa je bila subjektivnost povezana z antropocentri~no predstavo dojemanja s pomo~- jo ~util (Keisteri 1990). Iz nem{~ine je izraz Landschaft pri{el tudi v rusko geografsko terminologijo, ki pa izraz land{aft razume zgolj kot naravno pokrajino oziroma del geosfere, ki je nastala z naravnimi procesi in ki jo od ostalih delov geosfere lo~ijo zna~ilne medsebojne povezave in soodvisnosti med posameznimi pokrajinskimi sestavinami, posebnosti v povezovanju majhnih teritorialnih enot in poseben potek sezonskega ritma pojavov (Westermann Lexikon der Geographie 1973). 1.3.1.2 Landscape Angle{ki izraz izvira iz nizozemske besede landschap šva{ko, podeèlsko oziroma kme~ko obmo~- je’, v sodobnem pomenu pa se nana{a na vse povr{inske oblike kakr{negakoli podeèlskega ali mestnega obmo~ja in vklju~uje naravne in drùbene pojave (Whittow 1986). Po drugih navedbah (Rugg 1984) naj bi bil izvor besede anglo-saksonski (landscipe), vsebinski pomen pa naj bi bil podoben. Med geografi angle{kega govornega obmo~ja, ki so se ukvarjali s pokrajino, sta se W. M. Davis (1850–1934) in C. O. Sauer (1889–1975) osredoto~ila na pokrajinske oblike in njihov razvoj. Sauer je poudaril oblike v konceptu pokrajine in kulturni vpliv, ki jim je dal pe~at. Po njegovem je pokrajina ozemlje, sestavljeno iz oblik, ki sta jih ustvarila drùba in naravno okolje (Johnston 1994). Prav tako je pokrajino razumel kot znanstveno generalizacijo individualnega pogleda nanjo, kot tip preobrazbe individualnega obmo~ja. Geomorfologa Davisa je zanimal izvor naravnih prvin, ki sestavljajo pokrajino, in je ta termin uporabljal v smislu vidne pokrajine. Procesi, ki so oblikovali zemeljsko povr{je, so pod njegovim vplivom dobili klju~no vlogo v angle{kem konceptu pokrajine (landscape). Nasprotno pa je Sauer poudarjal velik pomen ~lovekovega vpliva na pokrajino. R. Hartshorne (1899–1992) je razumel pokrajino kot zemeljsko povr{je, kot ga ~lovek vidi in ga doìvlja, ~eprav je kasneje rekel, da je slednje le malo uporabno v empiri~ni geografiji. D. Harvey je svaril pred subjektivnim obravnavanjem zaznavne pokrajine in se zavedal, kako tèka je objektivna obravnava, kar je ugotovil è Humboldt sto let prej. V sedemdesetih letih so nekateri geografi obravnavali pokrajino kot »stvaren proizvod ~lovekovih odlo~itev«. Sauer-jeve ideje o pomembnosti oblik v konceptu pokrajine so {e vedno ìve, saj mnogi geografi poudarjajo pomen vidnih potez pokrajine, ki so zna~ilne za dolo~eno drùbeno skupino oziroma dolo~eno zgodovinsko obdobje (Keisteri 1990). E. Penning-Rowsell poudarja rekreacijsko vrednost pokrajine in vpliv politi~nih odlo~itev na spremembe v njej, medtem ko B. Hudson (1986) kaè na mo~no povezanost z naravnimi lepotami. Pokra-16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 jino lahko razumemo kot ekonomsko izkoristljiv naravni vir ali pa kot kulturno dedi{~ino, vredno, da se zavaruje. Najnovej{e teorije govorijo o intelektualni pokrajini (intellectual landscape), ki se nana{a na drùbene stike in intelektualne vplive. »… Intelektualne pokrajine so kriì{~e ~asa in prostora, kjer lahko spoznamo svojstvena drùbena sre~anja in razli~ne vzorce intelektualnih vplivov. So kriì{~a inte-lektualnega razvoja posameznikov, del njihovega razumskega li{pa, izsek subjektivne, vendar dokazljive izku{nje. V celoti torej obravnavamo pokrajino misli in idej …« (Keisteri 1990). 1.3.1.3 Paysage S francoskim izrazom paysage V. de la Blache (1845–1918) v svojih delih poudarja celovitost pokrajine, ki se je izoblikovala z drùbenim razvojem, in obliko pokrajine. Pokrajino razume v povezavi z ve-getacijskimi zna~ilnostmi, estetskimi vidnimi vtisi in spremembami v pokrajini. Pokrajina se neprestano spreminja in njena trenutna oblika kaè njene prej{nje zna~ilnosti (Beaujeu–Garnier 1976). Koncept pokrajine (paysage) se je v prvih desetletjih 20. stoletja nana{al na opisovanje podeèlskih obmo~ij, kar so kazala dela J. Brunhesa in R. Diona. Nov koncept je prinesla definicija E. Juillarda v {estdesetih letih, saj jo je s podeèlskih obmo~ij v smislu izraza Landschaft raz{iril na vse oblike ~lovekove aktivnosti. Zunanja vidna oblika pokrajine omogo~a izsleditev medsebojnega vpliva med naravo in drùbo. »… Pokrajina je za geografa ve~ kot zunanja resni~nost (kar dejansko je pokrajina). Pod vidnim povr{jem mora dognati trenutno ravnovesje v osnovnih odnosih med naravnimi zna~ilnostmi, prebivalstveno strukturo, tehnologijami, ki spreminjajo okolje, dedi{~ino preteklih in sodobnih odnosov v razvojnih procesih, gospodarskih tipih ter drùbenih strukturah in odnosih …« (Juillard 1962, povzeto po Beaujeu-Garnier 1976). J. Beaujeu-Garnier (1976) sicer v celoti sprejema definicijo Juillarda, vendar poudarja logi~no pove-zavo med medsebojnimi razmerji v konceptu pokrajine. Tudi drugi francoski geografi so kasneje naklo-njeni simboli~ni in metafori~ni interpretaciji in bolj subjektivnemu na~inu preu~evanja pokrajin. Na drugi strani pa je C. Bardinet koncept kulturne pokrajine uporabil v smislu vidnega obmo~ja, kar je v veljavi v italijanskih in {panskih delih (Beaujeu-Garnier 1976). V novej{ih delih francoskih geografov (Claval 2000) je pokrajina ~love{ka oziroma kulturna tvorba in zato njena obravnava nujno zahteva kulturno dimenzijo. Poleg tega pokrajina nudi uporaben koncept preu~evanja naravnega in drùbenega okolja, obenem pa odseva prisotnost tako drùbe kot posameznika. [e korak dlje napravi Berque (2000), ki pravi, da »… pomen pokrajine dale~ presega tisto, kar vidimo v okolju …«, in sicer zato, ker »… ljudje na njim lasten na~in razlagajo, kaj je za njih realnost …«. 1.3.2 KONCEPT POKRAJINE V UMETNOSTI Mnogi geografi so umetnosti pripisovali pomembno mesto v okviru znanosti. Umetni{ka dela so vklju- ~evali v pokrajinske opise, ali pa so jih uporabljali kot dodaten vir pri preu~evanju. »… Dolo~ena subjektivnost je neizogibno povezana z empiri~nimi raziskavami v naravoslovnih znanostih vsaj kot del miselnega procesa, medtem ko intuicija in instinkt igrata pomembnej{o vlogo v umetnosti. Znanost in umetnost nedvomno sodita skupaj v toku miselnega procesa, pri konkretnih rezultatih pa prihaja do precej{njih odstopanj …« (Keisteri 1990). Umetnost in znanost gresta vzporedno zlasti na podro~ju vizualnega pred-stavljanja rezultatov znanstvenih raziskav, kjer se uporabljajo tehnike, ki so bile najprej uporabljene v umetnosti. Pri tem se pojavi vpra{anje, ~e novi na~ini vidnega prikazovanja morejo tako mo~no vplivati na ~lovekov pogled na svet, da lahko pri~akujemo spremembe v znanstvenem pristopu (Kemp 2002). Glede na zahodni na~in razmi{ljanja je cilj znanosti dose~i bolj{e razumevanje resni~nosti. Znans-tvena informacija se spreminja v skladu z na~inom razmi{ljanja, vendar ni razloga, da ne bi pri{li do enakega cilja z umetni{kimi sredstvi. Po prepri~anju posameznih poznavalcev umetnosti in tudi geografov je umetnost tista, ki daje izraz ~lovekovemu bivanju na svetu in mnogo pripomore k bolj{emu poznavanju ~love{tva. Humanisti~ne in naravoslovne znanosti se dopolnjujejo na poti, ki vodi k bolj{e-mu razumevanju sveta. In geografija ima pri tem povezovalno vlogo (Keisteri 1990). 17 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Slovarji, ki obravnavajo umetnost, opisujejo pokrajino kot sliko oziroma slikovno predstavitev povr{ja s poudarkom na fizi~nih in drùbenih potezah s predstavitvijo ljudi in ìvali kot podlago. Razmerje med umetni{kim delom in drùbo je dvostransko. »… Osnovni koncept pokrajine, ki prevladuje v drùbi, dolo~a na~in slikanja pokrajine in slika sama odseva odnos do dejanskega videnja …« (Keisteri 1990). Slovarji obi~ajno povezujejo geografijo s posameznimi vejami arhitekture; urejanjem krajine in oblikovanjem parkov, ki jih skupaj imenujejo estetsko oblikovanje povr{ja, kjer gre za prenos umetni{ke ustvarjalnosti v okolje (Keisteri 1990). Britanski arhitekt Hunter (1985) je govoril o pokrajini, videni skozi o~i ~loveka in z odnosi, ki jih vsebuje. »… Ozemlje postane pokrajina, ko ga vidi ~lovek in ki odkriva zapis njegovih aktivnosti na povr{ju zemlje in njegov odnos do okolja. Dojemanje pokrajine razkriva ~lovekovo drò do nje in povzro~a ~ustva; od nezaupanja in strahu, do pomiritve in navdu{enja. Ta lahko zrasejo iz videnja resni~ne pokrajine ali so plod imaginarnih videnj pesnika, slikarja ali pisatelja …« (Hunter 1985). Koncept pokrajine v umetnosti se {e najbolje izraà skozi umetni{ka dela, ki jih lahko razdelimo v abstraktna dela in dela, povezana z resni~no pokrajino. Ne glede na to pa imajo vsa stik z naravo, materialen ali abstrakten, in zvezo s ~lovekovimi ~utili, obi~ajno o~mi (Keisteri 1990). Pokrajinska tradicija je najizrazitej{a in najjasnej{a v upodabljajo~ih umetnostih. V knjièvnosti je pokrajina predstavljena skozi cel spekter ~love{kih ~util in obi~ajno sestavlja obsènej{i opis regije ali dolo~enega okolja. V ve~ini smeri v umetnosti se izgublja povezanost z resni~no pokrajino, {e vedno pa pokrajina oblikuje subjektivno izku{njo umetnika, ki se kaè v umetnikovem vrednostnem sistemu in drùbenem okolju (Langdon 2002). Materialna pokrajina pa je pomembna v arhitekturi in vejah umetnosti, ki se ukvarjajo s oblikovanjem povr{ja (Ress 1978). 1.3.3 KRAJINA V nekaterih strokah, predvsem tistih, povezanih z umetnostjo, na primer krajinski arhitekturi, namesto izraza pokrajina uporabljajo izraz krajina in ga opredeljujejo skoraj enako kot geografi pokrajino (Perko 1998b). Ogrin (1997) pravi: »… V sloven{~ini imamo dva izraza, ki sta si pojmovno blizu in se v rabi v~asih prekrivata, to sta krajina in pokrajina. Opisuje ju è Pleter{nik v svojem velikem slovarju. Slovarske opredelitve in delno tudi raba kaèjo na mònost, da bi ju bilo mòno usmeriti vsakega na svoje pojmovno podro~je …«. »… Geografi uporabljajo obe besedi in ju med seboj lo~ijo: pokrajina je prostorska enota, del zemeljskega povr{ja, sklop pokrajinskih sestavin, predvsem pojem iz znanosti, krajina pa zunanji videz, pejsà, fiziognomija, vtis, slika pokrajine, predvsem pojem iz umetnosti …« (Perko 1998b). »… Ta pojem (krajina) lahko tolma~imo bodisi kot vizualno estetsko prvino narave, bodisi kot slikarski pejsaàli poetsko idealizirano naravo, kot romanti~no doìvetje itn. …« (Stritar 1990). »… Vsaka pokrajina ima eno ali ve~ zna~ilnih krajin, pokrajinskih slik. Tako je na primer zna~ilna krajina slovenskih sredogorskih pokrajin samotna kmetija s celkom na prisojnem pobo~ju, obdana z gozdom, zna~ilna krajina gri~evij panonskega sveta pa hi{ice, razloène po slemenu, pod katerim so na prisojnih pobo~jih vinogradi, na osojnih pa gozd …« (Perko 1998b). Slovar slovenskega knjìnega jezika iz leta 1995 (v nadaljevanju SSKJ) opredeljuje oba izraza povsem identi~no, pri ~emer pa ima pokrajina {e dodatni pomen. Pokrajina je: • ozemlje (na primer: pokrajina se je spremenila; ob~udovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaran~ / indu-strijska, kmetijska pokrajina //gorata pokrajina); • upravna enota (na primer: dràva je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine); • podro~je, obmo~je (na primer: to so zanimive miselne pokrajine); • umetni{ka upodobitev pokrajine (na primer: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov). Krajini pa pripisuje samo prvi in zadnji pomen: • ozemlje (na primer: megla je leàla nad krajino); • umetni{ka slika, na kateri je upodobljena pokrajina. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Podobno izraza obravnava Slovenski pravopis (2001), vendar pokrajini ne pripi{e tretjega pomena, krajina pa ima enako vsebino kot v SSKJ. V slednjem sta pridevnika pokrajinski in krajinski, ki se nana{ata na pokrajino (na primer: pokrajinska avtonomija) oziroma krajino (na primer: spoznati krajinske vrednote okolja). Naveden je tudi prislov pokrajinsko (na primer: dràva je pokrajinsko zelo razli~- na), ne pa tudi prislov krajinsko. Slovar navaja {e besedi pokrajinarstvo in krajinarstvo, obe opredeli kot slikarstvo, ki upodablja pokrajino, ter besedi krajinar in pokrajinar, obe pa ozna~ujeta slikarja, ki upodablja pokrajino. Enako so omenjeni izrazi opredeljeni v Pravopisu. V SSKJ-ju je {e pridevnik krajinarski, ki se nana{a na krajinarje (na primer: krajinarska poeti~nost), ni pa pridevnika pokrajinarski. Ne omenja pa novej{e vsebine izraza krajinar, ki pomeni diplomanta univerzitetnega {tudija krajinske arhitekture. V velikem splo{nem leksikonu (1997 in 1998) je geslo pokrajina, gesla krajina pa ni, se pa beseda krajina ve~krat pojavlja znotraj gesel s podro~ja umetnosti. Leksikon geografija (1977) pravi, da je pokrajina »… del zemeljskega povr{ja, kjer tvori prepletajo~e se delovanje njegovih pojavov prostorsko enoto, ki ima zna~ilno podobo …« (Geografija 1977). Krajina pa je opredeljena kot: • zaklju~en, enovit prostor zemeljskega povr{ja, ki ga oblikovno dolo~ajo naravni faktorji (geolo{ka struktura, vegetacija, tla, klima, veter, voda itd.), nanj vplivajo ìvali in {e posebej ~lovek; • preplet fizi~nih in antropogenih potez, ki dajejo dolo~enemu obmo~ju zna~ilno fiziognomijo in ustvarjajo enotno celoto, v kateri se navadno pojavljajo nekatere zna~ilnosti (krajinska podoba); • ozemlje, ki ga oko zajema z enim pogledom (vizualni prostor) (Geografija 1977). Leksikon Okolje pravi, da je pokrajina »… obmo~je z dolo~enimi skupnimi naravnimi zna~ilnostmi, ki tvori prostorske enote z zna~ilnim videzom. Naravna pokrajina {e brez vpliva ~love{kega delovanja, kulturna pokrajina pa è mo~no spremenjena zaradi ~lovekovega delovanja …« (Okolje 1985). Tujih zgledov pri vsebinski opredelitvi obeh izrazov ni, ker poznajo tuji jeziki le en izraz: landscape v angle{~ini, Landschaft v nem{~ini, paysage v franco{~ini, land{aft v ru{~ini, paesaggio v italijan{~ini (Vri{er 1998). Krajina v najnovej{em ~asu hitro izpodriva starej{i in (neko~) bolj uveljavljen izraz pokrajina, k ~emer dodatno pripomorejo krajinski arhitekti, ki predlagajo, da bi slednja postala zgolj izraz za admi-nistrativno oziroma upravno ozemeljsko enoto (Kladnik 1999). »… Tako bi izraz krajina sluìl kot bolj splo{na oznaka, pokrajina pa bi ozna~evala konkretno ozemeljsko enoto. To bi lahko bila smiselna in za strokovne jezike dobrodo{la raba, ki bi omogo~ala ustreznej{e izraànje …« (Ogrin 1889). Kljub temu pa ima izraz pokrajina za geografe bistveno {ir{i in globlji pomen in ga tako tudi razumemo v tem delu. 1.3.4 KULTURNA GEOGRAFIJA Kulturna geografija, izraz, ki ga je sredi 19. stoletja uvedel E. Kapp in sta ga za njim razvila F. Rat-zel (1844–1904) in E. Hahn, se pogosto uporablja kot sinonim za drùbeno geografijo (Westermann Lexikon der Geographie 1975, Pagnini 1997). @e leta 1906 ga je Schlütter opredelil zgolj kot del drù- bene geografije, tistega njenega dela, ki se ukvarja z naravnim okoljem. Kulturna geografija po njegovem preu~uje »… veliko skupino sledi, ki jih je v pokrajini pustila ~lovekova dejavnost …« (Westermann Lexikon der Geographie 1975). Tudi Hassinger je v tridesetihtih letih omejil kulturno geografijo na »… ~lovekov vpliv na naravno pokrajino in na njegov odnos do kulturne pokrajine kot rezultat tega vpliva …« (Westermann Lexikon der Geographie 1975). V tem ~asu se je izraz iz Nem~ije prenesel v Zdruène dràve Amerike in se hitro raz{iril. Pravi razcvet je doìvela s Carlom O. Sauerjem in berkeleyjsko {olo. V sredi{~u njihovega preu~evanja je bila cela vrsta ~lovekovih posegov in njihov vpliv na spremembe povr{ja. Njihove raziskave so obravnavale najrazli~nej{e teme, kot so tipi hi{ in vzorci verske pripadnosti, ki so velikokrat posegale na podro~je histori~ne geografije, saj je Sauer sam vedno vztrajal na zgodovinskem vidiku kulturnih raziskav. Trdil je, da je kulturna geografija del kulturne zgodovine. V {estdesetih in sedemdesetih letih je kulturna geografija doìvela preporod, vendar s spremenjenimi teore-ti~nimi predpostavkami in metodami. [tudije se niso omejevale samo na materialno kulturo in na podeèlske oziroma zaostale drùbene skupine, pa~ pa so obravnavale sodobne mestne drùbe in tudi 19 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc nematerialno kulturo (Johnston 1994). Kulturna geografija preu~uje aktivnosti ~love{ke drùbe, ki izhajajo iz kulturne naravnanosti, vpliv materialne in nematerialne ~love{ke kulture na okolje in organizacijo drùbe v prostoru. The Penguin Dictionary of Geography (Clark 1998) pravi, da je kulturna geografija »… veja drù- bene geografije, ki se ukvarja predvsem z odnosi in sovplivanji med drùbo in okoljem, z razporeditvijo in raz{irjenostjo posameznih drùbenih skupin, razlikami med njimi in njihovim vplivom na pokrajino …«. A Modern Dictionary of Geography (1995) pa pi{e, da kulturna geografija preu~uje »… prostorski vidik ~love{ke drùbe – razporeditev njenih zna~ilnosti, kot so jezik, vera, in prostorsko raz{irjenost drùbenih skupin ter kulturne pokrajine …«. Geograf razume kulturo kot nau~eno (priu~eno) vedenje drùbene skupnosti v nasprotju s priroje-nim, instinktivnim vedenjem. Te prirojene poteze izoblikujejo na~in ìvljenja dolo~ene drùbene skupnosti. Priu~ene podobnosti v govoru, vedenju, ideologiji, na~inu preìvljanja, tehnologiji in vrednostnem sistemu povezujejo ljudi. Kultura obsega komunikacijski sistem pridobljenega mi{ljenja, spominov, dojemanja, tradicije in odnosa, ki dopolnjujejo in usmerjajo instinktivno vedenje. Kitajski geograf Y. F. Tuan je rekel: »… Kultura je krajevni, obi~ajen na~in opravljanja stvari, geografi pi{ejo o na~inu ìvljenja …« (Jordan-Bychkov 1999). V geografskih {tudijah se kultura nana{a na {irok spekter ~love{kih zna~ilnosti in artefaktov od mi{ljenja, idej, vrednot, ki se kaèjo skozi navade in vedênje, do orodij in umetni{- kih predmetov. Kultura ima mo~an vpliv na na~in, na katerega se ljudje odzivajo in izkori{~ajo okolje (Small 1995). Ni zgolj slu~aj, da se kmetijstvo s tujko imenuje agrikultura. Proizvodnja in poraba hrane sta bistvena sestavina vsake kulture. Kmetijstvo oblikuje in kroji podeèlje, proizvodnjo hrane in ustvarja edinstvene pokrajine. Kmetijska (agrikulturna) revolucija se je za~ela, ko se je nekdanji lovec, ribi~ in nabiralec nau~il gojiti rastline ter ìvali in se ustalil. Iz teh za~etkov so se razvile razli~ne oblike gospodarstva, ki so vezane na dolo~ene kulture (na primer rièva polja v terasah v vzhodni Aziji, obsè- na ìtna polja Velikih planjav v ZDA, mle~ne farme na Novi Zelandiji). Dolo~eni pridelki (rì, olive, grozdje) in doma~e ìvali (kamela, lama, jak) so tesno povezani z dolo~enimi kulturami. Kulturna geografija torej preu~uje prostorske spremembe, ki jih je povzro~ila dolo~ena drùbena (kulturna) skupina in prostorsko delovanje le-te. Osredoto~i se na opisovanje in analiziranje na~inov, kako se jezik, vera, gospodarstvo, vladajo~e strukture in drugi drùbeni (kulturni) pojavi krajevno spreminjajo ali pa tudi ne, in razlaga delovanje ljudi v prostoru. »… Kulturna geografija je v bistvu prazno-vanje ~love{ke razli~nosti …« (Tuan 1970). Ruski etnogeograf L. Gumilev je zapisal: »… Kulturna geografija je raziskovanje razlik med ljudmi …« (Jordan-Bychkov 1999). V zadnjih desetletjih je kulturna geografija napravila velik korak v raziskovanju odnosov med okoljem in posameznimi drùbenimi skupinami, kot so na primer belci, ènske, ~rnci, srednji razred (Duncan 1993). V iskanju razlag za raznolikost kulturnega prostora mora geografija upo{tevati {irok spekter vzro~- nih dejavnikov. Nekateri izmed njih so povezani z naravnim okoljem: povr{jem, podnebjem, naravno vegetacijo, ìvalstvom, prstmi in vodnim omrèjem. Kulturnega prostora nikakor ne moremo razumeti lo~eno od naravnega okolja in zaradi tega kulturna geografija ne prina{a samo prostorskega vidika pa~ pa tudi ekolo{kega. Geografija je most med drùbenimi in naravoslovnimi znanostmi z namenom preu- ~evanja ljudi in njihovega ìvljenjskega okolja. Zaradi tega se geografija kot znanost odmika od izrazite delitve oziroma specializacije v lo~ene akademske discipline. Geografija poudarja celovit pogled na ~love{tvo in njegovo okolje (Jordan-Bychkov 1999). V slovenski geografiji se izraz kulturna geografija ni posebej uveljavil. Nastopa kot sinonim za drù- beno oziroma antropogeno geografijo (Geografija 1977), ali kot pravi Vri{er (1998) »… se za drùbe-no geografijo uporabljajo termini socialna geografija oziroma kulturna geografija …«. Tako se angle{ki izrazi, kot so cultural, culture in povezave z njimi obi~ajno prevajajo oziroma uporabljajo kot šdrùba’, šdrùbeni’. V slovenskem jeziku je izraz kultura za potrebe geografske stroke preozek, saj ne zaobja-me vseh razsènosti drùbe in z njo povezanih pojavov. Slovar slovenskega knjìnega jezika (1994) med drugim pravi, da je kultura »… skupek dosèkov, vrednot ~love{ke drùbe kot rezultat ~lovekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; sti~i{~e dveh kultur; anti~- 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 na, srednjeve{ka kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, gr{ka, rimska kultura / duhovna; zlasti na podro~ju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na podro~ju tehni~nega ustvarjanja // ~love{ko delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosèki, te vrednote: me{anje kultur na podro~- ju Evrope; razvoj novej{ih kultur; vplivi gr{ke, rimske kulture; kultura in civilizacija …«. V tem delu kulturo razumem kot skupek ~lovekovega prepri~anja (verskega, politi~nega), institucij (pravnih, vladnih, dràvnih) in tehnologije (ve{~in, znanja in opreme). Izraz kulturna geografija razumem in uporabljam kot del drùbene geografije, ki analizira odnos med drùbo in naravo in se navzven kaè v kulturni pokrajini. Preu~evanje temelji na tesni povezavi med drùbo in naravo, na odnosih, ki so se razvili med njima, in na razvojnem vidiku. Vpogled v vsebino kulturne geografije bomo dobili, ~e pogledamo teme, s katerimi se ukvarja. Ker so povezane z na~inom ìvljenja, genre de vie, so raznovrstne in {tevilne. Za làji pregled so zdruè- ne v nekaj sklopov, in sicer kulturno regijo, kulturno pokrajino, kulturno raz{irjenost, kulturno ekologijo in kulturno integracijo. Vsi tipi, razen kulturna pokrajina, so povzeti po knjigah The human mosaic (Jordan-Bychkov 1999) in The cultural landscape: an introduction to human geography (Rubenstein 1999). Kulturna regija je geografska enota, ki ji dajejo pe~at zna~ilnosti in delovanje drùbe. To je {irok termin, ki se naprej deli na formalne kulturne regije, funkcijske kulturne regije, ljudske kulturne regije in kulturne pokrajine. Formalna kulturna regija (formal cultural region) je naseljeno ozemlje, katerega prebivalci imajo vsaj eno ali ve~ skupnih potez. Geografom so formalne kulturne regije orodje za opisovanje prostorske diferenciacije drùbe, lahko jih svobodno oblikuje glede na uporabljene zna~ilnosti, ki so odlo~ujo~ kriterij. Seveda pa dobimo kompleksnej{e regije ob upo{tevanju ~im ve~jega {tevila zna~ilnosti dolo~ene drùbene skupine. Funkcijska kulturna regija (functional cultural region) se od formalne razlikuje po kulturni homogenosti in stvarnosti. Ni nujno, da je homogena, je pa povezana v politi~no, drùbeno ali gospodarsko celoto in deluje enotno. Mesto, neodvisna dràva, okròje ali ùpnija so primeri funkcijskih regij. Vsaka taka regija ima jedro oziroma osrednjo to~ko, kjer se dejavnosti koordinirajo in vodijo. V nasprotju z ostalimi regijami imajo ve~inoma to~no dolo~ene in jasne meje. Tretja vrsta kulturnih regij so ljudske kulturne regije (vernacular cultural region), regije, kot jih dojemajo oziroma zaznavajo njihovi prebivalci. Kaèjo se v raz{irjeni uporabi posebnega krajevnega imena. Nekatere ljudske regije temeljijo na naravnih zna~ilnostih, druge na gospodarskih, politi~nih ali zgodovinskih. Kot ve~ina kulturnih regij nimajo ostro za~rtanih meja. Prav tako obi~ajno niso organizi-rane kot funkcijske regije in ne kaèjo kulturne homogenosti. Zadnja in za to knjigo najpomembnej{a kulturna regija je kulturna pokrajina (cultural landscape), ki je natan~neje predstavljena v naslednjem podpoglavju. Vsi tipi kulturnih regij se razvijajo skozi komunikacije in stike med ljudmi in so zato rezultat kulturne raz{irjenosti (cultural diffusion), to je prostorske razprostranjenosti, razpr{enosti priu~enih idej, ino-vacij in vedenja. To je pomembna tema v kulturni geografiji, saj omogo~a razumevanje razvoja prostorskih vzorcev znotraj dolo~ene drùbene skupine. V kulturni geografiji je ves ~as v ospredju medsebojna povezanost med naravnim okoljem in ljudmi. Vsaka drùbena skupnost ìvi v dolo~enem delu zemeljskega povr{ja, ki se je preoblikovalo glede na njihov na~in ìvljenja. Kulturni geograf zato preu~uje medsebojno vplivanje med naravnim okoljem in drùbo, da bi razumel prostorske razli~ice v drùbi. Ta smer se imenuje kulturna ekologija (cultural ecology). Termin ekologija, kot se uporablja v tej zvezi, se nana{a na dvosmerni odnos med ìvim bitjem in njegovim naravnim okoljem. Kulturna ekologija se torej ukvarja s preu~evanjem vzro~no-posledi~nih vplivov med drùbo in naravnim okoljem. Gre za preu~evanje okoljskih vplivov na drùbo in obratno, to je vpliva drùbe na ekosistem. Kulturna ekologija temelji na predpostavki, da se drùba zoper-stavlja naravnim omejitvam okolja in se jim prilagaja. Preu~evanje drùbeno prostorskih razli~ic zahteva obravnavo cele vrste drùbenih in gospodarskih dejavnikov, kajti vse prvine drùbe so sistemati~no in prostorsko prepletene oziroma povezane. Drùba je kompleksna celota in ne vrsta nepovezanih prvin. Vse prvine tvorijo sistem, v katerem so deli vzro~no povezani. Vsi vidiki drùbe so funkcijsko medsebojno odvisni. Kulturna integracija (cul-21 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc tural integration) temelji na spoznanju, da sprememba ene prvine v drùbi zahteva prilagajanje in spreminjanje drugih. 1.3.5 KULTURNA POKRAJINA Izraz kulturna pokrajina je pri{el v splo{no rabo v geografiji v dvajsetih letih 20. stoletja, in sicer ga je uvedel C. O. Sauer. Leta 1925 je v delu z naslovom Morfologija pokrajine opredelil njegov pomen in zapisal, da je kulturna pokrajina »… oblika, naloèna na naravno okolje, kar je povzro~ila ~lovekova dejavnost …« (Sauer, povzeto po Leighly 1976). Poleg izraza kulturna pokrajina (latinsko cultura švzgo-ja, izobrazba, spo{tovanje’ iz latinsko colere šobdelovati, gojiti’) obstajajo {e humana (latinsko huma-nus š~love{ki, ~love~en’ iz latinsko homo š~lovek’), socialna (latinsko socialis šdrùben, tovari{ki’ iz latinsko socius štovari{, druàbnik, zaveznik’) in antropogena (gr{ko ánthro–pos š~lovek’ in gr{ko génesis šnastanek, rojstvo’). Skoraj isto~asno z izrazom kulturna pokrajina se je pojavil izraz sequent occupance, kar bi v sloven{~ini pomenilo šzaporedje posesti’. Leta 1929 je ameri{ki geograf D. Whittlesey (1890–1956) z njim opisal proces postopnega oblikovanja kulturne pokrajine z zaporedjem drùbenih skupin, izmed katerih je vsaka preoblikovala pokrajino svojih predhodnikov. S takim gledanjem je kulturna pokrajina izgubila zgolj prostorski vidik in dobila razvojni ter dinami~ni zna~aj. Po njegovem ima torej vsaka kulturna pokrajina korenine v predhodni in je povezana z nekdanjimi in prihodnjimi naseljenci. V nadaljevanju je trdil, da so edinstvene kulturne pokrajine posledica spreminjanja in prilagajanja, to je mutiranja naravnih in drù- benih zna~ilnosti. Nastanek kulturnih pokrajin je celo primerjal z razvojem rastlinskih vrst v botaniki. Preu~evanje kulturnih pokrajin je poudarjalo njihov razvojni vidik. Sauer je napisal, da se ~lovekovo delo odraà v kulturni pokrajini, ki se spremeni na dva na~ina: z razvojem kulture ali njeno preme-stitvijo (medmrèje 4). [tudije sicer niso popolnoma zanemarjale naravnih temeljev kulturne pokrajine, hidrolo{ke prvine podnebne prvine pedolo{ke prvine kulturna pokrajina reliefne prvine vegetacijske prvine tehnolo{ki razvoj, komunikacijske prvine kulturni, politi~ni, gospodarske prvine zgodovinski, sociolo{ki, verski vzgibi naselbinske prvine prebivalstvene prvine Slika 2: Zgradba kulturne pokrajine. 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Slika 3: Carl Ortwin Sauer, profesor geografije na Kalifornijski univerzi Berkeley, je v knjigi Morfologija pokrajine postavil temelje kulturne geografije in uvedel izraz kulturna pokrajina (University of California, Berkeley). pa~ pa so ve~inoma preu~evale ~lovekovo delo oziroma razumele kulturno pokrajino kot zgodovinski dokument. Vidne prvine kulturnih pokrajin so omogo~ale odkrivanje preteklosti, aktivnosti preteklih generacij in njihov na~in ìvljenja. To idejo je prvi razvil nem{ki znanstvenik A. Meitzen (1822–1910). Ko je opazoval podeèlsko kulturno pokrajino v srednji Evropi, je zapisal, da »… je hoja po vasi dejansko spre-hod skozi preteklost …« (Keisteri 1990). Prvine kulturne pokrajine je razumel kot berljive hieroglife, ~e poznamo klju~ njihovega razumevanja, ki odkrivajo pretekle kulturne tokove, prilagajanje na okolje in drùbene spremembe. Njegovo idejo je dopolnil ameri{ki geograf P. Lewis, ki je zaklju~il, da »… pokrajino lahko beremo kot knjigo …« (Jordan-Bychkov 1999). [e korak naprej so naredili geografi pod vplivom behavioristi~nih idej. V ospredje so postavili ~loveka, ki ga vodijo socialne in psiholo{ke okoli{~ine. V tem duhu je filozof J. O. y Gasset rekel: »… Pokaì mi pokrajino, v kateri ìvi{, in povem ti, kdo si …« (Norton 1989). Poleg ostankov preteklosti pokrajina nosi v sebi tudi sporo~ilo o sedanjih naseljencih oziroma drù- bi. Kulturna pokrajina nudi besedilo, ob branju katerega raziskovalec odkrije najpomembnej{e ideje in prevladujo~a ravnanja v drùbi. Kulturna pokrajina ima tudi metafori~no in ideolo{ko vsebino. Geografa O. F. G. Sitwell in O. S. E. Bilash sta ugotovila, da sta naselbinska mreà in ljudska arhitektura izraz vrednot in mi{ljenja ljudi, ki so jih ustvarili. Po njunem mnenju kulturna pokrajina lahko sluì kot sredstvo za preu~evanje nematerialnih vidikov drùbe (Johnston 1994). Tako Meinig pravi, da »… ima zrel narod simbolne pokrajine …« (Norton 1989). Nekateri geografi, zlasti humanisti~ni in postmodernisti~ni, so kulturno pokrajino preu~evali zaradi estetske vrednosti, da bi dobili popolnoma subjektivno in osebno sporo~ilo iz zgradbe, barve in oblike sestavin kulturne pokrajine, ki bi jim pomagal razloìti bistvo dolo~enega obmo~ja. Ob spoznavanju razli~nosti prvin kulturne pokrajine je finska geografka T. Keisteri razlikovala resni~ne, stvarne, naravne in funkcijske pokrajine od izkustvenih, zaznavnih, simboli~nih in estetskih pokrajin, ~eprav je ugotovila, da je razlika med njimi precej zamegljena. Dolo~ena kulturna pokrajina je lahko ali predmet objektiv-23 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc nega znanstvenega preu~evanja ali pa subjektivne umetni{ke interpretacije. [e ve~, pokrajina lahko zdruùje humanisti~ni geografski koncept prostora in na{ osebni ob~utek pripadnosti. Kot pravi J. B. Jackson »… nudi razpoznavne znake, ki zagotavljajo, da nismo posamezniki brez korenin in identitete prostora …« (Jordan-Bychkov 1999). Tako so gledanja, ki so se razvila v okviru tako imenovane nove kulturne geografije nanovo dolo~ila kulturno pokrajino, ki ni ve~ le slika ali prizor, pa~ pa predvsem »na~in videnja«, kot je zapisal Cosgrove (Terkenli 2001). Tovrstni pristopi so pripomogli, da je kljub splo{nemu razumevanju kulturne pokrajine kot rezultata ~lovekovega bivanja sam izraz dobil izrazito pozitiven pomen in izraà soìtje ~loveka in narave. Tako je tudi gledanje Unesca, ki pravi, da je kulturna pokrajina »… zdruèno delo narave in ~loveka …«. Pojasnjuje zgodovinski razvoj ~love{ke drùbe in naselij pod vplivom »… fizi~nih omejitev in/ali mònosti naravnega okolja ter zaporednih drùbenih, gospodarskih in kulturnih zna~ilnosti, zunanjih in notranjih …«. Vrednost kulturnih pokrajin (za namene Unesca) je tako v »… njihovi izjemni vrednosti in njihovi pred-stavnosti jasno dolo~enih geo-kulturnih obmo~ij kot tudi v njihovi sposobnosti, da ilustrirajo bistvene in izrazite kulturne prvine takih obmo~ij …« (medmrèje 3). Kulturna pokrajina »… pogosto odseva posebne na~ine smotrne rabe tal ob upo{tevanju zna~ilnosti in omejitev naravnega okolja ter svojstven duhovni odnos do narave …« (medmrèje 3). Po definicijah Unesca so kulturne samo kmetijske pokrajine, saj v smernicah za varovanje navaja, da bi morali sodobni obdelovalni na~ini upo{tevati na~ela smotrne rabe tal, kajti tradicionalna raba tal zagotavlja biotsko raznovrstnost. Njihova delitev kulturnih pokrajin pa vseeno preseè »arkadijsko« dojemanje kulturne pokrajine. Kulturna pokrajina kaè vse prvine naravne pokrajine, iz katere se je razvila. Vendar so te prvine bolj ali manj spremenjene glede na intenzivnost ~lovekovega delovanja. Anko (1983) lo~i {tiri stopnje preoblikovanosti kulturne pokrajine: gozdno, gozdnato, agrarno in industrijsko-urbano. Poleg tega je ~lovekovo delovanje povzro~ilo ~lenitev homogene naravne pokrajine v »… manj{e zaklju~ene celote s ka-rakteristi~nim na~inom izrabe tal in s specifi~no kulturno identiteto …« (Gabrijel~i~ 1985). Gledanje na pokrajino kot na kulturno in zgodovinsko dedi{~ino je prisotno zlasti med arhitekti in krajinskimi arhitekti (Gabrijel~i~ 1985; Prem 1999; Maru{i~ 1999). Ti so poudarjali predvsem njen kulturni in ekolo{ki pomen, v novej{em ~asu tudi simbolni pomen (Ku~an 1998). Gozdarji in agronomi jo razumejo kot gospodarski prostor, ki propada zaradi novej{ih procesov (zara{~anje, ozelenjevanje, prelog), povezanih s spremembami v kmetijstvu (Cunder 1998, Bo{tjan~i~ 1998). Geograf razume kulturno pokrajino kot pokrajino, ki jo je preoblikoval in oblikoval ~lovek, in sicer ne glede na to, ali ima visoko estetsko, zgodovinsko ali katerokoli drugo vrednost. ^e je kulturno pokrajino naredil ~lovek s svojim bivanjem, potem je vsaka pokrajina, tudi degradirana, kulturna. Geografska dela so ve~inoma obravnavala oblike in procese v dolo~eni kulturni pokrajini (Gams 1959; Perko 1985; Vojvoda 1965; Zgonik 1977). V pri~ujo~em delu je kulturna pokrajina zaobjeta v celoti in je obravnavana kot pokrajina z naravnimi in drùbenimi sestavinami, ki so medsebojno prepletene in soodvisne. Je prostor, v katerem ~lovek uresni~uje poglavitne ìvljenjske funkcije in ga tako preoblikuje. Preoblikuje v pokrajino, ki izraà razli~no stopnjo povezanosti drùbe in naravnega okolja. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 2 METODOLOGIJA Predmet preu~evanja je pokrajina s svojimi naravnimi in drùbenimi sestavinami ter prvinami in odnosi med njimi. Pokrajinski odnosi so temeljni cilj geografskega preu~evanja, saj je pokrajina njihov zunanji odraz (Perko 1992). Kulturna pokrajina je torej posledica delovanja pokrajinskih sestavin in prvin, njihovega sou~inkovanja in prepletanja. Ti odnosi so zapleteni in zahtevajo razli~ne metode preu~evanja. 2.1 MORFOLO[KA ANALIZA KULTURNIH POKRAJIN Morfologija je veda o zgradbi in obliki. Predmet preu~evanja je vse, kar je vidno in ~utno dojemljivo. Morfologija je na~in razumevanja zgradbe, bistva in ustroja stvari, ne opisuje, pa~ pa razlaga zakonitosti ustroja, zgradbe, oblike. Kot geografski izraz se morfologija povezuje s kulturno pokrajino kot tvorbo z naravnimi in drùbenimi sestavinami. Morfologija kulturnih pokrajin pomeni njihovo zgradbo in obliko. Zgradba je sestav neke stvari ali pojava, pri ~emer je poudarek na sestavnih delih obravnavanega pojava ter na celoti kot rezultatu sestavnih delov, prvin. Zgradba torej pomeni odnose in razmerja med sestavinami, lastnosti teh sestavin in zakonitosti ter na~in povezovanja prvin v celoto (Drozg 1995). Pri tem se sre- ~ujemo s posameznimi prvinami, ki jih lahko pojmujemo tudi kot celoto, vendar jih moramo ves ~as obravnavati kot sestavni del celote. Analiza sluì kot orodje za potrditev povezav in odnosov med prvinami dolo~ene celote ter za ugotavljanje zna~ilnosti celote. Drugi in povsem enakovreden del morfologije je oblika, ki dopolnjuje zgradbo, saj sta nelo~ljivo povezana. Soroden izraz je fiziognomija, ki po SSKJ-ju pomeni videz oziroma podobo ne~esa. Oblika pomeni »… obliko zgradbe npr. naselja, druga pa zgradbo oblike istega pojava …« (Drozg 1995). Oblika je torej zunanja podoba neke stvari in je dolo~ena z zgradbo in funkcijo. Kulturno pokrajino kot naravno tvorbo sestavljajo naravne zna~ilnosti pokrajine in kulturne zna~ilnosti, kot so na primer poljska razdelitev, raba tal in naselja. Za kulturno pokrajino kot celoto so pomembne prvine oziroma sestavine, in odnosi med njimi. Kulturna pokrajina je splet sestavin in njihovih oblik. Torej so pomembni tudi odnosi med sestavinami, ki pa nakazujejo »… neki smoter oziroma globlji razlog povezanosti …« (Drozg 1995). Najprej sem na analiti~en in opisen na~in opredelila prvine kulturne pokrajine, saj je to za razumevanje njihovega oblikovanja izjemno pomembno. Na tak na~in sem dobila vpogled v njihovo zgradbo in sem pri prikazu zgodovinskega oblikovanja lahko prikazala razvoj vseh njihovih sestavin. Na temelju natan~ne analize prvin kulturne pokrajine ter njihove razporejenosti in razlik v njihovi razporejenosti po slovenskem prostoru sem oblikovala tipe kulturne pokrajine, in sicer upo{tevajo~ predvsem razlike med alpskim, sredozemskim, panonskim in dinarskim svetom (Perko 1998b, 2001b). 2.2 TIPOLOGIJA KULTURNIH POKRAJIN Tipologija je razvr{~anje sorodnih oblik, ki imajo bistvene prvine in zna~ilnosti. Predmete razvr{- ~amo na podlagi sorodnih prvin. Typus v latin{~ini in typos v gr{~ini pomenita vzorec ali temeljno, zna- ~ilno, posebno izrazito obliko. Najprej je treba torej opredeliti tip, treba ga je ustvariti. »… Tip je idealizirana predstava obravnavane stvari, je miselni konstrukt, ki v naravi kot tak ne obstaja …« (Granö 1973). Pomemben je temeljni namen tipologije ter izbor prvin. Schirmaher pravi, da je »… poglavitna zna~ilnost in hkrati cilj tipologije, da raznovrstne in ve~dimenzionalne lastnosti predmetov omeji na eno dimenzijo, ki pa je enako pomenljiva kot prej{nja ve~pomenskost …« (Drozg 1995). Cilj tipologije je ustvariti kulturne pokrajine po na~elu podobnosti. 2.3 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM Za izvedbo dela raziskave, kjer sem uporabila statisti~ne metode, je bistvenega pomena geografski informacijski sistem (GIS), ki omogo~a obdelavo velikega {tevila podatkov in povezovanje grafike 25 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc z bazami, saj so podatki prostorsko referencirani. V geografiji bi rekli, da je GIS zbirka zemljevidov (slojev) s poljubno vsebino in v poljubnem merilu, ki jih lahko prekrivamo, izvajamo med njimi ra~unske in druge operacije, izdelamo nove sloje. Hkrati lahko na vse sestavine karte naveèmo najrazli~nej{e {tevil~ne in opisne podatke, med katerimi lahko samostojno ali v skladu s prekrivanjem slojev izvajamo ra~unske in druge operacije. Na to~ke, linije in poligone na teh zemljevidih, torej na pojave v pokrajini, se navezujejo najrazli~nej{e baze podatkov, med katerimi prav tako lahko izvajamo razli~ne operacije, oblikujemo nove zemljevide in novem baze podatkov (Perko 2001). 2.4 STATISTI^NE METODE Po dolo~itvi nekaterih temeljnih tipov kulturne pokrajine sem s pomo~jo GIS ob uporabi statisti~nih metod preu~ila pokrajinske odnose, in sicer odnose med naravnimi in kulturnimi sestavinami pokrajine. Pokrajinski odnosi so na~in delovanja pokrajinskih sestavin in pokrajinskih prvin, na~in povezovanja ter prepletanja. Na~ini in postopki dela pri preu~evanju pokrajinskih odnosov so odvisni predvsem od zna~ilnosti odnosov in pokrajinskih pojavov, ki so nosilci teh odnosov. Pojave v pokrajini lahko dolo~amo in razlikujemo glede na: • mesto v prostoru (geografska dolìna in {irina, absolutna in relativna nadmorska vi{ina, absolutna in relativna lega glede na nek drug pokrajinski pojav), in mesto v ~asu, • obliko (formo), • velikost, • vsebino in kakovost (kvaliteto), • koli~ino oziroma {tevilo (kvantiteto) in pogostost (frekvenco) pojavljanja, • funkcijo, • povezanost (odvisnost, vpliv in sou~inkovanje), • udeleènost v pokrajinskem procesu in drugo (Perko 1992; Perko 2001). V pokrajini je veliko najrazli~nej{ih pojavov in zato se moramo pri njihovem preu~evanju, zlasti med-sebojnih zvez, pogosto zate~i k ra~unalni{ki obdelavi podatkov. Le tako lahko zveze, za katere sicer mislimo, da obstajajo, tudi dokaèmo in opredelimo z vi{ino (stopnjo) povezanosti. Ve~ina znakov je nominalnih, torej jih lahko izrazimo {tevil~no (na primer nadmorska vi{ina). Ra~unalni{ka obdelava tovrstnih znakov je razmeroma lahka, saj je ve~ina matemati~nih in statisti~nih postopkov namenjena prav {tevil~nim znakom enot populacije. Atributivnih (ne{tevil~nih, opisnih) znakov ne moremo izraziti s {tevilom in mònosti njihove nadaljnje obdelave so dokaj skromne. Ordinalni (vrstilni) znaki pomenijo, da so enote razvr{~ene glede na stopnjo (velikost) znaka, to pomeni, da jih rangiramo (Perko 1992; Perko 2001). Najtèje je z opisnimi znaki, ki jih ne moremo izraziti niti {tevil~no niti vrstilno. Tak primer so tipi kulturne pokrajine, ki so lahko tip a, tip b, tip c, tip d. V takem primeru lahko opisnim vrednostim damo po nekem klju~u dolo~ene vrednosti, tipu a damo 1, tipu b damo 2, tipu c damo 3 in tako naprej. Vendar je tak na~in uporaben le v redkih primerih, ko ni mogo~e uporabiti druge metode in ~e ocenimo, da bomo na hiter na~in pri{li do kon~nega rezultata, za katerega sodimo, da bo kljub vsemu dokaj pravilen. V pokrajini imamo opravka tako s {tevil~nimi kot tudi vrstilnimi in opisnimi znaki. Pri drùbenih poja-vih prevladujejo {tevil~ni, pri naravnih opisni. Obi~ajno preu~evanje pokrajinskih odnosov v okviru kulturnih pokrajin zahteva preu~evanje obojih in zato skrbno izbrane metode (Perko 1992). 2.4.1 POVEZANOST NA TEMELJU KONTINGENCE Najbolj{i na~in preu~evanja pokrajinskih odnosov omogo~ajo razli~ni izra~uni povezanosti. V delu raziskave, kjer sem ugotavljala odvisnost razli~nih tipov kulturne pokrajine od naravnih sestavin pokrajine, sem uporabila kontingen~ne preglednice, ki omogo~ajo izra~unavanje korelacijskih in determina-26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 cijskih koeficientov (stopnje povezanosti) za ne{tevil~ne spremenljivke. V pokrajini je zelo veliko takih pokrajinskih spremenljivk, zlasti pri naravnih prvinah, in zato je metoda kontingen~nih preglednic za geografijo velikega pomena. Temelj za izra~un so frekvence po razredih (Perko 1992; Perko 2001). Preglednica 1: Primer kontingen~ne preglednice. {tevilo celic z njivami {tevilo celic z gozdovi skupaj nerazgibani svet 400 100 500 razgibani svet 100 400 500 skupaj 500 500 1000 Kot primer poglejmo kontingen~no preglednico s {tirimi celicami s po dvema vrsticama in stolpce-ma (preglednica 1), stolp~nima in vrsti~nima vsotama ter skupno vsoto enot. Zdaj lahko izra~unamo determinacijski koeficient. Najprej vsako frekvenco v celici kvadriramo in delimo z vsoto stolpca in vsoto vrstice, v katerih je celica (na primer v prvi celici imamo frekvenco 400, ki pove, da imamo na nerazgibanem svetu 400 celic z njivami, to {tevilo kvadriramo (dobimo 160000) in delimo s 500 (vsota prvega stolpca = celice z njivami) in s 500 (vsota prve vrstice = nerazgibani svet), naredimo isto za vse {tiri celice in vse {tiri vrednosti se{tejemo, nato pa od vsote od{tejemo 1, da odpravimo vpliv {tevila vrstic in stolpcev, delimo rezultat {e s {tevilom stolpcev ali vrstic, ki ga zmanj{amo za 1 (~e imamo {tevilo stolpcev in vrstic razli~no, vzamemo manj{e {tevilo, v na{em primeru je {tevilo vrstic oziroma stolpcev 2 in ~e 2 zmanj{amo za 1, dobimo 1, s kolikor delimo vrednost). r2 = ((4002 : (500 · 500)) + (1002 : (500 · 500)) + (1002 : (500 · 500)) + (4002 : (500 · 500)) –1) : (2 – 1) = 0,36 r = 0,60 Dobili smo determinacijski koeficient z vrednostjo 0,36, ki pove, da si 36 % razlik v razmestitvi njiv in gozdov lahko razlagamo z razlikami med razgibanim in nerazgibanim svetom. ^e izra~unamo zdaj {e kvadratni koren iz determinacijskega koeficienta, dobimo korelacijski koeficient, ki je v na{em primeru 0,60. ^e bi bile vse celice z njivami na nerazgibanem, vse celice z gozdom pa na razgibanem svetu, bi imel korelacijski koeficient maksimalno vrednost, to je 1, ~e pa bi bilo pol celic z njivami in pol celic z gozdom na razgibanem, pol pa na nerazgibanem svetu, bi bila vrednost korelacijskega koeficienta 0, kar je najmanj{a mòna vrednost. Preglednica 2: Kontingen~na preglednica za ra~unanje povezanosti med nadmorskimi vi{inami in rabo tal na primeru Krnice. vi{inski pasovi v m raba tal 400,0 do 500,0 do 600,0 do 700,0 do 800,0 do 900,0 do 1000,0 do 1100,0 499,9 599,9 699,9 799,9 899,9 999,9 1099,9 in ve~ skupaj njive 0 0 0 41 30 0 0 0 71 sadovnjaki 0 0 46 70 0 0 0 0 116 travniki 1.129 7.100 7.787 12.399 4.724 3.138 0 0 36.277 pa{niki 298 136 475 1.146 244 0 0 0 2.299 zara{~anje 0 0 0 46 178 0 0 0 224 gozdovi 7.116 26.939 39.624 34.210 44.278 43.727 22.383 812 219.089 pozidano 2.421 1.498 1.810 1.923 624 302 0 0 8.578 nerodovitno 621 27 423 0 0 0 0 0 1.071 vode 1.597 409 269 0 0 0 0 0 2.275 skupaj 13.182 36.109 50.434 49.835 50.078 47.167 22.383 812 270.000 27 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Determinacijski koeficient lahko izra~unamo {e druga~e: najprej izra~unamo hi2, nato pa ga delimo s {tevilom enot (vsoto vseh frekvenc) in s {tevilom vrstic (stolpcev), zmanj{anim za {tevilo 1 (Blejec 1976). Kvadratni koren iz dobljene vrednosti (determinacijskega koeficienta) je korelacijski koeficient. Kontingen~ni korelacijski koeficient ima torej vrednosti med 0 in 1, izra~una pa se na temelju frekvenc po celicah kontingen~ne preglednice. V pokrajini koeficienti le redko doseèjo vrednosti 0 in 1. Pri vsaki kontingen~ni preglednici lahko izra~unamo hi2, s pomo~jo katerega ugotovimo le verjetnost povezave, nato pa iz njega izra~unamo korelacijski in determinacijski koeficient, ki pa è poka- èta stopnjo povezanosti. V na{em primeru (preglednica 2) je hi2 60029,89. Korelacijski koeficient je 0,1782, determinacijski pa 0,03176, tako da si lahko le dobre 3 % razlik v razmestitvi zemlji{kih kategorij razlagamo z razlikami v nadmorski vi{ini. Pri kontingen~nih preglednicah z velikim {tevilom enot (celic) je pomembno, da dobljeni korelacijski koeficient testiramo, ali je statisti~no pomemben ali ne. Najustreznej{i je t-test, ki ga izra~unamo po naslednji ena~bi: t = (r · (n – 2)1/2) : ((1 – r2)1/2) = 0,178 · (270000 – 2)1/2 : (1 – 0,1782)1/2 = 93,9922 Kriti~na vrednost za tako veliko populacijo ob 99 % zaupanju je 2,576 (Blejec 1976), kar pomeni, da je povezanost statisti~no zna~ilna. Mejna vrednost korelacijskega razmerja, da je statisti~no zna- ~ilno, je za omenjeni primer 0,004999. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. Primerjala sem rabo tal z ekspozicijami, nakloni in nadmorskimi vi{inami. Tovrstne rezultate je treba gledati v kriti~ni lu~i, saj raba tal ni nujno vzro~no-posledi~no povezana z naravnimi prvinami. V av-tarki~nem samooskrbnem kmetijstvu so bile njive sestavni del vsakega kme~kega gospodarstva, ne glede na primernost naravnega okolja. V predelih s tèjimi naravnimi razmerami so izmed slabim mò- nosti izbrali najmanj slabo. 2.4.2 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA Kmetijstvo je tista dejavnost, ki je dala najve~ji pe~at na{i pokrajini, saj spreminja njeno podobo na velikih povr{inah. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva omogo~a {tevil~no ugotavljanje intenzivnosti ~lovekovega delovanja in s tem posredno slike stopnje »kulturnosti« slovenskega povr{ja. Z indeksom preobrazbe okolja, ki sem ga ra~unala po Lavra~evi ena~bi (Jer{i~, Ple{ko 1975), je mogo~e oceniti intenzivnost preobrazbe okolja glede na vloèno delo. Kmetijska dejavnost je povezana z uporabo mehanizacije in agrokemi~nih sredstev, tako lahko prek zemlji{kih kategorij in vloène-ga dela posredno sklepamo na preobrazbo pokrajine zaradi kmetijstva. Preobrazbe ne moremo ena~iti z degradacijo, ki je splet razli~nih dejavnikov: poleg omenjene preobrazbe {e na primer nosilnosti naravnega okolja, dinamike del v kmetijstvu, deleù gozdnih povr{in. Izhodi{~e obravnavane metode je njiva oziroma vloèno delo na njivskih povr{inah, druge kategorije pa z njimi primerja. Posamezne vrste rabe tal oziroma zemlji{ke kategorije prevedemo na skupni imenovalec, v tem primeru so to orni ekvivalenti (OE). Vrednosti ornih ekvivalentov za posamezne zemlji{ke kategorije kaè preglednica 3. Preglednica 3: Vrednosti zemlji{kih kategorij, izraènih v ornih ekvivalentih (Radinja 1990; Slesser 1975). zemlji{ka kategorija vrednost ornega ekvivalenta njiva 1 sadovnjak 1,2 vinograd 2,5 vrt 2,5 travnik 0,4 pa{nik 0,1 gozd 0,15 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Z naslednjo ena~bo izra~unamo indeks preobrazbe okolja: I = ({tevilo ornih ekvivalentov · 100) : (skupna povr{ina) P Preglednica 3 je nastala v sedemdesetih letih, ko je obdelovanje zemlje zahtevalo bistveno manj mehanizacije in agrokemi~nih sredstev kot danes. Zlasti je opazna nizka vrednost travnikov. Ko je ena~- ba nastala, so travnike kosili enkrat, kve~jemu dvakrat. Kmetijska mehanizacija je bila {ele na pohodu in poraba mineralnih gnojil je bila skromna. V moderni ìvinoreji pa so travniki obdelani intenzivno. 4 ali 5 ko{enj letno zahteva veliko koli~ino umetnih gnojil, nafte, raznovrstne mehanizacije in seveda ur ~lovekovega dela. Tako da se na temelju vloènega dela travni{ke povr{ine ne lo~ijo bistveno od njivskih. [e zlasti to velja za travnike z enoletno travo, ki bi jih lahko {teli med njive. Teoreti~ne vrednosti ornih ekvivalentov se gibljejo med 10 in 250. Teoreti~no najvi{ja vrednost bi bila, ~e bi celotno povr{ino pokrivali vinogradi. Najnìjo vrednost pa bi dobili pri izklju~no pa{ni{ki rabi. V slovenskih razmerah indeks 100 è pomeni visoko preobrazbo. 29 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 3 PRVINE KULTURNE POKRAJINE Najpomembnej{e naravne in drùbene prvine kulturne pokrajine sem opredelila z vidika oblikovanja kulturne pokrajine. 3.1 NARAVNE PRVINE 3.1.1 RELIEFNE PRVINE Relief pomeni navpi~no oblikovanost zemeljskega povr{ja in je »… najpomembnej{a naravna sestavina ve~ine slovenskih pokrajin …« (Perko 1992). Zaradi razgibanosti ima relief s svojimi prvinami pomemben vpliv na oblikovanje kulturne pokrajine. Daje najosnovnej{o podobo pokrajini oziroma dolo~a morfolo{ki tip pokrajine na primer gri~evja, hribovja, ravnine, je nelo~ljivo povezan z ostalimi naravnimi prvinami ter daje temeljne smernice oblikovanju drùbenih prvin. Relief oziroma nekatere njegove prvine so imeli pomembno vlogo pri izoblikovanju poljske razdelitve, mo~no vplivajo na primer na rabo tal, razporeditev in zgradbo naselij in potek poti. Izraz se uporablja tudi za ozna~evanje pokrajinskih neenakosti v razgibanosti povr{ja. Temeljne prvine reliefa so nadmorska vi{ina, naklon in ekspozicija (Perko 1992). Glede na nastanek in morfologijo lo~imo razli~ne tipe reliefa. Je najbolj neodvisen pokrajinski dejavnik in se skoraj ne spreminja oziroma zelo po~asi. Nadmorska vi{ina neposredno ali posredno vpliva na {tevilne naravne in drùbene sestavine pokrajine, predvsem na poselitev in kmetijstvo, saj so se zaradi nje izoblikovale razli~ne vi{inske meje. Za ~loveka in njegovo ìvljenje sta predvsem pomembni dve vi{inski meji: zgornja gozdna meja in meja poseljenosti. Prva pove, do katere vi{ine {e uspeva sklenjeni gozd oziroma do kam segajo ~lovekovi gospodarski posegi. Druga se navezuje na vi{inske meje uspevanja razli~nih kultur. S poseganjem v po-AN GARBAJS MARJ Slika 4: Na polònej{em povr{ju ob vodnih izvirih je ~lovek uredil planinske pa{nike, zniàl gozdno mejo in s tem oblikoval antropogeno gozdno mejo. 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 AN GARBAJS MARJ Slika 5: Re~ne doline so hrbtenica prometnega omrèja v Sloveniji. Obenem z gospodarskimi in prebivalstvenimi tokovi so po njih prihajale nove ideje, ki so vna{ale spremembe v kulturno pokrajino. 31 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 50,0 do 89,9° 45,0 do 49,9° 40,0 do 44,9° 35,0 do 39,9° 30,0 do 34,9° 25,0 do 29,9° 20,0 do 24,9° 16,0 do 19,9° 12,0 do 15,9° 10,0 do 11,9° 8,0 do 9,9° 6,0 do 7,9° 4,0 do 5,9° 2,0 do 3,9° 0,0 do 1,9° 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 % Slika 6: Delè povr{ine Slovenije po naklonskih razredih (Perko 1999). 45,0 do 89,9 30,0 do 44,9 20,0 do 29,9 azredi 12,0 do 19,9 Naklonski r 6,0 do 11,9 2,0 do 5,9 0,0 do 1,9 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 % Slika 7: Delè naselij po naklonskih razredih (Perko 1992). 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 krajino lahko ~lovek spremeni naravne vi{inske meje. Kr~enje gozda za pa{nike je zgornjo gozdno mejo ponekod zniàlo za 100 m (Gams 1960). V srednjem veku, v obdobju na~rtne kolonizacije, je poselitev in s tem kmetijska raba tal segla do skrajnih meja. V zadnjih desetletjih gre tok v obratni smeri. Na nadmorske vi{ine se navezuje gostota naseljenosti in razporeditev naselij. Ve~ina prebivalstva ìvi v spodnjih vi{inskih pasovih in è tako redko poseljeni vi{ji predeli se izrazito praznijo. Z gostoto naseljenosti je povezana tudi razporeditev naselij glede na nadmorsko vi{ino. Z nadmorsko vi{ino so povezani nakloni. V splo{nem velja, da z nara{~anjem nadmorske vi{ine nara{~a tudi naklon. Najbolj strm del povr{ja Slovenije je alpski svet, nato dinarski, sredozemski in nazadnje panonski svet. Nakloni so usmerjali ~lovekovo bivanje in delo v dolo~eni pokrajini. Z vidika kulturnih pokrajin je pomembno dejstvo, da ima le slaba {estina povr{ja Slovenije naklon pod 2°, predvsem ravnine, polja, dna kotlin in dna ve~jih dolin (Perko 1992). Naslednji pomembne mejnik je 12°. To je zgornja meja uporabe kmetijske mehanizacije. Vendar je meja za uporabo sodobnih strojev, ki omogo~ajo velikopotezno obdelovanje zemlje, è precej nìje. Naklon vpliva na gostoto poseljenosti in razporeditev naselij. Slika 7 kaè, da delè naselij rase v naklonskih razredih do 12° in potem pada, zato govorimo o inverzni razporeditvi naselij (Perko 1992). Podoben bi bil tudi prikaz razporeditve gostote prebivalstva. Obmo~ja z ve~jimi nakloni so najbolj ob~utljiva za vplive gospodarskih, drùbenih in socialnih gibanj, kar se kaè na {tevilnih podro~jih, na primer gosto-ti poseljenosti, starostni in izobrazbeni sestavi prebivalstva, opu{~anju kmetijstva in rabi tal. Ekspozicija oziroma izpostavljenosti povr{ja pove, kam je glede na strani neba obrnjeno povr{je. Je pomembna naravna pokrajinska prvina, saj skupaj z nekaterimi drugimi prvinami dolo~a, koliko son~- ne energije sprejme dolo~en del povr{ja in vpliva na {tevilne naravne procese, pomembna pa je za poselitev in razli~ne ~lovekove dejavnosti v prostoru. Pomen ekspozicij se zlasti pove~a v predelih z vi{jim naklonom, tam rase izrazitost ekspozicij in njen vpliv na druge pokrajinske sestavine. Najbolj strme so severozahodne lege in nato severne. Najmanj{i povpre~ni naklon pa imajo jugovzhodne in vzhodne lege. Ekspozicije med drugim vplivajo na rabo tal, na razporeditev naseljih ter {tevilo prebivalcev in gostoto prebivalstva (Perko 1998a). V reliefno razgibani Sloveniji, kjer so v preteklosti kmetijske kulture in ljudje segli do skrajnih meja uspevanja in naselitve, je ekspozicija velikega pomena. V hribovitem in gorskem svetu so kme~ki domovi in kmetijska zemlji{~a predvsem na prisojnih legah, to je jùnih, jugovzhodnih in jugozahodnih. V osojnih legah je ostal gozd. Tudi planinski pa{niki so se naslonili na prisojne police. Podobna slika je v gri~evnatih pokrajinah panonskega in sredozemskega sveta. Na son~nih jùnih pobo~jih so vinogradi, na sen~nih severnih pa gozdovi. Slovenija leì na stiku {tirih velikih reliefnih enot, kar se kaè v razgibanem povr{ju. Tektonski in geomorfolo{ki procesi so v geolo{ki preteklosti izoblikovali pokrajino, ki jo sestavljajo raznovrstni ge- netski in morfolo{ki tipi reliefa. Med genetskimi tipi reliefa prevladujeta kra{ki in re~no-denudacijski, medtem ko so ledeni{ki, obalni in antropogeni relief omejeni na manj{a obmo~ja. K morfolo{kim tipom reliefa sodijo ravnine, gri~evja, hribovja in gorovja ter visoke in nizke planote (Natek 1993; Gabrovec in Hrvatin 1998). Na dolo~en tip povr{ja se navezuje naselitev ~loveka in njegove aktivnosti v prostoru. Na neprepustnih kamninah se je razvil re~no-denudacijski relief, ki ga delimo na destrukcijski in akumulacijski relief. Za prvega je zna~ilno prepletanje dolin in vmesnih slemen. Ve~je in {ir{e doline so bile è zgodaj naseljene, saj so po njih tekle prometne poti (dolina Kokre), zato lahko re~emo, da doline ustvarjajo temeljno poselitveno mreò v Sloveniji. Naselitev in kmetijstvo so se umaknili na rob poplavnega obmo~ja na prisojno stran. Akumulacijski re~no-denudacijski relief se pojavlja na ravninah, v kotlinah ter na dnu {ir{ih dolin in kra{kih polj. Obmo~ja z akumulacijskim reliefom so najgosteje naseljena. Tukaj so najbolj{e kmetijske povr{ine, saj leìjo na ravnini z ugodnimi pedolo{kimi in hidrolo{kimi zna~ilnostmi. To je edini del Slovenije, kjer poljedelske povr{ine zavzemajo ve~je razsènosti. Naselja in gospodarske dejavnosti so se umaknili poplavnim obmo~jem na rob doline ali na vi{je (starej{e terase) in na spodnje dele vr{ajev. Gozd se je ohranil v vlànih ilovnatih predelih, nizi dreves sledijo vodotokom, posamezna drevesa ~lenijo pretèno raven prostor, v celoti pa so z gozdom pokrite konglomeratne terase, 33 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc AN GARBAJS MARJ Slika 8: Prodne ravnine so zaradi mnogih porabnikov prostora najbolj obremenjene pokrajine v Sloveniji. zlasti najstarej{e, ki jih je è zajelo zakrasevanje. @e od za~etkov industrializacije se tukaj prepletajo interesi {tevilnih uporabnikov prostora: na primer naselitve, industrije, prometa, kmetijstva. Zato je to najbolj obremenjen del povr{ja, nekdaj prevladujo~a dejavnost, kmetijstvo, pa se mora umikati predvsem naseljem, industriji in prometu. Prodne kotline s podtalnico so tudi najpomembnej{i vir pitne vode, {e pomembnej{e so zato, ker oskrbujejo najve~ja slovenska mesta (Gabrovec, Hrvatin 1998). Ledeni{ki relief je – kot pove è samo ime – posledica delovanja ledenikov. Ta obmo~ja so redko poseljena, predvsem zato, ker so omejena na gorski svet. Na polònih prisojnih pobo~jih in izravnavah morenskega gradiva so nastali planinski pa{niki. Nìje v dolinah, ki so jih ledeniki preoblikovali v {iroke doline z uravnanim dnom, so na morenskem gradivu nastali grbinasti travniki, na dvignjenih pobo~nih delih pa sklenjeni gozdovi. Na prisojnih robovih so zrasle hi{e, obi~ajno v razpotegnjenem nizu (Radov-na). Za poselitev in kmetijstvo je to obmo~je manj primerno, zaradi velike pestrosti in razgibanosti pa je pomembno za preìvljanje prostega ~asa. Prenekatere planine so se spremenile v naselja po~itni{kih hi{ic, kotlina Bohinjskega jezera je pomemben dopustni{ki, visokogorje pa je priljubljen pohodni{ki cilj. Kra{ki relief je zna~ilen predvsem za dinarski in alpski svet, kjer je zaradi prepustnosti kamnin malo povr{inske vode. Zlasti alpski kras je zaradi velikih nadmorskih vi{in in strmin redko poseljen in zato tudi gospodarsko manj izkori{~en. Igra pa pomembno vlogo za rekreacijo, kar se kaè v izgradnji planinskih ko~, spreminjanju plan{arskih hi{ v po~itni{ke hi{e, smu~i{~ih in podobno. Temeljna zna~ilnost dinarskega krasa so drobne kra{ke oblike. Veliko kmetijske zemlje so pridobili s ~i{~enjem kamenja in zlaganjem v vrta~e, terase in suhe zidove. Na razgibanem in valovitem povr{ju prevladujejo travne povr- {ine z gozdnimi zaplatami, na dnu dolin in vrta~ pa majhne njive. Kra{ke planote so najbolj gozdnate pokrajine v Sloveniji, poselitev je omejena le na redka naselja, ve~inoma gru~asta na izravnavah slemen in na obrobju dolin naselij. Kmetijske povr{ine, predvsem travniki in pa{niki, se pojavljajo v kr~e-vinah sredi gozdov, dostikrat v obliki celkov. Poti so obi~ajno nastale v suhih dolinah in na slemenih. Obsènej{e kmetijske povr{ine so nastale v kra{kih poljih, ki so jih vode uravnale. Na poplavnih obmo~- 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 jih kra{kih polj so travnate povr{ine, v rahlo dvignjenem delu polja in intenzivnej{i travniki, prav tako na vr{ajih. Naselja so nastala obi~ajno na robu polj in vedno zunaj poplavnega obmo~ja ali ob cesti. Cesta je pomemben dejavnik na velikih kra{kih poljih, zato prevladujejo obcestne vasi z domovi v dveh vrstah in z zemlji{ko delitvijo na proge. 3.1.2 PODNEBNE PRVINE Za podnebje so v na{ih krajih pomembni naslednji dejavniki: zmerna zemljepisna {irina, relativna bliìna Atlantika in prehodnost med Sredozemljem ter evrazijsko celino. V drobnem pa je podnebje odvisno predvsem od vi{inske raz~lenjenosti povr{ja. Pomembna je razlika med dnom dolin, kotlin in kra{- kih kotanj, kjer je pogost temperaturni obrat, ter toplim in hribskim pasom. Z vidika kulturnih pokrajin so zna~ilne podnebne prvine padavine, temperature in son~no obsevanje. Zemljepisna lega in razgibanosti povr{ja se izraàta v veliki razlikah v prostorski, ~asovni in koli- ~inski razporeditvi letnih padavin. Njihova koli~ina se zmanj{uje z oddaljenostjo od morja. V zahodnih in jugozahodnih delih dràve (Julijske Alpe in robovi visokih dinarskih planot) pade najve~ padavin, najmanj (manj kot 900 mm na leto) v krajih ob meji z Madàrsko (Gams 1983). Poleg skupne koli~ine je pomembno tudi {tevilo dni s padavinami in razporeditev prek leta. Slednje je pomembno predvsem za rastje in kmetijstvo. Rastline potrebujejo vodo le v vegetacijskem obdobju, to je od aprila do konca sep-ANE KLEMENC MIMI URBANC ST Slika 9: Voda je vir ìvljenja. Re~no omrèje, Slika 10: S kozolcem je kmet re{il vpra{anje talna voda in izviri pitne vode so dali temeljni su{enja sena in ìta v snopih, kar je v dobro pe~at poselitveni sliki Slovenije, koli~ina in namo~eni Sloveniji mo~no olaj{alo pridobivanje razporeditev padavin pa sta usmerjali kmetijsko krme za zimo. Zaradi poàrno-varnostnih pridelavo, vplivali na dinamiko del ter soustvar- razlogov so ga v dobi razsvetljenstva prestavili jali arhitekturno podobo deèle. iz naselja na polje. 35 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc tembra. Zato koli~ina v vzhodnem delu Slovenije zado{~a za uspevanje ìt, vinske trte in ostalih kultur, saj padavine padejo predvsem poleti, v ~asu rasti, ob jesenskih opravilih pa je suho. Slaba stran poletnih padavin je, da padejo predvsem kot plohe in nevihte, te pa pogosto spremljata to~a in mo~an veter. Kraji v bliìni morja dobijo najve~ padavin jeseni (Zupan~i~ 1998), kar v Vipavski dolini in Gori{- kih brdih oteùje trgatev. Zra~ne temperature so odvisne od ve~ dejavnikov: zemljepisne {irine, oddaljenosti od morja, nadmorske vi{ine, izoblikovanosti, naklona in ekspozicije povr{ja, rastja, pa tudi od toplotnih zna~ilnosti tal in stopnje urbaniziranosti. Za Slovenijo je zna~ilen velik dnevni in letni temperaturni razpon. Povezanost te podnebne prvine z oblikovanjem kulturne pokrajine v Sloveniji se v najve~ji meri kaè ob podnebnih mejah poselitve ter kmetijski rabi tal. Najvi{ja naselja v Sloveniji segajo domnevno do gornje meje uspevanja ìt. Planinsko pa{ni{tvo se je naslonilo na zgornjo gozdno mejo, ki se je oblikovala na reliefnih in podnebnih razmer. Za uspevanje rastlin in gozda so pomembne {e maksimalne in minimal-ne temperature ter s slednjimi povezana slana: zadnja spomladanska in prva jesenska, kar vpliva na izbor kultur in na ~asovno razporeditev del. Temperature dolo~ajo izbor kultur, ki so pri nas na meji uspevanja, na primer oljka, smokva in vinska trta (Cegnar 1998). Son~no obsevanje pove, koliko kvaziglobalnega sevanja prejme dolo~eno obmo~je. V reliefno razgibani Sloveniji se son~no obsevanje spreminja na kratke razdalje. Razlike med prisojnimi in osojnimi pobo~ji so ve~je kot med obmo~ji, ki spadajo v razli~ne podnebne tipe. Na istem podnebnem obmo~- ju najbolj son~na pobo~ja prejmejo namre~ {estkrat ve~ son~ne energije od najbolj osen~enih (Gabrovec 1996). Trajanje son~nega obsevanja in njegova energija, ki pride do tal, sta pomembna za pridelavo hrane in za naselitev. Kot naravna sestavine pokrajine pa nedvomno neposredno in posredno prispeva k njeni podobi in razpoznavnosti. V Sloveniji prevladuje zmerno toplo vlàno podnebje, razen v visokogorju in vzdolòbale. Najto-plej{i del je obalni pas, pri ~emer je pomembno, da v pasu do nadmorske vi{ine 250 do 300 m {e uspeva oljka (Ogrin 1996). Najhladnej{i pa je gorski svet Julijskih Alp, Karavank, Kamni{ko-Savinjskih Alp, Pohorja, Trnovskega gozda in Snènika, ki imajo gorsko podnebje. S temperaturami v gorskem svetu je povezana drevesna meja, ki je lo~nica ~lovekovega bivanja. Ve~ji del Slovenije pa ima razli~ne podtipe celinskega podnebja, kjer zaradi vi{inske raz~lenjenosti povr{ja nadmorska vi{ina odigra pomembno vlogo. Lo~imo tri poglavitne vi{inske pasove: dna dolin, ravnin, kotlin in kra{kih kotanj, topli (termalni) pas in hribski pas (Gams 1972). Najnìje dele dolin in kotlin prizadene temperaturni obrat, kar med drugim pomeni, da so pogostej{e zmrzali: zadnje spomladanske so kasneje in prve jesenske prej, kar vpliva na izbor ob~utljivih kultur. Klimatsko ugoden je topli pas nad dnom kotlin z vi{jimi srednjimi temperaturami, manj{imi nihanji in manj megle, na kar vpliva tudi bolj{a prevetrenost. V sredozemskem in panonskem delu Slovenije v tem pasu uspeva vinska trta in tudi sicer je ugoden za naselitev, kar kaè poselitvena slika. V dana{njem ~asu je {e posebej priljubljen topli pas v bliìni ve~jih mest, ki se zato hitro urbanizira. V vinogradni{kih krajih pa se nekdanji domovi spreminjajo v po~itni{ke hi{e. Stoletja nazaj je v tem pasu tudi v alpskem svetu uspevala vinska trta, kar kaèjo imena naselij, na primer Gori~ane in Gori- ~e. V slednjem zasledimo celo ledinsko ime Vingrad (Urbanc 1996). Hribski pas, kjer so zaradi vi{je nadmorske vi{ine podnebne razmere ostrej{e, je predvsem ìvinorejsko obmo~je. V preteklosti so gojili tudi poljske kulture, zlasti krompir, koruzo in proso, danes pa so vse povr{ine ve~inoma namenjene prehrani ìvine. Kmetijska poselitev je razmeroma gosta, a vedno bolj omejena na prisoje (Gams 1972). Z izrazom mikroklima ozna~ujemo podnebje zelo majhnega ko{~ka zemeljskega povr{ja in plasti ozra~ja neposredno nad njim. Zna~ilnosti mikroklime so posebnosti v razporeditvi temperatur, mo~i vetrov in izdatnosti evapotranspiracije, ki se odraàjo v kmetijski rabi tal, zna~ilnostih naselij in legi prometnic. Pri kmetijski rabi tal mikroklimatske razmere vplivajo na krajevno razporeditev in uspevanje kulturnih rastlin. Na rast posameznih rastlin lahko ti dejavniki v povezavi z reliefom (uveljavljajo se zlasti prisojnost/osojnost, privetrnost/zavetrnost) delujejo pospe{evalno ali zaviralno. Primer prilagoditve mikroklimatskim razmeram je razporeditev vinogradov nad dnom dolin in kotlin (Gams 1972). Mikroklimatske zna~ilnosti naselij se najpogosteje kaèjo v legi naselij in posameznih hi{ ter njihovi konstrukcijski 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 zasnovi. Lego naselij na Krasu dolo~a predvsem zavetrna lega pred burjo, smeri vetrov pa dolo~ajo tudi lego posamezne hi{e znotraj naselja. O padavinskih zna~ilnostih veliko pove è prevladujo~a oblika streh objektov v naselju. 3.1.3 HIDROLO[KE PRVINE Za hidrolo{ko sliko Slovenije sta pomembna predvsem dva dejavnika: koli~ina padavin in prepletanje prepustnih in neprepustnih kamnin. Na prvih se je razvila gosta mreà povr{inskih tokov, na slednjih pa so bogate zaloge podtalne vode. Pitna voda je temeljna zahteva za naselitev, zato so {tevilna naselja nastala ob potokih in rekah ali pa v bliìni studencev oziroma izvirov. ^e teh ni bilo, je morala biti na voljo talna voda. V prodnih kotlinah in dolinah, kjer je najve~ podtalnice, je nastalo gospodarsko in poselitveno jedro dràve, seveda v povezavi z ostalimi pokrajinskimi sestavinami. Naselja so se vedno umaknila na rob poplavnega obmo~ja, prav tako tudi poljedelske povr{ine. Najnìje re~ne terase, ki so ob~asno poplavljene, so neposeljene in pora{~ene s travniki. Na krasu so naselja pogosto nastala na stiku z neprepustnimi kamninami, kjer je voda pri{la ponovno na dan. Na pitno vodo so se navezale tudi planine v Alpah, saj brez nje planinsko pa{ni{tvo ni bilo mogo~e. Ob rekah in potokih so v preteklosti nastali prvi obrtni in industrijski obrati. Vodna sila je pritegnila ljudi k naselitvi dolo~enega obmo~ja. Podobno vlogo kot reke imajo tudi najve~ja naravna jezera. Okolica Blejskega, Bohinjskega in Cerkni{kega jezera je bila zgodaj poseljena. Ledeni{ka jezera v Alpah te vloge niso imela, zato pa danes pripomorejo k razmahu pohodni{kega turizma in s tem k gradnji planinskih ko~, tovornih ì~nic ipd. Slovenija ima malo morja, vendar je na kratki obalni ~rti nastal svojevrsten tip kulturne pokrajine: gosto zazidana stara mesta z italijansko govore~imi naseljenci, nova turisti~na naselja, kmetijske po-vr{ine, ki se umikajo novim dejavnostim, in ostanki preteklih gospodarskih oblik – soline. Mineralizira-ne in termalne vode v severovzhodni Sloveniji in Kr{ki kotlini so povzro~ile nastanek term, ki so prinesle nove mònosti zaposlitve. Izgradnja velikih kompleksov in ureditev parkovnih povr{in je precej spremenila podobo naselij. Obenem vplivajo tudi na zaposlitveno sestavo prebivalstva in gospodarstvo in s tem posredno na podobo kulturne pokrajine. 3.1.4 PEDOLO[KE PRVINE Tako kot druge naravne prvine v Sloveniji tudi prsti odlikuje velika pestrost, saj se menjajo è na kratke razdalje. Prsti se tesno navezujejo na ostale naravne prvine pokrajine, predvsem na kamninsko podlago, podnebje, povr{je, vodo, rastlinstvo in ìvalstvo, obenem pa tudi na ~lovekove aktivnosti. Prsti vplivajo na razvoj rastlinskih zdrùb in so pomembne za rabo tal. Na kamni{~u (litosolu) kulturne rastline ne morejo uspevati in zato je pogozdovanje zamudno in dokaj neuspe{no. Na drugi strani pa so evtri~ne rjave prsti rodovitne in primerne za rast razli~nih kultur. V ravninah so na njih polja, na gri~evjih sredozemskega in panonskega sveta vinogradi in sadovnjaki, v osrednji Sloveniji pa jih zlasti zaradi naklona in podnebnih razmer prera{~ajo gozdovi. V severovzhodni Sloveniji in Koprskem primorju so na prisojnih pobo~jih ljudje napravili kulturne terase, da bi za{~itili prst pred erozijo in si olaj{ali delo. Z intenzivnim obdelovanjem oziroma globokim oranjem so jo preoblikovali in nastala je rigolana prst ali rigosol. Na njej gojijo predvsem vinsko trto in sadno drevje. Prav tako je ~lovek z obdelovanjem izbolj- {al lastnosti distri~nih rjavih prsti. Z agrotehni~nimi ukrepi se da izbolj{ati sprane rjave prsti, ki so na najstarej{ih terasah v Ljubljanski kotlini, sicer pa so na njih travniki in pa{niki. V Beli krajini so z delovanjem ~loveka na spranih prsteh nastali steljniki, ki prekinjajo niz travnikov in njiv (Lovren~ak 1998). Pogosti prsti v Sloveniji sta rjava pokarbonatna prst in rendzina na karbonatnih kamninah v alpskem in dinarskem svetu. Zaradi slab{ih lastnosti je njiv malo, na polònej{ih so travniki, na strmej{ih gozdovi. Kjer je plast prepereline debelej{a, to je na polònej{ih pobo~jih kra{kih polj in v vrta~ah, so obdelane. Rendzini podoben je ranker, ki nastaja na nekarbonatnih kamninah (Pohorje, silikatni nanosi Mure, 37 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 11: Na Krasu se je razvila posebna prst terra rosa, na kateri rase trta refo{k, ki daje znamenito vino teran. ponekod v Posavskem hribovju). Delè gozda je {e ve~ji. Posebna prst v Sloveniji je terra rossa ali jero-vica v sredozemskem svetu, ki pokriva ve~je povr{ine med Dutovljami in Komnom na Krasu, pomembna pa je za gojenje vinske trte. V dobro namo~eni Sloveniji je nastalo ve~ tipov hidromorfnih prsti. Na nanosih proda in drobnozr-natih usedlin vzdol` rek in potokov je nastala obre~na prst. Ob vodi na njej rasejo vrbe in topoli, malo stran so travniki, njive in tudi naselja so se umaknila na rob zunaj dosega poplav. Psevdoglej nastaja na laporju in fli{u ter na pleistocenskih terasah iz nekarbonatnih usedlin v severovzhodni Sloveniji in Koprskem primorju, kjer voda zastaja zaradi slabe prepustnosti. Ker je prst vlàna, je na njej tèko gojiti kulturne rastline, zato jo prera{~ajo vlagoljubne rastline. Oglejene prsti so raz{irjene zlasti ob rekah Ledavi, [~avnici, Pesnici in Dravinji ter na Ljubljanskem barju (Stepan~i~ 1984). Med hidromorfne prsti spadajo tudi {otne prsti na Ljubljanskem barju in {otne prsti visokih barij na Pokljuki, Jelovici in Pohorju. Prera{~ajo jih mo~virne trave in druge vlagoljubne rastline, {otni mahovi in mestoma ru{je (Stepan~i~ 1984). 3.1.5 VEGETACIJSKE PRVINE Prehodna lega Slovenije je vplivala na pestrost njenega rastlinstva, ki pa se manj{a zaradi ~lovekovih posegov (Zupan~i~ 1996). Po ledenih dobah je skoraj vse ozemlje Slovenije prekril gozd, na dana{- njo sliko rastlinstva pa je odlo~ilno vplival ~lovek. V legah, ugodnih za poselitev in pa{ni{tvo, je s~asoma izkr~il gozd in spremenil njegovo sestavo. Od druge polovice 20. stoletja se zaradi spremenjenega na~i-na gospodarjenja gozd ponovno vra~a na nekdanja rasti{~a in zdaj pora{~a ve~ kot polovico povr{ja Slovenije, kar je za kulturno pokrajino veliko. Tak{en razvoj se vidi v zara{~anju Krasa in nekaterih opu{- ~enih naselitvenih obmo~ij (Ko~evsko). Gozd postopoma prodira tudi na opu{~ene vi{inske pa{nike. Kljub oglarjenju in mnogovrstni rabi lesa bukev ostaja glavna drevesna vrsta. Skr~ile pa so se povr- {ine nekaterih vrst hrastov in belega gabra, zlasti zato, ker rasejo na obmo~jih, ugodnih za naselitev. 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 12: Hmelj, ki so ga omenjali è srednjeve{ki urbarji, se je mo~no raz{iril v drugi polovici 19. stoletja obenem z razvojem pivovarske industrije in spremenil podobo Savinjske doline. Zaradi ~lovekovih potreb so se raz{irile nove drevesne vrste, kot je na primer severnoameri{ka robinija na toplih sredozemskih in panonskih obmo~jih. Nekatere vrste so zaradi pretiranega izkori{~anja (tisa, veliki jesen, gorski brest), uni~enja primernih rasti{~ (obrène vrbe, veliki jesen) ali bolezni (pravi kostanj, gorski brest) postale redke (Marin~ek 1987). Predvsem zaradi gozdnatosti in precej{njega deleà travnikov in pa{nikov rastlinska slika kaè ohranjenost prvotne podobe. Starim poljedelskim kulturam v Sloveniji, kot so p{enica, r`, je~men, oves, proso, hmelj in sirek, so se v novem veku pridruìli ajda, krompir, koruza, fiòl, bu~e in son~nice. Ajda, ki so jo za~eli gojiti v 15. stoletju in je ugodno vplivala na razvoj ~ebelarstva, je po drugi svetovni vojni za~ela postopoma izginjati, kar velja tudi za proso. Koruza in krompir sta v Sloveniji splo{no raz{irjena od 19. stoletja. Z gotovostjo lahko trdimo, da sta poleg vinske trte to posevka, ki sta najbolj vplivala na podobo slovenske pokrajine in na prehrambene navade Slovencev. Poleg je~mena in ovsa je krompir nezahteven glede toplote. Te kulturne rastline so zaradi ugodnih reliefnih, vodnih in talnih razmer omogo~ile naselitev ~loveka v vzhodnih Karavankah do vi{ine 1300 m. Koruza za zrnje in siliranje je po drugi svetovni vojni najbolj pogost posevek (okoli 40 % njiv), krompir pa je na tretjem mestu za p{enico, ki je bila do druge svetovne vojne najbolj raz{irjena polj{~ina. Pomembna kulturna rastlina, zlasti za panonsko in sredozemsko gri~ev-je, je vinska trta, ki so jo v na{e kraje prinesli Rimljani. Njena zgornja meja uspevanja je med 400 in 500 m, na primorski strani skoraj do 600 m. Stare kulture zamenjujejo nove in razmerja med njimi se spreminjajo, na kar vplivajo gospodarski, politi~ni ter tr`ni tokovi, prehrambene navade in kulturna obla~enja. Tako se je v zadnjih desetletjih v severovzhodni Sloveniji raz{irila sladkorna pesa, lan je skoraj popolnoma izginil, oljko pa v obmorski Sloveniji znova pospe{ujejo. Na splo{no je zna~ilno zmanj{evanje povr{in z ìtom oziroma njihovo gojenje v najugodnej{ih delih Sloveniji. V hribovitih predelih nekdanje njive prera{~ajo travniki, kar je povezano s specializacijo kmetijstva v ìvinorejo, razvojem trgovskih poti, ki omogo~ajo redno oskrbo s hrano, in zmanj{evanjem deleà kme~kega prebivalstva, kar zahteva racionalizacijo v kmetijstvu. 39 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 3.1.6 NARAVNE PRVINE KOT OMEJITVENI DEJAVNIK PRI OBLIKOVANJU KULTURNIH POKRAJIN Prepletanje posameznih naravnih prvin lahko bistveno pove~a ali zmanj{a primernost povr{ja za naselitev in gospodarjenje ~loveka in s tem vpliva na oblikovanje kulturne pokrajine. Nadmorska vi{ina je eden od temeljnih omejitvenih dejavnikov. Na prehodu v novo tiso~letje sta v vi{inskih pasovih med 200 in 400 m ìveli dve tretjini slovenskega prebivalstva. V vi{inskih pasovih nad 600 m se deleìn gostota naselij hitro zmanj{ujeta. Nad to vi{ino so obi~ajno le {e redke hribov-ske in gorske kmetije. Usmerjene so predvsem v gozdarstvo, saj je delè gozda najve~ji v vi{inskih pasovih med 1100 in 1300 m. [e pomembnej{i omejitveni dejavnik je naklon zemlji{~. Okrog 50 % slovenskega povr{ja ima naklon ve~ji od 12°, strojna obdelava kmetijskih zemlji{~ pa je mòna priblìno do 12°. Z ve~anjem naklona se pove~uje delè gozda. Gostota naselij do 12° nara{~a, nato pa do 30° postopoma upada. Kjer prevladujejo ve~ji nakloni, je {tevilo naselij zanemarljivo. Leta 1991 je bilo v naklonskem razredu med 0 in 2° 188 ljudi na km2, med 2 in 6° 165, v razredu med 6 in 12° pa 119. Pri vi{jih naklonih gostota prebivalstva hitro upada (Perko 1992). V povpre~ju so v Sloveniji najbolj strme severozahodne, severne in severovzhodne lege, ki prejmejo hkrati najmanj son~nega obsevanja. Severozahodne lege so povpre~no tudi najvi{je. Delè gozda se manj{a od severnih proti jùnim legam. Gostota naselij se od severnih proti jùnim legam ve~a. Leta 1991 je v severnih, severovzhodnih in severozahodnih legah ìvela komaj petina slovenskega prebivalstva. Gostota prebivalstva je najvi{ja na jugozahodnih legah, najnìja pa na severovzhodnih legah. Do leta 1991 je razmerje naraslo na 3 proti 1. V gri~evnatih, hribovskih in gorskih pokrajinah Sloveni-ALE[ SMREKAR Slika 13: Temperaturni obrat in z njim povezana megla sta pogosta pojava v dnu dolin in ravnin v mirnih in jasnih no~eh. Pobo~ja nad njim pa se è kopajo v soncu. 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Slika 14: Veter oziroma boj proti njemu sta usmerjala ~lovekovo ìvljenje in delo na Krasu in v Vipavski dolini. Mo~ burje se kaè tudi MIMI URBANC v preoblikovanosti drevja. je v prisojnih legah prevladujejo obdelovalne povr{ine, v osojnih pa gozd. Severne, severozahodne in severovzhodne lege skupaj predstavljajo tretjino slovenskega povr{ja (Perko 1993). Priblìno {tiri desetine Slovenije so kra{ke. Na teh obmo~jih je velika teàva pomanjkanje povr{inske vode, drobna raz~lenjenost povr{ja s {tevilnimi vrta~ami pa oteùje sodobno strojno obdelavo kmetijskih zemlji{~. Vpliv podnebja je neposreden ali posreden. V povezavi z ostalimi naravnogeografskimi dejavniki oblikuje dolo~en na~in ìvljenja, ki sooblikuje pokrajino. Skozi zgodovino se je moral ~lovek neprestano prilagajati, kar se dobro vidi v zgradbi naselij. Prvine kaèjo tesen odnos do pokrajine in naravnih razmer: izbor lokacije, postavitev objektov, zasnova naselja, izbor gradbenega materiala, klimatskim razmeram prilagojena konstrukcija. Zlasti lega naselja kaè veliko navezanost na naravne razmere oziroma dejavnike, ki varujejo prebivalce pred naravnimi nev{e~nostmi – burjo, poplavami, zemeljskimi plazovi, ali pa mu nudijo posebne prednosti – za{~ito, bliìno razli~nih povr{in za kmetovanje, vodni vir. Zasnova naselij je odvisna od vetra, oson~enosti (ekspozicije) in iz tega izhajajo~ih temperaturnih razlik. Najbolj izrazita je ta prvina v predelih, kjer je velika vetrovnost (Primorska, Kras), kjer so se pred vetrom in burjo zavarovali s kamnitimi zidovi, razporeditvijo oken, lego hi{e. V Prekmurju so se proti vetru zavarovali tudi z drevjem. Vpliv temperatur je posreden, razviden v povezavi z drugo prvino – najpogosteje reliefom. Naselja v dolini se zaradi pedolo{kih ali hidrolo{kih razlogov drìjo njenega roba, v~asih tudi zaradi podnebnih, kar je povezano z lego v tako imenovanem toplem pasu. Med pomembnej{e temperaturne pojave spada temperaturni obrat ali inverzija. V notranjosti Slovenije je pogost v mirnih in jasnih no~eh. Pogosto ga spremlja {e megla. Mikroklimatske razmere vplivajo na krajevno razporeditev in uspevanje kulturnih rastlin. Ti dejavniki skupaj z reliefom (prisojnost/osojnost, privetrnost/zavetrnost) delujejo pospe{evalno ali zaviralno. Primer prilagoditve mikroklimatskim razmeram je razporeditev vinogradov nad dnom dolin in kotlin. Mikroklimatske zna~ilnosti naselij se najpogosteje kaèjo v legi naselij in posameznih hi{ ter njihovi konstruk-41 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc ALE[ SMREKAR Slika 15: V dobro namo~eni Sloveniji so se razvili raznoliki na~ini su{enja sena in ìta. O OGRIN ARKD Slika 16: Naselja so se izognila obmo~jem rednih poplav, ki so na kra{kih poljih dokaj predvidljive, mirne in dolgotrajne. 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 cijski zasnovi. Podnebne prvine so pomembne za turizem, saj so zaradi dolo~enih zna~ilnosti nastala turisti~na sredi{~a z dolo~eno ponudbo. Tako so se izoblikovali obmorski in gorski turisti~ni kraji ter obmo~- ja, deloma pa tudi zdravili{ki turizem, kjer {e posebej izstopajo nekatera manj{a klimatska zdravili{~a (Rakitna, Jezersko do druge svetovne vojne). Vode in nev{e~nosti, povezane z njo, su{a, erozija in onesnaènje, so pomemben omejevalni dejavnik. Zlasti poplave ogroàjo veliko zemlji{~. Obseg in posledice so se zaradi ~lovekovih posegov pove- ~ali, saj so se zaradi izkr~enja gozda, obdelave tal in pozidave vodne razmere spremenile. ^lovek se je prilagodil na redne poplave, ki so pri~akovane glede na ~as in obseg, medtem ko katastrofalne poplave povzro~ijo veliko {kode. V obmorskem pasu se ob~asno pojavljajo kratkotrajne poplave ob najvi{ji plimi. Redne poplave in ~lovekovo ìvljenje z njimi je izoblikovalo zna~ilne poplavne pokrajine v niìnskih predelih ob Muri in Dravi ter njunih pritokih, ob Savi od Kr{kega navzdol in ob Krki od Oto~ca navzdol. Prav tako se je ~lovek prilagodil poplavam na kra{kih poljih, za katere je zna~ilno, da so mirnej{e, rednej{e in dolgotrajnej{e. Pokrajine z visoko talno vodo so prepredene s sistemom prekopov, hi{e stojijo na odcednem najvi{jem delu, na Ljubljanskem barju stojijo na lesenih pilotih in nimajo kleti. Tudi njive so se umaknile visoki vodi, take povr{ine prera{~ajo travniki in logi. Su{a ob~asno ogroà ve~i-no Slovenije. Pojavlja se predvsem zaradi izostanka padavin. Na posameznih manj{ih obmo~jih pa je lahko rezultat sou~inkovanja ve~ dejavnikov, kot so kamninska zgradba, izoblikovanost povr{ja ter debelina in sestava prsti. Zna~ilni primeri tako imenovane kamninske su{nosti so kra{ki svet s prevladujo- ~im odtekanjem padavinske vode skozi plasti prepustnih kamnin ter dna ravnin in kotlin, ki so zapolnjena s prepustnimi pleistocenskimi nanosi. Marsikje su{o pospe{uje majhna vodna retencijska kapaciteta mladih in plitvih prsti. Ob hudi su{i lahko posamezni vodni tokovi skoraj ali popolnoma pre-sahnejo. Zaradi velike raz~lenjenosti reliefa in precej{nje koli~ine padavin so v Sloveniji obsèna obmo~ja izpostavljena eroziji. Posebej mo~na utegne biti tam, kjer v ob~utljivo naravno ravnovesje z nepremi{- ljenim ravnanjem, na primer s pretiranim izsekavanjem gozda, poseè ~lovek. Na golih njivskih in vinogradni{kih povr{inah se zaradi neustreznega na~ina obdelovanja lahko pove~a erozija prsti. Prst je pomemben omejitveni dejavnik za razvoj kmetijstva in je tesno povezana z ostalimi naravnogeografskimi dejavniki. Debelina prsti, kislost ali bazi~nost, mònost zadrèvanja vode so poleg naklona najpomembnej{i dejavnik, ki dolo~a kmetijsko rabo tal. Edino rjave prsti na produ in pesku ne postavljajo nobenih omejitev, {e zlasti ker pokrivajo ravnine in doline, kjer je mòno velikopotezno obdelovanje. Izbor kulturnih rastlin je {irok. Ostale prsti v Sloveniji nudijo omejeno izrabo, {e zlasti ker je kakovost prsti mnogokrat povezana z neugodnimi reliefnimi razmerami. Mlade in plitve rendzine na pobo~jih so primerne edino za rast gozda in izjemoma tudi za travnike. Prsti na mehkih karbonatnih kamninah so najprimernej{e za sadjarstvo in vinogradni{tvo, saj jih omejuje nagnjenost povr{ja. Kisle, opodzoljene in oglejene prsti nudijo sprejemljive rastne razmere edino gozdu in travnikom. 3.2 DRU@BENE PRVINE Drùbene prvine so posledica ~lovekovega delovanja v pokrajini in obenem kaèjo veliko povezanost z naravnimi prvinami. Ker kulturno pokrajino lo~ijo od naravne pokrajine, jih geografi dostikrat obravnavajo kot edine prvine kulturne pokrajine. Tako tudi ameri{ki geograf Vogeler, ki pravi: »… Kulturna pokrajina je isto~asno vzrok in posledica drùbenih vrednot, drùbenih institucij in ~love{kega vedenja …« (medmrèje 4). Vendar drùbenih prvin ne moremo obravnavati lo~eno od naravnega okolja, saj v ve~ini primerov kaèjo tesno navezanost nanj. ^e pogledamo razporeditev njivskih in gozdnih povr{in, je o~itno, da je naravno okolje vplivalo na rabo tal. Drùbene prvine so zelo kompleksen dejavnik, saj poleg povezanosti z naravnim okoljem odsevajo {e ~lovekovo delovanje, na katerega so vplivali {tevilni dejavniki: stopnja tehnolo{kega razvoja, gospodarska gibanja, administrativni in gospodarski ukrepi oblasti, men-taliteta ljudi, komunikacije, stiki in podobno. 43 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc pojmovni ideje, ideali, mi{ljenje nevidni dejansko vedenje za~asno vidno dejanske stalne kulturne pokrajine vidne Slika 17: Oblikovanje kulturne pokrajine (medmrèje 4). 3.2.1 GOSPODARSKE PRVINE 3.2.1.1 Raba tal Raba tal je navezana na na~in ìvljenja ~loveka in stopnjo tehnolo{kega razvoja. Kamenodobni ~lovek je bil ìvljenjsko navezan na svetle listnate gozdove, bogate s podrastjo in velikimi ìvalmi, s katerimi se je prehranjeval. Ustalitev naselitve in razvoj v poljedelca ter ìvinorejca pa pomeni za~etek preobrazbe naravnega okolja v kulturno pokrajino. »… Podobo krajinam je vtisnil ~lovek med agrarno-zgodovinskim razvojem, ki je krojil naravni pla{~ rastlinstva glede na lastne potrebe in na osnovi pridob-ljenih izku{enj dal prednost taki ali druga~ni rabi tal …« (Stritar 1990). Vse do prihoda Slovanov in srednjeve{ke nem{ke kolonizacije je bil gozd prevladujo~, {ele gostej{a naseljenost je pove~ala obseg obdelovalnih povr{in. Raba tal je pomembno vplivala na izoblikovanje pokrajinske podobe. »… Raba tal odraà zapleten soodnos med naravnimi, zgodovinskimi in drùbenogospodarskimi dejavniki. Med prvimi velja izdvo-jiti izoblikovanost povr{ja, ki se odraà v kameninski zgradbi, nadmorski vi{ini, nagibu in oson~enosti pobo~ij. Med zgodovinskimi dejavniki jo opredeljujejo predvsem zna~ilnosti kolonizacije, gospodarske razmere v preteklosti in z njimi tesno povezani zemlji{koposestni odnosi, ki è segajo na podro~je drù- benoekonomskih razmer …« (Gabrovec, Kladnik 1997). V nasprotju z ostalimi prvinami kulturne pokrajine se dokaj hitro spreminja, saj je povezana z drùbenimi in gospodarskimi razmerami. Dana{- nji rabi tal v Sloveniji je dala pe~at predvsem razpr{ena, na~rtna industrializacija in vzporedna urbanizacija, kar se je pokazalo v begu prebivalstva z deèle in urbanizaciji. Poleg teh procesov pa je v naravno ugodnej{ih predelih pomembna zlasti specializacija in tr`na usmerjenost kmetijstva. Shema je dokaj preprosta: njive in vinogradi so na najugodnej{ih tleh, gozdovi na najslab{ih tleh, travniki in pa{niki so povsod, kjer naravne razmere ne dopu{~ajo vinogradov oziroma sadovnjakov in njiv. Vendar je to le temeljna shema, ki je v drobnem zelo zapletena in se spreminja v skladu s trenut-44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 nimi tr`nimi in cenovnimi razmerami. Njive, ki se ve~inoma razprostirajo na prodnih in ilovnatih ravninah, se v bliìni mest umikajo drugim uporabnikom prostora. Tudi sicer so najbolj ogroèna kategorija, ki najhitreje izginja v naravno manj ugodnih predelih v gri~evju, kjer naklon ne omogo~a strojne obdelave. Na njihov ra~un se pove~ujejo travne povr{ine, {e zlasti zaradi usmeritve v ìvinorejo. Travniki v vi{jih nadmorskih vi{inah in senoèti se zara{~ajo z gozdom. Vinogradi so na prisojnih pobo~jih gri~evij v sredozemskem in panonskem svetu. Prav tako se po panonskih gri~evjih razprostirajo sadovnjaki, ki pa so tudi v Ljubljanski in Celjski kotlini. Precej{en del sadovnjakov je kme~kih, kar pomeni, da so ekstenzivni, z redkimi drevesi starih visokih sort. Pa{niki so predvsem v visokogorju nad gozdno mejo in v sredozemskem svetu. Alpska gorovja in hribovja ter dinarske planote pa so v glavnem pora{~ene z gozdom. 3.2.1.2 Poljska razdelitev Poljska razdelitev je ena izmed najzna~ilnej{ih prvin agrarne pokrajine in je odraz prilagoditve ~loveka pokrajini. Je rezultat sou~inkovanja nekaterih pomembnih dejavnikov kmetijske pokrajine: kolonizacije, zgodovinskega razvoja kmetijstva, tipov naselij ter kme~kih domov in pridelovalne usmerjenosti. Poljska razdelitev ozna~uje zna~ilne oblike v razdelitvi njiv in vmesnih travnikov. »… Zakaj le razdelitev njiv in z njimi pome{anih travnikov korenini v starih agrarnih sistemih, je z njimi genetsko povezana ter nam pojasnjuje dosedanji gospodarski in socialni ustroj na{e vasi …« (Ile{i~ 1950). [ir{i pojem pa je zemlji{ka razdelitev, ki zajema razdelitev vseh povr{in, tudi gozdov in pa{nikov, ki je »… bolj nestal-na in podvrèna vsakokratnim spremembam ter tako ne pu{~a tako usodnih sledov v oblikovanju kulturnega pejsaà …« (Gabrijel~i~ 1985). JURIJ SENEGA^NIK Slika 18: Poljska delitev je povezana z obdelovalnimi tehnikami. Uporaba èleznega pluga, ki se je v Evropi razmahnila od 11. stoletja dalje, je tedanje {iroke grudaste njive preoblikovala v ozke in dolge, saj so se tako izognili prepogostemu obra~anju tèkega pluga. 45 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Temeljno delo poljske razdelitve je Tipi poljske razdelitve na Slovenskem (Ile{i~ 1950). Tipi poljske razdelitve si sledijo po hipoteti~nem razvojnem redu, ~eprav Ile{i~ ugotavlja, da so isto~asno na krat-kih razdaljah in v podobnih razmerah nastajali razli~ni tipi. Verjetno je bila ekonomska razvitost prise-ljencev in dostopna tehnologija odlo~ilna pri oblikovanju poljske razdelitve. Prometno odprta dolinska in kotlinska obmo~ja, zlasti pa tista na kriì{~ih poti in v bliìni mest, so doìvljala hitrej{e in intenzivnej{e spremembe agrarnih sistemov in tehnologij skozi vsa pretekla obdobja. Na drugi strani pa so se na odmaknjenih obmo~jih zakoreninili prvobitni ali le malo spremenjeni na~ini poljske obdelave. Pa {e znotraj teh predelov je pri{lo do diferenciacije na temelju krajevnih podnebnih in reliefnih razmer. Polja v grudah (blokih) so vezana na razgiban relief in tla slab{e kakovost, na zaselke in gru~aste vasi v hribovju ter na obrobju dolin. Verjetno so odraz primitivnej{ega, starej{ega na~ina oranja oziroma obdelovanja zemlje z ralom, ~eprav so lahko nastala tudi kasneje, kar nam kaèjo drugotne grude, ki so nastale z delitvijo celkov. Zemlji{ka posest je mo~no pome{ana, deleì posamezne kmetije so precej enakomerno razmetani po vsem zemlji{~u, vendar brez sistema, parcele so najrazli~nej{ih oblik in smeri. Polje je odprto, torej njiva meji na njivo, razen ~e relief tega ne dovoljuje. Sledovi skupne posesti, tako imenovane gmajne, so {e ohranjeni v pa{nikih in gozdovih. Na ravnih tleh grude preidejo v pravilnej{e oblike prehodnih kategorij od grud k delcem ali v grudaste delce. Tudi grudasti delci se veèjo na staro naselitveno plast. [e vedno je posest vsake kmetije razmetana v ve~ deleìh. Ve~jih neobdelanih kompleksov ni, polje je odprto, vse njive, ki so pove~ini podolgovate in potekajo do neke mere vzporedno v istih smereh, niso dostopne po svoji poljski poti. Ohranili so se ostanki nekdanje va{- ke skupnosti. Poljske skupine so manj{e in se mo~no prepletajo med seboj, prav tako meje med njimi niso izrazite. Udelèba v posameznih kompleksih ni enakomerna in dosledna. Velikost in oblika njiv se na kratke razdalje spreminja. Druge prehodne oblike med grudami in delci so blìje delcem. Delitev je pravilnej{a in se navezuje ne le na reliefne zna~ilnosti, pa~ pa tudi na tehnolo{ki razvoj. Polja v pravih delcih so vezana na ravninski svet. Va{ko polje je razdeljeno na ve~ poljskih skupin razli~- nih oblik in velikosti. Vsaka skupina je razkosana na med seboj vzporedne njive razli~nih dolìn, v~asih do 20 krat dalj{ih kot {irokih. Smer njiv se spreminja od skupine do skupine in polje je odprto. Ta delitev ponekje prehaja v kombinacijo sklenjenih prog in pravilnih delcev, ki nastopa pri ravninskih, navadno obcestnih ali dolgih vaseh, postavljenih nad jeò re~ne terase ali pa vzdol` mokrotnih in poplavnih obmo~ij ob ravninskih vodah. Priblìno tretjina obdelovalne zemlje je v sklenjenih progah, proge niso nikdar {ir{e kot 30 m, obi~ajno {e precej òje, poleg tega tudi ni poti, ki bi vodila od vsake kmetije na polje. Pri razdelitvi na sklenjene proge vsakemu kme~kemu gospodarstvu pripada ena sama {iroka in dolga sklenjena zemlji{ka proga polja, obi~ajno od 50 do 100 m {iroka in lahko ve~ kilometrov dolga, ki se vle~e od kmetije prek travnikov in polj do blìnjega gozda, skupnega pa{nika ali do meje va{ke-ga zemlji{~a. Naselje, obi~ajno veliko in dolgo, je postavljeno v vrsto pre~no na strogo vzporedne proge, na rob obdelovalnega zemlji{~a. Pokrajina ima videz obsènega, odprtega polja. Celek imenujemo kmetijo z zemlji{~em v enem kosu okrog doma. Zemlji{~e je {iroko in kratko, njive so grudaste, le redko bolj pravilne in podolgovate. Pravi, samotni ali zaprti se pojavljajo ve~inoma le v goratem, posebno v alpskem svetu. Obi~ajno so to velike kmetije, razporejene po son~nih policah visoko nad gorskimi dolinami, v~asih v ve~ etaàh, ali pa se posest vle~e iz dna doline v {iroki progi v goro, dom obi~ajno stoji na prisojnem delu, na polici ali terasi. V~asih lahko obsega kmetija celotno stransko ali celo glavno dolino. Med seboj so lo~eni s {ir{imi ali òjimi kompleksi gozda. Razloèni ali poldoprti celki so tam, kjer se drug drugemu mo~no pribliàjo ali pa se celo docela strnejo, posest pa je {e vedno v enem kosu. Polje in travnik sta le rahlo lo~ena od sosedovega z majhnim kosom redke-ga gozda. Namesto samotnih kmetij se pojavijo zaselki in razloèna naselja. Pri odprtih celkih se polje ene kmetije drì sosedovega, parcelacija je nepravilna, njive se me{ajo s travniki in pa{niki. Domovi so postavljeni v strnjenem naselju, zaselku ali vasi, ~e je celkov ve~. Raz{irjenost celkov ne sovpada s samotnimi kmetijami, saj jih najdemo tudi pri razloènih naseljih, in zaselkih, ponekod so è razpadli v grude. Marsikje se pri drugotnih grudah in razloènih naseljih drugotne grude tako mo~no me{ajo 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 s {e nerazkosanimi celki, da je treba o njihovi raz{irjenosti govoriti skupaj. Vse oblike celkov so najbolj pogoste v mo~no razgibanem svetu, prave samotne kmetije celo v izrazito goratih krajih. V ravninah najdemo samo osamljene primere. 3.2.1.3 Industrializacija Predmet pri~ujo~e knjige so podeèlske kulturne pokrajine, vendar je industrializacijo treba omeniti, saj je povzro~ila tudi socialnoekonomsko in prostorsko preobrazbo podeèlja. Poleg tega je za seboj potegnila razvoj ostalih panog: energetike, prometa, trgovine, ki so tudi spremenile kmetijstvo. Razvoj industrije je skoraj popolnoma uni~il manufakture in kme~ko obrt, razvoj èleznice pa tovorni{tvo. S tem so bili kmetje ob dodatni zasluèk, kar je v drugi polovici 19. stoletja povzro~ilo depopulacijo podeè- lja zaradi zaposlovanja podeèlskega prebivalstva v mestih in izseljevanja v zahodno Evropo in Severno Ameriko. Prostorski u~inki industrijskega razvoja se kaèjo zlasti v rasti mest in nastajanju novih industrijskih ter rudarskih naselbin, ki so se {irile na nekdanje podeèlje. Kulturne pokrajine v neposredni bli- ìni so se hitro spreminjale, saj sta mesto in njegov gospodarski razvoj vplivala na preobrazbo tradicionalnega kmetijstva in gozdarstva. Razvoj industrije je v kmetijstvo vnesel nove tehnike in mehanizacijo, kar je omogo~alo intenzivno obdelavo zemlje. Izbor posevkov se je prilagodil potrebam mesta. Ugoden gospodarski razvoj je pozitivno vplival na prebivalstveno podobo. Odve~na kme~ka delovna sila se je zaposlila v industriji, kar je pomenilo, da pritisk na zemljo ni bil tako mo~an in ni pri{lo do pretirane razdrobljenosti posesti. Pod vplivom mesta in mestnega na~ina ìvljenja se spreminjajo misel-nost in navade podeèlskega prebivalstva, ki se vse manj razlikuje od mestnega. Po drugi svetovni vojni, ko je bila industrija edina pot in jamstvo za gospodarski in drùbeni napredek, je nastal sloj polkmetov, ki je izjemnega pomena za ohranjanje in razvoj podeèlske kulturne pokrajine. Kmet, ki je sicer delal v blìnji tovarni, je imel dodatni dohodek od kmetije in je z obdelovanjem vzdrèval kulturno pokrajino. Obenem je iz mesta prinesel nove ideje, na~in ìvljenja in svoj zasluèk. Pri tem je treba izpostaviti vlogo policentri~nega razvoja industrije in razmah avtomobilizma. V prvem obdobju sta omogo~ala vsakodnevno vònjo v slùbo, ki je bila v bliìni, v zadnjem ~asu pa to omogo- ~a ljudem, da se lahko preselijo iz mesta na podeèlje. S tem je podeèlje dobivalo vse bolj mestno podobo. Zlasti okolica velikih mest je è skoraj popolnoma izgubila kme~ko podobo. V nekdanjih kme~- kih naseljih so danes kme~ki domovi v manj{ini in tudi nova kme~ka hi{a se v ni~emer ve~ ne razlikuje od mestne. 3.2.2 PREBIVALSTVENE PRVINE Prebivalstvo je zagotovo najpomembnej{a drùbena prvina kulturne pokrajine, saj se najhitreje spreminja in ima veliko mo~ spreminjanja pokrajine. Od za~etka razvoja ~love{ke drùbe, ko se je ~lovek predvsem prilagajal in podrejal naravnim danostim oziroma omejitvam, se je njegova vloga v preobli-kovanju pokrajine neprestano ve~ala. Na dana{nji stopnji razvoja je aktivni preoblikovalec pokrajine, na katero pa je {e vedno navezan, saj mu nudi ìvljenjsko okolje in prostor za gospodarske in druge dejavnosti. »… Zna~ilnosti prebivalstva so torej rezultat najrazli~nej{ih naravnih in drùbenih dogajanj v pokrajini, po drugi strani pa pokrajina odseva mnoge zna~ilnosti prebivalstva …« (Perko 1998e). ^lovek je (bil) tisti, ki je naravno pokrajino preoblikoval v kulturno, vzdrèval in je obenem tisti, ki kulturno pokrajino (tudi) uni~uje, ~e izgubo tradicionalnih prvin razumemo kot propad kulturne pokrajine. Vendar je to preozko gledanje na problematiko, {e zlasti ~e kulturno pokrajino razumemo kot spreminjajo- ~o celoto, v okviru katere ~lovek uresni~uje svoje gospodarske, bivanjske in druge zahteve. Z vidika kulturnih pokrajin so pomembni zlasti prostorska razporeditev, gostota in gibanje {tevila prebivalcev. Sredi 19. stoletja je {tevilo prebivalcev prekora~ilo 1 milijon, popis leta 1991 je zabeleìl nekaj manj kot 2 milijona ljudi. V 134 letih se je {tevilo pove~alo za manj kot 900.000 ljudi (Perko 1998d). 47 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Po~asno nara{~anje gre v prvi vrsti na ra~un negativnega selitvenega prirastka. To je bilo obdobje inten-zivnih selitev zaradi gospodarskih vzrokov: agrarne prenaseljenosti, razkrajanja ustaljenih agrarnih odnosov, po~asne industrializacije, katerim so se po drugi svetovni vojni pridruìli {e politi~ni. Prebivalstveno rast sta dodatno prizadeli obe svetovni vojni in {ele v {estdesetih letih je zaznati ve~je nara{~anje {tevila ljudi, predvsem zaradi doseljevanja ljudi iz drugih republik nekdanje skupne dràve. Obenem z na-ra{~anjem pa so se za~eli tudi prebivalstveni premiki k gospodarskim sredi{~em. Na skoraj polovici slovenskega ozemlja {tevilo prebivalcev po letu 1961 upada (Perko 1998d). To so obmo~ja alpskega in kra{kega sveta, vi{jih predelov alpskih hribovij ter obmejni predeli. Ta obmo~- ja se nadaljujejo v obmo~ja s {ibko depopulacijo, ki obsegajo zlasti nìje predele razgibanega sveta in obmo~ja nad dnom velikih dolin. Na desetini slovenskega ozemlja se je {tevilo rahlo dvigovalo, in sicer v bliìni velikih sredi{~. Na 15 % povr{ja pa se je {tevilo neprestano ve~alo. To so obmo~ja v ravnin-skem svetu, vzdol` prometnic, v bliìni velikih sredi{~ in na obali. V tem delu je prebivalstveno jedro Slovenije in kulturna pokrajina je podvrèna hitremu spreminjanju zaradi potreb {tevilnih dejavnosti, ki so se tu osredoto~ile. ANE KLEMENC ST Slika 19: Kme~ko prebivalstvo hribovitih in odro~nih predelov je ve~inoma ostarelo. S kmetijstvom se ukvarja zaradi tradicionalne navezanosti na zemljo in tako {e vzdrùje kulturno pokrajino. Mladi ljudje – tudi ~e so ostali na podeèlju – te navezanosti ne ~utijo ve~. Poleg tega jim izobrazba omogo~a druga~no zaposlitev, ki pa zaradi evropskega delovnega ~asa in modernej{ega na~ina ìvljenja ne dopu{~a popoldanskega obdelovanja zemlje. 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Gostota prebivalstva ve~inoma sovpada z demografskimi obmo~ji. Tista z mo~nim zgo{~evanjem prebivalstva so obenem tudi najgosteje naseljena in obratno. Tako se je prebivalstveno jedro Slovenije v zadnjih 100 letih iz gri~evnatega panonskega in sredozemskega sveta premaknilo v doline in ravnine. [e posebej je ta proces izrazit v zadnjih desetletjih, ko se je naselitev zgostila v pasu do 400 m, tako da so v njem leta 1991 ìvele {tiri petine vsega prebivalstva, vi{je predele pa je v celoti zajela depopulacija. Za nadaljnjo usodo podeèlskih kulturnih pokrajin je pomembna tudi starostna sestava, ki kaè na potencialno (ne)vitalnost prebivalstva. »… Prikazuje zgodovinski razvoj prebivalstva, saj kaè preteklost, odseva sedanjost in nakazuje bodo~i razvoj prebivalstva …« (Perko 1998d). Na splo{no velja za Slovenijo, da se njeno prebivalstvo stara. Slika razporeditve po posameznih predelih je podobna demo-grafskih tipom. Obmo~ja z depopulacijo in redko poseljenostjo imajo vi{ji indeks staranja, ki kaè razmerje med deleèma starej{ega (nad 65 let) in mlaj{ega (do 20 let) prebivalstva. Za Slovenijo je bil za leto 1991 indeks staranja 53, pri idealnem demografskem razvoju naj bi bil okrog 40 (Perko 1998d). Indeks staranja nad 80 pa kaè na pri~akovano zmanj{anje {tevila prebivalcev v prihodnosti. Posledice depopulacije in visokega deleà starej{ih se kaèjo v opu{~anju kmetijstva in zara{~anju kulturne pokrajine. 3.2.3 NASELBINSKE PRVINE Naselje je »… skupina stanovanjskih stavb s pripadajo~im funkcionalnim zemlji{~em in s spremljajo~imi objekti, pomeni v gospodarskem in v~asih tudi v administrativnem pogledu temeljno naselbin-sko oziroma urbanisti~no enoto …« (Leksikon Cankarjeve zalòbe Geografija 1977). Veliki splo{ni leksikon (1998) pa pravi, da je naselje »… vsaka oblika trajne ~love{ke naselbine …«. Naselja in njihova zgradba razkrivajo raznolikost vplivov in povezav med naravo in ~lovekom. Vpliv naravnih razmer je o~iten, saj razporeditev in njihova zgradba odraàta prilagojenost naravnim razmeram. V preteklosti so bile naravne omejitve nepremagljiva ovira. Naravno okolje je vplivalo na razporeditev in razvoj naselij na dveh ravneh, in sicer neposredno na lego in zasnovo ter na gradbeni material (Drozg 1992). ^lovek je poselil dana{nji podeèlski prostor na temelju njegove primernosti za kmetijsko rabo in ga razmejil oziroma organiziral za kmetovanje. Za~etni poselitveni vzorec je bil odraz prvotne organiziranosti odprtih poljskih kompleksov. Obseg plodne zemlje je dolo~al velikost naselja. Va{ko ozemlje je obsegalo samo tisti del pokrajine, ki je bil pri tedanji tehni~ni stopnji razvoja dostopen. Kasneje je s tehnolo{kim razvojem in novimi agrotehni~nimi metodami pri{lo do druga~ne organiziranosti pode- èlskega prostora. Pove~ane potrebe po hrani so vodile v kolonizacijo naravno manj primernih obmo- ~ij. Tako so se za~ela med stara naselja vrivati nova, ki so v obdobju nem{ke kolonizacije dobila videz organiziranosti. Uvajanje novih kultur iz Amerike in novih obdelovalnih na~inov je omogo~alo ve~je hek-tarske donose in s tem bolj{e mònosti za preìvetje ve~jega {tevila ljudi. Tako se je na eni strani pove- ~al deleàgrarnega in na drugi strani tudi neagrarnega prebivalstva, ki se je ukvarjalo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi. Nove dejavnosti v naselju pa so pomenile spremembe v organiziranosti domov in spremembe v zemlji{ki razdelitvi. Poglavitne zna~ilnosti naselij oziroma lastnosti, na temelju katerih naselja razlikujemo, so lega, oblika in velikost. Pomemben dejavnik za nastanek podeèlskega naselja je neposredna bliìna plodne-ga zemlji{~a, primernega za obdelovanje. Na drugi strani pa je bilo naselje locirano tako, da je ~im manj posegalo na plodno zemljo. Zato je pogosto nastalo na meji med dvema kulturama, recimo njivami in travniki, na robu terase ali na tleh slab{e kakovosti. Lega naselij se je naslonila na reliefne, podnebne in vodne razmere. V ravninah so nastala na terasah, na vrhu jeè, na robu ravnine. V dolinah in ravninah so se izognila poplavnemu svetu. Na kra{kih poljih so se naslonila na rob, do koder povodenj ni ve~ segala. Na pobo~jih so upo{tevali naklon, oson~enost in stabilnost zemlji{~a. Pomen prisojne lege je nara{~al obenem z nadmorsko vi{ino. V krajih z mo~nim vetrom so iskali zavetrno lego. Izjemnega pomena za nastanek naselij je mònost oskrbe z vodo. Zato so naselja pogosto nastajala pri rekah in potokih, vendar zunaj obsega poplav, in ob izvirih. Naselja sredi polja ali ravnine so povezana z vod-49 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc nim virom: kalom ali mlakuò. Na krasu, kjer povr{inske vode ni bilo in so jo ali zbirali v kapnicah ali vozili od dale~, je bila obdelovalna zemlja odlo~ilnej{ega pomena. Velikost naselja je povezana z mònostmi, ki jih neko obmo~je nudi. V preteklosti je bila to zlasti koli~ina in kakovost obdelovalne zemlje, danes so pomembni druga~ni dejavniki: mònost zaposlitve, {olanja, prometna dostopnost. Na splo{no so naselja na ravninah in v dolinah ve~ja kot v hribovitem svetu, ~eprav zadnji trendi kaèjo, da so najbolj priljubljena obmo~ja za naselitev gri~evnata obrobja dolin in kotlin. Podobno velja tudi za obliko oziroma tloris naselja. Na odprtem ravnem prostoru je tloris pravilnej{i in sledi temeljni ideji. Z razgibanostjo povr{ja po tudi naselja dobivajo vse bolj pestro obliko. Za podobo kulturne pokrajine je pomembna tudi vpetost naselja v okolje ali njegovo izstopanje. Izstopajo~a (dominantna) naselja so vidna è od dale~, saj so na vrhu slemena ali vzpetine, druga se vidijo samo od blizu. Skrita naselja ne izstopajo, saj so v ozkih dolinah, v gozdu, na ravnini ali razloèna po pobo~ju ali slemenih. Med obema omenjenima skupinama so zaznavno neizrazita naselja, ki ne izstopajo, so pa prilagojena oblikam povr{ja (Drozg 1992). 3.2.3.1 Tipi podeèlskih naselij Pojem podeèlskega naselja è dolgo ne obsega zgolj naselja kme~kega prebivalstva, saj se je funk-cionalna in fiziognomska preobrazba za~ela è ob koncu srednjega veka z nastankom kajàrjev. @e takrat je bil delè nekme~kega prebivalstva precej{en. Prav tako so takrat za~ela nastajati naselja, ki so imela le rahle vezi s kmetijstvom: glaùte, lovske hi{e, gradovi, samostani, pristave in kasneje rudar-ska in turisti~na naselja, bivali{~a plan{arjev, planinske ko~e, po~itni{ki domovi. Samotne kmetije so predvsem v hribovitem svetu v ve~jih nadmorskih vi{inah in v vzhodni Sloveniji tudi v polònej{em gri~evju. Zaselki so nastali tam, kjer je bilo è nekaj ve~ naselitvenega prostora, vendar {e vedno ne dovolj za strnjeno naselje. Zato se pojavljajo zlasti na razgibanem povr{ju. V~asih je to manj{i del naselja, ki pa je prostorsko lo~en od jedra. Lahko so nastali z delitvijo samotne kmetije. V gri~evnatih, zlasti panonskih pokrajinah, so nastala razloèna naselja, za katere je zna- ~ilna razprostranjenost kme~kih domov na ve~jem obmo~ju. Med hi{ami so kmetijska zemlji{~a. Strnjena naselja so najbolj raz{irjena oblika naselij pri nas. Lo~imo obcestna, ki so predvsem na ravninah, in gru~asta v hribovitih pokrajinah. Najve~je obmo~je obcestnih naselij je Murska ravan, najdemo pa jih tudi po drugih ravninah (Savinjska ravan, Kranjsko-Sor{ko polje). Vsa so nastala kot posledica na~rtnega kr~enja gozda in razdelitve na delce. Zgoraj omenjena podoba je zgolj »idealizirana slika s pridihom nostalgije«. Tako kot celotno pode- èlje so tudi naselja v zadnjih desetletjih doìvela temeljite spremembe: funkcijske in morfolo{ke. Zlasti v bliìni gospodarskih sredi{~ so postala prebivali{~a nekme~kega prebivalstva. S tem se je spremenil njihov tloris in oblika hi{, naselja se urbanizirajo. Nekdanje ravnotèje v razmestitvi hi{ se je poru{ilo: hi{e silijo ven iz zgo{~enega poselitvenega jedra, tako da so se nekje naselja med seboj zlila. Zlasti to velja za rasto~a naselja, medtem ko naselja v obmo~jih praznjenja ohranjajo nekdanji videz. 3.2.3.2 Tipi hi{ in gospodarskih poslopij Tipi hi{ in gradbeni materiali v veliki meri odraàjo krajevne naravne zna~ilnosti posameznih delov Slovenije. Ljudska arhitektura odseva geografske, kulturno-zgodovinske, upravne, socialno ekonomske in gospodarske zna~ilnosti dolo~enega obmo~ja (Fister 1993). [e posebej tesno je navezana na podnebne in vegetacijske razmere ter na kulturnozgodovinske zna~ilnosti. Zato je kme~ka hi{a pomembna prvina kulturne pokrajine. Temeljna tipologija izhaja iz naravnogeografskih enot. Alpska hi{a se pojavlja v goratem in hribovitem alpskem svetu s prevladujo~im iglastim gozdom. Deli se na gorenjsko, bov{- ko, {kofjelo{ko-cerkljansko in koro{ko hi{o. Primorska hi{a se navezuje na submediteransko podnebje in kamnito povr{je. Deli se na tri podtipe: kra{ki, istrski in severnoprimorski. Panonska hi{a se deli na pomursko in belokranjsko. Osrednjeslovenska hi{a je nastala z me{anjem prej omenjenih tipov 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 na obmo~jih z zmernocelinskim podnebjem. Vzhodnoosrednjeslovenska hi{a ima nekatere lastnosti panonske, zahodnoosrednjeslovenska se pribliùje alpski, notranjska pa ima zna~ilnosti primorske. Kme~ka hi{a je poleg prebivalstva tista prvina, ki doìvlja najhitrej{e in najbolj temeljite spremembe. Zgoraj omenjeni tipi so zgolj izjema, idealizirana predstava in nosilec identitete posameznih pokrajin. »… @al so bili strokovni in politi~ni cilji gradnje druge polovice 20. stoletja zapisani v ~im ve~jem uniformiranju stavb ali v ~im bolj poudarjenem posnemanju tujih vzorov – namesto da bi iskali lastno identiteto vzporedno z upo{tevanjem tujih vzorov in da bi tudi preprostemu ~loveku – prebivalcu omogo~ili sodelovati v teh naporih …« (Fister 1993). Zna~ilni tipi kme~kega doma, ki so jih zamenjale tako imenovane tipske hi{e, za okolje pogosto popolnoma nezna~ilne, delavske hi{e samograditeljev, ki nimajo odnosa do identitete prostora, in prestìne vikend hi{e, so v nevarnosti, da bodo le {e del zgodovinskega spomina. Najpogostej{i tip hi{e je danes semiurbana hi{a (Drozg 1998a), ki ima korenine v mestu in ne odseva povezave z naravnimi in kulturnimi prvinami pokrajine. Ima enotno podobo v vseh pokrajinah in se razlikuje glede na ~as nastanka. [ele v zadnjih letih se stanje na tem podro~ju rahlo izbolj{uje in nove hi{e vsebujejo vsaj temeljne zna~ilnosti pokrajinske identitete. Poleg teh poglavitnih stavb na podeèlju velja omeniti {e nekatere druge, ki dopolnjujejo stavbno podobo pokrajine. V prvi vrsti so tu kozolci kot na~in prilagoditve na obilne padavine. Njihova oblika kaè ustvarjalno mo~ ljudi in njihovo povezanost z naravno pokrajino. So zna~ilen odraz dolo~ene dobe in stopnje tehnolo{kega razvoja in zato v dana{njem ~asu ogroèni zaradi naprednej{ih na~inov su{enja krme. V vinorodnih obmo~jih zidanice, ki so bile postavljene iz prakti~nih vzgibov, ustvarjajo vtis razloène poselitve. V zadnjem ~asu v ospredje vstopa njihova vloga po~itni{kih bivali{~. Za njih velja podobno kot za stalne stanovanjske objekte, da so z izbiro lege, na~ina gradnje, uporabo materialov marsikje poru{ili njihovo vpetost v pokrajino. Med arhitekturno dedi{~ino na podeèlju {tejemo tabor-VECO TEJ GABR MA Slika 20: Znamenja ob poti in cerkve na vrhovih gri~ev so sestavni del podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji. 51 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc ske cerkve, gradove, dvorce, samostane in cerkve. Njihova skupna zna~ilnost je izpostavljena lega in ve~inoma, kar velja {e zlasti za posvetne zgradbe, neu~inkovito in neustrezno upravljanje z njimi. Med posebnosti slovenske pokrajine, zlasti na Gorenjskem in [tajerskem, bi lahko {teli znamenja ob poteh in cestah. Presenetljiva je njihova neenakomerna razporedite. Poleg è omenjenih delov jih redkeje najdemo {e Dolenjskem in v Beli krajini, medtem ko jih v Primorju, Brdih in v Prekmurju skoraj ni zasledi-ti (Zadnikar 1991). Polpretekla dedi{~ina socializma se kaè v velikih gospodarskih poslopjih nekdanjih drùbenih posestev v ravninah in dolinah. Nastala so z na~rtnimi ukrepi v kmetijstvu, zaradi lastni{kih sprememb v zadnjem desetletju pa mnoga prepu{~ena propadu. V zadnjo skupino stavb na podeè- lju {tejemo industrijske objekte iz obdobja razpr{ene industrializacije Slovenije, med katere bi lahko uvrstili tudi èlezni{ke postaje in bencinske ~rpalke. 3.2.4 KOMUNIKACIJSKE PRVINE 3.2.4.1 Prometne poti Vloga prometnih poti za oblikovanje kulturne pokrajine je dvojna: neposredna in posredna. Na mikronivoju je vloga poti v kulturni pokrajini neposredna, saj zna~ilno oblikujejo pokrajino in ustvarjajo red v njej. Organizacija ne samo podeèlske ampak tudi mestne pokrajine se za~ne z nastankom poti, ki so seveda prilagojene dejavnosti, kateri so sluìle. Za razvoj in pomen prometnega omrèja pa je poleg razgibanosti povr{ja pomembna tudi stopnja gospodarskega oziroma tehnolo{kega razvoja. Celostno gledano pa so poti vez z zunanjim svetom, sti~ne to~ke, ki omogo~ajo kulturna, politi~na, drùbena in gospodarska prepletanja, ki so skozi stoletja ustvarila pestre slovenske kulturne pokrajine. V zadnjih desetletjih je razvoj cestnega in èlezni{kega omrèja marsikje uni~il oziroma bistveno preoblikoval kulturno pokrajino. Kljub temu da z modernimi gradbenimi principi lahko preseèjo naravne omejitvene dejavnike, pa prometnice najpogosteje nastajajo na naravno ugodnih povr{inah in zmanj{ujejo è tako skromne njivske povr{ine. Mreà va{kih poti deli va{ko zemlji{~e na posamezne sklope zemlji{~a. Njihov potek in gostota sta odvisni od izoblikovanosti terena ter seveda od zemlji{ke razdelitve. Nekateri tipi naselij so nelo~ljivo povezani s prometnico, ki dolo~a temeljno razporeditev hi{ in va{kega zemlji{~a. O posrednem pomenu cest za oblikovanje kulturnih pokrajin lahko govorimo v povezavi z geopo-liti~nim poloàjem deèle. Slovenija je prehodna deèla na stiku {tirih geografskih enot. Zato ni naklju~- je, da so se tu sre~ale {tiri kulture, vsaka s svojimi zgodovinskimi, etnolo{kimi, jezikovnimi in verskimi posebnostmi. Narodne skupine, ki so prihajale v ta prostor, so prina{ale novosti: gospodarske, kulturne in politi~ne, ki so se odrazile v kulturni pokrajini. Vsaka je pustila svoj pe~at. Trgovske poti, ki so è v pradavnini vodile prek slovenskega ozemlja, so Slovenijo vklju~ile v kulturni in gospodarski prostor srednje Evrope. V antiki so bile poti arterije, po katerih se je {irilo Rimsko cesarstvo in z njim pridobitve visoko razvite kulture tudi v na{e kraje. Stare rimske ceste so se v dobr{ni meri ohranile tudi v srednji vek in postale temelj za razvoj dana{njega cestnega omrèja. Po rimskih cestah so prevaàli nori{ko èlezo v Italijo, po njih je pri{la vinska trta v Slovenijo. Naselitev Slovanov in razvoj fevdalizma je prinesel razvoj krajevnih cest, ki so vodile do novona-stajajo~ih podeèlskih in mestnih naselij. Po cestah so v na{e deèle prihajali kolonisti, ki so pustili trajni pe~at, {e danes viden v dedi{~ini poljske razdelitve. V poznem fevdalizmu so poti pripeljale nove dejavnosti. Razvoj obrti in trgovine je omogo~il nastanek novih gospodarskih vej in bolj{e mònosti pre- ìvetja tudi podeèlskega prebivalstva. Poti so bile v preteklosti pomemben lokacijski dejavnik za nastanek {tevilnih naselij. Najprej so to podeèlska naselja, ki niso ìvela izklju~no od kmetijstva, ampak od neagrarnih dejavnosti, ki jih je omogo~il razvoj cest. Stare furmanske vasi so zrasle v predèlezni{ki dobi, ljudje so se preìvljali s prevozni{tvom in tovorjenjem. Okrog La{~ in Cerknice, kje je bilo sredi{~e za sol, so cele vasi ìvele od tovorjenja (Melik 1963). Z razvojem èleznice so {tevilna naselja nazadovala, ljudje so se morali preusmeriti v nove dejavnosti, mnogokrat pa je to pomenilo rev{~ino in ve~ji pritisk na zemljo, ki se je {e bolj drobila (Si-52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 tar 1999). Rasla pa so naselja ob èlezni{ki progi, ki je mnogo pripomogla k razvoju industrije (Holz 1994). Smer prometnih poti se je spremenila, izoblikoval se je prometni krì severozahod-jugovzhod in severovzhod-jugozahod, ki je nanovo za~rtal prostorsko sliko Slovenije. Obmo~ja zunaj tega krià so najbolj izpostavljena depopulaciji in s tem razkrajanju kulturne pokrajine. Pomen poti za dana{nji oziroma prihodnji razvoj kulturne pokrajine je treba osvetliti z dveh strani. V prvi vrsti so poti oziroma ceste poglavitna zahteva, da bodo ljudje ostajali na podeèlju in s svojim bivanjem in aktivnostmi ohranjali kulturno pokrajino. Pomanjkanje ustreznih komunikacij nezadr`no pomeni gospodarsko nazadovanje in s tem razkroj kulturne pokrajine. Na drugi strani pa so prometnice tujek v pokrajini, sekajo enotno pokrajinsko podobo in vanjo vna{ajo nove dejavnosti. Prometnice so lahko prostorsko zelo mote~e in pomenijo razvrednotenje kulturnopokrajinskih prvin. 53 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 4 OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE Vsaka kulturna pokrajina je zgodovinski dokument, ki vsebuje zbirko sledi oziroma ostankov iz razli~nih ~asovnih obdobij. Tako imenovani zgodovinski razrez pokaè njihovo oblikovanje skozi razli~na obdobja zgodovinskega razvoja. Vsako obdobje jih je po svoje zaznamovalo in izoblikovalo in jim s tem dalo svoj pe~at. V nekaterih predelih so bili mnogi ostanki uni~eni oziroma zbrisani, v nekaterih drugih pa so tako bogati, da povedo celotno zgodbo samo, ~e razvozlamo klju~ za razumevanje. Kulturne pokrajine zato lahko razumemo kot skupek kulturnih slojev, ali kot je zapisal Wagner »… ohranitev sledi materialnih ostankov ~lovekove volje in duha, en napis na drugem, pol nerazumljivo – z ob~ut-kom, da taki ostanki nudijo mònosti za razumevanje prostorskega in okoljskega vpliva na zgodovinske procese …« (Rugg 1985). Pestre kulturne pokrajine so se razvile pod vplivom narodnih skupnosti, {e bolj pa pod vplivom dolo~enih drùbenih skupin, ki so nepretrgoma ìvele na dolo~enem obmo~ju. Kulturna pokrajina ni rezultat enega samega procesa, pa~ pa dela ve~ generacij, ki so s svojim na~inom mi{ljenja in stopnjo tehnolo{kega razvoja preoblikovale naravno pokrajino (Uhlig 1956). Pokrajina je ìva prvina, biofizi~na struktura, ki se tudi sama neprestano spreminja glede na razvojne spremembe posameznih pokrajinotvornih prvin. Ve~ina procesov v naravi poteka zelo po~asi in zato ima pokrajina z vidika ~loveka oziroma trajanja njegovega ìvljenja videz stalnosti. Sprememba ene izmed prvin vpliva na vse ostale, kar se pokaè v spremenjeni pokrajinski podobi. Nekatere spremembe so trajnej{e in pomembnej{e, druge skoraj ne povzro~ijo vidnih sledi. Kulturna pokrajina nastaja predvsem v odvisnosti od naslednjih dejavnikov: • naravnih razmer kot temelja, ki usmerja rabo in v precej{ni meri tudi obliko njihove umestitve v prostor, • zna~ilnosti dejavnosti, ki ima najve~jo pokrajinotvorno mo~, • na~ina, kako dolo~ena raba deluje (Ogrin 1997). Zgodovina razvoja ~love{ke drùbe je pravzaprav tudi zgodovina sprememb, ki jih je ~lovek vna- {al v naravo (Gorjup 1977). S svojim delovanjem je preobrazil naravno pokrajino, in sicer v treh stopnjah tako imenovane antropogene preobrazbe. To so: • sprememba samo nekaterih delov narave kot odraz agrarne preobrazbe pejsaà, • izoblikovanje novih meja in drobljenje pokrajine kot posledica tehni~nih ukrepov in • vna{anje povsem novih prvin v pokrajino, ki spremeni svojo fiziognomijo in funkcionalno okolje. Ustvari se antropogeno okolje (Gorjup 1977). In kateri zgodovinski procesi so izoblikovali kulturne pokrajine? Najlàje jih dolo~imo, ~e drùbene prvine kulturne pokrajine: rabo tal, zemlji{ko razdelitev, prebivalstvene zna~ilnosti, naselbinske zna~ilnost in poti, posku{amo umestiti v zgodovinski prostor. Tako se pokaèjo trije vodilni procesi oziroma temeljne razvojne stopnje, rezultat katerih je tudi dana{nja podoba slovenske pokrajine. Seveda so se ti procesi, ki so s svojimi vplivi izoblikovali ali sooblikovali prvine dana{njih kulturnih pokrajin, odvijali v dolo~enem ~asovnem zaporedju. ^e pokrajino razumemo kot ve~slojen sistem, làje razumemo tudi zgodovinske spremembe in vsakokratno prostorsko organizacijo pokrajine. Pridobivanje in obdelovanje zemlje je ve~ stoletij potekalo z enim samim namenom, in sicer zaradi preìvetja oziroma samooskrbe. ^lovek je svoje na~ine obdelovanja zemlje prilagodil naravnim razmeram, predvsem prsti in povr{ju. Najve~ji del ozemlja je pokrival gozd, sicer pa so ob prevladi ìvinoreje obstajali ekstenzivni na~ini poljedelstva, ki so zajemali celo vrsto kultur. Celo na obrobju Alp so gojili vinsko trto, kar pa je do konca srednjega veka zamrlo (Blaznik 1970). Naslednja stopnja oblikovanja kulturnih pokrajin se je za~ela z razvojem prometa in industrije. Raz{iritev nekdanjih pe{poti v kolo-voze in kasneje izgradnja èleznice so pomenili pravo revolucijo v kmetijski proizvodnji. Blagovna menja-va je omogo~ila specializacijo in s tem pove~ano proizvodnjo. Razvoj industrijskih panog je pomenil na eni strani nastanek velikih proizvodnih objektov in na drugi strani nastanek in razvoj mest. Sodoben razvoj kmetijstva pa je dal pe~at tretji in zadnji stopnji v razvoju kulturne pokrajine. Moderna mehanizacija omogo~a velikopotezno obdelavo ravninskih predelov in pu{~a ob strani hribovite. Obenem s teh-54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 ni~nim razvojem potekajo tudi drùbenoekonomske spremembe, ki se odraàjo predvsem v praznje-nju odro~nej{ih in hribovitih predelov in zgo{~anju prebivalstva v mestnih in primestnih obmo~jih. Dolgotrajni procesi, ki so skozi razli~na obdobja na{e zgodovine izoblikovali slovenske pokrajine, so se ~asovno prekrivali in zlivali. Tako lahko lo~imo 5 glavnih obdobij izoblikovanja kulturnih pokrajin: prazgodovinsko obdobje, naselitev Slovanov ter nem{ko srednjeve{ko kolonizacijo, fevdalizem, obdobje ve~nacionalnih dràv in socializem. Med temi je treba zlasti poudariti pomembnost srednjeve{ke kolonizacije, saj je slovenska pokrajina takrat dobila svoje najosnovnej{e poteze, ki so se delno spremenjene ohranile v dana{nji ~as. Procesi spreminjanja v preteklosti so tekli bistveno po~asneje, saj je imel ~lovek omejena sredstva za preobrazbo pokrajine in vsak poseg je ob upo{tevanju tradicije sprotno prilagajal naravnim razmeram. Zaradi dolgotrajnosti razvojnih procesov imajo pretekla zgodovinska obdobja videz stabilnosti in nespremenljivosti. Za pokrajine, ki so nastale kot rezultat teh procesov, pa je zna- ~ilno prepletanje naravnih in drùbenih pokrajinskih prvin, kjer ni »… nobena stvar prepu{~ena naklju~- ju in kjer je vzpostavljen harmoni~en odnos med oblikami izrabe in primernostjo pokrajine za tako izrabo …« (Gabrijel~i~ 1985). 4.1 KULTURNE POKRAJINE IZ PREDSLOVANSKEGA OBDOBJA Poselitev v najstarej{ih obdobjih zgodovine so dolo~evale geomorfolo{ke in ekolo{ke razmere. Temeljni pe~at so dale poledenitve, ki so z vmesnimi toplej{imi obdobji trajale vse do okoli 10.000 let pred na{im {tetjem. Menjavanje hladnej{ih in toplej{ih obdobij je oblikovalo na~in bivanja in kulturo ledeno-dobnega ~loveka, ki se je moral prilagajati izjemnim ìvljenjskim razmeram. Lov in nabiralni{tvo kot edini in temeljni vir preìvetja sta bila odvisna od izginevanja in selitev rastlinskih in ìvalskih vrst. O stalnih ALE[ SMREKAR Slika 21: Naselitvene zahteve ~loveka so se spreminjale v skladu z njegovim na~inom ìvljenja in s stopnjo tehnolo{kega razvoja. Dokler je bil {e lovec in nabiralec, so bili najprivla~nej{i svetli bukovi gozdovi z bogato podrastjo, ki so prehranjevali velike ìvali. 55 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc bivali{~ih v tem obdobju {e ne moremo govoriti, saj so majhne skupine ljudi izrabljale naravne vire in zaveti{~a. Slovensko ozemlje je v tistem ~asu ustrezalo naselitvenim zahtevam, saj je bilo na voljo dovolj jam, problem pa sta bila slaba oziroma tèka prehodnost ozemlja in pomanjkanje kakovostnih surovin za izdelavo orodja in oròja. @e v kameni dobi je imelo na{e ozemlje pomembno povezovalno vlogo med gosteje naseljenima Panonsko in Padsko niìno. Glavne poti so vodile prek re~nih dolin in nizkih kra{kih prevalov, in sicer v smeri do vzhoda proti zahodu, saj je bila smer od juga proti severu zaradi nepremostljivosti Alp neuporabna (Turk 1999). Gostej{a mreà bivali{~ je iz zadnjega obdobja ledene dobe, po nastanku sodobnega ~loveka, ki je uporabljal tudi è odprta nahajali{~a v niìnskem pasu, v re~nih dolinah, na obrobju ravnin in kotlin, ob nekdanjih jezerih in barjih. Nahajali{~a so enakomerno razpr{ena po celotnem slovenskem ozemlju. Zaradi spremenjenih temperaturnih razmer se je okolje za~elo hitro spreminjati. Gozdovi so se raz-ra{~ali in oteèvali komunikacijo med skupinami lovcev in nabiralcev. ^lovek se je iz lovca in nabiralca prelevil v poljedelca in ìvinorejca in tako za~el mo~neje posegati v okolje. Prehodnost ozemlja je odlo- ~ilno vplivala na poselitvene vzorce tudi v prihodnjih tiso~letjih, saj so se ves ~as kazali vplivi sredozemskih in podonavskih kultur. Novi naprednej{i na~ini gospodarjenja so narekovali stalnej{o poselitev. Najintenzivnej{a kolonizacija v tem obdobju je bila v Podravju, Pomurju, na Savinjskem, v okolici Kranja in na Ljubljanskem barju. Lo~imo vi{inska naselja, jamska bivali{~a, naselja na odprtem oziroma v okljukih rek in koli{~a na Ljubljanskem barju. »… Obstoj me{anega hrastovega gozda in tipi~nega pa{ni{kega rastja je verjetno dokaz, da je tedanji ~lovek vsaj posredno odlo~ujo~e posegel v okolje …« (Velu{~ek 1999). Kasnej{a obdobja je zaznamovalo predvsem znanje o pridobivanju kovin, ki se je {irilo vzdol` trgovskih smeri, in s tem razmah novih gospodarskih panog, predvsem rudarstva in metalurgije. Med 16. in 14. stoletjem pr. n. {t. se je {tevilo prebivalcev in s tem naselij zlasti v celinski Sloveniji precej zmanj{alo. Nekatera obmo~ja so skoraj povsem opustela. Mo~nej{a poljedelska kolonizacija se Slika 22: Rimljani so prinesli vinsko trto v slovenske deèle in tako korenito spremenili sre- dozemske in panonske gorice. V ~asu cesarja Probusa se je raz{irila povsod, kjer so bili zanjo ugodne mònosti. Latinski izraz vinum je pri{el v vse romanske, slovanske in germanske jezi- ke. Preseljevanje narodov je novo dejavnost ANE KLEMENC sicer prizadelo, ni je pa uni~ilo. ST 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 je za~ela v 13. stoletju, to je v mlaj{i bronasti dobi. Obenem je to ~as novosti, ki so prihajale iz Sredo-zemlja in Podonavja in so se odraàle v duhovnem svetu, v gospodarstvu in sestavi drùbe, ki jo je zajelo razslojevanje. »… Jugovzhodni alpski prostor je postal resni~no kultiviran {ele v mlaj{i in pozni bronasti dobi. Nemirni ~as, ki so ga zaznamovale velike spremembe, je mo~no preoblikoval tudi podobo pokrajine. To velja {e posebej za pozno bronasto dobo, ko so na Notranjskem, Dolenjskem, v Podravju in ob Muri vzniknila {tevilna nova naselja …« (Dular 1999). Trajanje bronaste dobe in pestrost slovenske pokrajine sta narekovala raznolikost takratnih naselij. Na Ljubljanskem barju so {e vedno ìve-la koli{~arska naselja, na Krasu in v Istri z obzidji obdana naselja na vzpetinah, podobno tudi v osrednji in vzhodni Sloveniji, v uporabi pa so bila {e vedno jamska bivali{~a. V 10. stoletju, to je na prehodu v èlezno dobo se je za~ela hitrej{a rast prebivalstva in s tem nastanek ve~jih naselbin. Tip poselitve se je spremenil, niìnske naselbine so zamenjala utrjena gradi{~a na vzpetinah. Pod vplivom sredozemskih kultur lahko govorimo o prvih zametkih mestnih sredi{~. Dolenjska je bila drùbeno in gospodarsko najmo~nej{e obmo~je z gosto poselitveno mreò. Naselbine so se naslonile predvsem na robove dolin; njihova velikost pa je bila odvisna od gospodarskih razmer oziroma gospodarske mo~i in je teme-ljila na razviti obrti, èlezarstvu in trgovini. @elezarstvo je omogo~ila limonitna ruda, ki jo je bilo v na- {ih krajih veliko, zlasti na Gorenjskem in Dolenjskem. S pridobivanjem èleza je povezano tudi intenzivnej{e kr~enje gozdov (Dular in Boì~ 1999). 4.1.1 RIMSKA DEDI[^INA V 3. stoletju pr. n. {t. se je za~ela keltska kolonizacija niìnskih delov osrednje in vzhodne Slovenije. Pred prihodom Rimljanov je bilo poseljeno spodnje Posavje, dolina Krke, Podravje, Savinjska dolina ter {ir{e ljubljansko obmo~je, Primorje, Kras in jùna Notranjska. Rimsko obdobje je prineslo velike MIMI URBANC Slika 23: Z rimskimi vojaki, trgovci in uradniki, ki so se iz vzhodnih provinc vra~ali domov, je v na{e kraje pri{lo skrivnostno ~a{~enje boga Mitre. Eden redkih mitrejev je v dobro skritem opu{~enem kamnolomu pri Roàncu v Beli krajini. 57 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc spremembe v slovenski prostor. Poselitvena slika se je spremenila. Teì{~e poselitve se je premaknilo iz dobro zavarovanih vi{inskih naselbin v doline in ravnine, v bliìno prometnic in obdelovalnih povr- {in. Na temelju arheolo{kih najdb lahko sklepamo, da je bila poselitev gosta. Mesta so postala sredi{~a uprave, obrti, trgovine in kulture. Za podeèlje so zna~ilne posami~ne kmetije, ki so bile sredi{~a ve~- jih posestev. »… Hrbtenica anti~nega gospodarstva je bilo kmetijstvo, nekateri zaselki pa so se lahko specializirali tudi za rudarstvo, kamnose{tvo in druge obrti …« (Horvat in ostali 1999). V pozni antiki so v ve~jem obsegu izvajali kr~enje gozdov in izsu{evanje barij ter mo~virij. V bogatih obsènih gozdovih – anti~ni pisatelji so jim pravili neskon~ni gozdovi – je bila razvita pa{a pra{i~ev, les pa so seka-li v gradbene in ogrevalne namene. Na temelju virov lahko sklepamo, da so bile poznane tudi druge oblike gozdnega gospodarjenja: oglarstvo in smolarstvo. S propadom rimskega cesarstva se je podoba dana{njega slovenskega ozemlja spremenila. Del prebivalstva se je preselil v bizantinska mesta, saj so anti~na mesta, razen tistih v Primorju, v celoti propadla, del pa se je umaknil v hribovite dele, kjer je na samotnih vrhovih postavil utrjene vi{inske naselbine. To so bila majhna naselbinska jedra na odli~no zavarovanih mestih. Pomembno vlogo so dobile cerkve, ki so vedno stale v sredi{~u. Precej teh naselij je bilo v bliìni pomembnih prometnic, in sicer zato, da bi jih varovali. Ti otoki staroselskega prebivalstva so se s~asoma stopili s pri{leki Slovani, ki so prinesli usodne spremembe na na{e ozemlje (Ciglene~ki 1999). 4.2 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA SREDNJEVE[KE KOLONIZACIJE Prihod in naselitev Slovanov in kasnej{a nem{ka srednjeve{ka kolonizacija so za~rtali podobo slovenskega ozemlja za ve~ stoletij in pustili vrsto pomembnih ostankov. Njihova dedi{~ina je neizbrisna in jo {e danes sre~ujemo tako reko~ na vsakem koraku. Spremembe v kulturni pokrajini v srednjem veku predstavljam v skladu s priznanim zgodovinopisjem o teoriji preseljevanja ljudstev. 4.2.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE Odlo~ilni dogodek, ki je spremenil tok zgodovine, prinesel velike spremembe na politi~nem zem-ljevidu Evrope in nenazadnje pomenil konec ve~ stoletij dolgega obdobja, je bil propad rimske dràve. [tevilni spremljajo~i dogodki – zlasti vdor Hunov, ki je sproìl selitev narodov in tako spremenil podobo tedanjega sveta – so pomenili uvod v novo obdobje. Za Slovence je pomembna bitka pri Ajdov{~i-ni, kjer je Teodozij dokon~no lo~il imperij. Ozemlje Slovenije je padlo v romanski kulturni krog in latinice, vezi s helenisti~no dedi{~ino klasi~nih kultur pa so se pretrgale. Hunski val je s seboj ponesel tudi slovanske naseljence, ki so iskali ìvljenjski prostor in prilònosti v vzhodnih Alpah. Na ozemlju Slovenije sta se sre~ali dve veliki skupini plemen: germanska na zahodu in slovanska na vzhodu. Nova oblast se je naslonila na razred~eno staroselsko prebivalstvo ter prevzela njihovo gospodarsko, politi~no, kulturno in cerkveno organizacijo. Politi~na slika se je spremenila v 8. stoletju, ko so Franki podjarmili slovenske pokrajine in bistveno vplivali na tok zgodovine, ki je v prihodnjih stoletjih zaznamoval slovenski prostor. Germanizacija in razvoj fevdalnega sistema sta s seboj prinesla spremembe v narodnostni meji in v gospodarskem razvoju. Germanska pokoritev karantanskih Slovanov je vplivala na izoblikovanje posebnega slovenskega ljudstva, saj je s tem njihov razvoj ubral samosvojo pot, lo~eno od ostalih slovanskih ljudstev (Pleterski 1999). 4.2.2 POTEK KOLONIZACIJE Kolonizacija slovenskega ozemlja je tekla v 4 stopnjah. Starej{a slovenska kolonizacija je zna- ~ilna za obdobje po naselitvi Slovanov v vzhodnih Alpah. Naselitev je usmerjala raz{irjenost gozdnih povr{in, kakovost plodne zemlje in prisotnost vode. Tako so v primorskem svetu Slovenije najprej nase-lili neprepustna fli{na tla, na apnen~astih tleh pa so nastala naselitvena jedra le v oazah plodne zem-58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 lje. Naselili so stara, è kultivirana zemlji{~a na nìjem gri~evju, hribovju in sredogorju ter na plodnih ravninah in dolinah. Tu se naselja praviloma drè vi{jih leg in se izogibajo zamo~virjenega dna. Obsè- ni gozdovi, zlasti iglastega drevja in bukve, so zavirali naseljevanje tako kot tudi ozke doline in mo~virja. Pri{leki so povsod najprej prevzeli è izkr~eno zemljo in tudi pri oblikovanju upravnih enot so se oprli na starej{o mreò vi{inskih utrjenih postojank. Zato lahko govorimo o tako imenovani kontinuiteti naseljenosti kulturne pokrajine (Blaznik 1970). Pri{leki so prinesli poìgalni{tvo, s katerim so pridobivali nove obdelovalne povr{ine. Iz tega obdobja je ohranjena poljska razdelitev na grude oziroma bloke nepravilnih oblik z zaselki. Posamezne kmetije so bile majhne, saj je bilo obdelovanje pògane zemlje tè- ko opravilo. Dodaten vir zaslùka so bili ìvinoreja, lov in ribolov. Njive so bile ograjene, saj se je ìvina pasla v neposredni bliìni naselja. V ta ~as segajo tudi prve planine, saj je naseljem zaradi zgostitve za~elo primanjkovati zemlje. Najstarej{e planine so bili naravni travniki nad gozdno mejo, nìje planine pa so nastale v izsekanem gozdu. Na odprtem zemlji{~u brez gozda je prevladovalo kopa{tvo, ki je omogo~alo obdelavo za polovico ve~jega zemlji{~a. Orno poljedelstvo, ki se je razvilo kasneje, je zahtevalo novo, pravilnej{o delitev obdelovalne zemlje. Drugo obdobje kolonizacije zaznamujeta predvsem dve dejstvi: uvajanje novih, naprednej{ih oblik kmetovanja in precej{en delè nem{kih naseljencev. Orno poljedelstvo z natriletnim kolobarjenjem je omogo- ~alo preìvetje ve~jega {tevila ljudi, zahtevalo pa je tudi ve~ delovne sile. Zato so na è naseljeno obmo~je naseljevali nove kmete. Poleg tega je bilo precej primerne zemlje {e nenaseljene, ve~ji del Slovenije pa je bil {e vedno pokrit z obsènimi gozdovi. Nem{kega kmeta so mikali odprti, podnebno ugodi in za obdelavo primeri predeli. Tako presko~il hribovite in gorate predele in zapolnil obmo~ja, ki so ob slovanski naselitvi ostala prazna ali redko poseljena. Nem{ke vasi so obi~ajno nastale poleg starih slovenskih, v nekaterih predelih pa so se skupine nem{kih vasi zdruìle in nem{ki kmetje so kr~ili gozdnato in neobljudeno zemljo. Tretja, vi{inska oziroma mlaj{a kolonizacija od 12. do 15. stoletja je zajela vi{je, hribovite, z gozdom porasle predele. Dotok nem{kih kmetov na podeèlje je prenehal, {e vedno pa so tujci naseljevali novo nastajajo~a mesta in bili delovna sila v novonastalih rudnikih. Slovensko etni~no ozemlje se je skr~ilo in izginili so slovenski otoki znotraj nem{kega poselitvenega prostora. Fevdalni gospodje so vodili naporno kr~enje gozdov, sredi katerih so rasla nova naselja. Z gospodarskimi ugodnostmi so spodbujali naseljence k poselitvi tèje dostopnih predelov. Vi{inska kolonizacija je zajela obsène predele slovenskega ozemlja: na Koro{kem obronke in doline v Karavankah, pobo~ja Golice in Svinje planine, na [tajerskem Pohorje, Kobansko in obsène dele Savinjske doline, na Gorenjskem doline v zgornjem toku Kokre, Trì{ke Bistrice in Save, Meàkljo in Pokljuko, okolico Bohinja ter zgornjo Sel{ko dolino. Na Dolenjskem je bil v tem ~asu koloniziran predel Gorjancev, v Poso~ju pa okolica Bovca in Trenta. Slovenci so prodirali tudi v zaledje in v neposredno bliìno romanskih mest ob morju, kjer so se hitro romanizirali. Gorati predeli niso bili primerni za skupinsko obdelovanje, zato so tu nastajale predvsem samotne kmetije z zemljo v enem kosu. Poleg njih so nastajali tudi zaselki in posebna kolonizacijska oblika »… sirnice, ìvinski dvori ({vajge) v planinskih legah, ki so jih gospodje postavljali za pridobivanje sira. Planinski pa{niki so se morali pod pritiskom kolonizacije umakniti {e vi{je …« (Grafenauer 1979a). V 15. stoletju je potekalo ~etrto obdobje kolonizacije, to je dodatna kolonizacija, ki je zajela predvsem ve~je gozdnate povr{ine. Posamezna naselja so nastajala popolnoma na novo, v~asih pa ob starej{ih naseljih. Zajela je obrobje Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp ter predele na Ko~evskem, kasneje pa {e Poljansko in Sel{ko dolino. Nova naseljevanja je sproìla tur{ka nevarnost, zaradi katere je pri{- lo do umika prebivalstva s srbskega in hrva{kega ozemlja proti severozahodu. Poleg rovtarske kolonizacije in preseljevanj prebegov je na podobo kulturne pokrajine vplivalo tudi razslojevanje drùbe, in sicer nastanek kme~kega prebivalstva z malo ali ni~ zemlje. 4.2.3 ZAZNAVANJE IN IDEOLOGIJA NASELJENCEV Za~etno obdobje kolonizacije so vodili slovanski naseljenci, ki so ob selitvah narodov pri{li na na{e ozemlje in s tem korenito spremenili drùbeno in gospodarsko podobo slovenskega ozemlja. Nova obmo~- 59 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc ja so osvojili in poru{ili ter ostro nastopili proti staroselcem. Gospodarsko in drùbeno Slovani niso bili dora-sli me{~anskim naselbinam in uveljavljenim gospodarskim in kulturnim dosèkom rimskega cesarstva. Po naselitvi so od staroselcev deloma sprejeli znanje in uveljavljene oblike gospodarske in drùbene organiziranosti in z njimi oplodili svoje lastne. Bistveno manj{i je bil vpliv staroselcev na kulturnem podro~- ju. S propadom anti~nih mest je izginila anti~na pismenost mestnega prebivalstva, prav tako tudi kr{- ~anstvo, ki se je le v drobcih ohranilo med staroselci. »… O pravem nepretrganem stiku slovanske dobe z antiko je torej mogo~e govoriti le pri kulturnem zemlji{~u, nova slovenska sredi{~a so se po zuna-njem poloàju naslonila na poznoanti~na. Rimske ceste so ostale v uporabi {e dolgo v srednji vek. …« (Grafenauer 1979b). V novi domovini so Slovani hitro prerasli staro rodovnoplememsko obliko drùbenega ìvljenja. Odpravili so skupno obdelovanje zemlje in le-to razdelili med posamezne velike druìne. Okrepilo se je drù- beno razslojevanje, staroselski oziroma vla{ki sùnji so kazali na razvoj razredne drùbe, ki je za~ela prera{~ati v fevdalno. Frankovski gospodarji so pomenili prvi neposredni stik s fevdalnim zahodom in sproìli nov tok kolonizacijskih gibanj. Slovenci, ki so se v tistem obdobju imenovali Karantanci ali Sloveni, so postali del zahodnega fevdalnega in kr{~anskega kulturnega kroga. Od frankovske osvojitve dalje je srednjeve{ka kolonizacija tekla v okviru fevdalnega sistema, ki je kot socialni sistem temeljil na natan~no dolo~enih obveznostih med vladarjem, fevdalnim gospodom, podlònikom in kmetom. Razli~ni dejavniki so pospe{evali in tudi zavirali kolonizacijska gibanja znotraj posameznega sloja prebivalstva. Kolonizacijo je vodil fevdalni gospod nem{kega izvora, ki je bil moti-viran za pridobivanje novih obdelovalnih povr{in, saj je obenem z materialno mo~jo pridobival tudi na drùbeni in politi~ni lestvici. Cerkev je kolonizacijo vodila ne samo iz gospodarskih nagibov, pa~ pa predvsem iz verskih. Temeljni cilj je bil pokristjanjevanje poganskih Slovanov in vzpostavitev kr{~anske hie-rarhije. Nosilec kolonizacije je bil kmet, slovenski in nem{ki. Oba odlikuje asimilacijska in ekspanzijska sila ter odpornost. Kmet je v preselitvi v nove pokrajine videl predvsem bolj{e ìvljenjske prilònosti. Nekateri predeli frankovske dràve so bili gosto poseljeni in zato je bil prebivalstveni pritisk na zemljo mo~an. Mo~an pa je bil tudi pritisk na ljudi zaradi {irjenja posestev in zlasti mali kmetje so prehajali v sloj nes-vobodnih podlònikov, vedno bolj obremenjenih z obveznostmi. Za njih je torej preselitev na novo ozemlje pomenila ve~jo stopnjo osebne svobode oziroma manj{o odvisnost od fevdalnega gospoda. V gospodarsko {ibkej{e naselitveno obmo~je Slovencev je kolonizacija prinesla nove obdelovalne tehnike in s tem hitrej{i gospodarski napredek. Ideologijo kolonizacijskih gibanj je tèko natan~no opredeliti. Knight pravi, da je »… skupek vrednot, mi{ljenja, ~ustev, ki povezujejo ~lane ene drùbene skupnosti in jih tako lo~ujejo od ostalih skupin …« (Knight 1971). »… Ideologije so opredeljene kot stabilen in trdovraten element v vseh socialnih sistemih in zato ne samo, da lahko pospe{ujejo socialne spremembe, pa~ pa jih lahko tudi prepre~ujejo ali zavirajo …« (Rugg 1985). Srednjeve{ka ideologija je podpirala poseben zakonski in socialni sistem razslojevanja drùbe, ki je v novo naseljenih deèlah zaìvel v milej{i obliki. 4.2.4 U^INKI KOLONIZACIJE NA POKRAJINO Kolonizacija je prinesla velike spremembe v razvoju podeèlja in vplivala na izgled slovenske pokrajine. Slovanski naseljenci so dosledno opustili anti~ni na~in delitve zemlje na njive kvadratnih oblik. Ohranila so se stara kme~ka naselja in se pove~ala, med njimi so nastala nova. Najprej so spremembe zajele ravninske, naravno ugodnej{e predele, v kasnej{ih stoletjih tudi tèje dostopnej{e predele v ve~jih nadmorskih vi{inah ter gozdnate predele. Na izoblikovanje kulturne pokrajine so vplivali tako naseljenci z novo, druga~no mentaliteto in druga~nimi obdelovalnimi tehnikami kot tudi naravno okolje oziroma naravne danosti. V prvem obdobju je bil poseljen ravninski in gri~evnati svet, kasneje {e hribovit in gozdnat. Podoba staroslovenske vasi ni popolnoma jasna. Naselja so bila majhna in niso bila utrjena. Domovi v gru-60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 ~astih vaseh in zaselkih, razmetani brez reda, so bili verjetno leseni z enim prostorom in odprtim ognji{- ~em. Zidarska tehnika in materiali, ki so se uporabljali v antiki, so se deloma ohranili le v Istri. Pomembno vlogo pri oblikovanju naselij je imel na~in delitve va{kega zemlji{~a. V starej{em obdobju kolonizacije so nastajale predvsem gru~aste vasi z razdelitvijo na grude nepravilnih oblik. Kasneje so se kme~ka naselja pove~ala, med njimi so nastala {tevilna nova. Ve~ novih vasi skupaj je nastalo samo na dotlej neposeljenem obmo~ju izkr~enih gozdov. Zaradi novih obdelovalnih tehnik so prevladovale pravilnej- {e delitve na delce z dolgimi in ozkimi njivami, ki so marsikje prekrile starej{o razdelitev na nepravilne grude. »… Pri kultivaciji gozdnih in mo~virnatih zemlji{~, kjer se pred tem {e ni uveljavil starej{i tip poljske razdelitve, so praviloma nastajala polja v sklenjenih progah …« (Miheli~ 1998). Nove in dokaj velike vasi so nastajale po na~rtu. Nastajale so tudi vasi v vrsti, kjer so bile hi{e razporejene v nizu ali dveh ob cesti. Nem{ki kolonisti so prinesli nove oblike doma. Hi{a je imela ve~ prostorov, {e vedno pa je bila lesena. V tretjem obdobju kolonizacije je {tevilo vasi doseglo sedanje, ponekod ga je celo preseglo. V tem ~asu so nastajala mesta, ki so postala upravna, gospodarska, kulturna in verska sredi{~a. Mlaj{e kolonizacijsko obdobje je dalo pe~at predvsem hribovitim in gorskim predelom. Samotne kmetije in delitev na celke pomenijo izjemno prilagoditev naravnih razmeram. S samotnimi kmetijami je poselitev posegla najvi{je in danes so zaradi spremenjenih gospodarskih in socialnih razmer najbolj ogroène. Na prebivalstveni, gospodarski in kulturni razvoj so vplivala mesta, ki so se zaradi {ibke trgovine in slabo razvite obrti pozno razvila. Od 11. stoletja dalje pa je tudi v slovenskih pokrajinah nastajalo me{~anstvo in se kot poseben drùbeni razred naseljevalo v me{~anskih naselbinah. V notranjosti, kjer so anti~na mesta propadla, so mesta nastajala na novo, na obali pa na temeljih rimskih mest. Mesta so kmalu postala gospodarska, kulturna in politi~na sredi{~a, ki so vplivala na razvoj podeèlja. Zaradi ve~jega {tevila ljudi so se opazno pove~ale potrebe po hrani. Okoli{ki kmetje so zato pove~ali pridelavo hrane in s presèki trgovali v mestih. 4.2.5 KOLONIZACIJA IN SOCIALNE SPREMEMBE Srednjeve{ka kolonizacija ni zaznamovala samo pokrajine, pa~ pa posegla tudi v drùbeno, {e posebej socialno sestavo prebivalstva. Zlasti nem{ki naseljenci so uveljavili {tevilne novosti v gospodarskem razvoju, tehnologiji in uvedli nov pravni red, vse to pa je imelo velik vpliv na drùbo. Nove obdelovalne tehnike so omogo~ale preìvetje ve~jega {tevila ljudi in zato se je prebivalstvo od 11. stoletja do prve polovice 14. stoletja neprestano pove~evalo. Obdobju ugodnega gospodarskega razvoja je sledilo nazadovanje, ki se je pokazalo v zmanj{evanju {tevila prebivalcev. Kme~ko prebivalstvo se je za~elo seliti v bliìno rudnikov in fuìn, kjer so potrebovali veliko delovne sile. Zaradi novonastalih mest in {irjenja mestnega na~ina ìvljenja so se v deèlah uveljavljali tr`na ekonomija in delitev dela. Obveznosti kmetov kolonistov so bile v novih deèlah manj{e, kolonizacija pa je povzro~ila tudi ve~jo stopnjo osebne svobode, ki je izjemno pomembna socialna sprememba. Mesta so se razvila v tr`na sredi{~a, v katerih so kmetje prodajali vi{ke pridelave. Velik vpliv na socialne in drùbene spremembe je imel razvoj mestne uprave. Podlònik, ki se je naselil v mestu, je po enem letu, ~e ga fevdalni gospod ni zahteval nazaj, dobil osebno svobodo. Na~e-lo, da »mestni zrak osvobaja«, je zaradi dotoka kme~kega prebivalstva iz okolice omogo~alo hiter razvoj mest, podlònikom pa odpiralo pot do osebne svobode. Uvajanje denarnega gospodarstva namesto naturalnega je dalo samo {e ve~ji zagon obrti in trgovini. 4.3 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA FEVDALIZMA Fevdalizem je kot dolgotrajen proces pustil {tevilne posledice. Glavni nosilec odlo~itev je bil fevdalni gospod. [tevilne gospodarske in socialne spremembe so vplivale na prostorsko organizacijo in zato pustile posledice na izgledu pokrajine. Kolonizacija je s {tevilnimi gospodarskimi spremembami pome-61 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc nila uvod v fevdalizem in je v zadnjem obdobju postala njegov sestavni del. Fevdalizem je {irok pojem, ki ga razumemo kot socialni sistem pravic in dol`nosti med fevdalnim gospodom in podlònikom. Slednji je dobil zemljo v fevd v zameno za opravljanje voja{ke slùbe in druge usluge v obliki tlake in dajatev. Nesvobodni podlònik je bil na svojega gospoda in zemljo privezan bolj z zakonskimi kot pa s pogodbenimi vezmi. Na poloàj gospoda v drùbi je bolj kot fevdalna pogodba z vladarjem vplival njegov dejanski poloàj v vojski, velikost posesti in kolonizacijske aktivnosti. Zemlji{ki gospod se je moral neprestano boriti za ve~ji vpliv v odnosu do vladarja in ostalih fevdalnih gospodov. Njegova gospodarska in s tem tudi politi~na mo~ je slonela na posesti, na kateri so delali druga~e govore~i podlòniki. Ti so bili sicer vezani na zemljo in gospoda, vendar so s preselitvijo v mesto lahko dobili osebno svobodo. V kasnej{ih stoletjih se je poloàj podlònika poslab{al, predvsem zaradi pove~ane mo~i fevdalnih gospodov na ra~un oslabitve vladarja. Fevdalni gospod je tako lahko pove~al pritisk na podlònika in postal njegov sodnik, policaj, gospodar, je~ar, pobiralec davkov in nenazadnje tisti, ki jo dolo~al njegovo versko pripadnost. Fevdalizem je prinesel sistem delitve na prave delce in z njimi povezan sistem poselitve. V ve~ini primerov ne gre za novo poselitev, pa~ pa za preoblikovanje starej{ih naselij in zemlji{~ v skladu z uva-janjem modernej{ih obdelovalnih tehnik (èlezni plug) in sistematske lastni{ke ureditve po tako imenovanih hubah. Tako imamo prave delce na pozno izkr~enih tleh, ki se razlikujejo od starej{ih polj, kjer se je nova parcelacija na delce morala prilagoditi prej{nji ureditvi. Preoblikovanje polj iz nepravilnih v pravilne delce je potekalo nekje v 10. in 11. stoletju obenem s preoblikovanjem prvotnih gru~astih naselij, ki so dobila pravilno tlorisno zasnovo. V zrelem obdobju fevdalizma, to je konec 15. in na za~etku 16. stoletja, so se tudi v slovenskih deè- lah pojavili zametki zgodnjega kapitalizma. Nastal je nov socialni razred, mezdni delavci, ki so pustili svoj pe~at v mestih. Ta smer gospodarskega razvoja, ki ga je vodil ban~ni in trgovski kapital, je bil povsem nasproten fevdalnemu in cehovskemu na~inu dela. Ob razvoju kapitalizma in propadanju gospodarskih temeljev gospostva se je za~elo postopno propadanje fevdalizma. Absolutisti~na oblast je najprej zmanj{ala mo~ zemlji{kega gospoda v sodstvu in upravi. Nevoljni{ki patent je dal kmetu osebno svobodo in gospodu omejeno pravico do izkori{~anja podlònikov. V celoti pa je bil fevdalizem odpravljen {ele z zakonom o odpravi tla~anstva leta 1848. Z zemlji{ko odvezo so kme~ka gospodarstva pre{la v last kmetov, veleposestva pa so se preusmerila v kapitalisti~ne na~ine gospodarjenja. 4.3.1 OSTANKI IZ OBDOBJA FEVDALIZMA Kolonizacija je z novo nastajajo~imi naselji pomenila uvod v spreminjanje notranje ureditve zemlji{- kih gospostev v fevdalizmu. Obseg pridvornega zemlji{~a se je zmanj{eval in s tem tudi tlaka, pove~evale pa so se dajatve. Zemlji{ka veleposest se je drobila na manj{e enote, ki so jih gospodje proti dolo~enim dajatvam dodeljevali nesvobodnjakom v uìtek. Do 15. stoletja je pridvorno gospodarstvo skoraj povsem propadlo in na njegovo mesto so stopile {tevilne kmetije. Razdelitev gospostva na kmetije je kmetom dajala ve~jo gospodarsko samostojnost. Fevdalni gospod je samo s prisilnimi sredstvi kmeta prisilil k oprav-ljanju dol`nosti. Zato se je v tem obdobju okrepila povezava zemlji{kega gospostva v celoto, ne le v njegovi notranji upravi, marve~ tudi v sodni organizaciji in v razmerju do pokrajinske uprave. Najvidnej{i ostanki plemstva, ki so preìveli dolgo obdobje fevdalizma, so podeèlske in mestne gra{~ine. Zemlji{ka posestva pa se niso ohranila. V redkih primerih so kasnej{a drùbena oziroma dràv-na posestva nastala iz veleposesti enega lastnika. Pogosteje so se v enem kosu obdràle gozdne povr- {ine veleposestnikov. Veleposestniki so dohodek, ki je izviral iz zemlje, vlagali v razvoj manufaktur, iz katerih so kasneje zrasli industrijski obrati. Podeèlske fevdalne gra{~ine, v nasprotju z zgodnjesred-njeve{kimi, niso nastajale na naravno zavarovanih legah, saj ni bilo ve~ potrebe. Varnostni sistem je v tem ~asu è precej napredoval, saj je vladar z mo~no vojsko skrbel za varnost. Fevdalne pala~e so se v mestih dobro ohranile, saj so zaradi izjemne arhitekturne in zgodovinske vrednosti po izumrtju rod-bine ali njenem finan~nem zlomu pre{le v mestno last in postale sedè pomembnih ustanov. 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 V obdobju fevdalizma se je spremenila tudi cerkvena organizacija slovenskega ozemlja. Uveljavi-la se je zna~ilna razdeljenost pokrajine med razli~ne upravitelje oziroma verske gospode. Samostani, ki so nastali v tem obdobju, so bili ne samo dale~ vidni spomeniki srednjeve{ke arhitekture, pa~ pa tudi in predvsem vàna cerkvena in kulturna sredi{~a. Cistercijanski samostan v Sti~ni je razpredel bogate trgovske in gospodarske vezi, ki so segale dale~ prek deèlnih meja. Na oblikovanje kulturne pokrajine so vplivali samostani kartuzijancev, ki so vodili kr~enje gozdov in spodbujali kolonizacijo. Redovi (fran~i{kani, dominikanci, minoriti, nem{ki vite{ki red), ki so nastali v poznem srednjem veku kot pro-tiutè raznim krivoverskim gibanjem, so se naseljevali predvsem v mestih. Njihovi samostani in cerkve {e danes dajejo pe~at mestnim jedrom. Gospodarski razvoj je prinesel nove mònosti preìvljanja, ki je poleg novih bremen, ki so pritiska-la na kmeta, pospe{eval beg kmeta s podeèlja v mesto. [tevilo opustelih kmetij je v 15. stoletju marsikje precej naraslo. »… V salzbur{kem Posavju okrog Breìc je bilo v za~etku 14. stoletja zapu{~enih do 70 % kmetij; tudi v okolici Ptuja je doseglo {tevilo zapu{~enih kmetij tedaj è okrog 15 %. V 15. stoletju se je poloàj {e mo~no poslab{al. Tako je bilo v zadnjih letih 15. stoletja v ptujskem gospostvu okrog 30 %, v ormo{kem okrog 45 %, v gospostvu Devin, Senoè~e, Prem, Postojna in Vipava okrog 30 %, v za~etku 16. stoletja pa v Posavju okrog Sevnice okoli 50 % opustelih kmetij in kaj`. Tudi urbarji za okolico Slovenj Gradca kaèjo v drugi polovici 15. stoletja postopno ve~anje {tevila opustelih kmetij. Zlasti Kras, Notranjska, Dolenjska, Bela krajina in Spodnja [tajerska so ob~utili to nazadovanje va{kega prebivalstva …« (Grafenauer 1979a). Opu{~anje kmetijstva so pospe{evale {e naravne katastrofe in notranji boji, vojne ter tudi pusto{enje plemi{ke vojske ob kme~kih uporih. Opu{~anje je v dobr{ni meri zajelo slab{a zemlji{~a, ki so bila kolonizirana v zadnjih obdobjih kolonizacije. Slab{a zemlji{~a so se zaradi nezadostnega gnojenja hitro iz~rpala. Kmetje so se odselili in zemlji{~e je kmalu prerasel gozd. K opu{~anju so dodatno pripomogli gospodarski vzroki. Denar je izgubljal na vrednosti in obenem z njim so padale tudi cene poljedelskih pridelkov. Cene obrtni{kih izdelkov so ostajale nespremenjene. Kjer se je kmet dodatno ukvarjal {e z obrtjo ali trgovino, je manj ob~util denarna nihanja, na splo{no pa se je njegov dohodek zmanj{eval. Na rast mest, predvsem na ra~un doseljevanja kme~kega prebivalstva, je vplivala tudi uredba Fri-derika III. v drugi polovici 15. stoletja, s katero je razveljavil ustaljeno dolo~bo, da zemlji{ki gospod v enem letu lahko zahteva, da se pobegli podlònik vrne na kmetijo. Obrambna mo~ mest je v tem ~asu zaradi izumiranja mestnega prebivalstva slabela, in to ravno ob tur{kih vpadih. »… Prav zaradi ve~je varnosti in bolj{e obrambe mesta je Friderik III. è leta 1476 dovolil Ljubljani, da ji ni treba vrniti nobenega podlònika, ki se je hotel stalno naseliti v mestu. Podobne pravice so dobila tudi mesta Slovenska Bistri-ca, Radgona, Novo mesto, Vi{nja gora, Kamnik, Radovljica, morda tudi Kranj …« (Grafenauer 1979). Iz tega obdobja je cela vrsta podeèlskih naselij, ki od svojega nastanka dalje ne ìvijo samo od zemlje, pa~ pa tudi od dopolnilnih neagrarnih dejavnosti. To so stare farne vasi, furmanske vasi, ki so zrasle ob velikih cestah v predèlezni{ki dobi, predmestne vasi in podeèlska naselja s posebno obrt-no funkcijo, kot so èlezarski in rudarski kraji. Za njih je zna~ilno kajàrstvo, mnogokrat je staro agrarno jedro povsem zabrisano. Ponekod so kajàrske vasi nastale popolnoma na novo na manj ugodnem mokrotnem in bolj odmaknjenem zemlji{~u. Za vsa ta naselja je zna~ilno, da imajo za svoje {tevilo hi{ malo zemlji{~a in da je prvotni agrarni sistem è povsem zabrisan. V teh naseljih je sloj kmetov {ibak v primerjavi z obrtniki, trgovci, gostilni~arji ali vozniki. 4.3.2 VPLIV KMETOV NA OBLIKOVANJE POKRAJINE Kmetje so bila edina povsem slovenska drùbena plast. Manj{i del nìjega plemstva je bil sicer slovenski, vendar so bili po na~inu ìvljenja in jeziku blìje Nemcem. »… Zgodovina kme~kega ~loveka je zato do srede 18. stoletja sredi{~e vse zgodovine slovenskega naroda …« (Grafenauer 1979a). Kulturno pokrajino iz obdobja fevdalizma tvorijo vasi, bivali{~a za delavce na dvorih in majhne parcele. Pode- èlska naselja so kljub {tevilnim spremembam, zlasti v obdobju po zadnji vojni, ohranila pridih prete-63 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc klosti. Skoraj povsem nespremenjena je ostala poljska razdelitev, razen na nacionaliziranih povr{inah. Za razvoj podeèlja je bila pomembna industrializacija, ki je razbremenila podeèlje. Preseèk kme~- ke delovne sile je dobil zaposlitev v mestu in tako se je zmanj{al pritisk na zemljo. Predeli v bliìni industrijskih obratov niso poznali agrarne prenaseljenosti, kar se je posledi~no odrazilo v manj{i zemlji{ki razdrobljenosti. Na obmo~jih brez industrije pa je bil pritisk na zemljo izredno mo~an. [e posebej mo~- no se je v tem obdobju razkosala zemlja v Pomurju, kjer so poleg gospodarskih svoje doprinesli {e politi~ni oziroma upravni vzroki. Pod vodstvom fevdalnega gospoda je nastala posebna oblika zemlji{ke razdelitve, ki bi jo lahko {te-li tudi h kolonizacijskim oblikam, saj je rezultat sistemati~nega pridobivanje novih zemlji{~. Razdelitev na sklenjene proge je mlaj{a kolonizacijska oblika, saj je nastala {ele v poznem srednjem veku, ko je skupinsko obdelovanje zemlje è popolnoma zamrlo. Individualno obdelovanje zemlji{~a je fevdalnemu gospodu prina{alo ve~ dobi~ka. Posamezna kmetija je imela zemljo v enem kosu, zemlji{~e celotne vasi je imelo zna~aj odprtega polja. Poseben zna~aj tovrstni zemlji{ki delitvi dajejo kozolci in poti, ki vodijo vzdol` posamezne proge. Taka ~ista oblika sklenjenih prog se je le redko ohranila. Zaradi pove- ~anega pritiska na zemljo so se obdelovalne povr{ine raz{irile na ra~un gozdnih. Poljedelska tehnika je le malo napredovala. [e vedno je prevladoval triletni kolobar, le v nekaterih predelih so ga podalj{ali na {tiri leta. Pomembno je bilo uvajanje novih rastlin, predvsem ajde, ki so jih sejali po ètvi. Na ta ra~un so se zmanj{ale pa{ne povr{ine. Novost je bila koruza, ki je terjala ve~ delovne sile oziroma je prina{ala ve~ji dohodek zaradi bolj{ega donosa in tudi zaradi zmanj{anih dajatev. V hribovitih predelih je bilo {e naprej v veljavi poìgalni{tvo za kr~enje gozda in pridobivanje stalnih njiv. [e do 18. stoletja se je ohranilo gnojenje z lesnim pepelom. Donosnej{e kulture so zamenjevale manj donosne. V Istri je v 17. in 18. stoletju napredovalo gojenje vinske trte in oljke, {iriti pa se je za~ela tudi murva. Na Gori{kem so se ve~ali vinogradi na ra~un njiv in skupnih pa{nikov. Kajàrji so naseljevali skupno srenjsko zemljo, zato so kmetje v hribovitih predelih posku{ali pove~ati srenjske pa{nike s kr~enjem gozda v vi{jih legah. Tudi sicer je bil pritisk na gozd velik. Zaradi razvoja lesne obrti in kasneje fuìnarstva. Zato so z natan~nimi gozdnimi redi uvedli strogo nadzorstvo nad izkori{~anjem gozda. Tak gospodarski razvoj je povzro~il velike razlike med posameznimi slovenskimi pokrajinami. V pri-morskih krajih je nara{~al pomen vinogradni{tva in oljkarstva, nazadoval pa pomen pridelave ìta. Podobno je tudi Gori{ka ìto uvaàla in izvaàla vino. V alpskih predelih je ìto zado{~alo za prehrano va{kega prebivalstva in za dajatve, sicer je prevladovala goveja ìvina. Vinogradni{tvo je napredovalo tudi na vzhodnem [tajerskem. Pridelovanje ìt se je {e najbolj razvilo na Dolenjskem. V celoti pa kmetijstvo ni moglo preìveti vsega podeèlskega prebivalstva, ki je iskalo dodatne vire zaslùka v va{ki obrti in podeèlski trgovini. Zunanji videz vasi se do sredine 18. stoletja ni dosti spremenil. [e vedno je bila v rabi hi{a s ~rno kuhinjo, tip hi{e, ki ga je kolonizacija mo~no raz{irila. Poleg tega pa se je za~ela uveljavljati vsaj dvo-celi~na hi{a z lo~eno kuhinjo in sobo, v kateri je bila lon~ena pe~. Ob koncu srednjega veka se je kme~- ki dom znotraj naselij razlikoval po velikosti kot odraz razslojevanja kme~kega prebivalstva. Nastanek manj{ih bivali{~ je povezan s pojavom kajàrjev in ko~arjev. V zrelem obdobju fevdalizma se prvi~ pojavi kamnita hi{a, in sicer kot dom premònega kmeta. Sicer {e vedno prevladuje lesena hi{a. Les je bil raz{irjen gradbeni material, saj Valvasor omenja, da je bil {e leta 1704 velesovski samostan skoraj ves lesen (Valvasor 1994). 4.4 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA (MULTI)NACIONALIZMA 4.4.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE Srednja Evropa je bila organizirana v okviru ve~nacionalnih monarhij, ki so stoletja oblikovale politi~no sliko tega dela sveta. Kljub temu da jih je prva svetovna vojna odnesla s politi~nega prizori{~a, 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 je njihova dedi{~ina {e dobro vidna. Zlasti mo~ne sledi je pustila habsbur{ka monarhija, ki je omeje-vala razvoj malih narodov in z mo~no centralisti~no politiko dolgo ter uspe{no brzdala njihove politi~- ne apetite. Slovencem ob koncu vojne v nasprotju z mnogimi drugimi narodi ni uspelo uresni~iti ideje o lastni dràvi. Ponovno so postali del ve~nacionalne dràve, ki je zanikala enakopravnost dràvotvor-nih narodov. Za nadaljnji razvoj deèle je pomembno dejstvo, da so slovenske deèle v novo dràvo jùnih Slovanov prinesle bogato dedi{~ino, ki je omogo~ila hiter gospodarski, kulturni, politi~ni in drù- beni razvoj slovenskega ozemlja. Na politi~no sliko srednje Evrope je vplivalo Otomansko cesarstvo, ki je sicer imelo sedè dale~ stran, vendar je zaradi osvajalnih pohodov preoblikovalo prebivalstveno sliko precej{njega dela jugovzhodne Evrope. 4.4.2 ZNA^ILNOSTI VE^NACIONALNIH IMPERIJEV Ve~nacionalno okolje, v katerem se je stoletja razvijala srednja Evropa, je ~rpalo svojo mo~ v ideologiji, ki se je odrazila tudi v pokrajini. Vladarji so s svojo politiko in organizacijo dràve preoblikovali pokrajino. Ve~nacionalni imperiji so sloneli na ozemeljskem {irjenju, poenotenju dràve in neenakoprav-nosti posameznih predelov. Poenotenje oziroma zedinjenje imperijev je zajemalo patriotizem, asimila-cijo in gospodarske posege. Pripadnost narodu se je razvila {ele v 19. stoletju, kar pomeni, da so se tudi nacionalna gibanja razvila razmeroma pozno. Majhni narodi so imeli le malo mònosti, da bi razvili oziroma izoblikovali svoje skupne zna~ilnosti, saj je drùbeni in geografski vidik ve~nacionalnih dràv to uspe{no prepre~eval. Razlogov je bilo ve~. Stanovska pripadnost je bila pomembnej{a od narod-nostne. Izobraèni sloj ljudi je uporabljal latin{~ino, gr{~ino, franco{~ino ali nem{~ino, zato je bila komunikacijo med gospodom in podlònikom ter med kapitalistom in delavcem mnogokrat oteèna. Prebivalci dolo~enega obmo~ja so se zavedali le svoje krajevne pripadnosti. Tudi cerkev je s svojo nad-nacionalno organiziranostjo prepre~evala izraànje nacionalnih ~ustev. In nazadnje: dràvno ozemlje ni sovpadalo z narodnim. Ve~nacionalne dràve so tako dolgo ìvele zato, ker je bil lokalni patriotizem oziroma pripadnost vladarju mo~nej{a od pripadnosti narodu. V absolutisti~nih imperijih je vladar pose-doval veliko mo~ in je zato vplival na drùbeni razvoj, prostorsko organizacijo in na pokrajino. 4.4.3 GOSPODARSKI RAZVOJ IN SOCIALNE SPREMEMBE NA SLOVENSKEM Ve~ji del slovenskega ozemlja je bil zdruèn pod habsbur{ko krono, ki je z vladavino mo~ne roke za~rtala gospodarski, kulturni, drùbeni in politi~ni razvoj pridruènih pokrajin. Absolutisti~ni vladarji so odigrali tudi pozitivno vlogo v narodni zgodovini: prinesli so ideje razsvetljenstva, humanizma, libera-lizma, podpirali razvoj znanosti, kar je bogatilo tudi navadnega ~loveka v arhai~ni socialni zgradbi. Avstri-ja je sredi 19. stoletja doìvljala {tevilne pretrese. Vrsta me{~ansko-demokrati~nih revolucij je dodobra razgibala tudi slovensko drùbo. Revolucionarni duh se je iz me{~anstva raz{iril na kme~ko in delav-sko prebivalstvo, ki je poleg nacionalnega izpostavilo tudi kme~ko vpra{anje. Pomlad narodov je pomenila uvod v prelomne spremembe v Habsbur{ki monarhiji: zlom absolutizma, dualisti~no ureditev in z njimi povezane {tevilne reforme. Celostni razvoj slovenskih pokrajin je v drugi polovici 18. stoletja omogo~il razvoj slovenskega narodnega prebujenja, ki je prineslo zavest o obstoju slovenskega naroda. Spremenjene gospodarske razmere so omogo~ile mo~nej{e vezi med slovenskimi pokrajinami. Pove~ala se je mobilnost kme~kega prebivalstva, manufakturni in industrijski obrati so prinesli novo nara{~anje mestnega prebivalstva. Za potrebe kapitalisti~nega gospodarstva je dràva vpeljala osnovno {olo. Poleg slovenskega kme~kega in delavskega prebivalstva se je za~el razvijati tudi slovenski srednji sloj. Nara{~ajo~a industrializacija in razvoj prometa ter ban~ni{tva so vplivali na agrarno gospodarsko sestavo. Kme~ki obrat se je povsem individualiziral, podeèlje pa je v celoti izgubljalo neposredne povezave z neagrarnimi panogami: kme~ko trgovino, fuìnarstvom, prevozni{tvom, ki so kmetom stoletja dajale dodatni zasluèk. Slovensko podeèlje, ki je dobilo mnogo bolj agraren zna~aj, kot ga je imelo 65 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc prej, je dodatno ogroàla tuja konkurenca. Kmet ni zmogel odpla~evati od{kodnine za zemlji{ko odvezo, kar se je pokazalo v propadanju vasi. Drobljenje zemlje je prepre~il {ele poseben zakon ob koncu 19. stoletja, ki je omejeval delitev srednjih posesti. Zaradi velike zadolènosti so kmetje prodajali svoje posesti. Na ta na~in se je kme~ka posest na eni strani drobila, na drugi pa kopi~ila v rokah va{ke-ga mogotca. Podeèlsko prebivalstvo se je {e bolj razslojilo. Pomembno spremembo je v prostorski razvoj Slovenije sredi 19. stoletja prinesla èleznica. Stare dejavnosti, povezane s prometom in trgovino, so propadle in v veljavo so stopile nove. @eleznica je ugodno vplivala na industrializacijo, ki se je hitro uveljavljala. Konec 19. stoletja je mo~no nazadovalo vinogradni{tvo, saj je vinska trta, ki jo je uni~ila trtna u{, potrebovala ve~ desetletij, da se je ponovno opomogla. Uvajanje hmelja je preoblikovalo izgled dolo- ~enih predelov Slovenije, zlasti spodnje Savinjske doline. Ov~ereja v alpskem in kra{kem svetu je nazadovala in zato so se planine, namenjene pa{i ovac, za~ele zara{~ati z gozdom. Tudi murva je zaradi propada sviloprejstva za~ela izginjati. Znotraj ve~nacionalnega imperija se je Ljubljana razvila v neformalno prestolnico Slovencev, kljub temu da je bil Trst ve~ji od nje. Bila je deèlno glavno mesto, sedè nekaterih dràvnih in voja{kih ura-dov, znotraj Avstrije pa le manj{e mesto ob èleznici, ki je povezovala Dunaj s Trstom. @e od srede 19. stoletja je dobivala vlogo kulturnega, {olskega in politi~nega sredi{~a in je zato dobila nekatere ugledne stavbe, ki {e danes krasijo izgled mesta. Njen pomen je narasel v prvi Jugoslaviji, ko je postala prestolnica okrnjene Slovenije. Pomembno vlogo je odigral potres leta 1895, saj je obnova poru{enega mesta pomenila uvod v obseèn urbanisti~ni in gradbeni razvoj. »… @upan Hribar je èlel mesto postaviti ob bok evropskim, vedel pa je tudi, da bo le z napredkom postala Ljubljana moderno mest, dostoj-no, da je sredi{~e deèle in naroda …« (Drnov{ek 1995). Z nastankom prve jugoslovanske dràve in pridobitvijo nekaterih novih ustanov (univerza), se je Ljubljani status mesta dodatno okrepil, {e vedno VECO TEJ GABR MA Slika 24: Za obrambo pred Turki so ljudje utrdili cerkve na ugodnih strate{kih legah. V kasnej{ih stoletjih so nekatera obzidja propadla, nekatera pa so se lepo ohranila vse do dana{njih dni. 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Slika 25: V 15. in 16. stoletju se je zaradi tur{kih vpadov spremenila prebivalstvena podoba Bele krajine. Hrva{ki in srbski priseljenci so vse do danes ohranili svoje jezikovne, verske in etno- MIMI URBANC lo{ke posebnosti. pa je bila v senci dràvne prestolnice, tokrat Beograda. V novih politi~nih okoli{~inah je mesto dobilo povsem nove zgradbe (pravoslavna cerkev). Slovenske pokrajine niso bile nikoli v okviru Otomanskega imperija, vendar pa je njegov vpliv segal tudi na na{e ozemlje. Prizadete so bile vse slovenske pokrajine, najdlje [tajerska in Prekmurje, zaradi pogostih vpadov so trpeli Bela krajina, Ko~evsko in Kras. Vpadi, ki so se zarezali globoko v podza-vest ljudi, so vplivali na socialno in prebivalstveno podobo. Tur{ki vpadi so povzro~ali gmotno {kodo, ~love{ke izgube, selitve in opustelost nekaterih obmo~ij. Opustela so obmo~ja vzhodne [tajerske, jù- ne Kranjske ter severne Istre. »… V Posavju okrog Breìc in Sevnice je bilo pustot okoli 34 %, v ptujskem gospostvu okoli 30 %, v ormo{kem okoli 45 %, v gospostvih Devin, Senoè~e, Prem, Postojna in Vipava okoli 30 %, ob severni istrski meji tudi do 98 %. Na pustote so se è v 15. stoletju naseljevali begunci iz Bosne in Hrvatske (Prosek, Kontovel, Lucija, okolica Pirana, Kras). Sprva je bilo naseljevanje v glavnem stihijsko, od sredine 16. stoletja pa organizirano (@umberk, Bela krajina, spodnja [tajerska) …« (Simoniti 1996). Za obrambo pred Turki so po celotnem slovenskem ozemlju nastajali kme~ki tabori, naravno zavarovana pribeàli{~a, ki so jih {e dodatno utrdili, najpogosteje okrog cerk-va ali ob vhodih v podzemne jame. Nekateri so prerasli v velike tabore, ki so dajali pribeàli{~e tudi do 2000 ljudem. Na ozemlju dana{nje Slovenije je bilo ugotovljenih okrog 200 tovrstnih utrdb, na preosta-lem etni~nem ozemlju pa {e ve~ kot 100 (Simoniti 1999a). Taborska obzidja so bila sorazmerno nizka in skromna, prav tako tudi taborski stolpi. Ponekod so v ta namen uporabili kar cerkvene zvonike (Ma-rijina cerkev na Svetini). Z nastankom na~rtnega obrambnega sistema Vojne krajine so tabori izgubili svojo pomen, njihovi ostanki pa {e danes spominjajo na obdobje, v katerem se je zaradi ogroènosti mo~no okrepila zavest o pripadnosti enako »… ogroènemu psihofizi~nemu okolju …« (deèli ali skupini deèl) (Simoniti 1999b). Velike spremembe je prinesla nova jugoslovanska dràva. Slovenske deèle so iz gospodarsko pasiv-nega predela Avstro-Ogrske monarhije postale nosilec gospodarskega razvoja nove, pretèno agrar-67 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc ne dràve. Dedi{~ina vojne se je pokazala v izjemno nizki vrednosti denarja, pomanjkanju hrane in surovin ter zastareli in izrabljeni industrijski opremi. Z razli~nimi gospodarskimi ukrepi so spodbudili razvoj gospodarstva, ki naj bi med drugim zajezil izseljevanje. Zaradi neugodne gospodarske in socialne sesta-ve prebivalstva ter nerazvitosti se je ves ~as do prve svetovne vojne zmanj{evalo prebivalstvo na Dolenjskem, v Beli krajini, na Primorskem, v Prekmurju in na Notranjskem. [tevilne vasi, zlasti na Ko~evskem, so popolnoma opustele. Eden prvih gospodarskih ukrepov nove dràve je bila agrarna reforma, vrsta »… ukrepov, ki jih za spremembo agrarnih odnosov izvede dràva iz socialnih, ekonomskih in politi~- nih razlogov …« (Jan{a-Zorn 1987). Pod pritiskom revolucionarnih kme~kih zahtev je Narodni svet SHS malim kmetom obljubil zemljo. Za razla{~eno veleposestni{ko zemljo je bila predvidena od{kodnina. Na slovenskem podeèlju so bile velike socialne razlike. Zaradi zgodovinskih razlogov je bila zemlja zelo razdrobljena, najve~ je bilo male kme~ke posesti (do 2 ha), veliko zemlje je bilo v nekme~kih rokah, veleposestva so bila ve~inoma v lasti tujcev. Zemljo naj bi dobili tisti, ki je niso imeli, a so se preìvljali s kmetijstvom, ali pa kmetje, ki je niso imeli dovolj. Agrarna reforma naj bi zajela veleposesti, ki so presegale 75 ha. »… Dolo~eni maksimum je v Sloveniji presegalo 208 veleposestev s skupno povr{i-no 200.000 ha. Povr{ina obdelovalne zemlje, ki je bila predvidena za razlastitev, je obsegala 30.142 ha, dejansko pa jo je bilo razla{~ene le dobra polovica. Dve tretjini zemlji{~ so razlastili na desetih velepo-sestvih v Prekmurju, preostalo tretjino pa drugod po Sloveniji. Obdelovalno zeljo so razdelili med 22.000 kmetov, tako da je kme~ka druìna dobila v povpre~ju le borih 0,66 ha zemlje …« (Lazarevi~ 1995). [e neuspe{nej{a je bila razlastitev gozdov, ki je zajela le dobrih 20.000 ha. Izvedena agrarna reforma je bila zato predvsem politi~en ukrep, ki ni imel velikih gospodarskih u~inkov. Socialna in posestna sestava kme~kega prebivalstva se ni dosti popravila. Veleposest je ostala neokrnjena, razdrobljenost posesti se ni zmanj{ala in propadanje kmeta se je nadaljevalo. Prav tako tudi izseljevanje, ki se je preusmerilo v evropske dràve, saj so Zdruène dràve Amerike za~ele zapirati svoje meje. Vzroki so ostali enaki: propadanje kmetij in pomanjkanje delovnih mest zunaj kmetijstva. Skupna zna~ilnost vseh ve~nacionalnih dràv, tur{ke, habsbur{ke in jugoslovanske, je, da se je kulturna pokrajina spreminjala predvsem zaradi politi~nih razmer in ukrepov, bistveno manj pa zaradi gospodarskih vzpodbud, kot je bilo to v predhodnih obdobjih. 4.5 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA SOCIALIZMA Za popolno sliko kulturnih pokrajin je potrebna analiza socialisti~nega obdobja in procesov, ki so bili kljub polstoletni kratkosti dokaj intenzivni. Komunizem oziroma socializem je povzro~il spremembe v politi~ni, gospodarski in socialni organizaciji prostora in drùbe. Pomenil je prelom s preteklostjo in za~rtal druga~no pot v prihodnost. Kljub dolo~enim nasprotovanjem je bilo to obdobje precej{nje stabilnosti in hitre gospodarske rasti. Ravno v tem je najve~ja sprememba glede na prej{nja obdobja. Vpliv gospodarskih in socialnih sprememb je viden na vsakem koraku. Pojavlja pa se vpra{anje dejanske povezanosti modernizacije in socialisti~ne ideologije, ki jo je spremljala. To poglavje se je dotaknilo sprememb, ki jih je socializem pustil na pokrajini, in razloìlo nekatere dejavnike, ki razlagajo te spremembe. Pri tem je pomemben vidik politi~nih sprememb in sprememb prostorske organizacije drùbe po drugi svetovni vojni ter seveda narava socializma vklju~no z na~rtovanjem in ideologijo. 4.5.1 SOCIALISTI^NE POKRAJINE? Zna~ilna socialisti~na pokrajina – velika polja, obdelana s tèko mehanizacijo – je komunisti~ni poskus razvoja modernega, smotrnega, mehaniziranega kmetijstva, ki bi preseglo neugodno dedi{~ino preteklosti. V Sloveniji je tovrstno preoblikovanje zajelo le manj{i del kmetijske zemlje. Podeèlska naselja so se po obsegu, videzu in funkciji ohranila taka kot v preteklosti. Seveda pa je tudi njih zajel vsesplo- {ni napredek, razvoj in spremembe pa so potekale pod vplivom blìnjih mest, kamor se je kme~ko prebivalstvo dnevno vozilo na delo v tovarne. Tudi mesta so doìvljala hitre in obsène spremembe: nastajale 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 so industrijske cone, blokovska naselja za tovarni{ke delavce in novi uradi. Vse te spremembe je narekovala socialisti~na ideologija, zato z gotovostjo lahko govorimo o tako imenovanih socialisti~nih pokrajinah. Vsekakor je pomemben tudi kasnej{i policentri~ni razvoj, ki je zadràl prebivalstvo na podeèlju in ohranil razpr{eno poselitev. 4.5.2 POLITI^NE, GOSPODARSKE IN DRU@BENE SPREMEMBE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Slovenija je po drugi svetovni vojni sicer ostala v okviru nekdanje dràve, pove~ana za mati~no ozemlje, ki je bilo po prvi svetovni vojni priklju~eno Italiji, vendar na popolnoma novih temeljih. Kot prehodna dràva med centralisti~nim planskim in svobodnim tr`nim gospodarstvom je ubrala samosvojo pot razvoja. V novo obdobje je zakorakala etni~no ~istej{a kot kdaj koli prej. Vojna je odplaknila {e zadnje ostanke nem{ke skupnosti v Sloveniji: Ko~evarje (Ferenc 1993) in nem{ki otok na Apa{kem polju. Svobodno tr`no gospodarstvo in privatno lastnino je zamenjala dràvna in drùbena lastnina ter plansko gospodarstvo. Z izena~evanjem prebivalstva so se zabrisale razlike med nekdanjimi sloji. Socialisti~- na ideologija je bila mnogo mo~nej{a od predhodnih zaradi obljubljenih in uresni~enih socialnih sprememb. Temelj nove drùbe so bili industrijski delavci, ki so nastali iz odve~ne delovne sile na podeèlju. Tako se je obenem re{ila tudi agrarna prenaseljenost. Za prostorski razvoj deèle pa je pomembno to, da si je socializem prizadeval za zmanj{anje oziroma odpravo geografskih razlik znotraj pokrajine. Policentri~ni razvoj je predvideval razpr{eno razporeditev prebivalstva okrog regionalnih sredi{~. Precej{en del slovenskega ozemlja je gravitiral k mestom, ki so ostala zunaj mati~nega ozemlja, in za zapolnitev vrzeli so nastala nova regionalna sredi{~a (Nova Gorica, Gornja Radgona). Ob spremembah v pokrajini je treba omeniti pomen na~rtovanja oziroma planskega gospodarstva, ki je dolo~evalo smernice gospodarske politike. V obdobju svojega razvoja se je spreminjalo in obenem se je spreminjal tudi odnos do socialisti~ne ideologije. Hiter gospodarski razvoj je spremenil socialno sestavo Slovenije. Delè kme~kega prebivalstva je hitro padal na ra~un zaposlenih v industriji. Urbanizacija je zaostajala, saj je razvoj motorizacije med drugim obdràl ljudi na podeèlju. 4.5.3 MODERNIZACIJA PODE@ELSKE POKRAJINE Socialisti~na ideologija je poudarjala nastanek novega prostora, v katerem ne bo ve~ razlik med mestom in podeèljem. Odpravili naj bi jih z velikopoteznimi metodami v kmetijstvu in modernizacijo podeèlskih obmo~ij. Agrarna reforma je poleg gospodarskih imela tudi politi~ne cilje, to je vezati kmete, ki so bili ve~ina prebivalstva, na novo oblast. Potekala je pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdeluje« in bila naperjena proti posestvom, cerkvenim ustanovam in tujcem. V zemlji{ki sklad je tako pre{lo dobrih 250.000 ha, to je 13 % celotnega ozemlja, od tega najve~ gozda (63 %). Zemljo so razdelili kmetom s premalo oziroma brez zemlje, ve~ji del pa je ostal v rokah drùbenih posesti, to je okrog 80.000 ha in ve~ina gozda. [tevilo kmetij, zlasti tistih z do 5 ha zemlje se je zmanj{alo, pove~alo pa tistih s 5 do 10 ha zemlje. Del odvzete zemlje so dobili kolonisti Ko~evske in Apa{kega polja in tako ponovno nase-lili izpraznjeno pokrajino (^epi~ 1995). Za razvoj podeèlja je pomemben odnos do kmetov, ki se je za~el spreminjati s pospe{eno industrializacijo kot edino pravo potjo v socializem. Negativen odnos do kmeta kot zasebnega proizvajal-ca in ukrep zemlji{kega maksimuma, zaradi katerega se je povpre~na velikost posesti {e zmanj{ala, sta onemogo~ila normalen razvoj slovenskega kmetijstva (Klemen~i~ 1991). Zemlji{ka razdrobljenost, majhna posest, zastareli na~ini dela ter nerazumljivi ukrepi so kmetu omogo~ali komaj kaj ve~ od bor-nega preìvetja. Delè kme~kega prebivalstva je hitro upadal. Beg z zemlje je zajel neizobraèno kme~- ko prebivalstvo, ki je na{lo novo zaposlitev v hitro rasto~ih industrijskih obratih. Obenem se je razvil poseben sloj ljudi: polkmetov, ki so v blìnjih tovarnah iskali dodatni zasluèk. Iz mesta so na podeè- lje prina{ali ne le denar, pa~ pa tudi mestni na~in ìvljenja. Na podeèlju so rasle nove hi{e, druga~ne od starih kme~kih. Razvoj cestnega omrèja in motorizacija sta omogo~ala vsakodnevno vònjo do delov-69 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc nega mesta, delovni ~as pa popoldansko delo na kmetiji. Deagrarizacija je zajela oddaljene in hribovite predele, kjer so ostajali ve~inoma starej{i. V bliìni ve~jih mest pa se je videz vasi precej spremenil. Na naravno ugodnej{ih predelih so izvajali zaokroèvanje posesti (arondacije in komasacije), kar pa ni dosti pripomoglo k manj{i razdrobljenosti posesti. Tako so administrativni in politi~ni ukrepi pripomogli k vzdrèvanju kulturne pokrajine, ki je bila {e dedi{~ina srednjeve{ke kolonizacije in fevdalizma. Drobni pokrajinski vzorci, pestra raba tal, polikulturno kmetijstvo je ohranilo arhai~ni videz na{ih kulturnih pokrajin, saj je bil le manj{i del kmetov, ki so imeli zadosti obdelovalnih povr{in in jim je kmetovanje dajalo edini dohodek, finan~no in strokovno sposobnih izpeljati modernizacijo pridelave. Na drugi strani pa so izstopale drùbene oziroma dràvne posesti z velikopotezno obdelavo zemlje, ki je zajemala uvajanje mehanizacije in velike posege, kot so arondacije, komasacije, hidromelioracije in agromelioracije. Izgubila se je pestrost oziroma slikovitost pokrajine. @ive meje, posamezna drevesa in raznolikost kultur so izginile, na njihovo mesto pa so pri{le monokulture. Zrasli so veliki gospodarski objekti, popolnoma druga~ni od sicer uveljavljenih krajevnih arhitekturnih zakonitosti. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 5 NOVEJ[E SPREMEMBE KULTURNE POKRAJINE Kulturna pokrajina je rezultat vzajemnega delovanja naravnega okolja in ~lovekovih drùbenih, predvsem gospodarskih aktivnosti v njem. V preteklosti so bili zaradi nizke stopnje tehnolo{kega razvoja in popolnoma druga~nih drùbenoekonomskih razmer vsi procesi po~asni in zato v veliki meri uravnoteèni z naravnim okoljem. Z razvojem tehnike pa so se pospe{ili in s tem bistveno prehiteli sonarav-ni oziroma tako imenovani trajnostni razvoj. V osnovi je gibalo vsega razvoja in s tem tudi sprememb v kulturni pokrajini »… globalizacija kot vseobseèn in ve~plasten proces. Globalizacija usmerja na{e drùbeno ìvljenje, produkcijske na~ine, prostorski razvoj …« (Ogrin 1999). Kulturno pokrajino ogroàjo opu{~anje kmetijske pridelave in zara{~anje, prestrukturiranje kmetijstva zaradi gospodarskih in drùbenih sprememb ter urbanizacija s pozidavo in gradnjo infrastrukturnih objektov. Tako imamo v zadnjih desetletjih pri oblikovanju kulturnih pokrajin dvojen razvoj. Na eni strani tehnolo{ki razvoj in sodobne gospodarske zna~ilnosti povzro~ajo hitre spremembe v pokrajini in nastanek nove, druga~ne kulturne pokrajine in s tem degradacijo stare pokrajine. Na drugi strani zaradi istih procesov prihaja do razlikovanja znotraj pokrajine in dolo~eni predeli za~nejo zaostajati, kar se na zunaj kaè v propadanju kulturne pokrajine. V tem poglavju sem podala drùbene in gospodarske spremembe, ki vplivajo na preoblikovanje kulturne pokrajine. Opredelila sem poglavitne procese, ki vodijo v spreminjanje kulturne pokrajine, pomen kulturne pokrajine za ~loveka in mòne poti nadaljnjega razvoja. 5.1 VREDNOST KULTURNE POKRAJINE Podeèlske kulturne pokrajine imajo ekolo{ki, gospodarski in kulturni pomen. Ekolo{ki pomen podeèlske kulturne pokrajine je v pestrem rastlinskem in ìvalskem svetu, kar ustvarja naravno ravnovesje. Kulturne pokrajine blizu naravni pokrajini imajo {tevilne drobne prvine (na primer gozdni obronki, omejki, grmi~evje, sadno drevje, suhi zidovi), ki nudijo domovanje {tevilnim rast-linam in ìvalim. Zaradi prepletanja teh prvin je bogastvo ìvih bitij {e ve~je kot v sklenjenem gozdu. Vzdrèvanje take kulturne pokrajine s kmetijstvom je najbolj{a za{~ita pred naravnimi nesre~ami in jamstvo za ekolo{ko ravnovesje. Vzdrèvane terase v vinogradni{kih obmo~jih varujejo pred usadi, erozijo, prav tako suhi zidovi na krasu. Vodni tokovi, mo~virja in barja vzdrùjejo vodno ravnovesje. Z intenzifikacijo in specializacijo se je precej{en del drobne raz~lenjenosti è izgubil, kar poleg opu{~anja kolobarja vodi k ekolo{kemu neravnovesju. Neposreden gospodarski pomen kulturnih pokrajin je v pridelovanju hrane. Slovenija je è pre-segla kriti~no mejo prehranske varnosti, saj na prebivalca pride samo 0,12 ha njiv (Gabrovec, Kladnik 1997). Po obsegu kmetijskih zemlji{~ (0,44 ha na prebivalca) pa smo v evropskem povpre~ju. Slika samoza-dostnosti v pridelavi hrane je {e posebej ~rnogleda, ~e vemo, da je skoraj 3/4 kmetijskih povr{in v manj primernih predelih in le ~etrtina v ravninah in dolinah. V prvih beleìmo intenzivno opu{~anje kmetijstva, v slednjih pa velik pritisk ostalih porabnikov. V zadnjem ~asu podeèlje pridobiva ve~ji turisti~ni pomen. Lepo vzdrèvana kulturna pokrajina, zlasti v hribovitih in vinorodnih obmo~jih, privablja ljudi na podeèlje. Zaradi sprememb v kmetijstvu oziroma socialne, gospodarske in preobrazbe sodobne drù- be je pri{lo do dvojnega razvoja kulturnih pokrajin. Dolinska obmo~ja in obmo~ja na robu gospodarskih sredi{~ so postala intenzivna in specializirana kmetijska obmo~ja. S tem se je nekdanja tradicionalna kulturna pokrajina spremenila, nastala je moderna kmetijska pokrajina, ki nima ve~ turisti~ne vrednosti. Kulturno-~ustveni pomen se navezuje zlasti na tradicionalne kmetijske kulturne pokrajine z drobno raz~lenjenostjo. Nekatere oblike zavzemajo pomembno mesto v zavesti Slovencev. Pomembne so za njihovo identiteto, saj jim dajejo ob~utek pripadnosti in doma~nosti ter pomenijo pot do zgodovinskih korenin. S tem je povezan tudi odnos ljudi, ki za kulturno pokrajino {e vedno {tejejo edino pokrajino z drobno ~lenitvijo, ekstenzivno pridelavo in tradicionalnimi na~ini obdelovanja. Zato vsako spremem-71 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc ANE KLEMENC ST MIMI URBANC Slika 26 in slika 27: Kulturno pokrajino lahko razumemo kot kultivirano pokrajino, ki jo je iz naravne ustvarila in negovala ~love{ka drùba, in pokrajino s kulturo, ki je zaradi svoje oblikovanosti in negovanosti kulturna dobrina in zgodovinska dedi{~ina preteklih generacij. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 28: Vzdrèvanje pestre in drobno raz~lenjene kulturne pokrajine je zagotovilo ekolo{kega ravnovesja, vendar je tèko zdrùljivo s tr`no naravnanim kmetijstvom. bo v smeri modernizacije dojemajo kot uni~enje in razvrednotenje kulturne pokrajine, ne pa kot novo stopnico v razvoju kmetijstva kot gospodarske dejavnosti. 5.2 PROCESI SPREMINJANJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE Dejavnosti, ki vodijo v spreminjanje funkcijske in morfolo{ke podobe kulturnih pokrajin, so: • kmetijstvo: – opu{~anje kmetijstva v bolj oddaljenih in naravno manj ugodnih predelih (depopulacija, ogozdovanje, ozelenjevanje, propad arhitekturne dedi{~ine); – intenzifikacija kmetijstva v ravninskih predelih (agromelioracije in hidromelioracije, specializacija); • poselitev: – naselitev nekme~kega prebivalstva na podeèlju (rast podeèlskih naselij zunaj strnjenih jeder in vna{anje novih arhitekturnih prvin, podeèlsko naselje izgubi kme~ki videz); • turizem: – gradnja turisti~nih zmogljivosti, zaposlovanje prebivalstva zunaj kmetijstva, opu{~anje kmetijstva; • promet in infrastrukturni objekti: – izguba prvovrstnih kmetijskih zemlji{~ v ravnini, avtocesta je tujek in pomeni ozemeljsko delitev neko~ enotnega obmo~ja; – ceste v bolj oddaljenih obmo~jih omogo~ajo dnevno vònjo v slùbo zunaj kraja bivanja in zato ljudje lahko ostanejo na podeèlju. Ogozdovanje, ozelenjevanje in depopulacija so med seboj vzro~no-posledi~no povezani procesi. Poznani so è iz preteklosti, posebno hitri pa so v zadnjem desetletju, ko so Slovenijo zajele intenzivne gospodarske, drùbene in socialne spremembe. Prebivalstvo se seli v nìje in dostopnej{e prede-73 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc le, zaradi bolj{e izobrazbe se zaposluje zunaj kmetijstva, ker ta ne nudi ve~ ustreznega ìvljenjskega standarda. Ob odpiranju in liberalizaciji trga s kmetijskimi pridelki doma~a pridelava v tèjih naravnih razmerah in razdrobljeni posesti cenovno ne more konkurirati uvoèni hrani. S kmetijstvom se ukvarjajo ve~inoma samo {e starej{i predvsem zaradi ~ustvene navezanosti na zemljo. Nekatere kmetijske panoge so ti procesi zajeli bolj kot druge. Najbolj so prizadete panoge, ki zahtevajo vsakodnevno delo, kot sta govedoreja in mle~na govedoreja. Na slednjo vplivajo tudi najnovej{i ukrepi, povezani s pribli- èvanjem Evropski skupnosti. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da je govedoreja segala v najvi{je in najstrmej{e predele. Nekatere druge panoge, ki so delovno in higiensko manj zahtevne, vinogradni{- tvo na primer, so utrpele manj{e pretrese, saj so mogo~e kot postranska dejavnost ob rednem delu zunaj kmetijstva. Ogozdovanje je proces spreminjanja njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov ter pa{nikov v gozd oziroma zara{~anje z gozdovi. Proces je skoraj izklju~no stihijski in praviloma povezan z negativnimi demografskimi in drùbeno-gospodarskimi gibanji na podeèlju ter s prilagajanjem nekdanje maksimalne rabe tal dana{nji optimalni rabi tal, kar vodi do opu{~anja zemlji{~ s slab{imi naravnimi razmerami, zlasti v vi{jih nadmorskih vi{inah in z ve~jim naklonom. Pri nas je ogozdovanje najbolj izrazit proces spreminjanja rabe tal skoraj v vsem zahodnem, severnem in jùnem delu dràve, prevladuje pa tudi na vzhodu Gori~kega. Posebno izrazito je v goratih in prometno odmaknjenih predelih (Gabrovec, Kladnik 1997; Gabrovec, Kladnik 1998). Ozelenjevanje je proces spreminjanja njiv v travnike in je praviloma posledica preusmerjanja kmetijske pridelave v ìvinorejo, razlog pa je lahko tudi pomanjkanje kme~ke delovne sile in z njim povezana ekstenzifikacija obdelave. Ozelenjevanje je kot posledica prilagajanja maksimalne obdelave optimalni obdelavi zaradi uvajanja kmetijske mehanizacije (opu{~anje prestrmih in preve~ oddaljenih njiv) ter spreminjanja pridelovalne usmerjenosti (pove~ana vloga ìvinoreje) prevladujo~ proces na vzhodu dràve, na severnem obrobju Ljubljanske kotline in ponekod v hribovitih predelih v njenem zahodnem delu. Tu MIMI URBANC Slika 29: Moderna kmetijska pokrajina ima velik gospodarski pomen, vendar zanemarja ekolo{ki in kulturno-~ustven vidik. 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Preglednica 4: Spremembe v kulturni pokrajini. tradicionalna kulturna pokrajina moderna kulturna pokrajina raznolika: drobna zemlji{ka posest, ìve meje, grmi~evje, enoli~na: agromelioracije in hidromelioracije so pripeljale potoki, suhi zidovi, pe{poti, znamenja, kapelice, kozolci, do intenzivne kmetijske pokrajine brez tako imenovanih mote~ih skednji, zaselki, samotne kmetije … dejavnikov; gospodarska vrednost se je pove~ala, pokrajina pa je izgubila na estetski in doìvljajski vrednosti podobna naravni pokrajini: potoki v naravnih strugah, razli~na od naravne pokrajine: velika, ravna polja, regulirani cveto~i travniki, ìve meje, mo~virja, grmi~evje, potoki, namakalni jarki, elektri~ni vodi, kme~ki dom zunaj pestro ìvalstvo strnjenega naselja strukturirana: v preteklosti so relief, podnebne in neurejena pokrajina: z industrializacijo v 19. in 20. stoletju talne razmere dolo~evale rabo tal in naselitev; so na robu industrijskih sredi{~ zrasla delavska naselja, ki so pokrajina je uravnoteèno razmerje med se zlila s podeèlskimi naselji; v nasprotju s prej{njimi so naravnimi in drùbenimi prvinami zanemarila tradicionalne lokacijske dejavnike, arhitekturne prvine in se vrinila med kmetijska zemlji{~a regionalni pe~at: kulturna pokrajina ima regionalno uniformirana pokrajina: arhitekturne prvine so enake pripadnost: oblike rabe tal in naselij odsevajo zgodovinsko v celi Sloveniji in razen redkih izjem ne upo{tevajo podnebnih dedi{~ino in tradicijo obmo~ja zna~ilnosti; moderna arhitektura je zabrisala regionalni pe~at {e najbolj bode v o~i v bliìni dràvne meje s Hrva{ko, na obmo~ju med Koprskimi brdi in Snènikom (Gabrovec, Kladnik 1997; Gabrovec, Kladnik 1998). Ozelenjevanje tako ni vedno odraz opu{~anja kmetijstva in depopulacije, pa~ pa je v ravninskih predelih v bliìni sredi{~ odraz opu{~anja monokulturne-ga kmetijstva in specializacije v ìvinorejo. Depopulacija je proces zmanj{evanja {tevila prebivalcev na dolo~enem obmo~ju, kar posredno in neposredno vpliva na {tevilne procese, ki spreminjajo kulturno pokrajino, predvsem na rabo tal in naselja. Prebivalstveni procesi so opisani v poglavju o prebivalstvenih prvinah. Intenzifikacija in specializacija sta nasprotna procesa od zgoraj omenjenih, kjer ne gre za opu{- ~anje kmetijstva, pa~ za njegovo intenziviranje in usmeritev v zgolj eno panogo. Zna~ilna je za obmo~- ja, kjer so velikopotezno izvajali melioracije ali {irili vinograde in sadovnjake, predvsem v naravno najugodnej{ih obmo~jih v Sloveniji (doline, kotline), in obmo~ja v neposredni bliìni gospodarskih in mestnih sredi{~, to je na najrodovitnej{ih zemlji{~ih v zaledjih. O posebne vrste intenzifikaciji lahko govorimo tudi v visokogorju, predvsem tam, kjer so na novo uredili smu~i{~a, zgradili gozdne ceste ali pa so zrasla naselja po~itni{kih hi{ic. V precej{njem obsegu se pojavljajo tudi v zaledju zgornjega toka reke Kolpe, a so tam, podobno kot na Bov{kem in v Bohinju, spremembe povr{insko sorazmerno skromne (Gabrovec, Kladnik 1997; Gabrovec, Kladnik 1998). Intenzifikacija kmetijstva vodi v spremembe v kulturni pokrajini, ki se vidijo predvsem v poljski delitvi, tlorisu naselij in izgledu podeèlskega doma. Te spremembe le s pridr`kom {tejemo k razkroju kulturne pokrajine, saj njene prvine ne izginjajo, pa~ pa dobivajo nove vrednosti. Kulturne pokrajine so podvrène neprestanemu spreminjanju in zato bi lahko te, ki so posledica specializacije in intezifikacije, imenovali tip moderne podeèlske kulturne pokrajine, ki se najprej deli glede na vodilno kmetijsko pridelavo: na primer vinogradni{ka, govedorejska, mle~nogovedorejska, poljedelsko-vrtnarska. Propadanje arhitekturne dedi{~ine je povezano z vsemi zgoraj na{tetimi procesi. Na eni strani gre za opu{~anje nekdanjih domov zaradi odseljevanja ljudi in na drugi strani za vna{anje novih arhitekturnih prvin v pokrajino. To vpra{anje sem è obdelala v poglavju o naselbinskih prvinah. Spremembe, ko so jih prinesli zgoraj opisani proces, so ve~plastne. Prikazane so v preglednici 4, ki je povzeta in prirejena po knjigi Kulturlandschaften der Schweiz (1996). 75 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 5.3 POMEN KMETIJSTVA ZA KULTURNO POKRAJINO Podeèlske kulturne pokrajine obsegajo ve~ji del Slovenije, saj nerodovitna obmo~ja (mesta, prometnice, industrijski objekti) obsegajo manj kot desetino povr{ja (Gabrovec, Kladnik 1997). Torej je izgled kulturne pokrajine neposredno povezan s kmetijstvom in gozdarstvom. Seveda pa je veliko neposred-nih vplivov, vendar bom na tem mestu posebej izpostavila kmetijstvo kot dejavnost, ki zahteva najve~ prostora in ga zato tudi najbolj preoblikuje. »… Kje so se s kr~enjem prvobitne vegetacije oblikovali kmetijski zemlji{ki kompleksi, je bilo odvisno predvsem od primernosti zemlji{~ za kmetijsko rabo in od njihove kakovosti, obseg kr~enja pa je bil odvisen od potreb prebivalstva po hrani. Tudi danes sta to klju~na dejavnika, ki vplivata na to, kje in koliko zemlje bo obdelane …« (Kova~i~ 1999). Zato razvojne smernice v kmetijstvu v marsi~em pi{ejo usodo tudi kulturni pokrajini. Skrb za kulturno pokrajino je v prvi vrsti povezana s skrbjo za kmetijstvo. To pa v zadnjem ~asu doìvlja korenite spremembe: gospodarske, drùbene, tehnolo{ke. S kmetijstvom se ukvarja manj kot 7 % ljudi. Pri tem se zastavi vpra{anje, kako naj manj kot desetina prebivalstva ohranja izgled ve~ine povr{ja?! Na za~etku 20. stoletja se je s kmetijstvom ukvarjalo tri ~etrtine prebivalstva. Pri tem je treba upo{tevati dejstvo, da je »… danes velik del zemlje v posesti od kmetijske obdelave eksisten~no neodvisnega prebivalstva …« (Ravbar 1999). ^lovek je v tiso~letjih svojega bivanja in s svojimi dejavnostmi oblikoval kulturno pokrajino, nad katero se mi danes navdu{ujemo. Brez delovanja ~loveka bi bila Slovenija v celoti pokrita z gozdom, saj je le-ta primarna vegetacija v Sloveniji. Pokrajina se neprestano spreminja, tudi brez ~lovekovega posega. Tu prihaja do temeljne dileme. Na kateri stopnji ohranjati tako imenovano kulturnost pokrajine? Pokrajino naredi kulturno {ele ~lovek. Vendar sodobni razvoj kmetijstva teì k preseganju naravne pestrosti pokrajine, kar vodi v homogenost: ve~je povr{ine, ve~je ~rede, odvisnost od naravnih sposobnosti posta-MIMI URBANC Slika 30: [irjenje gozda je najve~ja grònja kulturni pokrajini, obenem pa to pomeni vra~anje k naravni pokrajini, ki zagotavlja ekolo{ko ravnovesje. V na{ih podnebnih razmerah se gozd hitro {iri, tako da ponekod è skoraj popolnoma prera{~a tudi vrhove, na katerih stojijo cerkve. 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 ja vse manj{a. Na drugi strani pa opu{~anje kmetijstva prinese propad stavbne dedi{~ine, razkroj kmetijskih povr{in in v kon~ni stopnji izginotje kulturne pokrajine. Praznjenje nekdanjih kmetijskih obmo~ij pomeni vra~anje narave, ki pa ni nujno prvobitna v pravem pomenu besede. Ravno ogozdovanje, to je {irjenje z gozdom pokritih povr{in, je danes najve~ja grònja kulturni pokrajini, ~eprav so gozdne pokrajine najblìje naravnim pokrajinam in so zagotovilo naravnega ravnovesja. ^e ho~emo ohraniti kulturno pokrajino, je treba spodbujati gospodarske aktivnosti ~loveka v njej. Toda kateri posegi oziroma v kolik{ni meri so ti {e dobrodo{li? Ob dana{nji stopnji tehnolo{kega razvoja te aktivnosti hitro postanejo preve~ intenzivne in povzro~ijo negativne spremembe v pokrajini. Naslednje dejstvo, ki ga velja upo{tevati, je, da so kulturne pokrajine, zlasti podeèlske, ki so danes predmet najve~jega ob~udovanja, rezultat rev{~ine oziroma gospodarskega mrtvila. Samotne kmetije in zaselki, ki segajo visoko v sredogorje, so odraz gospodarstva, ki se je razvilo v arhai~ni fevdalni drù- bi. Prav tako pestre oblike drobne zemlji{ke razdelitve, ki vna{ajo izjemno slikovitost v slovenski prostor, pomenijo è zdavnaj preìveto obliko kmetijstva. Kme~ki dom, ki velja za zna~ilnega v dolo~eni pokrajini, je nastal glede na trenutno stopnjo tehnolo{kega razvoja. Bil je prilagojen druga~nim potrebam druga~nega ~loveka. Napredek pa za svoje udejanjanje rabi prostor. Razvoj, saj è sama beseda to pove, pomeni kakovostno spreminjanje ne~esa, kar è obstaja. V preteklosti ni bilo ni~ druga~e. Slovani so skoraj popolnoma uni~ili rimske dosèke. Redke ostanke cenimo kot prvovrstno znameni-tost. Podobno je bilo s poznoanti~nimi staroselskimi naselbinami: propadle so ali se umaknile novim. Tudi klimatske spremembe so vplivale na razvoj pokrajine. Ob koncu srednjega veka je zaradi ohladi-tve v celoti propadlo vinogradni{tvo na Gorenjskem. O njem pri~ajo danes samo {e ledinska in krajev-na imena. Bi ga veljalo obnoviti? Primer Krasa je zelo zna~ilen primer dilem, povezanih s kulturno pokrajino. Avstrijska oblast je è v 19. in celo v 18. stoletju spodbujala pogozdovanje Krasa, ki naj bi bil sinonim MIMI URBANC Slika 31: Stara in opu{~ena kme~ka hi{a v Savinjskih Alpah ne ustreza zahtevam, potrebam in predstavam sodobnega ~loveka. Za ohranitev stavbnih posebnosti slovenskih pokrajin bi bilo nujno vklju~evanje regionalnih arhitekturnih prvin v moderne objekte. 77 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc za prvovrstno razvrednotenje naravnega okolja, ko je ~udovite gozdove zamenjala kra{ka goli~ava. Ravno ta kra{ka goli~ava je ne le ponesla slavo kra{kega povr{ja v svet, pa~ pa bila temelj za izoblikovanje svojevrstne kulturne pokrajine. Pogozdovanje bi v tem primeru pomenilo izgubo naravnih in kulturnih vrednot. »… Oba procesa (izguba naravnih in kulturnih vrednot) sta v najve~ji meri posledica sprememb v sodobnih kmetijskih pridelovalnih postopkih in v spreminjanju oblik ìvljenja na pode- èlju …« (Maru{i~ 1999). V preteklosti so bile spremembe majhne, saj je bil gospodarski razvoj in z njim povezane drùbe-ne spremembe po~asen. Industrijska revolucija pa je prelomnica, ki je prinesla nove oblike dela in misel-nosti ne samo v mesta, pa~ pa tudi na podeèlje. Pospe{en razvoj se je v zadnjih desetletjih samo {e stopnjeval. Kulturna pokrajina se hitro spreminja, nastaja nova, nekdanji pokrajinski vzorci kot pri~e preteklosti pa se izgubljajo. Spremembe kulturne pokrajine so torej nelo~ljivo povezane z gospodarskim razvojem. »… ^lovekovo delovanje in bivanje v krajini je razpeto med spreminjanjem, ustvarjanjem novega, in ohranjanjem starega. Ohranjanje ni iznajdba sodobnega ~asa. To nam velikokrat potrjujejo mnoge krajinske prvine, ki ostajajo kot pri~a preteklosti zgolj zaradi zavestne odlo~itve o njihovem varstvu. In dejstvo, da je sedanjost hkrati tudi preteklost, da je prav sedanjost krajine tista tvarina, do katere se moramo dejavno opredeliti, vedeti, kaj z njo po~eti znotraj zapletene zgradbe na{ih potreb, hotenj, pri- ~akovanj in èlja, narekuje skrben in premi{ljen odnos do nje …« (Maru{i~ 1999). 5.4 POTI NADALJNJEGA RAZVOJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE Temeljno vpra{anje je torej, kako naprej. Kak{no pot ubrati? Bruun (1999) govori o treh popolnoma razli~nih principih. Brezbrìni (laissez-faire approach) je najpogosteje v veljavi v Evropi. Trdovrat-no kmetijstvo naj bi se soo~ilo s tekmovalnostjo svobodnega trga. »Naj gre razvoj svojo pot«, je pogosto uporabljen slogan. »… Posledice lahko opazimo na vsakem koraku v skoraj vseh deèlah: prazna in zapu{~ena obrobna kmetijska obmo~ja, pradavne obdelovalne sisteme je zamenjalo velikopotezno moderno kmetijstvo ter specializacija in modernizacija ugodnej{ih kmetijskih obmo~ij, ki ne spo{tujeta ekolo{kih zakonitosti …« (Bruun 1999). Tovrsten pristop bi bil za Slovenijo oziroma njene kulturne pokrajine poguben. @al se je deloma è za~el uveljavljati. Pridruìtev Evropski skupnosti bo tak razvoj samo pospe{ila, razen ~e si bomo v pogajanjih znali pridobiti poseben status, povezan z mònostmi na{ega kmetijstva, ki izvirajo iz naravnih danosti in zgodovinskega razvoja. Politika svobodnega trga bo {e pospe{ila diferenciacijo podeèlja, ki jo poznamo è nekaj desetletij in {e posebej ob~utimo od osamosvojitve dalje. Na naravno ugodnej{ih predelih (Savska, Savinjska, Dravska, Murska, Kr{ka ravan) se bo razvilo intenzivno kmetijstvo. Za dosego rentabilnosti se bo povpre~na velikost kmetije pove~a-la na ra~un manj{ih kmetij, ki ne bodo sposobne preìveti v novih gospodarskih razmerah. Velikopo-tezna obdelava zahteva velike parcele, brez mote~ih dejavnikov (ìva meja, posamezna drevesa, poljske poti, kozolci). Drobna zemlji{ka razdelitev z bogastvom kultur se bo izgubila na ra~un monokultur. Stavb-na dedi{~ina (je) bo izgubljena, saj hi{a, na podeèlju ali v mestu, dobiva enotno podobo. Te kmetije bodo gradile »… nove proizvodne zmogljivosti, ki se praviloma ne bodo mogle organsko vklju~iti v obstoje~o strukturo podeèlskih naselij. Proizvodni objekti teh kmetij bodo nemara locirani predvsem v odprt prostor …« (Kova~i~ 1999). Nastal bo nov tip kulturne pokrajine, enoten za celo Slovenijo, brez regionalnih oziroma krajevnih posebnosti. »… Starostna sestava prebivalstva, stanje nasledstva na kmetijah in razvojne ambicije kmetij kaèjo, da se bo {tevilo kmetij do leta 2010 zmanj{alo za 40–50 % glede na leto 1991 …« (Kova~i~ 1999). »… Priblìno 10.000 kmetij naj bi se posodobilo, da bi lahko vzdràle svetovno konkurenco …« (Prem 1999). Doline in kotline so obenem tudi civilizacijska sredi{~a, kjer se prepletajo {tevilne dejavnosti, in kjer razli~ni uporabniki prostora tekmujejo med seboj. Del prvovrstne kmetijske zemlje bo izgubljen na ra~un avtocest ter ozemeljske rasti mest. Podeèlska naselja bodo imela status spalnih naselij. Podeèlje vedno bolj dobiva tudi druga~no funkcijsko vlogo, postaja prostor za bivanje in rekreacijo prebivalstva, ki s kmetijstvom ni povezano. Meje med mestom in podeèljem se bodo {e bolj zabrisale. 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Na drugi strani pa bo ve~ji del Slovenije prepu{~en razkroju kulturne pokrajine. Kmetijstvo v gri- ~evnatih in hribovitih predelih nikakor ne more samo preìveti ob uveljavljanju svobodnih tr`nih zakonitosti. Najbolj oddaljeni predeli è nekaj desetletij beleìjo opu{~anje kmetijstva in odseljevanje prebivalstva. Na kmetijah ostaja ve~inoma ostarelo prebivalstvo, ki s svojim delom zaenkrat {e ohranja izgled in funkcijo kulturne pokrajine. Opu{~ene njivske in travni{ke povr{ine se v na{ih podnebnih razmerah hitro zara{~ajo z gozdom. Delè gozda se v zadnjem ~asu hitro ve~a in postaja zaskrbljujo~e visok. V po-deèlskih obmo~jih, ki so blìje mestom, prebivalstvo sicer ostaja na podeèlju, vendar se zaposluje v neagrarnih poklicih in se dnevno vozi v kraj zaposlitve. Zemljo so obdràli, obdelujejo pa je ne ve~, razen vrti~ka ob hi{i. ^e bi popolnoma zaìvela liberalizacija mednarodnega trga s kmetijskimi proi-zvodi, bi to pomenilo precej{nje zmanj{anje kmetijstva in postopno izpraznitev hribovitih in odmaknjenih obmo~ij. Identiteta podeèlja bi bila povsem izgubljena. Za{~itni pristop (conservation approach) predvideva za{~ito kulturnih prvin pokrajine. Je v nasprotju z gospodarskim razvojem in zato tèko uresni~ljiv, tudi zaradi nasprotovanja tako imenovanega kmetijskega lobija. V nobenem primeru pa ne more veljati za celotno dràvo, ampak samo za dolo~e-ne zna~ilne predele, ki jih odlikujejo izjemne kulturne prvine. Tovrstni pristop bi pomenil izoblikovanje tako imenovanih kulturnih parkov oziroma za{~itenih obmo~ij, v katerih bi ljudje dobivali denarno pod-poro za ohranjanje preìvetih oblik gospodarjenja. Tr`na ni{a je v pridelovanju biolo{ko neopore~ne hrane, ki bi ga lahko zdruìli z varovanjem podeèlskih kulturnih pokrajin. Nekatere izjemne oziroma redke prvine kulturne pokrajine bi lahko za{~itili v okviru skansenov, to je muzejev na prostem. Model skladnega razvoja (sustainability approach) predvideva razvoj v smeri obnavljanja pokrajine ob upo{tevanju biotske raznolikosti, ekolo{kega ravnovesja in kulturne dedi{~ine. »… Upo{tevani naj bi bili 3 vidiki preoblikovanja pokrajine: pridobitveno-poselitveni, ekolo{ki in kulturni, kar pomeni, da je (kulturna pokrajina) gospodarsko u~inkovita, preèta z naravnimi prvinami in da odseva skladno podobo …« (Ogrin 1992). Koncept zagovarja ohranitev zadostnega {tevila kmetij, da se ohrani poseljenost in sonaraven ali trajnosten na~in kmetovanja, ki zagotavlja obnovljivost naravnih virov in bolj{o kakovost hrane (Riegler et al 1999). Gospodarski in tehnolo{ki razvoj, ki bi so~asno upo{teval tr`ne zakonitosti in temeljne kulturne prvine pokrajine, je na dana{nji stopnji razvoja bolj ali manj utopija. ^eprav je to za Slovenijo verjetno edina pot, ~e ho~emo, da bodo kulturne pokrajine ìvele in bile odraz dana{- njih aktivnosti ~loveka. 79 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 6 TIPI KULTURNIH POKRAJIN V SLOVENIJI Tipologija naj bi, kot pove è samo ime, razvrstila kulturne pokrajine po njihovih zna~ilnostih v skupine, v tipe kulturnih pokrajin. ^e kulturno pokrajino razumemo kot rezultat naravnih in drùbenih dejavnikov, slednji imajo {e zgodovinsko razsènost, je jasno, da se je v naravnogeografsko razgibani Sloveniji na sti~i{~u {tirih kulturnih prostorov razvilo nepregledno {tevilo tipov kulturnih pokrajin. Zaenkrat {e nobena veda ni dala ustrezne tipologije kulturnih pokrajin s popolno hierarhijo in dosledno sistematiko, ampak le morfolo{ko opisovanje izstopajo~ih, to je zna~ilnih pokrajinskih tipov. 6.1 PRIMERI TIPOLOGIJ KULTURNE POKRAJINE IZ LITERATURE V svetovni literaturi je mo~ najti ve~ tipologij. Nobena ni izvedena dosledno po enotnih kriterijih, pa~ pa se omejijo na nekatere izjemne oziroma izstopajo~e pokrajine oziroma na prevladujo~o dejavnost. Prav tako so izpeljane samo na najnìjem, makronivoju in se ne spustijo v podrobnej{e raz~lenjevanje. Avstralski geograf Heathcote (1975) je enakovredno obravnaval naravne in drùbene prvine in Avstra-lijo razdelil na: • morske, • pa{ni{ke (ekstenzivne, intenzivne pa{ni{ke, intenzivne mle~nogovedorejske), • poljedelske (ìtne, sladkorne, namakalne in ostale), • rudarske, • mestne, • reliktne kulturne pokrajine. Preglednica 5: Kulturne pokrajine v Rusiji (Parker 1983). predrevolucionarne kulturne pokrajine gozdni pas pas stepe su{ni pas gorski pas sovjetske kulturne pokrajine pas tundre gozdni pas severnoruska smrekova tajga zahodnosibirska mo~virska tajga srednjesibirska macesnova tajga pas me{anega gozda baltske deèle in severo- zahodna Rusija Belorusija zahodna Rusija in severna Ukrajina industrijsko sredi{~e pas ob Volgi pas stepe gozdna stepa travna stepa su{ni pas polsu{ni pas su{ni pas re~ne doline delta Volge gorski pas 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Francoska geografka Beaujeu-Garnierjeva (1975) je po delitvi na mestne in podeèlske pokrajine slednje razdelila na temelju poljske delitve, rabe tal in poljskih poti na: • kulturne pokrajine odprtih polj (champs ouverts), • kulturne pokrajine zaprtih polj (bocages), • sredozemske kulturne pokrajine. Parker (1983) je razumel oktobrsko revolucijo kot najpomembnej{i dejavnik v oblikovanju ruskih kulturnih pokrajin in jih razdelil na temelju naravnogeografskih obmo~ij, opredeljenih z rastlinskimi pasovi, kar kaè preglednica 5. Lichtenbergerjeva in Bobek (1956) sta Jugoslavijo (brez Makedonije) razdelila na temelju razli~nih kriterijev, zgodovinskih in naravnogeogarfskih. Tudi njima je bil zgodovinski razvoj najpomembnej{i kriterij in {ele v drugem koraku sta jo delila na temelju pokrajinskih enot. Preglednica 6: Kulturne pokrajine v Jugoslaviji (Lichtenberger in Bobek 1956). kulturne pokrajine srednjeevropskega kulturnega kroga Kranjska in Spodnja [tajerska Osrednja Hrva{ka Lika Srem Slavonija sredozemske kulturne pokrajine prava sredozemska kulturna pokrajina severnodalmatinsko prehodno obmo~je hrva{ka obala preddverje Istre in Kranjske prehodno obmo~je dalmatinskih kra{kih polj jùna Hercegovina osrednja ^rna gora orientalsko vplivno obmo~je Metohija osredje Bosna: jùnobosanska kra{ka polja, notranjebosansko osredje severovzhodna ^rna gora severna Hercegovina Srbija: dolina Ibra, severna Srbija Nekateri avtorji so naravno okolje razumeli zgolj kot okvir in kulturne pokrajine lo~ili na temelju drù- benih prvin. Tako Ruy (2000) v Koreji lo~i naslednje kulturne pokrajine: • verske, • ljudske, • jezikovne, • podeèlske, • mestne kulturne pokrajine. [e korak naprej je napravil Vogeler (1995), ki je v ZDA lo~il: • utopi~ne (naselja Ami{ev), • verske (mormoni), • kulturne pokrajine rasizma (na primer indijanski rezervati, meja z Mehiko), • mestne, brezkrajevne (placeless) (Central Business District), • kulturne pokrajine greha in ~utnosti (Las Vegas, New Orleans), • prave fantazijske kulturne pokrajine (Hollywood, Disneyland). Za potrebe varovanja kulturnih pokrajin posebnih vrednosti je Unesco lo~il 3 tipe: • oblikovane kulturne pokrajine (designed cultural landscapes) so rezultat ~lovekovega na~rtnega dela v pokrajini, mnogokrat so tesno povezane s cenjeno stavbno dedi{~ino; 81 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Preglednica 7: Tipi kulturnih krajin v Prekmurju (Maru{i~ in ostali 1998b). submezoregija krajinski vzorci mikroregija krajinski vzorci Prekmurje ravninska krajina z njivami Gori~ko drobno ~lenjena krajina z gozdom na gri~evju ravninska krajina s travniki sadovnjaki v gri~evju obvodna krajina vinogradi z razpr{eno pozidavo gri~evje z vinogradi in gozdom {iroka, zamo~virjena dolina {iroke doline v gri~evju ~lenjena njivska krajina v {iroki dolini ozke doline v gri~evju manj ~lenjena krajina v {iroki dolini Lendavske gorice vinogradi v gri~evju ravninsko obmo~je drobno ~lenjena krajina na ravnini Prekmurja ne~lenjena njivska krajina na ravnini obvodna krajina s poplavnimi logi ob Muri izravnani vodotoki mokri{~a in mo~virja na ravnini Preglednica 8: Tipi kulturnih krajin v Osrednjeslovenski ravnini (Maru{i~ in ostali 1998a). submezoregija krajinski vzorci mikroregija krajinski vzorci osrednjeslovenska pobo~ja, porasla s strnjenim gozdom Blejsko-Radovlji{ka drobno ~lenjena krajina valovitega ravnina gri~evnata drobno ~lenjena krajina kotlina obrobja ravnine ravninska ne~lenjena njivska krajina njivsko-travni{ki svet na ravnini kmetijske mozai~ne povr{ine na ravnini vodna in obvodna krajina vodna in obvodna krajina gozd na ravnini Brezjanska ravnina Dobrave kmetijska krajina ravnin vodna in obvodna krajina Kranjsko in drobno ~lenjena kmetijska krajina ravnin Sor{ko polje ne~lenjena kmetijska krajina ravnin gozd na ravnini drobno ~lenjena krajina gri~evnatega obrobja kotline vodna in obvodna krajina Ljubljansko–Kamni{ka drobno ~lenjena krajina na kotlina gri~evnatem obrobju ravnin drobno ~lenjena krajina ravnin ne~lenjene kmetijske povr{ine gozd na ravnini vodna in obvodna krajina mo~virnata krajina na ravnini osamelci • skladno razvite pokrajine (organically evolved landscapes) so se razvile zaradi za~etnih drùbenih, gospodarskih, administrativnih ter/ali verskih zahtev in dobile svojo dana{njo podobo glede na danosti naravnega okolja. Delijo se na fosilne pokrajine (fossil landscapes), katerih razvoj se je è kon~al, lahko nepri~akovano ali postopoma, njihovi materialni ostanki so dobro vidni v pokrajini (na primer srednjeve{ki gradovi, rimski mitreji) in na ìve pokrajine (living landscapes), ki imajo aktivno vlogo v neprestano spreminjajo~i se sodobni drùbi, vendar pa so {e tesno povezane s tradicionalnim na~inom ìvljenja, {tevilni materialni ostanki so pokazatelj zgodovinskega razvoja); 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 • povezovalne kulturne pokrajine (associative cultural landscapes) opredeljuje povezanost naravnih prvin z verskimi, umetni{kimi in kulturnimi vsebinami, materialni drùbeni ostanki pa so manj pomembni ali jih celo ni. V Sloveniji so se s tipologijo kulturne pokrajine najve~ ukvarjali krajinski arhitekti, in sicer za potrebe na~rtovanja in varstva. Naredili so tipologijo na temelju geografske regionalizacije in potem na ravni mezoregij in mikroregij na podlagi krajinske podobe izdvojili krajinske vzorce. Vizualni izgled pokrajine je bilo temeljno vodilo. Njihovo delo je iz{lo v 5 zvezkih: Krajine alpske regije, Krajine predalpske regije, Kra{ke krajine notranje Slovenije, Krajine primorske Slovenije in Krajine subpanonske Slovenije. Preglednici 7 in 8 prikazujeta primer tipologije za prekmurski del Subpanonske regije in Sred-njeslovensko ravnino Predalpske regije. 6.2 TIPOLOGIJA SLOVENSKIH PODE@ELSKIH KULTURNIH POKRAJIN Kulturna pokrajina zdruùje naravne in drùbene sestavine in te mora upo{tevati tudi tipologija, ~e ho~e dati vsaj priblìno sliko tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji. Zaradi velikega {tevila kriterijev je tipologijo mo~ izvesti le v posameznih korakih, ki pripeljejo do kon~nega cilja. V prvem delu sem upo{tevala naravne prvine pokrajine. Tukaj sem se v celoti naslonila na regionalizacijo in tipizacijo pokrajin, ki so ju naredili na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter In{titutu za geografijo. Pokrajinski tipi zdruùjejo najosnovnej{e naravne zna~ilnosti, torej vse naravne prvine, ki sem jih opredelila v uvod-nem delu. Preglednica 9: Prvi kriterij tipizacije – naravnogeografske makroregije. naravnogeografske Alpe Dinarsko gorovje Panonska kotlina Sredozemlje makroregije (alpski svet) (dinarski svet) (panonski svet) (sredozemski svet) Preglednica 10: Drugi kriterij tipizacije – pokrajinski tipi. pokrajinski tipi gorovje hribovje ravnina planota podolje in ravnik gri~evje Tako sem dobila 9 temeljnih enot (alpska gorovja, alpska hribovja, alpske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, panonska gri~evja, panonske ravnine, sredozemska gri~evja, sredozemske planote), ki so sluìle nadaljnjemu opredeljevanju tipov kulturne pokrajine. V naslednjem koraku sem pokrajinske tipe razdelila po reliefnih tipih. V naravno razgibani Sloveniji je relief igral pomembno vlogo pri oblikovanju kulturnih pokrajin, saj je dal temeljne smernice naselitvi in gospodarjenju. Uporabila sem temeljne reliefne enote (ravnina, gri~evje, hribovje, gorovje, nizke planote, visoke planote), izlo~ila tiste, katerih temeljna zna~ilnost je zaobjeta è v predhodni delitvi (na primer alpsko hribovje, alpsko gorovje) in nekatere zna~ilne reliefne oblike, ki imajo pomembno vlogo za oblikovanje kulturnih pokrajin (sleme, kra{ko polje, kra{ki ravnik, dolina, obalna ravnica). Na temelju primerjav med kulturnimi pokrajinami in razlikami med njimi na dolo~enih tipih reliefa sem dobila reliefne tipe, kot jih prikazuje preglednica 11. Ugotovila sem, da so razlike med kulturnimi pokrajinami na pobo~ju in slemenu majhne in zato sem ti reliefni enoti zdruìli v eno skupino. Od ravnine pa sem lo~i-la valovito obrobje oziroma prehod v pobo~je. Preglednica 11: Tretji kriterij tipizacije – reliefne enote. reliefni tip dolina sleme, pobo~je, planota ravnina valovito obrobje kra{ko kra{ki obalna podolje in kotlina vzpetina ravnine polje ravnik ravnica 83 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Dobila sem 23 enot, ki odsevajo naravne prvine kulturnih pokrajin, in sicer: • kulturne pokrajine v dolinah in kotlinah alpskih gorovij, • kulturne pokrajine na pobo~jih alpskih gorovij, • kulturne pokrajine na planotah alpskih gorovij, • kulturne pokrajine na pobo~jih alpskih hribovij, • kulturne pokrajine v dolinah alpskih hribovij, • kulturne pokrajine na pobo~jih alpskih hribovij, • kulturne pokrajine valovitega obrobja alpskih ravnin, • kulturne pokrajine na alpskih ravninah, • kulturne pokrajine na slemenih dinarskih planot, • kulturne pokrajine na kra{kih poljih, dolinah in kotlinah dinarskih planot, • kulturne pokrajine na uravnanem svetu dinarskih planot, • kulturne pokrajine v dolinah, ravninah in kra{kih poljih dinarskih podolij in ravnikov, • kulturne pokrajine na pobo~jih, vzpetinah in slemenih dinarskih podolij in ravnikov, • kulturne pokrajine na kra{kih ravnikih dinarskih podolij in ravnikov, • kulturne pokrajine v dolinah panonskih gri~evij, • kulturne pokrajine na pobo~jih in slemenih panonskih gri~evij, • kulturne pokrajine na panonskih ravninah, • kulturne pokrajine na pobo~jih in slemenih sredozemskih gri~evij, • kulturne pokrajine na ravninah in dolinah sredozemskih gri~evij, • kulturne pokrajine na obalni ravnici sredozemskih gri~evij, • kulturne pokrajine na vzpetinah in pobo~jih sredozemskih planot, • kulturne pokrajine v dolinah in podoljih sredozemskih planot, • kulturne pokrajine na ravnikih sredozemskih planot. Na te tipe sem v naslednjih korakih »vpela« zemljevide drùbenih prvin pokrajine. Najprej rabo tal, kjer sem uporabila zemljevid najpomembnej{e rabe tal leta 1994 (Gabrovec, Kladnik 1998), ki upo{te-va rabo tal glede na orne ekvivalente. Preglednica 12: ^etrti kriterij tipizacije – raba tal. raba tal gozd travnik pa{nik njiva sadovnjak vinograd Ta zemljevid je najprimernej{i, ker so tako pri{le do izraza kmetijske dejavnosti, ki so v dolo~eni katastrski ob~ini. ^e bi upo{tevala prevladujo~o rabo tal, bi v veliki meri prevladoval gozd, ki je mo~no raz{irjen. Slaba stran pa je, da pa{ni{ka raba deloma izgubi pomen, ker ima nizko vrednost ornega ekvivalenta (za prera~unavanje ornih ekvivalentov glej preglednico 3). Iz prej{njih 23 enot sem dobila 60 novih. V naslednjem koraku sem upo{tevala poljsko delitev. V celoti sem se naslonila na Ile{i~eve Sisteme poljske razdelitve na Slovenskem (1950). Preglednica 13: Peti kriterij tipizacije – poljska delitev. poljska prave prehodne pravilni grudasti kombinacija sklenjene celki in celki in delitev grude oblike med delci delci sklenjenih proge drugotne drugotne grudami in prog in grude grude delci pravilnih s prevlado s prevlado delcev drugotnih celkov grud 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Dobila sem novih 142 tipov. V naslednjih korakih sem upo{tevala tip naselja (Drozg 1998b in 1995), prebivalstvene zna~ilnosti (Perko 1998~) in tip hi{e (Drozg 1998a). Preglednica 14: [esti kriterij tipizacije – tip naselja. tip naselja samotna kmetija zaselek gru~asto naselje razloèno naselje obcestno naselje suburbano naselje Preglednica 15: Sedmi kriterij tipizacije – prebivalstveni tip naselja. prebivalstveni tip naselja mo~no red~enje {ibko red~enje stagnacija {ibko zgo{~evanje mo~no zgo{~evanje Preglednica 16: Osmi kriterij tipizacije – tip hi{e. tip hi{e bov{ka razli~ica gorenjska {kofjelo{ko- koro{ka severnoprimor- kra{ka razli~ica istrska razli~ica alpske hi{e razli~ica -cerkljanska razli~ica ska razli~ica primorske primorske alpske hi{e razli~ica alpske hi{e primorske hi{e hi{e alpske hi{e hi{e belokranjska pomurska notranjska zahodno- vzhodno- razli~ica razli~ica razli~ica slovenska slovenska panonske panonske osrednjeslo- razli~ica razli~ica hi{e hi{e venske hi{e osrednjeslo- osrednjeslo- venske hi{e venske hi{e Na tej stopnji je delitev è tako podrobna in posamezni tipi è tako prepleteni, da ni bila ve~ mogo- ~a popolna nadaljnja hierarhija. Zato sem k prej{njim 142 tipom dodala {e pripadajo~e skupine tipov naselij, prebivalstvenih tipov naselij in tipov hi{. Popolno razdelitev tipov kulturnih pokrajin v posamez-nem pokrajinskem tipu kaèjo preglednice od 17 do 25. Kulturno pokrajino lahko ~lenimo do prostorsko zelo majhnih enot. Tako bi lahko rekli, da je na primer suhi zid svoja kulturna pokrajina z dolo~enimi zna~ilnostmi. Vendar je ta ~lenitev segala do ravni naselja in njemu pripadajo~ega zemlji{~a. Na tej ravni se da jasno opredeliti vse prvine kulturne pokrajine. Enote na nìji ravni (ìvice, suhi zidovi, jagned), ki dodatno opredeljujejo kulturno pokrajino, so kot krajevno ali regionalno obelèje. Med zgornje tipe, ki bi jih zaradi raz{irjenosti lahko imenovali ploskovni, se vrivajo posamezni to~- kovni tipi, ki dopolnjujejo podobo podeèlskih kulturnih pokrajin. Znotraj podeèlskih kulturnih pokrajin bi lahko izdvojili na primer: • verske kulturne pokrajine (samostanski kompleksi na podeèlju, cerkve na vrhovih, evangeli~anski del Prekmurja, kjer je manj kapelic in znamenj ter dvojno pokopali{~e), • kulturne pokrajine marginalnih skupin (romska naselja), • kulturne pokrajine prostega ~asa (smu~arski centri, naselja po~itni{kih hi{ic), • kulturne pokrajine smeti (deponije). Poseben tip podeèlskih kulturnih pokrajin so {e tako imenovane linijske kulturne pokrajine (prometnice, daljnovodi …), ki so po vsebini mestne oziroma industrijske kulturne pokrajine, vendar zasedajo podeèlski prostor in ga ~lenijo po novih principih. Mnogokrat presekajo sicer enotno kmetijsko pokrajino in prinesejo novo organizacijo prostora. Zgornje preglednice pokaèjo veliko pestrost slovenskih kulturnih pokrajin. Na splo{no lahko re~e-mo, da njihova pestrost nara{~a z razgibanostjo povr{ja. Prvine kulturne pokrajine nastopajo skoraj v vseh kombinacijah. Seveda so nekatere kombinacije pogoste, nekatere pa nastopajo zgolj kot izjema. V ~lenitvi smo upo{tevali samo pogostost dolo~enega tipa, ne pa tudi povr{ine, ki jo dolo~en tip zajema. 85 86 K Preglednica 17: Kulturne pokrajine alpskih gorovij. ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e dolina in kotlina gozd prave grude gru~asto naselje stagnacija gorenjska razli~ica alpskega tipa zaselek {ibko zgo{~evanje bov{ka razli~ica alpskega tipa ajine v Slo {ibko red~enje celki in drugotne grude, s prevlado celkov gru~asto naselje (razpotegnjeno) stagnacija gorenjska razli~ica alpskega tipa razloèno naselje (razpotegnjeno) {ibko zgo{~evanje bov{ka razli~ica alpskega tipa zaselek {ibko red~enje veniji samotna kmetija mo~no red~enje prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje {ibko red~enje bov{ka razli~ica alpskega tipa samotna kmetija mo~no red~enje gorenjska razli~ica alpskega tipa travnik grudasti delci gru~asto naselje {ibko red~enje bov{ka razli~ica alpskega tipa mo~no red~enje celki in drugotne grude, s prevlado celkov gru~asto naselje (razpotegnjeno) stagnacija gorenjska razli~ica alpskega tipa razloèno naselje (razpotegnjeno) {ibko zgo{~evanje bov{ka razli~ica alpskega tipa zaselek {ibko red~enje samotna kmetija mo~no red~enje pravilni delci gru~asto naselje {ibko red~enje bov{ka razli~ica alpskega tipa mo~no red~enje prave grude gru~asto naselje stagnacija gorenjska razli~ica alpskega tipa zaselek {ibko zgo{~evanje bov{ka razli~ica alpskega tipa {ibko red~enje prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje {ibko red~enje bov{ka razli~ica alpskega tipa samotna kmetija mo~no red~enje gorenjska razli~ica alpskega tipa pobo~je gozd celki in drugotne grude, s prevlado celkov zaselek mo~no red~enje gorenjska razli~ica alpskega tipa samotna kmetija {ibko red~enje bov{ka razli~ica alpskega tipa razloèno naselje prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje bov{ka razli~ica alpskega tipa zaselek {ibko red~enje travnik celki in drugotne grude, s prevlado celkov zaselek mo~no red~enje gorenjska razli~ica alpskega tipa Mimi Urbanc samotna kmetija {ibko red~enje bov{ka razli~ica alpskega tipa planota gozd celki in drugotne grude, s prevlado celkov razloèno naselje mo~no red~enje gorenjska razli~ica alpskega tipa razloèno naselje zahodnoslovenska razli~ica samotna kmetija osrednjeslovenskega tipa Preglednica 18: Kulturne pokrajine alpskih hribovij (1. del). reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e pobo~je gozd celki in drugotne grude, s prevlado celkov samotna kmetija {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica zaselek mo~no red~enje alpskega tipa razloèno naselje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa koro{ka razli~ica alpskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado samotna kmetija {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica drugotnih grud zaselek mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa razloèno naselje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica alpskega tipa prave grude samotna kmetija {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica zaselek mo~no red~enje alpskega tipa gru~asto naselje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa grudasti delci gru~asto naselje {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica razloèno naselje mo~no red~enje alpskega tipa travnik prave grude samotna kmetija {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica zaselek mo~no red~enje alpskega tipa gru~asto naselje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado celkov samotna kmetija {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica zaselek mo~no red~enje alpskega tipa razloèno naselje njiva prave grude samotna kmetija {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica zaselek mo~no red~enje alpskega tipa gru~asto naselje stagnacija zahodnoslovenska razli~ica {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa koro{ka razli~ica alpskega tipa GEOGRAFIJ celki in drugotne grude, s prevlado celkov samotna kmetija {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica zaselek mo~no red~enje alpskega tipa razloèno naselje notranjska razli~ica gru~asto naselje osrednjeslovenskega tipa zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa A SLO koro{ka razli~ica alpskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado samotna kmetija stagnacija zahodnoslovenska razli~ica drugotnih grud zaselek {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa VENIJE 5 razloèno naselje mo~no red~enje prehodne oblike med grudami in delci samotna kmetija {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica 87 zaselek mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa razloèno naselje 88 K Preglednica 18: Kulturne pokrajine alpskih hribovij (2. del). ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e sadovnjak prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa ajine v Slo dolina gozd prave grude gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica stagnacija osrednjeslovenskega tipa {ibko red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica alpskega tipa veniji prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no zgo{~evanje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica {ibko zgo{~evanje alpskega tipa stagnacija grudasti delci gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica razloèno naselje stagnacija alpskega tipa {ibko red~enje mo~no red~enje njiva grudasti delci gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica razloèno naselje stagnacija osrednjeslovenskega tipa {ibko red~enje koro{ka razli~ica alpskega tipa mo~no red~enje prave grude gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica obcestno naselje stagnacija osrednjeslovenskega tipa suburbaniziran tip {ibko red~enje koro{ka razli~ica alpskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica suburbaniziran tip stagnacija alpskega tipa koro{ka razli~ica alpskega tipa kombinacija sklenjenih prog in pravilnih gru~asto naselje {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica delcev razloèno naselje mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa suburbaniziran tip grudasti delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica suburbaniziran tip {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado samotna kmetija stagnacija zahodnoslovenska razli~ica drugotnih grud zaselek {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa razloèno naselje mo~no red~enje obcestno naselje Mimi Urbanc pravilni delci obcestno naselje {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica gru~asto naselje mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa sadovnjak pravilni delci gru~asto naselje mo~no zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica suburbanizirani tip {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa obcestno naselje (sredi{~no) stagnacija Preglednica 19: Kulturne pokrajine alpskih ravnin. reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e valovito obrobje ravnine gozd prave grude gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje gorenjska razli~ica alpskega tipa suburbaniziran tip stagnacija zahodnoslovenska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje gorenjska razli~ica alpskega tipa suburbaniziran tip stagnacija prave grude gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje gorenjska razli~ica alpskega tipa suburbaniziran tip stagnacija travnik prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje gorenjska razli~ica alpskega tipa suburbaniziran tip njiva celki in drugotne grude s prevlado celkov gru~asto naselje stagnacija zahodnoslovenska razli~ica zaselek {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa samotna kmetija ravnina travnik grudasti delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no zgo{~evanje gorenjska razli~ica alpskega tipa obcestno naselje {ibko zgo{~evanje stagnacija prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje gorenjska razli~ica alpskega tipa suburbaniziran tip njiva grudasti delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no zgo{~evanje gorenjska razli~ica alpskega tipa obcestno naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica stagnacija osrednjeslovenskega tipa GEOGRAFIJ pravilni delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica obcestno naselje {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa suburbaniziran tip stagnacija kombinacija sklenjenih prog in pravilnih obcestno naselje mo~no zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica osrednje- A SLO delcev gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje slovenskega tipa suburbaniziran tip stagnacija {ibko red~enje VENIJE 5 sklenjene proge obcestno naselje mo~no zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica 89 gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa suburbaniziran tip stagnacija 90 K Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot (1. del). ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e sleme, pobo~je travnik prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica zaselek primorskega tipa ajine v Slo razloèno naselje vzhodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica v osrednjeslovenskega tipa eniji celki in drugotne grude, s prevlado celkov zaselek mo~no red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica samotna kmetija alpskega tipa razloèno naselje severnoprimorska razli~ica primorskega tipa gozd celki in drugotne grude, s prevlado celkov zaselek mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica razloèno naselje primorskega tipa prehodne oblike med grudami in delci zaselek mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica razloèno naselje primorskega tipa prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica zaselek primorskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica drugotnih grud osrednjeslovenskega tipa vzhodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa njiva celki in drugotne grude, s prevlado gru~asto naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica drugotnih grud zaselek osrednjeslovenskega tipa prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa kra{ko polje, dolina, kotlina travnik prave grude zaselek {ibko red~enje severnoprimorska razli~ica Mimi Urbanc gru~asto naselje mo~no red~enje primorskega tipa grudasti delci sredi{~no naselje (razpotegnjeno) {ibko zgo{~evanje severnoprimorska razli~ica zaselek {ibko red~enje primorskega tipa gru~asto naselje mo~no red~enje Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot (2. del). reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa pravilni delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica obcestno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa gozd grudasti delci gru~asto naselje {ibko red~enje severnoprimorska razli~ica mo~no red~enje primorskega tipa prave grude zaselek {ibko red~enje severnoprimorska razli~ica gru~asto naselje primorskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado celkov gru~asto naselje (razpotegnjeno) {ibko red~enje severnoprimorska razli~ica zaselek mo~no red~enje primorskega tipa razloèno naselje pravilni delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa njiva celki in drugotne grude, s prevlado celkov zaselek mo~no red~enje notranjska razli~ica razloèno naselje osrednjeslovenskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado razloèno naselje {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica drugotnih grud mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa pravilni delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica obcestno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa GEOGRAFIJ prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica obcestno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica A SLO osrednjeslovenskega tipa pa{nik celki in drugotne grude, s prevlado gru~asto naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica VENIJE 5 drugotnih grud obcestno osrednjeslovenskega tipa prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica 91 obcestno osrednjeslovenskega tipa 92 K Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot (3. del). ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e ravnik travnik grudasti delci zaselek mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica gru~asto naselje primorskega tipa ajine v Slo prave grude zaselek mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica gru~asto naselje primorskega tipa zahodnoslovenska razli~ica v osrednjeslovenskega tipa eniji vzhodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa gozd celki in drugotne grude, s prevlado samotna kmetija mo~no red~enje {kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica drugotnih grud razloèno naselje alpskega tipa zaselek notranjska razli~ica osrednjeslovenskega tipa njiva prehodne oblike med grudami in delci zaselek zmerno red~enje zahodnoslovenska razli~ica gru~asto naselje mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado razloèno naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica osrednje- drugotnih grud gru~asto naselje slovenskega tipa zaselek prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa vzhodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa Mimi Urbanc Preglednica 21: Kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov (1. del). reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e dolina, ravnina, kra{ko polje njiva prave grude gru~asto naselje {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica stagnacija osrednjeslovenskega tipa {ibko zgo{~evanje vzhodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa grudasti delci gru~asto naselje mo~no red~enje notranjska razli~ica obcestno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa stagnacija zahodnoslovenska razli~ica {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa belokranjska razli~ica panonskega tipa pravilni delci gru~asto naselje mo~no red~enje notranjska razli~ica obcestno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa stagnacija zahodnoslovenska razli~ica {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa kombinacija sklenjenih prog in pravilnih obcestno naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica delcev suburbaniziran tip osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado gru~asto naselje {ibko red~enje vzhodnoslovenska razli~ica drugotnih grud razloèno naselje stagnacija osrednjeslovenskega tipa suburbaniziran tip {ibko zgo{~evanje travnik kombinacija sklenjenih prog in pravilnih gru~asto naselje mo~no red~enje notranjska razli~ica delcev osrednjeslovenskega tipa GEOGRAFIJ prehodne oblike med grudami in delci razloèno naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica zaselek osrednjeslovenskega tipa suburbaniziran tip gru~asto naselje A SLO prave grude gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica zaselek osrednjeslovenskega tipa VENIJE 5 pravilni delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica obcestno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa 93 suburbaniziran tip stagnacija notranjska razli~ica {ibko zgo{~evanje osrednjesloveskega tipa 94 K Preglednica 21: Kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov (2. del). ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e grudasti delci gru~asto naselje mo~no red~enje notranjska razli~ica obcestno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa ajine v Slo stagnacija {ibko zgo{~evanje gozd grudasti delci gru~asto naselje mo~no red~enje notranjska razli~ica v osrednjeslovenskega tipa eniji pobo~je, vzpetina, sleme njiva celki in drugotne grude, s prevlado gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica drugotnih grud razloèno naselje mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa {ibko red~enje vzhodnoslovenska razli~ica stagnacija osrednjeslovenskega tipa prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa vinograd prehodne oblike med grudami in delci razloèno naselje {ibko red~enje belokranjska razli~ica stagnacija panonskega tipa travnik pravilni delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no red~enje notranjska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa gozd prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa ravnik njiva celki in drugotne grude, s prevlado razloèno naselje mo~no red~enje notranjska razli~ica drugotnih grud zaselek osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci razloèno naselje mo~no red~enje belokranjska razli~ica zaselek panonskega tipa travnik celki in drugotne grude, s prevlado celkov samotna kmetija mo~no red~enje notranjska razli~ica Mimi Urbanc zaselek osrednjeslovenskega tipa gozd celki in drugotne grude, s prevlado celkov samotna kmetija mo~no red~enje notranjska razli~ica osrednjeslovenskega tipa Preglednica 22: Kulturne pokrajine panonskih gri~evij (1. del). reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e dolina njiva prehodne oblike med grudami in delci obcestno naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa razloèno naselje zahodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica razloèno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa obcestno naselje pomurska razli~ica panonskega tipa vzhodnoslovenska razli~ica osrednjeslovenskega tipa grudasti delci gru~asto naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa razloèno naselje {ibko red~enje pravilni delci razloèno naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa zaselek {ibko red~enje celki in drugotne grude, s prevlado celkov gru~asto naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica razloèno naselje {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) stagnacija vzhodnoslovenska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa mo~no red~enje travnik prave grude obcestno naselje {ibko red~enje vzhodnoslovenska razli~ica zaselek mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa pobo~je, sleme njiva prehodne oblike med grudami in delci razloèno naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa zaselek {ibko red~enje vzhodnoslovenska razli~ica obcestno naselje osrednjeslovenskega tipa gru~asto naselje belokranjska razli~ica GEOGRAFIJ panonskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado celkov razloèno naselje stagnacija vzhodnoslovenska razli~ica {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado razloèno naselje {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica A SLO drugotnih grud zaselek mo~no red~enje osrednjeslovenskega tipa vinograd prave grude razloèno naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica VENIJE 5 {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa 95 celki in drugotne grude, s prevlado celkov razloèno naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa zaselek 96 K Preglednica 22: Kulturne pokrajine panonskih gri~evij (2. del). ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e travnik prave grude razloèno naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica zaselek osrednjeslovenskega tipa ajine v Slo celki in drugotne grude, s prevlado celkov razloèno naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica zaselek {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa gozd prave grude razloèno naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica veniji zaselek {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado celkov razloèno naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica zaselek osrednjeslovenskega tipa celki in drugotne grude, s prevlado razloèno naselje mo~no red~enje vzhodnoslovenska razli~ica drugotnih grud zaselek {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa sadovnjak celki in drugotne grude, s prevlado celkov razloèno naselje mo~no red~enje zahodnoslovenska razli~ica zaselek {ibko red~enje osrednjeslovenskega tipa stagnacija {ibko zgo{~evanje prave grude razloèno naselje {ibko zgo{~evanje zahodnoslovenska razli~ica zaselek stagnacija osrednjeslovenskega tipa Preglednica 23: Kulturne pokrajine panonskih ravnin. reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e ravnina njiva pravilni delci obcestno naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa suburbaniziran tip {ibko red~enje zahodnoslovenska razli~ica stagnacija osrednjeslovenskega tipa {ibko zgo{~evanje grudasti delci obcestno naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa Mimi Urbanc suburbaniziran tip {ibko red~enje stagnacija {ibko zgo{~evanje kombinacija sklenjenih prog in pravilnih obcestno naselje mo~no red~enje pomurska razli~ica panonskega tipa delcev {ibko red~enje Preglednica 24: Kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij. reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e pobo~je, sleme vinograd prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica zaselek {ibko red~enje primorskega tipa samotna kmetija stagnacija istrska razli~ica primorskega tipa suburbaniziran tip {ibko zgo{~evanje mo~no zgo{~evanje gozd prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica zaselek {ibko red~enje primorskega tipa stagnacija {ibko zgo{~evanje travnik prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje severnoprimorska razli~ica zaselek {ibko red~enje primorskega tipa stagnacija {ibko zgo{~evanje grudasti delci gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa zaselek njiva grudasti delci gru~asto naselje (razpotegnjeno) mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje istrska razli~ica primorskega tipa zaselek {ibko red~enje ravnina, dolina vinograd prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa zaselek {ibko red~enje grudasti delci gru~asto naselje {ibko zgo{~evanje kra{ka razli~ica primorskega tipa njiva prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa {ibko red~enje GEOGRAFIJ prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa {ibko red~enje grudasti delci gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa suburbaniziran tip {ibko red~enje stagnacija A SLO {ibko zgo{~evanje gozd prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa VENIJE 5 travnik grudasti delci gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa 97 obalna ravnica njiva prave grude gru~asto naselje {ibko red~enje istrska razli~ica primorskega tipa suburbaniziran tip 98 K Preglednica 25: Kulturne pokrajine sredozemskih planot. ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e vzpetine in pobo~ja pa{niki prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa ajine v Slo travniki prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa {ibko red~enje stagnacija v doline in podolja travniki prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa eniji {ibko red~enje ravniki njive prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa {ibko red~enje prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa {ibko red~enje gozd prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa travniki prehodne oblike med grudami in delci gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa {ibko red~enje prave grude gru~asto naselje mo~no red~enje kra{ka razli~ica primorskega tipa {ibko red~enje stagnacija Mimi Urbanc GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Vsega skupaj je 322 razli~nih tipov, od tega jih je najve~, kar 108 v alpskem svetu. Relativno pa to pomeni, da 33 % tipov najdemo na 42 % povr{ine, kolikor zavzema alpski svet v Sloveniji. 103 tipi ali 31 % vseh je v dinarskem svetu, ki pokriva 28 % Slovenije. 50 tipov ali 15 % je v panonskem svetu, ki pokriva dobrih 21 % Slovenije. 61 ali skoraj 19 % vseh tipov pa je na 8,6 % sredozemskega sveta. Relativno vzeto ima torej sredozemski svet najbolj pisano podobo kulturnih pokrajin, najmanj pa panonski svet. Znotraj alpskega sveta je najve~je {tevilo tipov kulturnih pokrajin v hribovju, ob upo{tevanju rela-tivnega deleà hribovja in tipov pa je najve~ja pestrost na alpskih ravninah, ki imajo obenem tudi najve~jo pestrost med vsemi pokrajinskimi tipi v Sloveniji. Na prvi pogled se to morda zdi presenetljivo, saj ima ravnina dokaj enotno podobo. Vendar to velja v pokrajinskem in reliefnem pogledu, v drùbe-nogeografskem pa kaè veliko pestrost: omogo~a najrazli~nej{o rabo tal in prav tako najrazli~nej{e tipe poljske delitve, pa tudi pri prebivalstvenih tipih naselij so zastopani vsi, saj so na ravnini vsa naselja od takih z mo~nim red~enjem prebivalstva do takih z mo~nim zgo{~evanjem. Dinarska podolja in ravniki obsegajo dobrih 9 % celotne povr{ine Slovenije, tu pa najdemo 51 razli~nih tipov ali 19 %. V panonskem svetu imajo ravnine dokaj enotno podobo: na dobrih 6 % je le dobrih 3 % vseh tipov kulturnih pokrajin. Obenem so panonske ravnine najbolj enoten pokrajinski tip. Obe sredozemski pokrajinski enoti imata veliko pestrost, skoraj 2 in polkrat ve~ tipov, kot je povr{ja. V naslednjem koraku sem za~ela obratni postopek. Posamezne tipe na mikronivoju sem zdruè- vala v skupine po na~elu podobnosti. Tako sem dobila tipe, ki veljajo za ve~je obmo~je, in tako dajo jasnej{o sliko o kulturni pokrajini. Posamezne prvine so v preglednici prikazane zvezno in tako lahko sledimo spremembam dolo~ene kulturnopokrajinske prvine. Uporabljena metoda ima nekaj slabosti, ki izhajajo iz same narave kulturnih pokrajin. Popolna tipologija mora upo{tevati vse prvine kulturne pokrajine oziroma kriterije in izpeljana mora biti dosledno na vseh ravneh. Takoj se postavi vpra{anje, s katerimi kriteriji za~eti in jim s tem dati ve~jo teò. Po natan~nem pregledu prvin kulturne pokrajine, njihovega oblikovanja in prostorske ureditve sem se odlo~ila, da tipologijo naslonim na naravnogeografsko regionalizacijo in tipizacijo na makronivoju in submakronivoju, v nadaljnjem koraku pa na reliefni tip. Na prvi pogled se zdi, da sem preceni-la naravne prvine, vendar je dejstvo, da so v Sloveniji povr{je in z njim povezane sestavine zelo pomembne za oblikovanje kulturne pokrajine, saj dajejo temeljno podobo pokrajini in predstavljajo okvir, v katerem se je kulturna pokrajina lahko razvijala. Tak pristop je pripeljal do izredno pestre slike kulturnih pokrajin. ^e bi vztrajala pri humanisti~nih oziroma socialnih pristopih (predstavljenih na za~etku tega poglavja), potem bi lahko uporabila doslej znane tipologije posameznih drùbenih prvin pokrajine: kmetijski sistemi, raba tal, poljska razdelitev. Tudi ~e bi ubrala obratno pot in za~ela s tipom hi{ in naprej ~lenila po ostalih, najprej drùbenih in nato naravnih prvinah, bi bila kon~na slika podobna. Pomembno vpra{anje pri tipologiji je poimenovanje enot. Pri ~lenjenju na mikronivoju enot nisem poimenovala, ampak sem jih podala le opisno z njihovimi prvinami. Temeljnih dvajset tipov pa sem poimenovala po reliefnih enotah na submakronivoju. Razloga sta dva: prvi~ zato, ker sem tipologijo naslonila na naravnogeografsko regionalizacijo in tipizacijo, in drugi~, ker so imena za pokrajinske in reliefne enote najbolj dodelana. Pri tipologiji se sre~amo s podobnimi dilemami kot pri regionalizaciji: kako soo~iti naravne in drù- bene prvine v pokrajini, ki imajo tako razli~no dinamiko. V nasprotju z naravnimi prvinami, ki imajo zaradi po~asnega spreminjanja videz stalnosti, se drùbene prvine hitro spreminjajo. [e posebej to velja za nekatere v zadnjih desetletjih. Kulturna pokrajina je dinami~na kategorija, podvrèna neprestanim spremembam. Nadalje se drùbene prvine spreminjajo na kratke razdalje, zlasti prebivalstvena dinamika in gospodarske zna~ilnosti, predvsem pa poljska delitev. Zaradi omenjenih lastnosti je skoraj nemogo~e izdelati zemljevid tipov kulturnih pokrajin, zemljevid, ki bi zajel vso pestrost in kazal tudi dinamiko. Dejansko bi {lo za prekrivanje in prehajanje enega tipa v drugega ali za risanje tako imenovanih otokov. 99 100 K Preglednica 26: Skupine tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji in njihove prvine (1. del). ultur ne pokr reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e kulturna pokrajina dolin in kotlin ekstenzivna raba tal, prepletanje grude, celki in podobne oblike redka poselitev v obliki gru~astih stagnacija in red~enje razli~ice alpskega tipa hi{e v alpskem gorovju gozda in travnikov in razloènih naselij, nekje prebivalstva ajine v Slo zaselki in samotne kmetije kulturna pokrajina pobo~ij ekstenzivna raba tal, prepletanje grude, celki in podobne oblike redka poselitev v obliki mo~no red~enje prebivalstva razli~ice alpskega tipa hi{e v alpskem gorovju gozda in travnikov razloènih naselij, zaselkov in samotnih kmetij veniji kulturna pokrajina planot ekstenzivna raba, mo~na celki in grude redka poselitev v obliki mo~no red~enje razli~ice alpskega tipa hi{e, ki v alpskem gorovju prevlada gozda razloènih naselij, zaselkov proti vzhodu prehajajo v razli~ice in samotnih kmetij osrednjeslovenskega tipa kulturna pokrajina pobo~ij prepletanje gozdne in travni{ke celki in grude redka poselitev v obliki red~enje prebivalstva razli~ice alpskega tipa hi{e, ki v alpskem hribovju rabe, s prehajanjem na njivsko razloènih naselij, zaselkov proti vzhodu prehajajo v razli~ice rabo na obrobju in samotnih kmetij osrednjeslovenskega tipa kulturna pokrajina dolin prepletanje gozdnih in njivskih grude prehajajo v pravilnej{e naselitev je è gostej{a, deleòbmo~ja red~enja in krajevno razli~ice alpskega tipa hi{e, ki v alpskem hribovju povr{in, ponekje è tudi oblike, delci in njim podobne gru~astih naselij se ve~a tudi obmo~ja zgo{~evanja proti vzhodu prehajajo v razli~ice sadovnjaki oblike osrednjeslovenskega tipa kulturna pokrajina valovitega prepletanje njivskih, travni{kih grude, delci in prehodne oblike gosta poselitev v obliki gru~astih ve~inoma obmo~je stagnacije, razli~ice alpskega tipa hi{e, ki obrobja alpskih ravnin in gozdnih povr{in med njimi naselij, krajevno zaselki in posamezno {ibko red~enje proti vzhodu prehajajo v razli~ice samotne kmetije, proces in {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipa suburbanizacije kulturna pokrajina alpskih prepletanje njivskih in travni{kih pravilnej{a delitev v obliki gosta poselitev v obliki obmo~je zgo{~evanja razli~ice alpskega tipa hi{e, ki ravnin povr{in, s prevlado prvih delcev, sklenjenih prog in razpotegnjenih gru~astih in proti vzhodu prehajajo v razli~ice prehodne oblike med njimi obcestnih naselij, proces osrednjeslovenskega tipa suburbanizacije kulturna pokrajina slemen in prepletanje njivskih in travni{kih nepravilna delitev v obliki celkov redka poselitev v obliki zaselkov, obmo~je mo~nega red~enja razli~ice primorskega in pobo~ij na dinarskih planotah povr{in s posameznimi njivami in grud gru~astih in razloènih naselij, osrednjeslovenskega tipa redko samotnih kmetije kulturna pokrajina kra{kih polj, prepletanje travnikov, gozdov celki in grude in vmesne oblike redka poselitev v obliki gru~astih obmo~je {ibkega do mo~nega razli~ice primorskega in dolin, ravnin in ravnikov na in njiv med njimi, delci in njim podobne in razloènih naselij, posameznih red~enja, ki prevladuje zlasti na osrednjeslovenskega tipa dinarskih planotah oblike zaselkov in tudi è obcestnih zakraselem svetu naselij Mimi Urbanc kulturna pokrajina dolin, ravnin prepletanje njiv in travnikov, prevladujejo grude in delci najve~ je gru~astih in obcestnih prevladuje stagnacija in razli~ice osrednjeslovenskega tipa, in kra{kih polj na dinarskih gozdovi so redki in prehodne oblike med njimi, naselij, slednje je zajel proces red~enje, {ibko ki proti jugu in vzhodu prehajajo podoljih in ravnikih celki so redki, prav tako suburbanizacije, razloèna zgo{~evanje je redko v razli~ice panonskega tipa tudi pravilnej{e oblike, naselja so redka kot so proge Preglednica 26: Skupine tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji in njihove prvine (2. del). reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e kulturna pokrajina pobo~ij, prepletanje njiv, travniki in celki in grude ter prehodne oblike, prevladujejo gru~asta naselja, red~enje prebivalstva razli~ice osrednjeslovenskega tipa, vzpetin in slemen na dinarskih gozdovi so redki, na skrajnem delci in njim podobne oblike razloèna so redka ki proti jugu in vzhodu prehajajo podoljih in ravnikih obrobju prvi vinogradi v razli~ice panonskega tipa kulturna pokrajina ravnikov prepletanje njiv, travnikov prevladujejo celki in grude ter redka poselitev v obliki zaselkov, mo~no red~enje prebivalstva razli~ice osrednjeslovenskega tipa, na dinarskih podoljih in ravnikih in gozda prehodne oblike med njimi, samotnih kmetij in razloènih ki proti jugu in vzhodu prehajajo redko delcem podobne oblike naselij v razli~ice panonskega tipa kulturna pokrajina dolin na prevlada njiv, vmes travniki grude in delci ter prehodne poselitev v obliki gru~astih, stagnacija in red~enje razli~ice osrednjeslovenskega tipa, panonskih gri~evjih oblike med njimi razloènih in obcestnih naselij prebivalstva ki proti jugu in vzhodu prehajajo v razli~ice panonskega tipa kulturna pokrajina pobo~ij in prepletanje njiv, vinogradov, prevlada celkov in grud ter prevlada razloènih naselij red~enje prebivalstva razli~ice osrednjeslovenskega tipa, slemen na panonskih gri~evjih sadovnjakov, travnikov in gozda prehodnih oblik med njimi in zaselkov ki proti jugu in vzhodu prehajajo v razli~ice panonskega tipa kulturna pokrajina panonskih prevlada njiv delci in mestoma sklenjene obcestna naselja, proces od {ibkega zgo{~evanja do razli~ice osrednjeslovenskega tipa, ravnin proge suburbanizacije stagnacije in red~enja prebivalstva ki proti jugu in vzhodu prehajajo v razli~ice panonskega tipa kulturna pokrajina pobo~ij in prevlada vinogradov prevladujejo prave grude in gru~asta naselja in zaselki, vsi prebivalstveni tipi razli~ice primorskega tipa slemen na sredozemskih z vmesnimi njivami, prevladujejo prave grude in redko samotne kmetije, proces gri~evjih travniki in gozdovi suburbanizacije v zaledju obale kulturna pokrajina ravnin, prevlada njiv, z vinogradi, grude in delci ter vmesne oblike prevlada gru~astih naselij, ob vsi prebivalstveni tipi razli~ice primorskega tipa dolin in obalne ravnice na gozdovi in travniki med njimi obali urbaniziranih sredozemskih gri~evjih kulturna pokrajina vzpetin in prepletanje pa{nikov in prave grude redka poselitev v obliki mo~no red~enje prebivalstva razli~ice primorskega tipa pobo~ij na sredozemskih travnikov gru~astih naselij GEOGRAFIJ planotah kulturna pokrajina dolin in travniki prave grude redka poselitev v obliki gru~astih red~enje prebivalstva razli~ice primorskega tipa podolij na sredozemskih naselij planotah kulturna pokrajina ravnikov na prepletanje njiv, travnikov grude in delci ter prehodne redka poselitev v obliki red~enje prebivalstva razli~ice primorskega tipa A SLO sredozemskih planotah in gozdov oblike gru~astih naselij VENIJE 5 101 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Potrditev za upravi~enost tovrstnega pristopa sem na{la pri European Centre for Nature Conservation, ki pripravlja monografijo evropskih pokrajin (pokrajino razumejo kot kulturno pokrajino) deèl Evropske zveze vklju~no z Norve{ko in [vico (medmrèje 1). Temeljno vodilo je celosten pristop, ~lenitev pa so izvedli na 4 ravneh na temelju razli~nih kriterijev: • podnebje (4 podnebni tipi), • geomorfologija in vegetacija (10 temeljnih pokrajinskih enot), • tip povr{ja (31 tipov kulturne pokrajine), • kulturne prvine (250 razli~ic). 6.3 MORFOLO[KA ANALIZA IZBRANIH TIPOV V dosedanjem delu sem prikazala zgradbo, obliko ter zgodovinski razvoj kulturne pokrajine in izd-vojila skupine tipov. Pri tem sem izhajala iz stali{~a, da je Slovenija celota, ki se deli na nepregledno {tevilo sestavnih delov. ^lenitev se kon~a, kot sem è omenila, na ravni podeèlskega naselja in pripadajo~ega zemlji{~a. V drugem delu knjige sledi analiza po enega tipa konkretne kulturne pokrajine v vsakem pokrajinskem tipu. Vzor~ni primeri so bili izbrani na temelju pogostosti in raznovrstnosti. Tako so bile zajete kulturne pokrajine v razli~nih pokrajinskih enotah, reliefnih oblikah, z razli~no poljsko delitvijo, razli~nim tipom naselja, razli~no prebivalstveno dinamiko in razli~no stavbno dedi{~ino. Izbor je zajel primere, ki è znotraj sebe kaèjo veliko pestrost. Trije primeri so na stiku dveh tipov reliefa: Podzemelj, ki leì na stiku obre~ne ravnice s kra{kim ravnikom, dodatno pestrost pa prina{a vzpetina Ku~ar, Slap pri Vipavi, ki leì na stiku Vipavske doline in Vipavskih brd, ter Sela pri Hinjah na prehodu iz uravnanega zakra-selega sveta v polòno pobo~je. To je omogo~ilo dodatno osvetlitev oblikovanja kulturne pokrajine ob spremembi povr{ja. Prav tako je vzor~enje zajelo primere, ki kaèjo posebnosti nekaterih prvin ter tako odraàjo spremembe, ki se v dolo~enih tipih dogajajo (Krnica – skrajna meja naselitve ~loveka, Vinski vrh – vpliv vini~arstva, Slap pri Vipavi – posledice hidromelioracij). Z analizo sem hotela dobiti ~im bolj natan~no sliko izbranega tipa in s tem informacijo o povezanosti naravnih in drùbenih prvin kulturne pokrajine. Ugotovitve lahko apliciramo na ostale tipe kulturne pokrajine v izbrani naravnogeografski enoti. Tako sem ugotovila, kak{ne spremembe se dogajajo v dolo~enem tipu kulturne pokrajine, kar omogo~a nadaljnjo primerjavo. Izbrala sem naslednje tipe: • kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem gorovju, primer Krnica, • kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem hribovju, primer Velika vas, • kulturna pokrajina alpskih ravnin, primer Voklo, • kulturna pokrajina slemen in pobo~ij na dinarskih planotah, primer Sela pri Hinjah, • kulturna pokrajina dolin, ravnin in kra{kih polj na dinarskih podoljih in ravnikih, primer Podzemelj, • kulturna pokrajina pobo~ij in slemen na panonskih gri~evjih, primer Vinski Vrh, • kulturna pokrajina panonskih ravnin, primer Predanovci, • kulturna pokrajina ravnin in dolin na sredozemskih gri~evjih, primer Slap pri Vipavi, • kulturna pokrajina ravnikov na sredozemskih planotah, primer Skopo. Lego izbranih tipov prikazuje slika 33. Za vsako izbrano tesno obmo~je sem potrebovala 3 vrste podatkov: • podatke iz literature, • statisti~ne podatke, • digitalne podatke. V literaturi sem dobila temeljne informacije o izbranem obmo~ju. Statisti~ni podatki so obsegali podatke o {tevilu prebivalcev od leta 1869 do leta 2000. Za obdobje do zadnjega popisa sem uporabila è zbrane podatke iz krajevnih leksikonov (Savnik 1968, 1971, 1976 in 1980; Oroèn Adami~, Perko, Kladnik 1995), za leto 2000 (avgust) pa sem jih dobila na Statisti~nem uradu Republike Slovenije, to~neje 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 32: Interpretacija nekaterih DOF-ov je bila zaradi nejasnih mej med rastri, ki kaèjo dolo~eno rabo tal, zahtevna in zamudna ter povezana z obsènim terenskim delom. v Sektorju za demografske in socialne statistike. Na najnovej{ih podatkih temeljijo slike, ki prikazujejo starostno in zaposlitveno sestavo prebivalcev, in izra~uni indeksov staranja. Najpomembnej{i so bili digitalni podatki, saj so omogo~ali razli~ne izra~une, izdelave zemljevidov in njihovo prekrivanje. Za vsako izbrano obmo~je so bile v programu Roots digitalizirane plastnice na topografski karti v merilu 1 : 5000, in sicer v velikosti naselja in pripadajo~ega zemlji{~a. Na prvi stopnji sem v programu Idrisi32 izdelala digitalni model reliefa s celico 1 krat 1 m, iz njega pa v naslednjih korakih zemljevide nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij povr{ja. Podatke za zemljevide rabe tal sem dobila na dva na~ina: za nekatera testna obmo~ja v digitalni obliki na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer jih zajemajo z interpretacijo DOF 5, za nekatera pa na temelju lastnega digi-taliziranja DOF 5. DOF 5 je nadvse uporaben kot temeljni informacijski sloj; to je skenirani aeroposnetek, ki je z upo{tevanjem centralne projekcije posnetka in digitalnega modela reliefa transformiran (razpa- ~en) v dràvni koordinatni sistem. 5 pomeni, da je v merilu 1 : 5000. Ujema se z razrezom Slovenije na temeljne topografske na~rte 1 : 5000, pokriva ozemlje celotne dràve in je relativno sodoben, saj je nastal s snemanjem med letoma 1997 in 2000. Vendar je interpretacija rabe tal z njega izjemno zahtevna, saj so pogosto rastri dolo~ene rabe tal nejasni, si podobni in brez izrazitih meja, kar se je {e posebej pokazalo pri vzorcih na kra{kih planotah. Zato sem morala najprej na terenu ugotoviti, kak{en raster prikazuje dolo~eno rabo tal, in {ele potem sem digitalizirala s programom Cartalinx 1.04 in pridobljene podatke naprej obdelala v programu Idrisi32. V naslednjem koraku sem s terenskim delom preverila dobljeno stanje in raz~istila dileme, ki so se pojavljale (zara{~anje, gozdni rob, meja med dvema na~inoma rabe tal). Problem DOF 5 je tudi, da je nastal na temelju letalskih posnetkov, na katere vplivajo na primer letni in dnevni ~as, vreme in koli~ina vlage v zraku. Kakovost posnetkov zato precej niha. Slika 33: Izbrani tipi kulturnih pokrajin v Sloveniji. ➤ 104, 105 103 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Krnica Voklo Velika vas Slap pri Vipavi Sela Skopo pri Hinjah J A D R A N S K O M O R J E 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Predanovci Vinski Vrh LEGENDA: kulturne pokrajine alpskih visokogorij kulturne pokrajine alpskih hribovij kulturne pokrajine alpskih ravnin kulturne pokrajine panonskih gri~evij kulturne pokrajine panonskih ravnin kulturne pokrajine dinarskih planot kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij kulturne pokrajine sredozemskih kra{kih planot testno obmo~je Podzemelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kartografija: Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2002 105 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Zemljevide tlorisov naselij in poljske delitve sem v celoti dobila z digitaliziranjem DOF 5. V nekaterih primerih (razgibanost povr{ja, nepravilna poljska delitev na grude, velik delè gozdih, pa{ni{kih in travni{kih povr{in, slaba kakovost posnetka) je bila poljska delitev nedolo~ljiva, v tem primeru sem prikazala samo tloris naselja. S terenskim delom sem dobila vpogled v aktualne procese, ugotovila stanje na podro~ju stavbne dedi{~ine in pridobila slikovno gradivo. 6.3.1 KULTURNA POKRAJINA POBO^IJ V ALPSKEM GOROVJU, PRIMER: KRNICA V KAMNI[KO-SAVINJSKIH ALPAH Kamni{ko-Savinjske Alpe so del visokogorskega sveta Slovenije. Skoraj polovica povr{ja je v nadmorski vi{ini med 500 in 1000 m in le posamezni vrhovi segajo prek 2000 m (Kladnik 1998). Zaradi rela-tivnih vi{in dajejo vtis vi{jih gora, kot so v resnici. Ve~ji del jih sestavljajo prepustne karbonatne kamnine, zlasti apnenci, na katerih je nastalo razgibano povr{je s povr{inskimi in podzemnimi kra{kimi pojavi. [tevilni so ostanki pleistocenske poledenitve, ko je bila snèna meja med 1400 in 1600 m. Severna pobo~- ja so strmej{a od jùnih, prav tako so doline na severni strani bolj ledeni{ko preoblikovane kot na jù- ni. Posamezne gorske skupine so razrezane z ozkimi dolinami, ki se na prehodu v ravnino raz{irijo. Vode so tam odloìle gradivo in v svoje nanose vrezale terase. Zaradi velike koli~ine padavin in strmega povr{ja ima ve~ina rek hudourni{ki zna~aj, zato so poplave v Zgornji Savinjski dolini dokaj pogost pojav. Preto~ni vi{ki v pomladanskih mesecih so povezani s taljenjem snega v hribih, vi{ki v jesenskih mesecih pa s padavinami. Kljub temu, da se koli~ina padavin manj{a od zahoda proti vzhodu, je celotno obmo~je dobro namo~eno, saj nikjer ne pade manj kot 1300 mm padavin letno. Dni s padavinami je kar 120, dnevni maksimum pa je skoraj 200 mm. V zimskem ~asu padavine padejo v obliki snega, ki obleì skoraj pol leta v vi{inah nad 1500 m, v najnìjem delu obmo~ja pa 60 dni. Temeljna zna~ilnost temperatur je, da le-te z vi{ino padajo, pri ~emer je za ìvljenje velikega pomena topli pas, ki izkori{~a son~no jùno lego. Tu je zato son~nega obsevanja najve~, najmanj pa na vrhovih gora. Za dna dolin in kotlin je zna~ilen temperaturni obrat. Razgibano zakraselo povr{je, gru{~nati vr{aji, meli{~a, strmine, nadmorske vi{ine in z njimi povezane talne in podnebne razmere, zlasti temperaturne, so vzrok redke poseljenosti. Prva, sicer redka naselitev ~loveka sega v pradavnino in v rimsko obdobje, v ve~ji meri pa se je to obmo~je naselilo {ele ob srednjeve{ki kolonizaciji, ki je zajela tudi naravno manj ugodne predele in s planinskimi pa{niki segla do gozdne meje. V preteklosti je bil relief najpomembnej{i za nastanek naselij, poti in rabo tal. Ve~ja naselja in mesta so nastala na sti~i{~ih rek v dolinah in kotlinah ali pod gorskimi prehodi. V re~nih dolinah v nìjih legah, na prisojnih legah nad dolinami, na re~nih ali hudourni{kih vr{ajih so nastala gru- ~asta naselja. Z nara{~anjem nadmorske vi{ine in z oddaljevanjem od sredi{~a poselitev postaja vse redkej{a. Na pomolih in vi{jih terasah, na polònih prisojnih pobo~jih in na dnu {ir{ih ledeni{kih dolin so v zadnjem obdobju kolonizacije nastali zaselki in samotne kmetije. Pojavlja se alpski tip hi{e, in sicer v dveh razli~icah glede na nekdanjo histori~no delitev na pokrajine: gorenjska razli~ica v zahodnem in koro{ka v vzhodnem delu. Na povr{je se tesno navezujeta tudi poljska razdelitev in raba tal. Obmo~ja nad gozdno mejo so ve~inoma gola, sicer prevladujejo gozdovi. Do gozdne meje in {e ~ez seèjo planinski pa{niki, ki se v zadnjem ~asu zara{~ajo, tako da se gozdna meja ponovno dviguje. Hribovske kmetije, ki so zaradi gozda ve~je od nìje leè~ih, so usmerjene v ìvinorejo in gozdarstvo. Ve~ji del kmetijskih povr{in pre-krivajo travniki oziroma pa{niki. Meja med njimi je nejasna, saj gre obi~ajno za pa{no-ko{ni sistem. Njiv je zelo malo. Ve~inoma so le vrtovi ob hi{ah. Alpsko gorovje in z njim Kamni{ko-Savinjske Alpe doìvljajo v zadnjih desetletjih intenzivne spremembe, povezane z upadanjem {tevila prebivalcev in opu{- ~anjem kmetijstva. Obmo~je je privla~no za turizem: nastala so nova vikend naselja, iz nekdanjih plan{arskih ko~ in kme~kih hi{ pa po~itni{ka bivali{~a. Precej od {e ohranjenih kmetij se ukvarja s kme~- kim turizmom. 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 34: Digitalni aeroposnetek Krnice (DOF 5 F2633). 107 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 35: Krni{ke samotne kmetije so nastale na pobo~nih uravnavah. MIMI URBANC Slika 36: Na najve~ji uravnavi, ki je v drobnem mo~no razgibana, je nastala kmetija Moli~nik. Po drugi svetovni vojni se je zaradi grònje z zaplembo premoènja razdelila na tri dele. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 6.3.1.1 Naravne prvine Reliefne prvine: Krnica je naselje samotnih kmetij na pobo~jih na desnem bregu Savinje ter Lu~- nice in na pobo~jih Arni~evega in Mla~kega vrha v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. To je razgiban relief, razrezan s {tevilnimi potoki. Iz doline reke Savinje v nadmorski vi{ini okrog 460 m se povr{je najvi{je dvigne v Mla~kem vrhu (1119 m) in na skrajnem jùnem robu v Velikem Rogatcu (1557 m). Povpre~- na nadmorska vi{ina je okrog 800 m. Nakloni povr{ja so veliki, v povpre~ju kar 23°. Prevladuje razred od 20 do 30°. Le majhen del povr{ja ima naklon manj{i od 12°. Prevladujejo severovzhodne, severozahodne in severne lege, ki so povezane s slemenitvijo skupine Rogatca, ki poteka od jugozahoda proti severovzhodu. Ve~ji del povr{ja je zgrajen iz prepustnih karbonatnih kamnin, za poselitev pa so izjemnega pomena predornine s tufi. Podnebne prvine: Temeljne podnebne razmere so povezane z lego v alpskem svetu, natan~neje na jùnem robu alpskega sveta, kjer se prepletajo gorske in celinske podnebne lastnosti. Najblìja postaja je v Lu~ah, vendar ve~ina samotnih kmetij leì vi{je in bi bili zato primernej{i podatki za Jezersko. Januarsko povpre~je je v Lu~ah –2,3 °C, na Jezerskem pa –3,5 °C. Za naselitev je pomemben topli pas, kjer so vi{je temperature in manj megle. Najve~ od priblìno 1600 mm padavin pade septembra, drugi najbolj namo- ~eni mesec je junij. Najmanj padavin pade pozimi. Pomembno je tudi debelina in trajanje snène ode-je, zlasti za najvi{je leè~e kmetije (Mla~nik, 900m). Zaradi nadmorske vi{ine je rasna doba precej skraj{ana. Hidrolo{ke prvine: Vode iz omenjenega obmo~ja zbira Savinja, v katero se zlivajo {tevilni potoki in hudourniki. Padavin za rast je dovolj, zaradi vlòkov neprepustnih tufov v karbonatnih kamninah tudi dovolj izvirov pitne vode. Pri Jezerniku (ime?!) je v gru{~u nastala manj{a kotanja, v kateri je jezero, ki se napaja iz talne vode. Pedolo{ke prvine: Pedolo{ka slika je povezana s kamninsko zgradbo. Na karbonatnih kamninah so na pobo~jih rendzine in na bolj uravnanih tleh rjava pokarbonatna tla. Na andezitnem tufu so nastale kisle prsti, ki pa so zaradi debeline in uravnanosti izkori{~ene v kmetijske namene. Slika 37: Kme~ki dom ene najvi{je leè~ih kmetij v Krnici na vznòju Velikega Rogatca je zapu{~en è dolga leta in kmalu ga bo drevje povsem preraslo. Zemlji{~e je obdelano, saj se njeni lastniki {e ukvarjajo s kmetijstvom, vendar MIMI URBANC ìvijo na drugi kmetiji nìje v dolini. 109 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: 900,0 do 999,0 m 600,0 do 699,9 m 0 150 300 450 metrov nad 1100,0 m 800,0 do 899,9 m 500,0 do 599,9 m Kartografija: Mimi Urbanc 1000,0 do 1099,9 m 700,0 do 799,9 m 460,0 do 499,9 m © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 38: Nadmorske vi{ine povr{ja v Krnici. 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: 20,0 do 29,9° 0 150 300 450 metrov 45,0° in ve~ 12,0 do 19,9° 2,0 do 5,9° Kartografija: Jerneja Fridl, Mimi Urbanc 30,0 do 44,9° 6,0 do 11,9° 0,0 do 1,9° © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 39: Nakloni povr{ja v Krnici. 111 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: severne lege jugovzhodne lege zahodne lege 0 150 300 450 metrov severovzhodne lege jùne lege severozahodne lege Kartografija: Jerneja Fridl, Mimi Urbanc vzhodne lege jugozahodne lege © Geografski in{titut AM ZRC SAZU ravno Slika 40: Ekspozicije povr{ja v Krnici. 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Vegetacijske prvine: Krnica je z gozdom porasla pokrajina. Na ugodnej{ih naravnih legah, kjer je ve~ uravnanega sveta in son~na ter zavetrna lega, je bil gozd izkr~en za samotne kmetije. Gozdovi so ve~inoma iglasti. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{e omejitve, ki jih postavlja naravno okolje, so povezane z reliefom, zlasti z nadmorsko vi{ino, nakloni in ekspozicijami. Z vi{ino se razmere za ìvljenje in rast kulturnih rastlin hitro slab{ajo, saj se vse bolj uveljavlja gorsko podnebje in s tem kraj- {a vegetacijska doba, ki omejuje izbor kultur. Ekspozicija je bila pomemben dejavnik za poselitev. Samotne kmetije v obravnavanem delu Krnice imajo dokaj neugodno lego, o ~emer pri~ajo tudi doma~a imena. Osojnik je najnìje leè~a kmetija, vendar je pozimi dva meseca in pol brez sonca (Meze 1965). Podobno je tudi z ostalimi nìje leè~imi kmetijami v bliìni Lu~. Najugodnej{o lego imajo kmetije pod Arni- ~evim vrhom. Te kmetije so tudi ve~je in intenzivneje obdelane kot ostale. Primerjava lege samotnih kmetij in naklona kaè, da so domovi na uravnanih pobo~nih policah, kjer je naklon pod 12°. To je naklon, ki {e omogo~a v ve~ini primerov strojno obdelavo. Ve~ji del kmetijskih povr{in pa je v bolj strmih pobo~jih. Kmetije, ki imajo zemljo z ve~jimi nakloni, so manj{e od kmetij na ve~jih ostankih uravnav. Meze (1965) domneva, da so manj{e kmetije v slab{ih naravnih razmerah mlaj- {ega nastanka. Domovi so se izognili vetrovnim legam, zlasti sedlom in slemenom. 6.3.1.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Raba tal je tesno povezana z naravnimi danostmi. Gozd pokriva prek 80 % ozemlja, travniki 13 % ozemlja, ostale kategorije pa manj kot 1 % povr{ja. Na prvi pogled presene~a majhen delè pa{nikov, vendar gre za vsebinski problem katastra, ki travnike in pa{nike lo~i. V hribovskih obmo~jih, kot je Krnica, so to obi~ajno iste povr{ine. Kmetje travinje dvakrat letno kosijo in nato v jeseni {e pasejo. Le redke travinje so namenjene izklju~no pa{i. S tako rabo tal je povezan na~in gospodarjenja. Poleg gozdarstva je temeljni vir dohodka ìvinoreja. V zadnjih letih so na manj{ih kmetijah govejo ìvino zamenjali z ovcami in skoraj povsod opustili mle~no prirejo, ki v teh razmerah ni bila ve~ smotrna. Ov~ereja zahteva manj dela in ovce so primernej{e za pa{o strmih pobo~ij. Indeks preobrazbe okolja je 26, kar pomeni, da je blizu spodnji meji. Glede na prevladujo~i delè gozdov to ni presenetljivo. Zemlji{~e je razdeljeno na celke. Nekateri so v celoti zaprti, kar pomeni, da so posamezne samotne kmetije med seboj lo~ene s pasom gozda. Kjer je bilo ve~ uravnanega poselitvenega prostora, pa so odprti, saj polje ene kmetije sega do polja druge kmetije. Iz ve~ celkov je nastal zaselek. Na splo- {no velja, da so celki v Krnici majhni v primerjavi s celki na Sol~avskem ali v Kokri, vendar gosteje nanizani. Velikost celkov je povezana tudi s slab{imi naravnimi razmerami in severno lego. Krnica je bila poseljena prav v zadnjem obdobju vi{inske kolonizacije, è v dodatni kolonizaciji. Krni{ki celki so majhni tudi zato, ker so v ve~ini primerov razpadli na dva dela. O tem pri~ajo na primer imena Zgornji in Spodnji Voler, Zgornji in Spodnji Jezernik. K dodatni delitvi je prispevala tudi politika po drugi svetovni vojni. Najve~ja kmetija Moli~nik se je z delitvijo na tri dele uspela ubraniti nacionalizacije. Prebivalstvene in naselbinske prvine: [tevilo prebivalcev ostaja dokaj stalno. Rahlo se je dvignilo po drugi svetovni vojni in raslo do konca {estdesetih let, ko je za~elo upadati. V zadnjem desetletju je ponovno zaznati rahlo rast. Starostna sestava kaè dokaj ugodno stanje. Indeks staranja, ki pokaè razmerje med prebivalci nad 65 in prebivalci pod 20 let, je 44, kar je v primerjavi s slovenskim za leto 1991 (53) ugodnej{e. Delè prebivalstva, zaposlenega v primarnih dejavnostih, je visok. To je povezano z visokim dele- èm kme~kega prebivalstva ter z lesno industrijo oziroma z njo povezanim gozdarstvom. Pred deset-letjem je bil dobrih 60 % in se v zadnjih letih sicer zmanj{al, vendar je {e vedno nadpovpre~no visok za slovenske razmere. Z razdelitvijo na celke je povezana tudi naselbinska slika. Domovi so nastali na uravnavah oziroma pobo~nih policah. ^e primerjamo karte oson~enosti, naklonov in nadmorskih vi{in, je bil raven oziroma uravnam svet zagotovo najpomembnej{i dejavnik pri poselitvi. 113 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: njive pa{niki vodotoki 0 150 300 450 metrov sadovnjaki gozdovi pozidano Kartografija: Mimi Urbanc travniki zara{~anje nerodovitno © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 41: Raba tal v Krnici. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 42: Precej{nje strmine oteùjejo kmetovanje v Krnici in okolici. Kljub temu pa imajo v bliìni doma manj{e njive, kjer poleg zelenjave pridelajo {e nekaj koruze. 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 43: Gibanje {tevila prebivalcev Krnice med letoma 1869 in 2000. 115 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 44: Starostna sestava prebivalstva Krnice. Komunikacijske prvine: Posamezne samotne kmetije povezujejo ceste, ki te~ejo od Lu~ do najvi{je leè~e kmetije. Obi~ajno te~e cesta prek celka, le redko je umaknjena na rob gozda. V redkih primerih je hi{a na eni, gospodarsko poslopje pa na drugi strani ceste. 6.3.1.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Preglednica 27: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Krnici. determinacijski koeficient korelacijski koeficient ekspozicije 0,0131 0,114 nakloni 0,0520 0,228 nadmorske vi{ine 0,0312 0,178 Determinacijski koeficient pove, da si manj kot desetino razlik v rabi tal lahko razlagamo z ekspozicijami, nadmorskimi vi{inami in nakloni. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,004999. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. 6.3.1.4 Procesi Krnica v zadnjem desetletju doìvlja precej{nje spremembe, povezane z najnovej{im gospodarskim in drùbenim razvojem. Govedorejo je v ve~ini primerov zamenjala ov~ereja, ki je pripomogla k temu, da so tudi najstrmej{e povr{ine ostale obdelane. Zara{~anja, razen redkih izjem, ni, niti tam, kjer so domovi opu{~eni. Lastniki ìvijo drugje, vendar zemljo {e vedno obdelujejo, pasejo in enkrat oziroma 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 0 150 300 450 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 45: Tloris dela naselja Krnica. 117 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Slika 46: Na najvi{ji to~ki obdelovalnih zemlji{~ v Krnici stoji kapela. MIMI URBANC dvakrat letno kosijo, ali pa so jo dali v najem. Kulturna pokrajina se ohranja. Tèko je napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnje; ali bo nova generacija {e vztrajala na zemlji. Na kmetijah z ugodnej{imi razmerami (bliìna Lu~, nìja nadmorska vi{ina, kakovostnej{a kmetijska zemlja) verjetno da, ~e bodo imeli naslednike. Na najvi{jih in tèje dostopnih pa je vpra{anje. Zaenkrat ni o~itnej{ih znakov opu{~anja kmetijske pridelave in s tem zara{~anja. 6.3.1.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • izkr~eni celki na uravnanih delih pobo~ij, • kapela na izpostavljenem mestu. 6.3.2 KULTURNA POKRAJINA POBO^IJ V ALPSKEM HRIBOVJU, PRIMER: VELIKA VAS V POSAVSKEM HRIBOVJU Posavsko hribovje je hribovita in mo~no raz~lenjena pokrajina podol`nih slemen in globoko vreza-nih dolin. Kamninska sestava je zelo pestra, saj obsega kamnine iz vseh obdobij geolo{ke zgodovine. Na starih neprepustnih karbonskih in permskih kamninah so nastale grape in globoke doline. Najve~ji del pokrajine pokrivajo prepustne karbonatne kamnine, iz katerih so najvi{ja slemena in vrhovi. Med njimi prevladuje dolomit, zato so ve~ji del povr{ja preoblikovale povr{inske vode. Terciarna kamninska pod-laga pokriva dna dolin in kotlin ter nekatera pobo~ja, na katerih so zaradi nestabilnosti teh kamnin pogosti zemeljski usadi. Proti vzhodu se delè terciarnih kamnin pove~uje. Ravnega sveta je malo, prevladujejo nakloni med 12 in 30° (Hrvatin 1998). Pokrajina je prepletena z gosto re~no mreò, ki ima glavno os v dolini Save. Reke imajo najvi{ji vodostaj spomladi zaradi padavin in isto~asnega taljenja snega, dru-118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 47: Digitalni aeroposnetek Velike vasi (DOF 5 F2421, F2422). gi vi{ek je ob novembrskem deèvju, najnìji vodostaj pa je ob koncu poletja. Pokrajina ima zmerno celinsko podnebje, ki z vi{ino postaja ostrej{e. Za naselitev in kmetijstvo je pomemben topli pas, ki dviguje povpre~ne temperature. Celotna pokrajina je dobro namo~ena. Od 1200 mm padavin jih najve~ pade v poletnih mesecih, kar je ugodno za vegetacijo. Zimske padavine so v obliki snega, ki obleì do 60 dni, v vi{jih in sen~nih legah pa tudi precej ve~. Manj jesenskih padavin proti vzhodu na robu pokrajine è omogo~a vinogradni{tvo. Na kamninsko zgradbo se navezujejo prsti. Na permokarbonskih kamninah so nastale kisle rjave prsti in rankerji, na strmih karbonatnih kamninah plitve rendzine in na terciarnih usedlinah globoke rjave prsti. Gozd – med drevesnimi vrstami prevladuje bukev – pokriva dve tretjini pokrajine. Pokrajina je bila naseljena è v pradavnini in potem ponovno v obdobju preseljevanja ljudstev. Naselbinska mreà je nastala v obdobju srednjeve{ke kolonizacije. Za razvoj pokrajine je pomembno pre-mogovni{tvo, ki je omililo izseljevanje v tujino. Danes je podpovpre~no gosto naseljena, hriboviti agrarni predeli se praznijo in prebivalstvo se seli proti dolini. Z razgibanostjo pokrajine je povezana razpr{ena poselitev v obliki ve~jih gru~astih naselij v dolini in manj{ih razloènih naselij ter samotnih kmetij v vi{- jih legah. Med kmetijskimi panogami je najbolj raz{irjena mle~na in mesna govedoreja, med obdelovalnimi zemlji{~i prevladujejo travniki. 6.3.2.1 Naravne prvine Reliefne prvine: Velika vas leì na razgibani pobo~ni polici na strmem pobo~ju Ciclja (836 m). To je mo~no razgiban relief, ki se iz Savske doline v nadmorskih vi{inah od 300 m dvigne do Sv. Miklav- à (741 m). Naselje leì dobrih 500 m nad morjem. Uravnanega sveta je zelo malo; prevladujejo naklonski razredi nad 12° in povpre~ni naklon je prek 20°. Naselje in njegovo zemlji{~e leìjo na jùnem pobo~ju, zato mo~no prevladujejo jùne lege. Poleg teh pa {e jugovzhodne in jugozahodne. Najvi{ji in najstrmej{i predeli so iz apnenca, na uravnanih in nìjih prevladujejo pe{~enjaki in konglomerati. 119 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: 560,0 do 619,9 m 0 100 200 300 metrov nad 680,0 m 500,0 do 559,9 m 380,0 do 439,9 m Kartografija: Mimi Urbanc 620,0 do 679,9 m 440,0 do 499,9 m 320,0 do 379,9 m © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 48: Nadmorske vi{ine povr{ja v Veliki vasi. Podnebne prvine: Poleg zmernega celinskega podnebja je pomembna lega v toplem pasu nad dnom doline, kar se pozna v manj{em {tevilu meglenih dni. Lega na jùnem pobo~ju omogo~a vi{je temperature kot v dolini. Prav tako prve jesenske slane nastopajo kasneje in zadnje spomladanske prej. Prednosti son~ne jùne lege izkori{~a obilica sadnega drevja, zlasti orehov. Koli~ina padavin okrog 1200 mm zado{~a za rast kulturnih rastlin, {e posebej, ker je vi{ek v poletnih mesecih. Hidrolo{ke prvine: Velika vas leì nad dolino Save, v katero se stekajo vode iz jùnega pogorja Ciclja. Zaradi lege na stiku neprepustnih in prepustnih kamnin ter zaradi obilnih padavin, je dovolj izvirov pitne vode. Pedolo{ke prvine: Na nekarbonatnih kamninah v celoti prevladujejo kisle rjave prsti, ki zaradi kislosti in pomanjkanja hranilnih snovi niso rodovitne. Na njih prevladujejo travniki in le redko njive, v strmih predelih pa kisloljubne gozdne zdrùbe. Na karbonatnih kamninah so nastala plitva rjava tla z obilico kamenja na povr{ju. Vegetacijske prvine: Kisloljubne gozdne zdrùbe so naravna vegetacija, ki je bila na uravnanih tleh izkr~ena. Ohranila se je v celoti nad 600 m nad morjem. Med kmetijskimi povr{inami prevladujejo travniki, sadovnjaki obkroàjo kme~ke domove. Njive so samo na manj{ih uravnavah, ki te~ejo vzporedno s pobo~jem. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Ve~ina omejitvenih dejavnikov je povezanih z reliefom. Najpomembnej{i med njimi je precej{en naklon, saj ima ve~ji del povr{ja naklon prek 12°. Take strmine dopu{~ajo uporabo le majhnih strojev. Razgibanost povr{ja se kaè tudi v drobni zemlji{ki razdelitvi: njive so majhne in posamezna kmetija ima posest mo~no razdrobljeno v razli~nih delih vasi. Omejitveni dejavnik je tudi slaba kakovost prsti. Tla na nekarbonatnih prsteh so sicer globoka, vendar kisla in sprana, na apnen~astih pa plitva in mo~no kamnita. Tudi v preteklosti je naravno okolje omogo~alo le borno preìvetje. 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: 20,0 do 29,9° 0 100 200 300 2,0 do 5,9° metrov 45,0° in ve~ 12,0 do 19,9° Kartografija: Jerneja Fridl, Mimi Urbanc 30,0 do 44,9° 6,0 do 11,9° 0,0 do 1,9° © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 49: Nakloni povr{ja v Veliki vasi. 6.3.2.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Glede na naravne danosti ne presene~a velik delè gozda in med obdelovalnimi zemlji{~i delè travnikov. Gozd pokriva prek 75 % povr{ja in travniki skoraj 20 %. Les je bil od nekdaj dopolnilni dohodek ìvinorejskih kmetij. Danes je kmetijstvo v celoti zgolj dopolnilna dejavnost, s katero se ukvarjajo le starej{i, mlaj{i pa samo poleg rednih slùbenih obveznosti. ^iste kmetije ni ve~ nobene. Delè kme~kega prebivalstva se je tako mo~no zmanj{al. Na splo{no lahko re~emo, da je kmetijstvo v Veliki vasi v zatonu. Delè njiv se je zmanj{al, ve~inoma gre zgolj za zelenjavne vrtove in le redko {e vidimo koruzo ali krompir. [tevilo ìvine se zmanj{uje, mleka è nekaj let ne oddajajo ve~, krave imajo zgolj za doma~o uporabo. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je 42, kar pomeni, da je kmetijska raba naravno okolje zmerno spremenila. Tudi v preteklosti so bile kmetije majhne in le redke so imele konja za poljska dela, ampak so uporabljale kar krave. Zemlja je razdeljena na prvotne grude, kar pomeni, da je posest mo~no razkosana; kosi nepravilnih oblik so brez reda pome{ani med seboj. Posest ene kmetije je razmetana po celotnem va{kem zemlji{~u. V preteklosti so pobo~je v bliìni vasi izravnali s terasami in s tem pove~ali mònost obdelovanja. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Velika vas è od druge polovice 19. stoletja dalje zgublja prebivalstvo. Rahel porast je bil v povojnem ~asu do leta 1961, potem pa se je krivulja ponovno obrnila navzdol. Izjemno neugoden je indeks staranja, ki je 200, kar pomeni, da se bo v prihodnje {tevilo prebivalcev mo~no zmanj{alo. Velika vas je gru~asto naselje, nastalo è v obdobju najstarej{e kolonizacije na pobo~ju nad reko Savo, in sicer na stiku òje pobo~ne uravnave in strmega gozdnatega pobo~ja. Naselje je strnjeno zazidano, glavna smer je od zahoda proti vzhodu vzporedno s pobo~jem, stavbe stojijo posami~ v gru~i. Obrnjene so na vse strani, lega ene se ne ozira na lego sosednje, ve~inoma pa stojijo z dalj{o stranjo k cesti, 121 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: severne lege jugovzhodne lege zahodne lege 0 100 200 300 metrov severovzhodne lege jùne lege severozahodne lege Kartografija: Mimi Urbanc vzhodne lege jugozahodne lege © Geografski in{titut AM ZRC SAZU ravno Slika 50: Ekspozicije povr{ja v Veliki vasi. MIMI URBANC Slika 51: Velika vas leì na jùnem pobo~ju Ciclja in Svetega Miklavà. 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 52: Z juga je naselje skrito za gostim sadnim drevjem. torej vzporedno s plastnicami in so obrnjene na jug. Ve~ina hi{ ima tradicionalno obliko zahodnosloven-ske razli~ice osrednjeslovenskega tipa; hi{a je zidana in ima strmo dvokapno streho. Z gospodarskim poslopjem stoji v gru~i. Novej{e hi{e, ki so po obliki semiurbane, nastajajo zunaj strnjenega obmo~ja naselja. Komunikacijske prvine: Glavna cesta, ki se v Senoètih odcepi od ceste vzdol` Save, te~e po polò- nem slemenu med dvema grapama. V vasi se prej v smeri sever jug potekajo~a cesta obrne za 90 stopinj in te~e vzporedno s pobo~jem. Od te glavne ceste se odcepijo dovozne poti do posamezne hi{e. 6.3.2.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Preglednica 28: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Veliki vasi. determinacijski koeficient korelacijski koeficient ekspozicije 0,017 0,128 nakloni 0,062 0,249 nadmorske vi{ine 0,046 0,213 Determinacijski koeficient pove, da si manj kot desetino razlik v rabi tal lahko razlagamo z ekspozicijami, nadmorskimi vi{inami in nakloni. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,0017779. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne, kar velja tudi za izra~unane vrednosti tega testnega obmo~ja. 123 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 53: Razgibano in nagnjeno povr{je nudi le skromne mònosti za kmetijsko rabo tal. Legenda: 0 100 200 300 travniki gozdovi njive metrov Kartografija: Mimi Urbanc sadovnjaki pa{niki pozidano © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 54: Raba tal v Veliki vasi. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 55: Gibanje {tevila prebivalcev Velike vasi med letoma 1869 in 2000. 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 56: Starostna sestava prebivalstva Velike vasi. 125 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 0 100 200 300 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 57: Tloris Velike vasi. Slika 58: Starej{e hi{e se pona{ajo z lepimi detajli. MIMI URBANC 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 59: Ve~ina kozolcev v Veliki vasi {e sluì svojemu namenu. 6.3.2.4 Procesi V nasprotju s {tevilnimi naselji na obrobju mest Velika vas ni postala spalno naselje. Priseljevanja skoraj ni, in sicer tudi zaradi upravne (ne)pripadnosti. Naselje spada v ob~ino Morav~e, kljub temu da v celoti gravitira v dolino Save. V osnovno {olo hodijo v Dol. Zapostavljenost s strani morav{ke ob~ine se kaè tudi v tem, da cesta v naselje ni asfaltirana. Zaradi zmanj{anja {tevila druìnskih ~lanov {tevilo ljudi neprestano upada. Opu{~enih oziroma propadajo~ih hi{ ni, saj bliìna Ljubljane omogo~a dnevno vònjo na delo. S kmetijstvom se ukvarjajo zgolj v prostem ~asu, kar pomeni, da se {tevilo ìvine zmanj{uje, razen redkih primerov je vsa pridelava namenjena lastni rabi. Kmetijska zemlja je zato slabo obdelana, nekaterih travnih povr{in sploh ne kosijo ve~, pa~ pa samo pasejo. Njivske povr{ine so se zmanj{ale in sluìjo ve~inoma pridelavi zelenjave za dom. Gozdni rob, zlasti v najnìjih mo~virnih predelih, se {iri. 6.3.2.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • znamenja ob poti, • cerkev na vrhu hriba, • sadno drevje, ki obkroà domove. 6.3.3 KULTURNA POKRAJINA ALPSKIH RAVNIN, PRIMER: VOKLO NA SAVSKI RAVNI Savska ravan zavzema del tektonske udorine, ve~inoma zapolnjene s karbonatnimi pleistocenskimi nanosi, v manj{i meri pa tudi s sipkim glinastim gradivom. Enotno ravnino ~lenijo pasovi terciarnega 127 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc gri~evja. V severnem delu, kjer se vriva v alpsko gorovje, so {tevilni ostanki pleistocenskega ledeni{kega delovanja. Reke z obrobja so izdolble globoke doline in jo prometno odprle na vse strani, v samo prod-no nasutino pa vrezale {iroke terase. Na neprepustnih tleh je gosta re~na mreà, na prepustnih pa povr- {inske vode hitro poniknejo v tla. Na produ v veliki meri prevladujejo rjave karbonatne prsti in rendzine, ki so izkr~ene za njivske povr{ine, na najstarej{ih konglomeratnih terasah in v gri~evju kisle sprane prsti, ki jih ve~inoma pokrivajo travniki, in ob rekah obre~ne nerazvite prsti ter gleji s travnim rastjem in logi. Severni del ravni se v temperaturnih zna~ilnostih pribliùje gorskemu podnebju, v jùnem delu pa so poletja toplej{a in zime milej{e. Pomembna podnebna zna~ilnost je temperaturni obrat v zimskem ~asu kot posledica slab{e prevetrenosti zaradi okoli{kega gorovja in hribovja. V poletnem ~asu pa se dno dobro segreje. Padavin je dovolj prek celega leta, skupna koli~ina je med 1400 in 1600 mm, v alpskem obrobju {e ve~. Za vodno oskrbo naselij je pomemben sneg, ki v okoli{kem visokogorju obleì vse do poletja. Zaradi ugodnih naravnih danosti in sredi{~ne lege spada med gospodarsko najbolj razvite in najgosteje naseljene pokrajine. @e v preteklosti so tod vodile pomembne prometne poti, ki so slovenske deèle povezova-le s sosednjimi. Obilica vodnih virov, rudna bogastva, zlasti èlezova ruda v neposredni bliìni, so privab-ljali nove naseljence. Naselja so nastala na obrobju, na stiku z vzpetim svetom, ob vodotokih in na robovih teras. Osrednji prodnati del brez povr{inskih vodnih tokov pa je ostal brez naselij. Mnoga naselja, zlasti tista ob pomembnih prometnicah in v bliìni mest so se zlila v sklenjeno pozidano obmo~je. Velika gru- ~asta in obcestna naselja so postala spalna naselja sosednjih mest in popolnoma izgubila nekdanji kme~- ki videz. Tradicionalna arhitektura je ohranjena le {e fragmentarno, hi{e imajo zna~aj vseslovenskih hi{ in tudi kmetijski objekti dobivajo zna~aj velikih industrijskih hal. Zaradi gospodarskih mònosti in osrednje lege se je {tevilo prebivalcev v letih po drugi svetovni vojni hitro ve~alo, po letu 1991 pa se je rast upo- ~asnila. Za razliko od mnogih drugih slovenskih pokrajin ima ugodno starostno, zaposlitveno in izobrazbeno sestavo. [tevilo kme~kega prebivalstva se tudi tukaj hitro zmanj{uje, ne glede na to, da je to intenzivna kmetijska pokrajina, {e zlasti v jùnem delu na Kranjskem in Sor{kem polju. Njivske povr{ine obsegajo priblìno tretjino pokrajine, kar je manj v primerjavi z ostalimi prodnimi ravninami v Sloveniji. 6.3.3.1 Naravne prvine Reliefne prvine: Voklo leì sredi Kranjskega polja, s prodom nasute ravnine, ki jo prekinjajo gozdni pasovi. To je v celoti raven svet v nadmorski vi{ini okoli 370 m, rahlo nagnjen proti jugu, proti strugi Save. Zaradi uravnanosti povr{ja so nakloni in ekspozicije nepomembni. Zato kart nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij ni. Podnebne prvine: Prevladuje zmerno celinsko podnebje, posledica reliefnih in podnebnih razmer, predvsem lege med visokimi gorami, so pogosti temperaturni obrati in megla, zaradi katere zadnje pomladanske slane nastopajo kasneje in prve jesenske prej kot na gri~evnatem obrobju. Poleti se ravninsko dno precej segreje, kar je ugodno za zorenje ìt. Ob~asno huda poletna neurja in to~a opusto{ijo pridelek. Okoli 1400 mm letnih padavin zado{~a za rast kulturnih rastlin, vendar zaradi visokih poletnih temperatur obdobno nastopijo su{e. Hidrolo{ke prvine: Na produ vode iz Kamni{kih Alp hitro poniknejo, zato je v ve~ deset metrov debeli prodni nasutini talna voda, povr{inskih vodnih tokov pa ni. V delu Kranjskega polja, kjer je Voklo, je pod-talnica v globini 27 m. Lokev, ob kateri je vas nastala, je danes zasuta. Kljub zadostni letni koli~ini padavin, v poletnem ~asu lahko nastopi su{a, saj padavinska voda zaradi kamninskih in talnih razmer hitro ponikne. Pedolo{ke prvine: Na produ so nastale evtri~ne rjave prsti, ki so zelo primerne za kmetijsko pridelavo. So dobro prepustne, zra~ne in zato kljub obilnim padavinam primerne za su{oljubni krompir. Na manj kakovostnih in izpranih tleh na konglomeratu so kisle rjave prsti. Vegetacijske prvine: Prvotna vegetacijska slika je zaradi intenzivnosti ~lovekovih posegov v pokrajino mo~no spremenjena. Gozdovi so ostali samo na manj kakovostnih, izpranih ali kislih tleh na konglomeratu. To je niìnski borov gozd z borovni~evjem kot podrastjo. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Zaradi ugodnih naravnih razmer (in zgodovinskih vzrokov) je Kranjsko polje prebivalstvena in gospodarska os deèle. Talne razmere omogo~ajo rast najraz-128 1 vrsta preve~ GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 60: Digitalni aeroposnetek Voklega (DOF 5 E2531). 129 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 61: Sklenjene njivske povr{ine na Kranjskem polju prekinjajo pasovi gozda, ki so se ohranili ve~inoma na manj rodovitnih prsteh na konglomeratu. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 li~nej{ih kultur. Omejitveni dejavnik je pomanjkanje prostora, ker je veliko porabnikov tega prostora. Ob~asno kmetijstvo prizadene slana, zlasti spomladanska, in poletna su{a ali to~a. 6.3.3.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Voklo leì v gospodarskem jedru dràve s staro industrializacijo. Bliìna Kranja in Ljubljane je vedno narekovala intenzivno in moderno obdelavo zemlje. Pritisk na zemljo je bil velik, zato je bil gozd mo~no izkr~en. Pokriva manj kot petino povr{ja. Ostalo so kmetijske povr{ine, ve~inoma njive. Sadovnjaki obrobljajo naselje. Intenzivnost kmetijstva se kaè v specializaciji, uporabi tèke mehanizacije in velikih hektarskih donosih. Posamezni deli polja so mo~no razdrobljeni. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je 61, kar pomeni precej{njo spremenjenost. Uravnan svet je omogo~al razdelitev na prave delce. Polje je razdeljeno na ve~ skupin, ki imajo vsaka svoje ime. V teh pa te~ejo njive vzporedno. Obi~ajno gre za dolge njive. Poljske skupine so med seboj lo~ene s potmi, med njivami znotraj skupine pa ni meje. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Voklo je nastalo ob mlaki, sicer povr{inske vode ni. Za prebivalstveni razvoj je pomembno intenzivno kmetijstvo in bliìna mest z mo~no razvitimi nekmetijskimi panogami. Prebivalstvo je vse od prvega popisa dalje nara{~alo, v zadnjih letih se ve~a delè zaposlenih zunaj kmetijstva. Indeks staranja je blizu slovenskega povpre~ja, saj ima vrednost 57. Iz gru~astega jedra naselja se domovi nizajo ob cesti, tako da lahko govorimo o obcestnem naselju z gru~astim jedrom. Domovi so v~asih z dalj{o v~asih s kraj{o stranjo obrnjeni k cesti. Znotraj posamezne poljske skupine oziroma dela ceste pa so vzporedno v odnosu do drugih domov. Gospodarsko poslopje je bodisi vzporedno bodisi v nadaljevanju hi{e. Zaradi bliìne mest je Voklo mo~no urbanizirano, posamezni kme~ki domovi se izgubijo v mnoìci ostalih domov. Tudi sicer se moderna kme~ka hi{a prav ni~ ne razlikuje od nekme~ke. Obmo~je Kranjskega polja je bilo kolonizirano v najstarej{em obdobju kolonizacije. MIMI URBANC Slika 62: Kljub zmanj{anju povr{in s krompirjem Kranjsko polje ohranja sloves tako imenovane krompirjeve deèle. 131 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: njive sadovnjaki travniki gozdovi pozidano nerodovitno 0 90 180 270 metrov Kartografija: Jerneja Fridl, Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 63: Raba tal v Voklem. 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 64: Velike kmetije se iz va{kega jedra {irijo navzven na polje in dobivajo videz modernih industrijskih obratov. 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 65: Gibanje {tevila prebivalcev Voklega med letoma 1869 in 2000. 133 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 66: Starostna sestava prebivalstva Voklega. Komunikacijske prvine: Od glavne ceste, ki Voklo povezuje s [en~urjem, ob~inskim sredi{~em, in te~e naprej do Vogel, se odcepijo stranske ceste in poljske poti. Priblìno 1 km severno od naselja te~e avtocesta Kranj–Ljubljana, ki je njihovo zemlji{~e prerezala. Vendar imajo obdelovalne povr{ine v bliìni naselja, na drugi strani avtoceste pa samo gozdove. 6.3.3.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Voklo in zemlji{~e okoli njega je skoraj popolnoma ravno. Zato ne moremo govoriti o pomembnosti ekspozicij in naklonov, saj je naklon povsod manj{i od 2° in zato ekspozicij ni. Raba tal v Voklem kaè odvisnost od talnih razmer. Gozd se je ohranil tam, kjer je prst kisla in sprana. 6.3.3.4 Procesi Voklo je v zadnjih letih postalo naselje nekme~kega prebivalstva in skoraj v celoti izgubilo agrarni videz, saj se le manj{i del prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Hi{e nastajajo zunaj strnjenega poselitvenega prostora, ob poteh, ki gredo iz sredi{~a. V zadnjem desetletju so zaradi spremenjenih gospodarskih in drùbenih razmer {tevilni mali kmetje opustili kmetovanje, njihovo zemljo so najeli ali kupili ve~ji, ki tako zaokroùjejo in ve~ajo svojo posest. Prav tako se je spremenila tudi sestava posevkov. [e pred desetlet-jem najpomembnej{i pridelek, krompir, se je delno umaknil novim kulturam: zelju, solati, ìtom. Spremenilo se je tudi razmerje med njivskimi in travnimi povr{inami. Zaradi neugodnih cenovnih razmer na podro~ju krompirja in ìt se je nekaj kmetov usmerilo v prirejo mleka in zato so nekatere njivske povr{ine spremenili v travnike. Kme~ki domovi se mo~no ve~ajo, nastali so veliki hlevi s silosi, skladi{~a za ìto in obrati za pre-delovanje zelenjave (kisanje zelja). Nekdaj zna~ilni kozolci, ki so tekli vzdol` parcel, so v veliki meri izginili. Kjer {e stojijo, so izgubili svojo vlogo. O mnoìci kozolcev v preteklosti pri~a ledinsko ime Pri kozolcih. 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 0 90 180 270 metrov Kartografija: Jerneja Fridl, Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 67: Tloris naselja in poljska delitev v Voklem. 135 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 68: Tehnolo{ki razvoj v kmetijstvu je mo~no zmanj{al uporabno vrednost kozolcev, ki postajajo le {e etnografski relikt preteklega kmetijstva. Slika 69: V zadnjih letih so za~eli gojiti zelenjavo v velikih koli~inah. MIMI URBANC 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 6.3.3.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • kapelica oziroma znamenje, • cerkveni zvonik, ki se dviga iznad strnjenega, s sadnim drevjem obdanega naselja, • kozolci, ki te~ejo vzporedno s smerjo njiv. 6.3.4 KULTURNA POKRAJINA SLEMEN IN POBO^IJ NA DINARSKIH PLANOTAH, PRIMER: SELA PRI HINJAH V SUHI KRAJINI Suha krajina je zakrasela planotasta pokrajina, ki jo reka Krka deli na dva dela. Apnenci prekriva-jo skoraj celotno povr{je razen dna kra{kih polj in uval. To je v grobem uravnana pokrajina, saj je pov-VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 70: Digitalni aeroposnetek Sel pri Hinjah (DOF 5 F2247). 137 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc pre~ni naklon, ~e zraven ne {tejemo Dobrepolja, 9° (Gabrovec 1998), v drobnem pa mo~no razgibana s {tevilnimi kra{kimi pojavi. Polovica povr{ja leì v nadmorski vi{ini do 400 m z najvi{jimi vrhovi prek 700 m. Povr{inskih vodnih tokov ni, razen Krke. Suha krajina ima zmerno celinsko podnebje z letno koli- ~ino padavin med 1000 mm na vhodu in 1300 mm na zahodu. Najbolj namo~eni meseci so poletni. Kljub nizki nadmorski vi{ini so povpre~ne temperature nìje kot pri krajih s podobno vi{ino. Razlog je v tem,da ve~ina naselij leì na dnu uval, kjer se uveljavlja temperaturni obrat. Ambrus, ki ima edini meteorolo{- ko postajo, ima podobne temperature kot skoraj 1000 m vi{ji postaji Komna in Krvavec. Proti vzhodu se Suha krajina odpira v panonski svet, kar se navzven kaè v prvih vinogradih. Manj{i vinogradi so tudi v zahodni Suhi krajini, vendar v njih uspeva samo manj kakovostno grozdje, iz katerega nastane {marnica. Na apnencih so nastale rjave pokarbonatne prsti, na dolomitu plitvej{e rendzine. Za oboje je zna~ilna precej{nja su{nost. Obdelovalne povr{ine niso omejene zgolj na dna kra{kih polj, ampak jih najdemo tudi na pobo~jih. V dolini Krke je na terasah prst debelej{a, tu so nastala sklenjena obdelovalna zemlji{~a in niz naselij. Gozdovi, ki pokrivajo priblìno polovico ozemlja, se zadnja desetletja hitro {irijo. Zara{~anje se je za~elo è v prvi polovici 20. stoletja in se {e nadaljuje. Zna~ilno je tudi zara{- ~anje pa{nikov. Suha krajina je bila naseljena è v prazgodovinskem obdobju, predvsem zaradi èleznega bobov-ca v kra{ki rde~i prsti. Gosteje je bila poseljena v prvem obdobju srednjeve{ke kolonizacije. Vse do 19. stoletja je prebivalstvo nara{~alo, zlasti v zgornji kr{ki kotlini zaradi fuìnarstva. 20. stoletje pa pomeni obdobje praznjenja, ki {e vedno traja. Najve~ji upad {tevila prebivalcev beleì vzhodna Suha krajina, kar je med drugim povezano tudi s slabo prometno povezanostjo. Posledica neugodnih prebivalstvenih gibanj je tudi ostarelost prebivalcev, kar kaè na nadaljnje zmanj{evanje. S tem je povezana tudi zaposlitvena sestava: nadpovpre~ni delè zaposlenih v kmetijstvu, priblìno povpre~en delè zaposlenih v industriji in podpovpre~en delè zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Suha krajina je s 32 prebivalci na km2 redko poseljena slovenska pokrajina. Gosteje poseljena je edino dolina Krke, zakrasel in planotast svet nad njo pa redko. Prevladujejo majhna gru~asta naselja. Na temelju deleà kme~kega prebivalstva bi Suho krajino lahko uvrstili med izrazito kmetijske pokrajine. Vendar je obdelovanje zemlje vezano na ostarelo prebivalstvo. Mladim je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost, kruh si sluìjo v mnogokrat precej oddaljenih krajih. Posledice se kaèjo v zara{~anju travnikov in pa{nikov ter ozelenjevanju njiv. V zadnjih letih se nekatere è opu{~ene povr{ine ponovno oìvljajo, kar je povezano z zmanj{evanjem delovnih mest v industriji in odpu{~anjem nekvalificirane delovne sile. 6.3.4.1 Naravne prvine Reliefne prvine: Sela pri Hinjah leìjo v jùnem delu zahodne Suhe krajine na jùnem pobo~ju Vrhunskega kuclja (552 m). To je zelo razgiban in zakrasel apnen~ast svet s {tevilnimi majhnimi vrta~ami. Jedro vasi leì na nadmorski vi{ini priblìno 440 m. Obdelovalne povr{ine so ve~inoma pod vasjo. Nakloni so veliki, saj ima ve~ kot 40 % povr{ja naklon med 6 in 12°, petina nad 12° in dobra petina med 2 in 6°. Lega na jugovzhodnem pobo~ju pomeni, da prevladujejo jùne in vzhodne lege. Ravnega sveta je zelo malo, in sicer okrog 3 % na dnu vrta~. Podnebne prvine: Uveljavlja se zmerno celinsko podnebje. V povpre~ju pade okrog 1200 mm padavin letno, najve~ v poletnih mesecih. Sela s pridom izkori{~ajo son~no lego na pobo~ju, na kar kaèjo tudi vinogradi. Zaradi odprtosti v Kr{ko kotlino se v poletnem ~asu ozra~je mo~no segreje. Hidrolo{ke prvine: Tako kot v ostali Suhi krajini, ki naj bi dobila ime zaradi pomanjkanja vode (Melik 1959), tudi v okolici Sel ni povr{inskih vodnih tokov, saj je povr{je skoraj v celoti iz apnenca. Do napeljave suhokrajinskega vodovoda so se oskrbovali izklju~no s kapnico. Pedolo{ke prvine: Prevladujejo rjave karbonatne prsti na apnencu. Tla so plitva z mnoìco skal na povr{ju. Rek, da »kamenje cveti«, bi lahko izviral od tod. V poletnem ~asu jih zaradi visokih temperatur in posledi~nega izhlapevanja pogosto prizadene su{a. 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 71: Sela leìjo na polònem pobo~ju Vrhunskega kuclja, ki se dviga nad mo~no zakraselo okolico. Vegetacijske prvine: Sklenjen listnati in me{ani gozd prera{~a priblìno polovico povr{ja, to je najstrmej{e in najbolj kamnite predele. Gozd se {iri zlasti na pa{ni{ke povr{ine. Na zara{~ajo~ih predelih rasejo predvsem leska, gaber in hrast. Med kmetijskimi povr{inami je najve~ travnikov in pa{nikov, njiv pa zelo malo. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{i omejitveni dejavnik je velika razgibanost povr{ja s {tevilnimi vrta~ami. Skale oziroma kamenje na povr{ju onemogo~ajo strojno obdelavo. Zaradi tanke plasti prsti in velike prepustnosti povr{ja so ta obmo~ja zelo ob~utljiva na su{o. Pomanjkanje pitne vode je odpravil {ele suhokrajinski vodovod. 6.3.4.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Glede na naravne danosti ne presene~a raba tal. Polovica povr{ja pokriva gozd, ostalo je bilo izkr~eno za kmetijske povr{ine, med katerimi prevladujejo travniki in pa{niki. Ve~inoma majhne njive so nastale na bolj uravnanih tleh na pobo~ju in na globljih tleh v dnu vrta~. Na son~- nih pobo~jih so vinogradi, ki so prav tako majhni in namenjeni le doma~i uporabi. Na njih raste manj kakovostno grozdje, iz katerega nastane {marnica. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je nizek, 37. @ivinoreja je najpomembnej{a kmetijska panoga, dodaten zasluèk je v gozdarstvu. Poljska razdelitev je na prvotne grude, kar pomeni, da so parcele razli~no velike, razli~nih oblik, odvisno od izoblikovanosti povr{ja, in razmetane po celotnem va{kem zemlji{~u. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Zaradi prometne odmaknjenosti in neugodnih naravnih razmer je celotna Suha krajina obmo~je praznjenja. Sela pri Hinjah niso izjema. Prva leta po drugi svetovni vojni se je {tevilo prebivalcev rahlo dvignilo in v petdesetih letih za~elo padati, kar se nadaljuje vse do danes. Indeks staranja je 63, po ~emer lahko sklepamo, da se bo podoben trend nadaljeval. 139 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: 410,0 do 424,9 m 460,0 do 480 m 395,0 do 409,9 m 0 55 110 220 metrov 440,0 do 459,9 m 380,0 do 394,9 m Kartografija: Mimi Urbanc 425,0 do 439,9 m 365,0 do 379,9 m © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 72: Nadmorske vi{ine povr{ja na Selih pri Hinjah. 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: 12,0 do 19,9° 45,0° in ve~ 6,0 do 11,9° 0 55 110 220 metrov 30,0 do 44,9° 2,0 do 5,9° Kartografija: Mimi Urbanc 20,0 do 29,9° 0,0 do 1,9° © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 73: Nakloni povr{ja na Selih pri Hinjah. 141 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: jùne lege severne lege jugozahodne lege severovzhodne lege zahodne lege 0 55 110 220 metrov vzhodne lege severozahodne lege Kartografija: Mimi Urbanc jugovzhodne lege © Geografski in{titut AM ZRC SAZU ravno Slika 74: Ekspozicije povr{ja na Selih pri Hinjah. 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 75: Povr{je v okolici Sel je mo~no kamnito, kar poleg strmin dodatno onemogo~a strojno obdelavo. MIMI URBANC Slika 76: Kapnice kaèjo na na~in oskrbe z vodo v preteklosti. 143 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: travniki njive gozdovi 0 55 110 220 metrov vinogradi zara{~anje Kartografija: Mimi Urbanc sadovnjaki pozidano © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 77: Raba tal na Selih pri Hinjah. 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 78: Gibanje {tevila prebivalcev na Selih pri Hinjah med letoma 1869 in 2000. 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 79: Starostna sestava prebivalstva Sel pri Hinjah. 145 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 80: Postopki v kmetijstvu, s katerim se ukvarjajo samo starej{i, se v zadnjih desetletjih niso dosti spremenili. MIMI URBANC Slika 81: Kozolci {e sluìjo svojemu prvotnemu namenu. 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 0 110 220 330 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 82: Tloris naselja Sela pri Hinjah. 147 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Delè kme~kega prebivalstva je visok, vendar so to ve~inoma stari ljudje. Mladi se s kmetijstvom ne ukvarjajo ve~, ker ni dovolj dohodka. Vozijo se na delo, tudi v Ljubljano, kar pa je zaradi odro~nosti izredno zamudno. Sela pri Hinjah so gru~asto naselje, ki je nastalo v najstarej{em obdobju kolonizacije, najdemo pa tudi ostanke prazgodovinske naselitve. Hi{e so nametane okrog cerkve, lega ene se ne ozira na lego drugih, ve~inoma so z dalj{o stranjo obrnjene k cesti, dovolj redko, da je med njimi {e prostor za sadno drevje. Sela so v veliki meri obdràla nekdanjo podobo. Ve~ina hi{ je starej{ih in spadajo v vzhodnoslo-vensko razli~ico osrednjeslovenskega tipa hi{e. Zelo zna~ilni sòlebovi, napeljani v rezervoarje za vodo, ki so se ohranili kljub vodovodu. Komunikacijske prvine: Glavna prometnica pride v naselje iz jugovzhoda, iz Lopate in te~e po razgibanem povr{ju. V jedru naselja se smer prilagodi Vrhunskemu kuclju in te~e naprej po plastnici. Iz glavne ceste se cepijo poti do posameznih poljskih skupin. 6.3.4.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Preglednica 29: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Selih pri Hinjah. determinacijski koeficient korelacijski koeficient ekspozicije 0,017 0,131 nakloni 0,003 0,055 nadmorske vi{ine 0,023 0,152 Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,00375. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. 6.3 4.4 Procesi Sela delijo usodo {tevilnih slovenskih krajev na obrobju s slab{imi naravnimi razmerami. [tevilo ljudi se zmanj{uje, prebivalstvo se stara, kar vodi v opu{~anje kmetijstva. V naselju razen redkih izjem ni ve~ ìvine, mleka è nekaj let ne oddajajo ve~. Navzven se to kaè v mo~nem zara{~anju, zlasti pa{nikov, ki jih prera{~a manj kakovosten gozd. @e tako redke njive je zajelo ozelenjevanje, manj{ajo se tudi vinogradi. O raz{irjenosti njiv v preteklosti govori le {e ledinsko ime Velike njive. Le redke med njimi so se ohranile. Pred leti so nekateri z nepovratnimi sredstvi o~istili travnike, vendar so do danes è opustili kmetovanje. Tudi ozke terase severovzhodno od naselja proti Vrhu pri Hinjah so v veliki meri opu{~ene. Nekatere hi{e na Selih è propadajo, redke pa se obnavljajo. Novogradnja je ena, in sicer zunaj strnjenega jedra na robu gozda. 6.3.4.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • kapnice, • delane vrta~e. 6.3.5 KULTURNA POKRAJINA DOLIN, RAVNIN IN KRA[KIH POLJ NA DINARSKIH PODOLJIH IN RAVNIKIH, PRIMER: PODZEMELJ V BELI KRAJINI Bela krajina je pretèno kra{ka pokrajina, ki jo tvori nizek ravnik v nadmorskih vi{inah med 160 in 200 m. Na severu prehaja v Gorjance in Ko~evski rog, na vzhodu se spu{~a proti kolpski dolini. V kar-148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 bonatnih kamninah je nastalo razgibano kra{ko povr{je s {tevilnimi drobnimi povr{inskimi kra{kimi oblikami. Ve~ina povr{ja ima naklon do 6°, le na obrobju ve~. Zaradi prepustnosti povr{ja je re~na mreà zelo redka, poleg mejne Kolpe je edina ve~ja reka {e Lahinja, ki te~e po holocenskih nanosih. Vode iz kra{kih izvirov hitro poniknejo. Za Kolpo so zna~ilne razlike med najve~jimi in najmanj{imi pretoki, ki so povezani s koli~ino padavin. Najnìja voda je zato ob koncu poletja, ko se v spodnjem toku segreje tudi do 25 °C, najvi{ja novembra. Gorjanci {~itijo Belo krajino pred hladnimi vetrovi s severa in zato se uveljavljajo panonski podnebni vplivi. Za rast kulturnih rastlin je ugodna aprilska srednja mese~na temperatura, saj omogo~a zgoden za~etek rasti. Severozahodno vinogradni{ko obrobje s pridom izkori{~a lego v toplem pasu. Kmetijske pridelke pogosto prizadenejo megla in slana spomladi in poletne nevihte s to~o. Povpre~na letna koli~ina padavin je od 1200 do 1300 mm in do 1600 mm na robu Ko~ev-skega roga, neugodna pa je njihova razporeditev, saj pogosto ovirajo jesenska opravila. Na prepustnih prsteh v vi{jih legah so nastale plitve rendzine, na nizkem ravniku pa rjave in rde~e prsti. Na kra{ki glini ob vodotokih rde~erjave prsti. Marsikje so v preteklosti kakovost prsti poslab{ali s steljarjenjem. Dobro tretjino povr{ja pokrivajo listnati gozdovi: niìnski gozd gradna in belega gabra in vi{je bukov gozd. Za~etki poselitve segajo v prazgodovino, prve naselbine iz bakrene dobe so nastale na okljukih ali terasah rek, v èlezni dobi tudi na nekaterih vzpetih predelih. Gostej{a naselitev sega v obdobje nase-VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 83: Digitalni aeroposnetek Podzemlja (DOF 5 G2020). 149 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc litve Slovanov. Posebno vlogo v dana{nji prebivalstveni, kulturni in drùbeni podobi Bele krajine je igra-la njena protitur{ka obrambna vloga in posledi~no naseljevanje Uskokov. Z ukinitvijo Vojne krajine je pokrajina gospodarsko nazadovala in takrat se je za~elo izseljevanje v tujino, najbolj mnoì~no iz jùnih in jugovzhodnih kmetijskih predelov. Vinogradni{ke predele je prizadela trtna u{, ki je konec 19. stoletja uni~ila ~etrtino vinogradov (Plut 1998). Izseljevanje se je ustavilo {ele z zapoznelo industrializacijo, vendar se {e danes ~utijo posledice odmaknjenosti in slabo razvite infrastrukture. Osamos-vojitev Slovenije pomeni nov udarec Belokranjcem, saj je pretrgala stoletja dolge stike z deèlami onkraj Kolpe. Bela krajina beleì podpovpre~no gostoto poseljenosti. Razpr{en poselitveni vzorec obsega pretèno gru~asta naselja in razloèna naselja z gru~astim jedrom ter obcestna naselja vzdol` kolpske doline. Tradicionalni tip doma~ije na ravnini, tako imenovani zaprti dvor, in tip vrhlevnega doma v gri- ~evnatih obmo~jih, ki spadata k panonskemu tipu, hitro izginjata. Z gospodarskimi razmerami v preteklosti je povezana tudi starostna, zaposlitvena in izobrazbena sestava prebivalstva. Delè kme~kega prebivalstva je visoko nad slovenskim povpre~jem. Zlasti v vi{je leè~ih in na mo~no zakraselih predelih je velik deleòstarelega prebivalstva. To zaenkrat {e vztraja pri obdelovanju zemlje, vendar je kmetijska pridelava skromna. Ve~je in obsènej{e njivske povr{ine, ki omogo~ajo velikopotezno obdelavo so le ob Kolpi, in sicer v okolici Gribelj in pri Dragatu{u. 6.3.5.1 Naravne prvine Reliefne prvine: Podzemelj leì na robu nizkega kra{kega ravnika na vznòju gri~a Ku~arja (222 m). V ravnik z nadmorskimi vi{inami med 140 in 180 m je Kolpa vrezala svojo strugo. Podzemelj in okolica leìta na re~nih terasah, povr{je je rahlo nagnjeno h Kolpi. Apnen~aste kamnine so prekrite z re~- nimi nanosi. To je rahlo valovit svet z majhnimi nakloni. Skoraj polovica povr{ja ima naklon pod 2°, ve~ina preostalega je v razredu med 2 in 6° in le manj{i del, to je pobo~je Ku~arja, ima ve~je naklone. Precej-MIMI URBANC Slika 84: Podzemelj leì na stiku Kolpske doline in gri~a Ku~ar s prazgodovinskim nahajali{~em. 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: nad 220,0 m 205,0 do 219,9 m 190,0 do 204,9 m 175,0 do 189,9 m 160,0 do 174,9 m 0 105 210 315 metrov 145,0 do 159,9 m Kartografija: Mimi Urbanc 138,0 do 144,9 m © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 85: Nadmorske vi{ine povr{ja v Podzemlju. 151 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: 20,0 do 29,9° 12,0 do 19,9° 6,0 do 11,9° 0 105 210 315 metrov 2,0 do 5,9° Kartografija: Mimi Urbanc 0,0 do 1,9° © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 86: Nakloni povr{ja v Podzemlju. 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: severne lege severovzhodne lege vzhodne lege jugovzhodne lege jùne lege jugozahodne lege zahodne lege 0 105 210 315 metrov severozahodne lege Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU ravno Slika 87: Ekspozicije povr{ja v Podzemlju. 153 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc {en del povr{ja je popolnoma raven in zato brez ekspozicije, tudi sicer so ekspozicije zaradi uravnanosti povr{ja manj pomembne. Razen na pobo~ju Ku~arja, kjer na jùnem in jugovzhodnem delu rase vinska trta. Podnebne prvine: Temeljne podnebne zna~ilnosti obkolpske ravnine izhajajo iz njene odprtosti v Panonsko niàvje. Ti vplivi se kaèjo zlasti v temperaturnih vi{kih. Za vegetacijo je pomembna dokaj visoka srednja mese~na temperatura aprila, saj omogo~a zgodnji za~etek rasti (Plut 1998). Ugodne podnebne razmere se kaèjo v velikem {tevilu orehovih dreves. V spomladanskem in poletnem ~asu ob~utljive kulture pogosto prizadeneta slana in to~a. Koli~ina padavin med 1200 in 1300 mm zado{~a za rast vseh vrst kultur, rahla ovira je le njihova razporeditev. Ve~ina jih pade v jesenskem ~asu, kar oteùje spravilo kmetijskih pridelkov. Topli pas nad dnom ravnine omogo~a rast vinske trte. Hidrolo{ke prvine: Temeljna vodna ìla je reka Kolpa. Zaradi neprepustnih re~nih nanosov je v okolici Podzemlja, zlasti jùno od njega, nekaj manj{ih izvirov, iz katerih se voda povr{insko izlije v Kolpo. V ilovnatih nanosih v najnìjih predelih so manj{i kali in mlakuè, na kar kaèjo tudi imena naselij jù- no od Podzemlja, na primer Kaplji{~e in Mlake. Najnìji predeli na ilovnatih nanosih so rahlo zamo~- virjeni, prav tako je v jùnem delu ob Kolpi poplavna ravnica. Zaradi bliìne Kolpe je talna voda visoko, kar so v preteklosti s pridom izkori{~ali za vodnjake. Pedolo{ke prvine: Kolpske terase prekriva debela plast rde~erjavih prsti, ki so v nìjih predelih precej vlàne, na odcednih predelih pa ugodne za poljedelstvo. Na zahodnem delu omenjenega obmo~- ja so prsti zaradi intenzivnega steljarjenja v preteklosti osiroma{ene in rahlo kisle. Vegetacijske prvine: Naravno rastlinsko odejo Bele krajine je sestavljal niìnski gozd gradna, belega gabra in breze. Gozd se je ohranil zgolj na vlànih ali mo~no zakraselih tleh. V Podzemlju in okoli zgolj na zahodnem obrobju in na stiku gri~a Ku~arja z ravnino. Danes je to intenzivno obdelana kmetijska pokrajina. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{i omejitveni dejavniki so povezani z vod-nimi in talnimi razmerami. Naselja so se umaknila poplavnim obmo~jem Kolpe, prav tako tudi njive, ki so na odcednih mestih. Na spranih prsteh na obrobju rasejo le gozdovi. 6.3.5.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Kolpske terase so intenzivno kmetijsko obmo~je. Njive so na odcednih mestih na globokih tleh, sicer so travniki. Na obrobju je gozd. Na poplavnem obmo~ju ob Kolpi in na prehodu iz obdelovalnih zemlji{~ v gozdove so pa{niki. Na jùnem, jugovzhodnem in vzhodnem pobo~ju Ku~arja so vinogradi, ki so zelo majhni. So v lasti okoli{kih kmetov iz Podzemlja, Gribelj in Krasinca. Trta je manj kakovostna, ve~inoma pridobivajo {marnico, v zadnjih letih pa nekatere vinograde posodabljajo in sadijòlahtnej{e sorte trta. Vino je samo za doma~o uporabo. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je 51. V Podzemlju in okolici se prepletata ìvinoreja in poljedelstvo. Pri tem je potrebno poudariti, da v Podzemlju ni nobene kmetije ve~. Zemljo so dali v najem kmetom iz blìnjih zaselkov. Med njivskimi kulturami so na prvem mestu koruza, p{enica in je~men. V zadnjih letih so se nekateri kmetje specializirali v mle~no govedorejo. Z nakupom ali najemom so pove~ali in zaokroìli svojo posest in pove~ali {tevilo ìvine. Del zemlje je v lasti Kmetijske zadruge ^rnomelj, ki ima na robu Bor{ta svoje prostore. Nekme~ka delovna sila je zaposlena v blìnjih sredi{~ih, v Metliki in ^rnomlju. Nepravilni ali grudasti delci se veèjo na staro naselitveno plast. Posest vsake kmetije je razmetana v ve~ delih. Ve~jih neobdelanih kompleksov ni, polje je odprto, vse njive, ki so pove~ini podolgovate in potekajo do neke meje vzporedno v istih smereh, niso dostopne po svoji poljski poti. Poljske skupine so manj{e in se mo~no prepletajo med seboj, prav tako meje med njimi niso izrazite. Udelèba v posameznih kompleksih ni enakomerna in dosledna. Velikost in oblika njiv se na kratke razdalje spreminja. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Zaradi pozne industrializacije se je izseljevanje ustavilo {ele v sedemdesetih letih 20. stoletja. Takrat je {tevilo prebivalcev za~elo rahlo nara{~ati. V Podzem-154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 88: Na pobo~jih Ku~arja so majhni vinogradi, ki so v lasti okoli{kih kmetov ne samo iz Podzemlja, pa~ pa tudi Gribelj in Krasinca. MIMI URBANC Slika 89: Jùno in zahodno od Ku~arja je valovito, plodno in intenzivno obdelano polje, ki se rahlo spu{~a proti Kolpski dolini. 155 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: njive vinogradi sadovnjaki travniki gozdovi 0 105 210 315 metrov vodotoki Kartografija: Mimi Urbanc pozidano © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 90: Raba tal v Podzemlju. 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 91: Gibanje {tevila prebivalcev Podzemlja med letoma 1869 in 2000. 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 92: Starostna sestava prebivalstva Podzemlja. 157 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 93: Cesta in è dolgo opu{~eni kme~ki dom te~eta vzporedno s plastnicami Ku~arja. Slika 94: [torklja je dokaz panonskih podnebnih vplivov v Beli krajini. MIMI URBANC 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 lju se je to zgodilo z desetletnim zamikom. Podobno je z majhnimi naselji jùneje, vendar porast pri njih ni tako mo~an. [e vedno pa je starostna sestava dokaj neugodna, saj je indeks staranja 56. Tradicionalna belokranjska razli~ica panonskega tipa hipe z dolgim gankom na podol`ni strani in s stanovanjskim delom nad hlevom je è izginil. V Podzemlju prevladujejo tako imenovane semiurbane hi{e, ki se od hi{ v ostalih delih Slovenije ni~ ne razlikujejo. In tudi samo naselje ima popolnoma nekme~ki videz. To je gru~asto naselje na vznòju in pobo~ju Ku~arja. Hi{e sledijo poteku povr{ja in so z dalj{o stranjo obrnjene k cesti. Zaselki jùneje od Podzemlja nimajo tako enotne podobe, prav tako so gru~asti, vendar so zaradi bolj uravnanega sveta hi{e razli~no usmerjene. Poleg tega jih sestavljajo kme~ki domovi z velikimi gospodarskimi stavbami. Podzemelj in celotno obmo~je vzdol` Kolpe je bilo naseljeno v najstarej{em obdobju kolonizacije. Ima ugodno zaposlitveno sestavo, podobno kot jo imajo naselja v bliìni gospodarskih sredi{~ z znat-nim deleèm zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Komunikacijske prvine: Podzemelj ima ugodno prometno lego, saj leì na kriì{~u poti, ki vodijo v Adle{i~e, Metliko in ^rnomelj. Cesta za Adle{i~e te~e vzdol` Kolpe in je umaknjena zunaj poplavnega obmo~ja. Od nje se odcepijo stranske ceste, ki vodijo do ostalih naselij. Poljske poti se vijejo med posameznimi poljskimi skupinami. 6.3.5.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Preglednica 30: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Podzemlju. determinacijski koeficient korelacijski koeficient ekspozicije 0,152 0,390 nakloni 0,007 0,081 nadmorske vi{ine 0,231 0,480 Determinacijski koeficient pove, da si 23 % razlik v rabi tal lahko razlagamo z nadmorskimi vi{inami in 15 % z ekspozicijami. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,00798. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. 6.3.5.4 Procesi V zadnjih desetletjih se je klasi~na agrarna drùba preoblikovala v industrijsko in postindustrijsko. Zaradi ugodne lege znotraj Bele krajine ima Podzemelj ugoden prebivalstveni in gospodarski razvoj. S kmetijstvom v samem Podzemlju se ne ukvarja ve~ nih~e, se pa v okoli{kih zaselkih, kjer je nekaj velikih kmetov, ki so vpeljali moderno, mehanizirano in tr`no naravnano pridelavo. Tudi naravne razmere omogo~ajo uporabo velike kmetijske mehanizacije. V Podzemlju so nastale nekatere obrtne delav-nice, trgovine in turisti~ni objekti ob Kolpi, ostali so zaposleni ve~inoma v Metliki in ^rnomlju. ^e se bodo trendi zadnjega desetletja nadaljevali, potem bo zemlja tudi v prihodnje dobro obdelana. Zaradi opustitve steljarjenja se nekdaj osiroma{eni steljniki obnavljajo. Z razvojem turizma nastajajo novi objekti. 6.3.5.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • ostrnice, • steljniki, • gnezdo {torklje. 159 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 0 105 210 315 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 95: Tloris naselja in poljska delitev v Podzemlju. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 6.3.6 KULTURNA POKRAJINA POBO^IJ IN SLEMEN NA PANONSKIH GRI^EVJIH, PRIMER: VINSKI VRH V SLOVENSKIH GORICAH Slovenske gorice, terciarno gri~evje med Muro in Dravo, so najve~je gri~evje v Sloveniji, sestavljeno iz nizkih slemen in gri~ev ter vmesnih {irokih dolov, ki so jih izoblikovale Pesnica in njeni pritoki. Imajo enotno usmeritev od severozahoda do jugovzhoda. V vi{ini med 300 in 400 m so ploske uravnave, erodirani ostanki miocenskega ravnika. Ve~inoma so sestavljene iz slabo sprijetih usedlin: peskov, glin, laporjev in na strmih pobo~jih so zato pogosti usadi. Na neprepustnih kamninah se je razvilo gosto vodno omrèje z osrednjima tokovoma Pesnico in [~avnico, ki imata vi{ek vode marca in novembra. Zlasti pomladanske visoke vode so pogosto povzro~ale poplave, ki so jih omilili z melioracijskimi jarki in umetnimi zajezitvenimi jezeri. Slovenske gorice imajo v celoti zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije, znotraj pokrajine pa prihaja do razlik v smeri od zahoda proti vzhodu: koli~ina padavin se zmanj{uje in temperature se vi{ajo. Razlike nastopajo tudi v vertikalni smeri, in sicer med dnom dolin in pobo~ji zaradi u~inka toplotnega obrata. Vzpetine so za dobro stopinjo toplej{e od dolin (Kert 1998), kar je odlo~ilno za izbor kulturnih rastlin. V dolinah je tudi ve~ja verjetnost slane, vendar pa pobo~ja pogosteje prizadene to~a. Ve~ji del padavin pade v rasni dobi, kar kljub manj{i koli~ini padavin (med 900 in 1000 mm) zado{~a za rast. Prevladujejo evtri~ne rjave prsti, ki so na pe{~enjakih rahlo kisle. Plast prsti je debela in zadostno preskrbljena z mineralnimi snovmi, razen na najstrmej{ih pobo~jih, kjer prihaja do izpiranja hranilnih snovi. Ob rekah in tudi na prehodu iz ravnine v gri~evje so nastala mokrotna oglejena in psevdooglejena tla. Gozd, ve~inoma listnati gozd bukve in belkaste bekice, prekriva dobro ~etrtino povr{ja. Ohranil se je le v strmih, osojnih, vlànih in siroma{nih tleh. Za~etki neprekinjene poselitve segajo v srednjeve{ko kolonizacijo. V prvem obdobju so nastala strnjena naselja v {ir{ih dolinah in kasneje razloèna v dolgih nizih po slemenih. Hi{e so najve~krat zgrajene na vogal, v dolinah so domovi ve~ji in stanovanjske hi{e prostornej{e. Poljska razdelitev je v odprtih celkih, tako da se polje ene kmetije drì sosedovega, razporeditev je nepravilna. Glavne poti potekajo po re~nih dolinah, vendar so se umaknile na suhi rob doline, kjer so tudi naselja in obdelovalne povr{ine. Na te glavne ceste so se navezale poti, ki vodijo do razloènih naselij na slemenih. Raba tal in kmetijska usmeritev sta v veliki meri navezana na naravne razmere. Na son~nih in polònih pobo~jih so vinogradi, ki proti dnu doline prehajajo v sadovnjake. Ti obkroàjo tudi kme~ke domove. Prav v Slovenskih goricah je najve~ji delè sadovnjakov, in sicer (10,6 %) (Gabrovec, Kladnik 1997). Strma pobo~ja prera{~ajo gozdovi, ki v dnu doline prehajajo v travnike. V {irokih re~nih dolinah zunaj poplavnega obmo~- ja so njive p{enice, koruze in industrijskih rastlin, katerih delè se v zadnjih letih manj{a na ra~un travnikov. Kmetijstvo je {e vedno pomembna dejavnost, saj se je z njim desetletje nazaj v zahodnem delu ukvarjala {e petina, v vzhodnem pa celo tretjina prebivalstva. Zaradi pomanjkanja naravnih virov in obrob-ne lege je industrializacija pokrajino zaobjela. V preteklosti je agrarna prenaseljenost silila ljudi v pre-seljevanje v tujino, po drugi svetovni vojni pa v industrijske kraje v Sloveniji. Tako da se {tevilo ljudi in gostota poseljenosti manj{ata, posebej zaskrbljujo~ pa je deleòstarelega prebivalstva in {ibka naravna rast. Razmere za kmetijstvo so se izbolj{ale {ele z obsènimi melioracijami v {~avni{ki in pesni{ki dolini, kjer so edina ve~ja kme~ka posestva. V gri~evju pa prevladuje drobna posest in velika razdrobljenost. [e vedno se ~utijo posledice politi~nih in gospodarskih tokov v preteklosti, ki so vplivali na razvoj pokrajine. Ob koncu 19. stoletja so {tevilni nekdaj svobodni kmetje zaradi gospodarske krize, ki jo je pospe{evala bolezen vinske trte, bili prisiljeni zemljo prodati nekmetom, ve~inoma me{~anom avstrij-skega rodu. Pomanjkanje delovnih mest zunaj kmetijstva je bilo tako {e bolj pere~e. 6.3.6.1 Naravne prvine Menjava slemen in dolov je najpomembnej{a za poselitev, rabo tal, zemlji{ko razdelitev, razvoj prometnih poti in gospodarstvo. 161 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 96: Digitalni aeroposnetek Vinskega Vrha (DOF K2742). 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: nad 310,0 m 295,0 do 309,9 m 280,0 do 294,9 m 265,0 do 279,9 m 250,0 do 264,9 m 235,0 do 249,9 m 220,0 do 234,9 m 0 100 200 300 metrov Kartografija: Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 97: Nadmorske vi{ine povr{ja na Vinskem Vrhu. 163 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: 20,0 do 29,9° 12,0 do 19,9° 6,0 do 11,9° 2,0 do 5,9° 0,0 do 1,9° 0 100 200 300 metrov Kartografija: Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 98: Nakloni povr{ja na Vinskem Vrhu. 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: severne lege severovzhodne lege vzhodne lege jugovzhodne lege jùne lege jugozahodne lege zahodne lege severozahodne lege ravno 0 100 200 300 metrov Kartografija: Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 99: Ekspozicije povr{ja na Vinskem Vrhu. 165 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 100: Vinski Vrh leì na vr{nem delu slemen Veliki in Mali Vinski Vrh, posamezni domovi pa so nastali tudi v pobo~ju ali na robu dolin. Slika 101: Raba tal kaè izrazito navezanost na potek slemen oziroma vmesnih dolin. V najnì- jih delih so gozdovi in travniki, na odcednih delih njive, na zgornjem delu pobo~ja vinogradi in na vr{nem razloène hi{e, ki jih obdaja veliko sadno drevje. MIMI URBANC 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Reliefne prvine: Razpotegnjeno sleme, ki je uravnano v vi{ini okrog 300 m, poteka od severozahoda proti jugovzhodu. Na obeh straneh se spusti v zamo~virjeni dolini. Zgrajeno je iz lapornatih, pe{- ~enih in ilovnatih kamnin in zato na slab{e sprijetih tleh pogosto nastopajo plazovi in usadi. Najve~ji je naklonski razred od 6 do 12°, nato pa razred vi{ji. Sleme je usmerjeno rahlo jugovzhodno, zato je najve~ vzhodnih leg in kmalu za njimi zahodnih. Najmanj je severnih leg. Podnebne prvine: V celoti prevladuje celinsko podnebje. Gri~evnata obmo~ja s pridom izkori{~ajo lego v toplem pasu nad dnom doline, kjer so zaradi naklona in oson~enosti vi{je temperature in manj megle. Koli~ina padavin se v ve~jem delu zmanj{a na pod 1000 mm, vendar zaradi ugodne razporeditve zado{- ~a za rast kulturnih rastlin. Zaradi visokih poletnih temperatur se pogosto pojavljajo nevihte s to~o in sodro. Hidrolo{ke prvine: Na neprepustnih kamninah je nastala gosta mreà niìnskih potokov, ki so zaradi majhnega padca po~asi teko~i s {tevilnimi vijugami. Mnoge med njimi so regulirali in tako izsu{ili obmo~- je, po katerem so tekli. Pedolo{ke prvine: Na krednih, miocenskih in pliocenskih usedlinah so karbonatne rendzine, rjave prsti in rankerji. Plast prsti je debela in zadostno preskrbljena z mineralnimi snovmi. Ob rekah in tudi na prehodu iz ravnine v gri~evje so nastala mokrotna oglejena in psevdooglejena tla. Vegetacijske prvine: Gozd pokriva ve~ kot polovico povr{ja. V vlànih dolinah, kjer nizi drevja sledijo smeri vodotoka, in v grapah rasejo jel{a, topol in vrba. V gri~evju na sen~nih legah in na zakisanih tleh nastopajo bukev, gaber in hrast. Na son~nih legah so terasni in pobo~ni vinogradi, med katere se v grapah vrivajo majhne gozdne povr{ine. Travniki in pa{niki so v dolinah in njive na robu doline na prehodu v gri~evje. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Gri~evje je mo~no razgibano, zato se nakloni in oson- ~enost menjajo na kratke razdalje. Vinogradi so omejeni na pobo~ja slemen. Strme vinogradni{ke povr- {ine zahtevajo veliko ro~nega dela. Naselitveni prostor je le vrh slemena. Kmetijske povr{ine v dolinah so pogosto mo~virnate z oglejenimi prstmi in zato primerne zgolj za travni{ko in pa{ni{ko rabo. 6.3.6.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Pomen kmetijstva je na Vinskem Vrhu {e vedno velik. Naravne danosti nare-kujejo raznoliko rabo tal. Na najstrmej{ih in najvi{jih predelih so sadovnjaki, v spodnjem delu pobo~ja visokodebelni kme~ki sadovnjaki, ki tudi obkroàjo gospodarska poslopja. Zamo~virjeno dno dolin in grap pokrivajo vlagoljubne drevesne vrste, zunaj poplavnega obmo~ja so travniki in pa{niki, na stiku s pobo~jem njive. Velika razdrobljenost kme~ke posesti je posledica naravnih danosti in zgodovinskih razlogov. Ve~ji kosi vinogradni{kih parcel so tam, kjer so bili nem{ki veleposestniki. Po drugi svetovni vojni so podràvljene povr{ine pre{le v last kmetijskega kombinata. Indeks preobrazbe zaradi kmetijstva je 90, kar je za slovenske razmere zelo veliko. Najve~ji delè doprinesejo vinogradi. Zemlja je razdeljena na odprte celke, ki so v dnu doline razkosani. Vinogradi so razdeljeni na grude bolj ali manj pravilnih oblik. Velikost je odvisna od oblike posesti: nekme~ka vinogradni{ka posestnikov je razdeljena na ve~je bloke, doma~a kme~ka in vini~arska posest je mo~no razdrobljena. V {irokih re~nih dolinah so njive p{enice, koruze in industrijskih rastlin, njihov delè se manj{a na ra~un travnikov, ki so temelj govedoreje. Na son~nih pobo~jih so sadovnjaki in vinogradi, na sen~nih legah gozdovi. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Panonsko gri~evje ima zna~ilno poselitveno sliko, ki velja tudi za Vinski vrh in njegovo okolico. Na slemenu je nastalo razloèno naselje, hi{e izkori{~ajo zavetrne lege. Nastopa tudi razpr{ena poselitev v obliki zaselkov in samotnih kmetij. Bivali{~a v dolinah so nastala na re~nih terasah, in sicer vedno zunaj poplavnega obmo~ja. Hi{e, ki stojijo v dolgih nizih, so najve~krat grajene na vogal. V dolinah so domovi ve~je in stanovanjske hi{e prostornej{e. Za~etki neprekinjene poselitve segajo v srednjeve{ko kolonizacijo, in sicer v drugo obdobje, to je notranjo kolonizacijo. 167 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: njive vinogradi sadovnjaki travniki gozdovi zara{~anje pozidano vodotoki 0 100 200 300 metrov Kartografija: Jerneja Fridl © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 102: Raba tal na Vinskem Vrhu. 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 103: Gibanje {tevila prebivalcev Vinskega Vrha med letoma 1869 in 2000. 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 104: Starostna sestava prebivalstva Vinskega Vrha. 169 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 105: Poleg nekdanjih vini~arskih hi{ nastajajo po~itni{ke hi{e. MIMI URBANC Slika 106: Propadajo~e vini~arske hi{e so ostanek preteklih drùbenih razmer v Slovenskih goricah. 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 107: Delitev denacionaliziranega vinograda. 171 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 0 100 200 300 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 108: Tloris naselja in poljska delitev na Vinskem Vrhu. 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Do druge svetovne vojne je {tevilo ljudi po~asi nara{~alo, po njej pa enakomerno pada, pri ~emer je bil zabeleèn najve~ji upad med letoma 1971 in 1981. Indeks staranja je 44. Vinski Vrh beleì nadpovpre~ni delè kme~kega prebivalstva. Leta 1991 je bil {e prek 50 %. Komunikacijske prvine: Glavne prometnice gredo po {irokih dolinah zunaj poplavnega obmo~ja, od koder se odcepijo na slemena. Od vrhslemenske ceste se odcepijo poti do vinogradov in posameznih hi{. 6.3.6.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Preglednica 31: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Vinskem Vrhu. determinacijski koeficient korelacijski koeficient ekspozicije 0,029 0,172 nakloni 0,001 0,027 nadmorske vi{ine 0,105 0,324 Determinacijski koeficient pove, da si 11 % razlik v rabi tal lahko razlagamo z nadmorskimi vi{inami. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,00663. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. V izbranem primeru velja za vse tri. 6.3.6.4 Procesi Panonsko gri~evje se spreminja v dveh smereh. Na eni strani gre zaradi gospodarskih in drùbenih sprememb za depopulacijo in opu{~anje kmetijstva v naravno manj ugodnih predelih, kar se kaè v zara{- ~anju robnih predelov, zlasti na spodnjem robu v re~nih dolinah. Na drugi strani pa razpr{eno med vinogradi nastajajo nova po~itni{ka bivali{~a mestnega prebivalstva. Bivali{~a stalno naseljenega prebivalstva se {irijo zunaj strnjenega naselbinskega prostora naselja. Prav tako se spreminja videz stanovanjske hi{e. Stare vini~arske hi{e so ali opu{~ene ali pove~ane. Novej{e hi{e so izgubile regionalni pe~at. V zadnjih letih se nekateri vinogradi, ki so bili v procesu nacionalizacije odvzeti nem{kim posestni-kom in zdruèni v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem, ponovno delijo in prehajajo v roke nekdanjih lastni-kov. Tako se bodo relativno velike vinogradni{ke parcele razdrobile na manj{e, kar prikazuje slika 107. Obenem se spreminja tudi zunanji videz vinogradov. Med starej{imi terasasto urejenimi vinogradi nastajajo novi oziroma prenovljeni z izravnanimi terasami in z nizi trt, ki te~ejo vzdol` po pobo~ju. Tak na~in omogo~a ve~je {tevilo trt na enoto povr{ine in làjo strojno obdelavo vinograda, seveda pa je ve~ja mònost denudacije v primeru mo~nih padavin. 6.3.6.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • klopotci v vinogradih, • jagned kot za{~ita pred strelo. 6.3.7 KULTURNA POKRAJINA PANONSKIH RAVNIN, PRIMER: PREDANOVCI NA MURSKI RAVNI Murska ravan je homogena ravnina, ki jo reka Mura deli na dva dela: na Ravensko in Dolinsko na levem ter Apa{ko in Mursko polje na desnem bregu. Poleg Mure, ki je do konca prve svetovne vojne delila madàrski in avstrijski del monarhije, je pomembna {e cerkvena meja med @elezno ùpanijo in ùpanijo Zala, ki je potekala prek Ravenskega. Obe sta prispevali k pestri zgodovinski, kulturni, drù- beni, verski in gospodarski podobi Ravni. 173 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 109: Digitalni aeroposnetek Predanovcev (DOF 5 J2880). Murska ravan je tektonska udorina, ki jo je v ledeni dobi Mura nasula s prodom in peskom iz alpskega pogorja, potoki z okoli{kega gri~evja pa z drobnim ilovnatim, ve~inoma silikatnim gradivom. Mura, Ledava in ostali vodotoki zaradi majhnega padca te~ejo po~asi, se cepijo v rokave in pogosto poplav-ljajo. Najobsènej{i je bil poplavni svet ob Muri, kar so uredili {ele obsèni regulacijski ukrepi konec 19. stoletja. Z razbremenilnimi prekopi Ledava–Krka in Ledava–Mura so dodatno zmanj{ali mònost poplav. Mura ima snèni reìm in zato najvi{ji vodostaj konec pomladi ob taljenju snega v Alpah, ki upa-de poleti zaradi velikega izhlapevanja. Ostale reke, ki imajo dèni reìm, so vezane na taljenje snega konec zime, prav tako pa imajo najnìji vodostaj poleti. Murska ravan ima zmerno celinsko podnebje z visokimi poletnimi in nizkimi zimskimi temperaturi. Zna~ilen je toplotni obrat. Koli~ina padavin se zmanj- {uje od 900 mm na zahodu do 800 mm na vzhodu pokrajine. Za rast je ugoden poletni padavinski vi{ek. Zaradi nestalnosti padavin so pogoste su{e, {e zlasti na silikatnem produ, kjer je talna voda globlje. Problem su{e postaja vse bolj pere~ zaradi izbora kultur. S pospe{evanjem ìvinoreje so se povr{ine z ìtom zmanj{ale na ra~un koruze, ki pa je zahtevnej{a za vodo (Belec in ostali 1998). Na nastanek prsti je odlo~ilno vplivala Mura, ki je neprestano spreminjala svoj tok, se cepila v rokave in me{ala svoje nanose s pe{~enimi, ilovnatimi in glinastimi z gri~evja. Najrodovitnej{a je rjava prst, ki je nastala na pe{~enih in prodnih nanosih in je v veliki meri izrabljena za njive. Zaradi plitkosti jo pogosto prizadene su{a. Ostale vrste prsti: rjava naplavljena prst, psevdogleji in opodzoljene prsti so manj primerne. Bodisi zaradi tankega sloja humusa ter pomanjkanja fosforja in kalija bodisi zaradi slabe odcednosti in posledi~ne kislosti. Na njih so travniki in gozdovi. Z intenzivno obdelavo se je prvot-174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 ni gozd hrasta doba ve~inoma umaknil njivskim povr{inam, ki zasedajo skoraj polovico povr{ja. Gozdni oto~ki pa so se ohranili le v vlànih in najrevnej{ih tleh. Murska ravan je bila poseljena è v pradavnini in tudi kasneje v rimskem ~asu. Po kraj{em obdobju nenaseljenosti v obdobju preseljevanja narodov je stalno naseljena vse od 9. stoletja dalje. Prebivalstveni in tudi sicer{nji razvoj je bil v veliki meri povezan s trenutnimi politi~nimi razmerami, na katere je odlo~ilno vplivala prehodnost pokrajine in rodovitnost kmetijske zemlje. Danes je to ena najgosteje naseljenih slovenskih pokrajin in to kljub mo~nemu izseljevanju iz prekmurskega dela do prve svetovne vojne, saj ni bilo industrije, ki bi zaposlila odve~no delovno silo. Zaradi ogrskega dednega prava so bile tudi socialnoposestne razmere izjemno neugodne. Po drugi svetovni vojni je Murska Sobota postala regionalni center z razli~nimi dejavnostmi, ki so pritegnile ljudi z gri~evnatega obrobja. Ugodnej{i je bil razvoj desnega brega Mure s starej{o industrijo, ki je zaposlila odve~no kme~ko delovno silo. Kot posledica preteklih dogajanj ima levi breg Mure pestro prebivalstveno in versko podobo. Poselitev je v obliki gru~astih in delno obcestnih naselij, ki so se umaknile poplavnemu obmo~ju. Va{ko zemlji{~e je ve~inoma razdeljeno na delce, katerih oblika se prilagaja talnim razmeram. Razdrobljenost zemlje je ovira velikopoteznemu kmetovanju, {e zlasti v prekmurskem delu. Kljub temu je to na{a najintenzivnej{a kmetijska pokrajina z nadpovpre~no visokim deleèm kme~kega prebivalstva. Obsènej{a zemlji{~a v lasti kmetijskih kombinatov so nastala v reguliranih predelih. Poleg ìta, ki je tradicionalna kultura, se je v zadnjih letih razmahnila {e ìvinoreja, zlasti pra{i~ereja. Na temelju kmetijskih pridelkov se je razvila predelovalna industrija, ki poleg ostalih dejavnosti nudi delovna mesta. 6.3.7.1 Naravne prvine To je raven svet z nizko nadmorsko vi{ino in celinskih podnebjem, prepleten s po~asi teko~imi voda-mi in {tevilnimi kanali. Reliefne prvine: Murska ravan je najbolj ravna pokrajina v Sloveniji, saj ima skoraj celotno povr{je naklon pod 2°. V delu Ravenskega, kjer leìjo Predanovci, se povr{je rahlo spu{~a proti jugu. Na razda-MIMI URBANC Slika 110: Predanovci leìjo sredi odprtega ravnega polja, ki ga v vlànih delih prekinjajo pasovi gozda. 175 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Slika 111: Med posameznimi poljskimi skupina- MIMI URBANC mi te~ejo {iroki jarki za odvodnjavanje. lji 2000 m se znià za priblìno 5,5 m. Nadmorska vi{ina je okoli 200 m. Zaradi omenjenega dejstva nakloni in ekspozicije v tej kulturni pokrajini niso pomembni. Kart nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij ni. Podnebne prvine: Zmerno celinsko podnebje se kaè v majhni koli~ini padavin. Manj kot 900 mm padavin pa zado{~a za rast razli~nih kultur, saj ve~ji del dèja pade poleti z julijskim vi{kom. Takrat rastline rabijo najve~ vlage. Najmanj padavin pade v zimskem ~asu, takrat je pogost toplotni obrat. Hidrolo{ke prvine: Zaradi uravnanega sveta imajo vodotoki zelo majhen padec, zato so veliko meandrirali, prestavljali struge in poplavljali. V preteklih desetletjih so z obsènimi hidromelioracijami, zlasti Brezovskega potoka, neko~ mokrotna obmo~ja izsu{ili in pridobili nove kmetijske povr{ine. Pedolo{ke prvine: Na nastanek prsti so odlo~ilno vplivale vodne razmere, zaradi prestavljanja strug so se prodni in pe{~eni nanosi me{ali s pe{~enimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi s sosednjih obmo- ~ij. Prsti so ve~inoma tèke ilovnate, na najbolj odcednih mestih globoke rjave. Vegetacijske prvine: Prvotno rastje je ve~inoma sestavljal gozd hrasta doba, ki je danes v veliki meri izkr~en. Le v najmokrotnej{ih predelih so se ohranili logi listnatega drevja z borom. Sicer pa so obdelovalne povr{ine, ve~inoma njivske. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{i omejitveni dejavnik so mokrotna tla in z njimi povezane talne razmere. Na mokrotnih tleh z vlànimi ilovnatimi prstmi ni bilo mogo~e urediti kmetijskih povr{in. Prva izsu{evalna dela so se za~ela è pred drugo svetovno vojno, pospe{eno pa v desetletjih po njej. Z regulacijo Ledave in njenih pritokov so dobili nove kmetijske povr{ine, na kar nas opozarjajo ledinska imena, kot so Novi travniki. 6.3.7.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Ravensko je tradicionalna kmetijska pokrajina s prevlado poljedelstva. Uravnano povr{je je omogo~ilo nastanek obsènih njivskih povr{in, ki pokrivajo prek 80 % povr{ja. Delè gozda je pod 10 %, ostale kategorije pa obsegajo manj kot 1 % povr{in. Razmerje med deleèm goz-176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: njive sadovnjaki travniki gozdovi pozidano 0 100 200 300 nerodovitno metrov Kartografija: Mimi Urbanc vodotoki © Geografski inštitut AM ZRC SAZU Slika 112: Raba tal v Predanovcih. 177 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 113: Gibanje {tevila prebivalcev v Predanovcih med letoma 1869 in 2000. 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 114: Starostna sestava prebivalstva v Predanovcih. 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 115: Hi{e so z dalj{o stranjo postavljene ob cesti in se s ~elno stranjo odpirajo na polje. MIMI URBANC Slika 116: Posamezne poljske skupine povezujejo manj{i zidani mostovi. 179 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 0 100 200 300 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 117: Tloris naselja in poljska delitev v Predanovcih. 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 da in njiv se je spremenilo v prid slednjih zaradi obsènih izsu{evalnih del v zadnjih desetletjih. Najpomembnej{e poljedeljske kulture so je~men, p{enica in koruza. Indeks preobrazbe okolja je 71, kar je za nevinorodna obmo~ja veliko. Odlo~ilen je visok delè njiv in majhen delè gozda. Polje je razdeljeno na delce. Tisti, ki se vle~ejo vzdol` ceste, ob kateri so nanizani domovi, so ozki in dolgi, drugje so {ir{i. Kmetije imajo parcele razmetane po celotnem va{kem zemlji{~u, v vsaki skupini po eno ali dve. Na novo pridobljene povr{ine so nerazkosane, saj so v lasti Kmetijskega kombinata Raki~ani. Med posameznimi skupinami zemlji{~ pravilnih oblik potekajo jarki, med parcelami pa ni meje, izjemoma jih lo~i ozka neobdelana proga. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Odlo~ilni dejavnik za nastanek poselitvene slike na Ravenskem je voda in z njo povezane poplave in zamo~virjena zemlji{~a. Predanovci so nastali v naj-su{nej{em delu na soto~ju Brezovskega potoka in Ledave. Po vsej verjetnosti je naselje mlaj{ega nastanka, ko so se zaradi pove~anih potreb po zemlji ljudje naseljevali tudi v naravno manj primernem prostoru. Predanovci so manj{i od ve~ine naselij na Ravenskem. Predanovci so pravo obcestno naselje z domovi na obeh straneh ceste, in sicer v ravni vrsti v enakomer-ni medsebojni razdalji. Prekmurski dom je nizek, zgrajen na vogel ali klju~, kar pomeni, da se stanovanjski del nadaljuje v gospodarskega. Razen nekaj novej{ih hi{, ki imajo obliko »vseslovenske stanovanjske hi{e«, je ve~ina predanovskih hi{ ohranila regionalni pe~at. Kljub dobrim naravnim danostim se zdi, da se je ~as v Predanovcih ustavil, zlasti za kmete. Kme~ki domovi so v slabem stanju. Ni obnovljenega kme~- kega doma, nobene modernizirane kmetije, kar je povezano s stanjem v kmetijstvu. Najbolj{e in najve~je povr{ine so v lasti kmetijskega kombinata Raki~ani, kme~ka posest pa je majhna in razdrobljena. Slika 113 pokaè, da se v zadnjih desetletjih {tevilo prebivalcev vztrajno zmanj{uje. Tudi starostna sestava je neugodna, saj kaè, da je delè starega prebivalstva visok. Indeks staranja je 113. Visok je tudi delè prebivalstva, zaposlenega v primarnem sektorju. Komunikacijske prvine: Glavna in edina prometnica, ob kateri so nanizani domovi, te~e prek naj-su{nej{ega dela polja. Od nje se odcepijo poljske poti, ki potekajo med posameznimi skupinami parcel. 6.3.7.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Predanovci in zemlji{~e okoli njih je popolnoma ravno. Zato ne moremo govoriti o pomembnosti ekspozicij in naklonov, saj je naklon povsod manj kot 2° in ekspozicij ni. Raba tal kaè na odvisnost od talnih razmer. Gozd se je ohranil tam, kjer je prst kisla, sprana ter mokrotna. Preglednice determinacijskih in korelacijskih koeficientov ni. 6.3.7.4 Procesi Ravensko v zadnjem ~asu beleì zmanj{evanje {tevila prebivalcev in s tem povezano ostarevanje ljudi, kar ne gre ve~ na ra~un odseljevanja, pa~ pa modernega drùbenega oziroma socialnega razvoja. Enako velja tudi za Predanovce. Mladi ljudje so zaposleni zunaj kmetijstva, ki je samo {e dopolnilna dejavnost. Samo kmetijstvo komaj zado{~a za ustrezen standard, ker so kmetije ve~inoma majhne. Gospodarski del domov je v ve~ini primerov ostal majhen, saj pridelano ìto ne skladi{~ijo doma, pa~ pa ga takoj oddajo. Tudi velikih kmetijskih strojev nimajo v svoji lasti, ve~inoma ètev opravijo drugi ali pa imajo stroje v skupni lasti. Nekateri so dali zemlji{~a v najem. 6.3.7.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • gnezdo {torklje na dimniku ali na drogu elektri~ne napeljave, • nogometno igri{~e na robu naselja. 181 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 6.3.8 KULTURNA POKRAJINA RAVNIN IN DOLIN NA SREDOZEMSKIH GRI^EVJIH, PRIMER: SLAP PRI VIPAVI V VIPAVSKI DOLINI Vipavska dolina je ujeta med kra{ke planote Nanos in Trnovski gozd na eni ter Kras na drugi strani in se proti zahodu spusti in odpre v ravno Gori{ko polje. Ravnina, ki sestavlja priblìno ~etrtino povr{ja, VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 118: Digitalni aeroposnetek Slapa pri Vipavi (DOF 5 C2224). 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 na robovih prehaja v gri~evje. Prevladujejo fli{ne kamnine ter v manj{i meri karbonatni prod ter glina in melj. Prve tvorijo gri~evje in slednje ravnino ob Vipavi in njenih pritokih. Zaradi kamninske zgradbe in obsènega hribovitega zaledja je na gosto prepletena z vodotoki. Na severnem obrobju na stiku prepustnih in neprepustnih kamnin so {tevilni kra{ki izviri. Voda je pomembno vplivala na izoblikovanje kulturne pokrajine: ozki vijugasti potoki, ki so pogosto poplavljali, nizi drevja in grmi~evja ob njih ter naselja, ki so se jim na dale~ izognila. Podnebne razmere v Vipavski dolini oblikujeta dva dejavnika: sredozemski vplivi zaradi odprtosti proti zahodu in ujetost med visoke kra{ke planote na severu in vzhodu. Poletja so vro~a, pozimi pa se ~uti vpliv mrzlih celinskih gmot iznad kra{kih planot. Te onemogo~ajo rast sredozemskih rastlin, oljke na primer. Celotno obmo~je je dobro namo~eno, zlasti severni in vzhodni rob zaradi orografskih padavin. Padavinska vi{ka sta pozno spomladi in jeseni, prvi je ugoden za rast kulturnih rastlin, slednji pa pogosto ovira spravilo pridelkov, zlasti trgatev. Zna~ilen vremenski pojav je burja, ki prina{a hladen zrak in zmanj{uje meglo, zaradi silovitosti in pogostosti pa je preoblikovala drevje. Najve~ji del pokrivajo rjave prsti in rendzine, ki se med seboj lo~ijo glede na stopnjo skeletnosti in globino prerezov. Na son~- nih pobo~jih so na njih vinogradi in sadovnjaki, na osojnih pa gozd in travniki. Ravno dno doline pokrivajo hidromorfne prsti, obre~ne in oglejene, na katerih so travniki, na melioriranih tleh tudi njive. Naravno rastje je mo~no spremenjeno, gozd, ki se je ohranil le {e v najstrmej{ih in odmaknjenih legah, se v zadnjih desetletjih ponovno {iri zaradi zara{~anja pa{nikov. Prva strnjena naselja so nastala v pradavnini, in sicer na gri~evnatem obrobju. V rimskem obdobju so se premaknila v dolino, srednjeve{ka naselitev Slovanov in nem{ka kolonizacija pa sta ponovno zaobjela tudi vi{inske postojanke in izoblikovala osnovno poselitveno mreò. Z gru~astimi naselji in zaselki na obrobju dolin zunaj poplavnega obmo~ja in v zavetju gri~ev ter na temenih nìjih vzpetin. Od prvega popisa 1869 dalje do konca prve svetovne vojne je {tevilo ljudi ves ~as raslo, kasneje upadalo zaradi izseljevanja in se po drugi svetovni vojni za~elo ponovno ve~ati. Tudi na ra~un priseljevanja s sosednjih obmo~ij. Ugoden gospodarski razvoj in vpliv zelene meje so pripomogli, da je Vipavska dolina, zlasti Gori{ko polje, danes ena na{ih najgosteje naseljenih pokrajin z ugodno starostno, zaposlitveno in izobrazbeno sestavo. Sistem tradicionalnega polikulturnega samooskrbnega kmetijstva se je po drugi svetovni vojni po~a-si za~el razkrajati. Razvojne spodbude zadrùnega kmetijstva se povzro~ile opu{~anje obdelave, zlasti na manj{ih kmetijah. Velikopotezne hidromelioracije in agromelioracije so temeljito spremenile podobo dna doline, kjer so se pove~ale njivske povr{ine. Gri~evnato prisojno obrobje je obdràlo vinogradni{- ko in sadjarsko podobo, zlasti v Vipavskih brdih se vinogradni{ke povr{ine celo pove~ujejo in vinogradi pospe{eno pomlajujejo (Kladnik, Natek 1998). 6.3.8.1 Naravne prvine Reliefne prvine: Slap pri Vipavi leì na prehodu iz Vipavske doline v Vipavska brda. Ravno dno doline, ki je rahlo nagnjeno proti severovzhodu, se po~asi vzpne v valovita in polòna brda s {irokimi hrbti v dinarski smeri. Razrezana so s tesnimi dolinicami in grapami. Ve~ji del brd je v naklonskem razredu med 6 in 12°, manj{i deli jùno od Slapa pa imajo ve~ji naklon. Dinarski potek brd s pre~nimi grapami in re~nimi dolinami je vzrok, da popolnoma prevladujejo severne in vzhodne lege. Podnebne prvine: Slap pri Vipavi ima sredozemske podnebne poteze, ki se kaèjo v zmerno vro- ~ih poletjih s povpre~no julijsko temperaturo 11,8 °C. Zime so zaradi vplivov celinskih zra~nih gmot hladne (januarski povpre~ek 2,9 °C). Pomembne so mikroklimatske razmere. Slap je na izpostavljenem mestu in zato je burja tu zelo mo~na. Na leto je kar 42 dni z burjo. Lega nad dnom kotline in dobra prevetrenost se odraàta v majhnem {tevilu dni z meglo (okoli 20). Oson~enost je nad slovenskim povpre~jem in tudi vegetacijska doba je dalj{a. Letna koli~ina padavin je okrog 1500 mm, vi{ek je pozno spomladi in jeseni. Med vremenskimi neprilikami je najpogostej{a to~a, ki se v povpre~ju pojavlja enkrat letno. 183 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 119: Slap leì na prehodu iz Vipavske doline v Vipavska brda. Hidrolo{ke prvine: Neprepustna fli{na brda so po~ez razrezana s poto~ki. Najve~ji je Slapenski potok, na katerem ob dèju nastane slap, ki je dal kraju ime. Vode te~ejo v smeri severovzhod proti Vipavi. Zaradi nizkega padca so Vipava in njeni pritoki meandrirali in poplavljali. Z obsènimi hidromelioracijami so izravnali vodotoke in odve~ne vode preusmerili v jarke. Pedolo{ke prvine: Prevladujejo rjave prsti na karbonatnih kamninah in fli{u. Na dnu doline so evtri~- ne rjave prsti na aluviju, ki z dvigom povr{ja prehajajo v rjave prsti na fli{u. Prve so mokrotne, vendar so jih z hidromelioracijami osu{ili. Druge so v glavnem plitve, dobro prepustne, zra~ne in zato podvr- ène su{i. Vegetacijske prvine: Prvotno rastje je mo~no spremenjeno. Gozd se je ohranil le {e v grapah in na najstrmej{ih predelih. Najnìje dele grap prera{~ata toploljubni hrast puhavec in robinija, ki jo vzdr- ùjejo vinogradniki, v vi{jih delih brd rase hrast graden. Pred regulacijami voda so bili potoki obra{~e-ni z bujnim rastjem, ki je dajalo za{~ito pred vetrom. Regulirane struge niso bile obsajene in zato se burja mo~neje uveljavlja. Dno doline je v celoti namenjeno kmetijski pridelavi. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Pred hidromelioracijami je bil pomemben omejitveni dejavnik visoka raven talne vode in poplave, kar so z obsènimi ukrepi omilili. Naslednji omejitveni dejavnik je burja, ki je narekovala na~in gradnje. Za za{~ito pred njo so med parcelami nastale bogate ìve meje iz najrazli~nej{ega rastlinja. 6.3.8.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Vipavska dolina in z njo tudi obmo~je Slapa je intenzivna kmetijska pokrajina. Z agrotehni~nimi ukrepi v osemdesetih letih se je spremenila raba tal na dolinskem dnu. Za obrobje in brda pa veljajo podobni trendi kot sicer v Sloveniji: deagrarizacija in ozelenjevanje njiv. Nazadovala je predvsem ìvinoreja, saj se je zaradi preurejenih povr{in pove~al delè njiv in z njimi pridelava 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: 195,0 do 219,9 m 0 100 200 300 metrov nad 245,0 m 170,0 do 194,9 m 120,0 do 144,9 m Kartografija: Mimi Urbanc 220,0 do 244,9 m 145,0 do 169,9 m 95,0 do 119,9 m © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 120: Nadmorske vi{ine povr{ja na Slapu pri Vipavi. 185 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: 0 100 200 300 metrov 30,0 do 44,9° 12,0 do 19,9° 2,0 do 5,9° Kartografija: Mimi Urbanc 20,0 do 29,9° 6,0 do 11,9° 0,0 do 1,9° © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 121: Nakloni povr{ja na Slapu pri Vipavi. 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: severne lege jugovzhodne lege zahodne lege 0 100 200 300 metrov severovzhodne lege jùne lege severozahodne lege Kartografija: Mimi Urbanc vzhodne lege jugozahodne lege ravno © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 122: Ekspozicije povr{ja na Slapu pri Vipavi. 187 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: sadovnjaki 0 100 200 300 metrov njive travniki pozidano Kartografija: Mimi Urbanc vinogradi gozdovi nerodovitno © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 123: Raba tal na Slapu pri Vipavi. 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Slika 124: Sadjarstvo na Slapu pri Vipavi pri- dobiva ve~ji pomen, kar kaèjo tudi moderni MIMI URBANC sadovnjaki z namakalnim sistemom. ìt. Med kmetijskimi panogami je najpomembnej{e vinogradni{tvo, na pomenu pa pridobiva tudi sadjarstvo. Na razgibanih pobo~jih nad Slapom prevladujejo vinogradi, na jùni strani pa Vipavska brda zaradi ve~jih naklonov prera{~a gozd. Sadovnjaki so med vinogradi in na robu vasi. V dolinskem dnu se prepletajo travniki in njive, na katerih rasejo zlasti koruza, p{enica in krompir. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je 121. Nekme~ka delovna sila je zaposlena predvsem v Vipavi in Ajdov{- ~ini. Pri poljski delitvi je zaznati izrazito dvojnost: razgibani vinogradni{ko-sadjarski del je v skladu s po-vr{jem mo~no razdrobljen na prvotne grude, ki so na ravnini pre{le v nepravilne delce z izrazitimi omejki in ìvimi mejami. Poljska delitev na melioriranih povr{inah se je mo~no spremenila, delci so postali pravilni, poljske skupine so lo~ene med seboj z jarki, ob katerih vodijo na novo speljane poti, polje je odprto, saj so ìve meje izginile. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Slap je bil v 18. stoletju pomembno in veliko naselje. Ob popisu leta 1896 so na{teli 573 ljudi. Njihovo {tevilo se je zmanj{evalo vse do osemdesetih let prej{- njega stoletja, ko je ponovno za~elo nara{~ati. [e vedno pa je indeks staranja, ki je 55, dokaj neugoden. Zaposlitvena sestava kaè velik delè prebivalstva, zaposlenega v primarnem sektorju, kar pa glede na intenzivno kmetijsko obmo~je ni presenetljivo. Slap je gru~asto naselje, ki obsega tudi tri gru~aste zaselke: Majerijo, @orèv Kraj in Pore~e. Postavljeno je na nad dno doline, na vznòje in polòno pobo~je Vipavskih brd. Stavbe se drìjo skupaj, nizi domov so raznosmerno razporejeni in zato so poti zelo razvejene. Domovi so tesno skupaj, dvori{~e je pogosto tudi poljavna povr{ina. Tradicionalna hi{a, ki je kra{ka razli~ica primorskega tipa, se je v veliki meri ohranila. Stanovanjski del je zra{~en z gospodarskim poslopjem, obdan z zidom in odprt na dvori{~no stran. Stran, ki gleda na cesto, ima manj oken in je neizdelana. V Slapu je naselbinska in arhitekturna tipika dobro ohranjena. Slap je nastal v najstarej{em obdobju kolonizacije. 189 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 125: Gibanje {tevila prebivalcev Slapa med letoma 1869 in 2000. 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 126: Starostna sestava prebivalstva Slapa. 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 127: V okolici Slapa so v vinograde namesto zidanic postavili le preproste lesene kolibe. MIMI URBANC Slika 128: Smer latnikov se popolnoma prilagaja povr{ju. 191 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Slika 129: Kamnit zid varuje dom pred burjo. MIMI URBANC Komunikacijske prvine: Glavna cesta, od katere se odcepi cesta v Slap, je odmaknjena na rob poplavnega obmo~ja. Na za~etku naselja se cesta razcepi na ve~ krakov, ob katerih so nanizani domovi in ki potem peljejo naprej v posamezne dele polja. V razgibanem vinogradni{kem predelu so poti vijugaste, saj sledijo reliefnim razmeram. Na dolinskem dnu pa so bile na novo osnovane in te~ejo premo~rtno prek polja. 6.3.8.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Preglednica 32: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Slapu pri Vipavi. determinacijski koeficient korelacijski koeficient ekspozicije 0,039 0,197 nakloni 0,085 0,291 nadmorske vi{ine 0,098 0,313 Determinacijski koeficient pove, da si manj kot desetino razlik v rabi tal lahko razlagamo z reliefnimi prvinami. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,00763. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. 6.3.8.4 Procesi V zadnjih letih so ponovno za~eli uvajati staro avtohtono vrsto grozdja, zelen. Tudi sicer se vinogradi obnavljajo in modernizirajo. Vinogradi in sadovnjaki se {irijo celo na ravnino. Z obnovo vinogra-192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 0 100 200 300 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 130: Tloris naselja in poljska delitev na Slapu. 193 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Slika 131: Na meji med vinogradi oziroma na jeàh teras rasejo ~e{njeva, smokvina in orehova drevesa. MIMI URBANC dov izginja tradicionalni na~in rabe tal, me{ana kultura. Hi{e se {irijo zunaj strnjenega poselitvenega prostora; nove nastajajo na zaselku Pod stajami. 6.3.8.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • zaradi burje preoblikovane kro{nje visokodebelnih dreves, • rastlinsko bogate ìve meje, • trapezni vzorec melioriranih zemlji{~. 6.3.9 KULTURNA POKRAJINA RAVNIKOV NA SREDOZEMSKIH PLANOTAH, PRIMER: SKOPO NA KRASU Kras je obsèna apnen~asta planota, dvignjena nad sosednjimi fli{nimi pokrajinami. Povr{je, ki na vzhodu leì v nadmorski vi{ini okrog 500 m in se proti severozahodu spusti do dobrih 100 m, sestavlja sistem podolij ter vmesnih slemen, ozna~uje pa ga mo~na zakraselost s {tevilnimi povr{inskimi kra{- kimi pojavi. Ti so {e posebej izraziti zaradi mo~ne prevlade krednih apnencev. Povr{inske vodne mre- è skoraj ni razen Ra{e in nekaterih hudourni{kih potokov v grapah z manj ~istim apnencem. Na podnebje Krasa vplivata dva dejavnika: bliìna morja in vpliv celinskih zra~nih gmot. Zlasti v zimskem ~asu so velike temperaturne razmere glede na vetrove. Jugozahodnih prina{a toplo vreme, burja ledeno mrzlo vreme. Pozimi je tudi pogost temperaturni obrat, zlasti v vrta~ah, uvalah in dnu podolij, kjer so tudi poleti no~ne temperature nìje od okolice. Vro~e in jasno poletje, na katerega vpliva bliì- na morja, se podalj{a v jesen. Dolga vegetacijska doba je ugodna za rast kulturnih rastlin, prav tako 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 VENIJE REPUBLIKE SLOAV GEODETSKA UPRA Slika 132: Digitalni aeroposnetek Skopega (DOF 5 B2250). koli~ina padavin (okrog 1600 mm). Padavine so dokaj enakomerno razporejene prek celega leta z vi{- kom jeseni, kar v~asih oteùje spravilo pridelkov. Poleti je pogosta su{a, saj je zaradi visokih temperatur mo~no izhlapevanje, poleg tega pa poletne padavine padejo v obliki ploh in neviht ter voda hitro ponikne v dobro prepustna tla. Na kra{kih kamninah so nastale pokarbonatne prsti in rendzine. Najbolj znana pa je terra rossa, kateri daje netopni ostanek apnenca znamenito barvo. Trta refo{k, ki na njej dobro uspeva, daje slovito vino kra{ki teran, ki je poleg pr{uta za{~itni znak Krasa. Dobro ~etrtino povr{ja pokriva gozd, najpomembnej{i je ~rni bor, s katerim so umetno zasajali ogolele povr{ine. Njegove povr{ine so hitro ve~ajo zaradi ugodnih rastnih razmer in opu{~anja kmetijstva. Pokrajina je bila poseljena è v pradavnini, ko je ~lovek za bivali{~a izrabil primerne jame. V obdobju pred prihodom Rimljanov je bila poselitev è razmeroma gosta. Nastale so naselbine na odprtem svetu na vzpetinah. V èlezno dobo seè prvo obsènej{e kr~enje gozda. V rimskem obdobju so sicer redka naselja nastala ob prometnih poteh. Gostej{a mreà naselij, ki so se naslonila na nekdanjo poselitev, je nastala s prihodom Slovanov. Na~rtne kolonizacije ni bile, zato ni pravega sistema v po-loàju naselij niti v poljski delitvi. Pretèno gru~asta naselja izkori{~ajo jùne in zavetrne lege, medtem ko s severne strani planota daje dokaj gozdnat in neposeljen vtis. Zaradi vetra so domovi tesno skupaj in naselje daje obrambni videz. Dvori{~a so zaprta, strehe polòne in obteène s kamni. Kras je redko poseljena pokrajina in ne dosega niti polovice povpre~ne gostote Slovenije. Kmetijstvo je le redkim edini vir dohodka. Najve~ ljudi je zaposlenih v terciarnih dejavnostih, kar je posledica obmejne in prometne lege pokrajine. V zadnjem ~asu pokrajina pridobiva na turisti~nem pomenu. 195 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 6.3.9.1 Naravne prvine Reliefne prvine: Skopo leì na uravnanem zakraselem svetu v nadmorski vi{ini med 260 in 300 m. To je v drobnem zelo razgiban svet s {tevilnimi vrta~ami. Na zahodnem robu naselja je rahla vzpetina, na kateri stoji cerkev. Zaradi razgibanosti se nakloni in ekspozicije spreminjajo na kratke razdalje. Najve~ji del povr{ja je v naklonskem razredu med 2 in 6°. Tudi ekspozicije so dokaj enakomerno porazdeljene, rahlo prevladujejo jugovzhodne in jùne lege, najmanj{i pa je razred brez ekspozicije, saj so ravne povr{ine ve~inoma le na dnu vrta~. Skalovje je na povr{ini. Podnebne prvine: Skopo v osrednjem delu Krasa ima submediteransko podnebje z visokimi poletnimi temperaturami (povpre~na julijska 20,8 °C. Srednja januarska je 2,4 °C, zaradi temperaturnega obrata se pojavlja megla. Padavin je okrog 1600 mm in so dokaj enakomerno porazdeljene z vi{kom v jesenskih mesecih. Poletne padavine padejo v obliki neviht in zato voda na kra{kem povr{ju zelo hitro ponikne. Je na stiku celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov, zato je v zimskem ~asu pogosta burja. Hidrolo{ke prvine: Zaradi prepustnih apnen~astih kamnin povr{inske vodne mreè ni. Edina voda na povr{ju so kali, ki so jih v preteklosti naredili za zbiranje deèvnice. Pedolo{ke prvine: Na apnen~astih kamninah so nastale pokarbonatne prsti: na povr{ju z veliko skalami tanka plast skeletne karbonatne rendzine, ki se prepleta z jerovico. V depresijah in vrta~ah je z dolgoletnim delom nastala debelej{a plast prepereline. Jerovica je srednje rodovitna in na njej uspeva trta refo{k, ki na kra{kih tleh daje vino teran. Zaradi skeletnih tal padavinska voda zelo hitro ponikne in zato kljub zadostnim koli~inam dèja ob~asno nastopi su{a. Vegetacijske prvine: Kras, ki je bil neko~ sinonim za golo kamnito pokrajino, je danes v precej{- nji meri pora{~en. Tako je tudi v Skopem in okolici. Naravno vegetacijo sestavljata zlasti ~rni gaber in puhasti hrast. Vse pomembnej{i postaja ~rni bor, s katerim so kot pionirsko rastlino zasajali goli~ave. Danes pa se sam hitro {iri. Kra{ka gmajna z grmi ruja in brinja se danes {iri na pa{nike in travnike. Med kmetijskimi povr{inami mo~no prevladujejo travniki, njive so na uravnanih delih z debelej{o plastjo prepereline ali na dnu delanih vrta~. Tudi vinogradi so na tam, kjer je prst jerovice zadosti debela. Pa{niki so tam, kjer zaradi obilice skal na povr{ju ko{nja ni bila mogo~a. Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Pomemben omejitveni dejavnik je pomanjkanje vode. V preteklosti so to re{evali s kali in lokvami, v prej{njem stoletju z lastnimi zbiralniki kapnice, danes je speljan vodovod. Uspevanje kulturnih rastlin omejuje tanka plast prsti, ki je zaradi zra~nosti in skeletnosti zelo dovzetna za su{o. Kamenje gleda na povr{je, kar oteùje kmetovanje. Suhi zidovi in delane vrta~e so odraz stoletnih prizadevanj ~loveka za izbolj{anje naravnih razmer. Zaradi vetra je naselje umaknjeno v zavetrno lego. 6.3.9.2 Drùbene prvine Gospodarske prvine: Velika razgibanost povr{ja, kamnita obmo~ja, tanka plast prsti in pomanjkanje vode oteùjejo kmetijstvo. Tradicionalni kmetijski panogi sta ìvinoreja in vinogradni{tvo. V zadnjem desetletju je kmetijstvo, zlasti ìvinoreja precej nazadovalo. V juniju 2002 je bilo na Skopem le {e 9 glav govedi. Kmetijstvo se je ohranilo le kot dopolnilna panoga. Vinogradni{tvo se ohranja, saj nastajajo novi vinogradi in stari se obnavljajo. Vendar so to ve~inoma manj{i vinogradi, katerih pridelek slu- ì lastni porabi in delno prodaji na domu. Ljudje so ve~inoma zaposleni v blìnjih centrih. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je 38. Izoblikovanost povr{ja vpliva na razdrobljenost posesti, ki se kaè tudi v zemlji{ki razdelitvi na grude. Majhne, razdrobljene njivice so razmetane brez reda po vrta~ah in suhih dolinah. Opu{~anje ìvinorejo se pozna tudi na obdelavi zemlje: mnogi travniki ostajajo nepoko{eni in z izjemo vinogradov in zelenjavnih vrtov je zemlja slabo obdelana. Prebivalstvene in naselbinske prvine: Izrazita prelomnica v prebivalstvenem razvoju v Skopem je bila druga svetovna vojna. Po njej se je {tevilo rahlo dvignilo, zadnja desetletja pa ostaja priblìno 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: nad 300 m 295 do 299,9 m 290 do 294,9 m 285 do 289,9 m 280 do 284,9 m 275 do 279,9 m 270 do 274,9 m 0 50 100 150 metrov 265 do 269,9 m Kartografija: Mimi Urbanc 260 do 264,9 m © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 133: Nadmorske vi{ine povr{ja na Skopem. 197 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: 20,0 do 30,0° 12,0 do 19,9° 8,0 do 11,9° 5,0 do 7,9° 0 50 100 150 metrov 2,0 do 4,9° Kartografija: Mimi Urbanc 0,0 do 1,9° © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 134: Nakloni povr{ja na Skopem. 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Legenda: severne lege severovzhodne lege vzhodne lege jugovzhodne lege jùne lege jugozahodne lege zahodne lege 0 50 100 150 metrov severozahodne lege Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU ravno Slika 135: Ekspozicije povr{ja na Skopem. 199 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 136: Skopo leì na zakraselem ravniku. MIMI URBANC Slika 137: Od zgraditve vodovoda kal ne sluì ve~ svojemu namenu. 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 MIMI URBANC Slika 138: Suhi zidovi {~itijo plodno zemljo pred vetrom. Slika 139: Obenem z opu{~anjem ìvinoreje in posledi~nim zara{~anjem so suhi zidovi, ki odraàjo napore preteklih generacij, marsikje MIMI URBANC prepu{~eni propadu. 201 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Legenda: njive vinogradi sadovnjaki travniki pa{niki gozdovi 0 50 100 150 zara{~anje metrov Kartografija: Mimi Urbanc pozidano © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 140. Raba tal na Skopem. 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 600 500 400 v alce 300 vilo prebiv {te 200 100 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 Slika 141: Nara{~anje {tevila prebivalcev v Skopem med letoma 1869 in 2000. 90 do 94 85 do 89 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 Leta 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 % Slika 142: Starostna sestava prebivalstva v Skopem leta 2000. 203 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc MIMI URBANC Slika 143: Temeljna zna~ilnost kra{ke hi{e je poleg gradbenega materiala velik vhod porton. enako. Vendar je starostna sestava izjemno neugodna. Dale~ najve~ji je razred od 65 do 69 let. Indeks staranja je kar 125, kar prebivalstvo Skopega uvr{~a med najstarej{e v Sloveniji. Skopo je nastalo na jùni in jugovzhodni strani majhne vzpetine, kjer stoji cerkev Sv. Mihaela. Tako ima delno zavetje pred burjo s severa. To je strnjena gru~asta vas z razvejanimi, ozkimi in mnogokrat slepimi ulicami. Stavbni bloki so tik ob cesti. Hi{e so kamnite in zra{~ene z gospodarskim poslopjem. Stran, ki gleda na cesto, je neizdelana, notranja, obi~ajno zavetna stran, ima {tevilne kamnite detajle. Dvori{~e je obdano z zidom, borja~em, ki dom {~iti pred burjo in omili zimski mraz. Skopo ima kljub {tevilnim novih hi{am in temeljiti prenovi starih dobro ohranjene pokrajinske arhitekturne zna~ilnosti. Komunikacijske prvine: Skopo leì ob cesti Dutovlje – [tanjel, od katere se odcepita 2 dovozni poti v naselje, ki se potem {e razcepita. Poti potekajo po uravnanem delu med vrta~ami. 6.3.9.3 Povezanost naravnih in drùbenih prvin Preglednica 33: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Skopem. determinacijski koeficient korelacijski koeficient ekspozicije 0,019 0,137 nakloni 0,016 0,128 nadmorske vi{ine 0,033 0,181 Determinacijski koeficient pove, da si manj kot 5 % razlik v rabi tal lahko razlagamo z reliefnimi prvinami. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,004605. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 0 50 100 150 metrov Kartografija: Mimi Urbanc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Slika 144: Tloris naselja Skopo. 6.3.9.4 Procesi Kmetijstvo postaja manj pomembna dejavnost v Skopem. Zato se nekatere povr{ine, zlasti pa{ni-ki è zara{~ajo. Prav tako so nekatere delane vrta~e è spremenjene v travnike. Tudi suhi zidovi po~a-si propadajo. Vinogradi so razen redkih izjem zgledno obdelani. Skopo je v zadnjem desetletju dobilo precej novih hi{, ki so nastale zunaj strnjenega jedra. Vendar imajo tudi nove hi{e jasno prepoznavne regionalne arhitekturne zna~ilnosti: portone, obzidana dvori{~a, kamnose{ke detajle. 6.3.9.5 Pokrajinsko znamenje Zna~ilna pokrajinska znamenja so: • obzidana dvori{~a, • suhi zidovi, • delane vrta~e. 205 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 7 SKLEP V knjigi sem: • pregledala razlike v pojmovanju kulturne pokrajine v svetovni in doma~i literaturi, • predstavila naravne in drùbene prvine kulturne pokrajine v Sloveniji, • prikazala oblikovanje kulturne pokrajine po posameznih zgodovinskih obdobjih, • dolo~ila tipe kulturne pokrajine v Sloveniji s pomo~jo obstoje~ih zemljevidov najpomembnej{ih prvin kulturne pokrajine oziroma slojev v geografskem informacijskem sistemu, • ugotovila splo{ne procese in zakonitosti pri oblikovanju in spreminjanju kulturne pokrajine v Sloveniji na splo{ni ravni, • prikazala odstopanja procesov oblikovanja kulturne pokrajine pri konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine od splo{nih procesov oblikovanja kulturne pokrajine v Sloveniji, • ugotovila intenzivnost ~lovekovega delovanja na konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine s po-mo~jo indeksa preobrazbe okolja zaradi kmetijstva, • preverila hipoteze o povezanosti naravnih in drùbenih prvin kulturne pokrajine pri konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine s pomo~jo koeficientov povezanosti, katerih statisti~no pomembnost sem ugotavljala s t-testom. 7.1 TIPI KULTURNE POKRAJINE IN PROCESI V NJIH S postopno ~lenitvijo na temelju naravnih in drùbenih prvin kulturne pokrajine sem dobila prek 300 tipov kulturne pokrajine, ki odsevajo pestre in raznolike naravne zna~ilnosti in drùbenozgodovinski razvoj Slovenije. Temeljna razlika med razli~nimi tipi izhaja iz pokrajinskih tipov, ki v sebi zrcalijo celoten spekter naravnih prvin pokrajine. Na naravne prvine pa se navezujejo drùbene, ki so (tudi) zgodovinsko opredeljene. V postopku zdruèvanja na temelju podobnosti sem jih zdruìla v 20 temeljnih skupin tipov in podala {e aktualne procese, ki kaèjo spremembe v teh pokrajinah v prihodnje: • kulturna pokrajina dolin in kotlin v alpskem gorovju: – opu{~anje kmetijstva, – opu{~anje planinskih pa{nikov, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – nova naselja in {irjenje è obstoje~ih s po~itni{kimi hi{ami, – dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo, – stagnacija, {ibko red~enje in {ibko zgo{~evanje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov; • kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem gorovju: – opu{~anje kmetijstva, – opu{~anje planinskih pa{nikov, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – vi{anje gozdne meje, – po~itni{ke hi{e, – dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo, – red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov; • kulturna pokrajina planot v alpskem gorovju: – opu{~anje kmetijstva, – opu{~anje planinskih pa{nikov, – ozelenjevanje in ogozdovanje – vi{anje gozdne meje, – po~itni{ke hi{e, 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 – dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo, – red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov; • kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem hribovju: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – po~itni{ke hi{e, – dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo, – red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov; • kulturna pokrajina dolin v alpskem hribovju: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – specializacija v kmetijstvu, – agrotehni~ni ukrepi, – nove hi{e zunaj strnjenega naselja, – industrijske in obrtne dejavnosti, – stagnacija, {ibko red~enje in {ibko zgo{~evanje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov, – proces suburbanizacije; • kulturna pokrajina valovitega obrobja alpskih ravnin: – specializacija v kmetijstvu, – ozelenjevanje, – agrotehni~ni ukrepi, – nove hi{e zunaj strnjenega naselja, – industrijske in obrtne dejavnosti, – stagnacija, {ibko red~enje in {ibko zgo{~evanje prebivalstva, – vna{anje novih arhitekturnih elementov, – proces suburbanizacije; • kulturna pokrajina alpskih ravnin: – specializacija v kmetijstvu, – ozelenjevanje, – agrotehni~ni ukrepi, – nove hi{e zunaj strnjenega naselja, – industrijske in obrtne dejavnosti, – nara{~anje prebivalstva, – vna{anje novih arhitekturnih elementov, – mo~an proces suburbanizacije; • kulturna pokrajina slemen in pobo~ij na dinarskih planotah: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – mo~no red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturna pokrajina kra{kih polj, dolin, ravnin in ravnikov na dinarskih planotah: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturna pokrajina dolin, ravnin in kra{kih polj na dinarskih podoljih in ravnikih: 207 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – specializacija kmetijstva, – agrotehni~ni ukrepi, – red~enje prebivalstva, ponekod rahlo zgo{~evanje, – industrijske in obrtne dejavnosti, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturna pokrajina pobo~ij, vzpetin in slemen na dinarskih podoljih in ravnikih: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturna pokrajina ravnikov na dinarskih podoljih in ravnikih: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – mo~no red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturna pokrajina dolin na panonskih gri~evjih: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – specializacija kmetijstva, – agrotehni~ni ukrepi, – stagnacija in red~enje prebivalstva, – industrijske in obrtne dejavnosti, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturne pokrajina pobo~ij in slemen na panonskih gri~evjih: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – specializacija kmetijstva, – agrotehni~ni ukrepi, – red~enje prebivalstva, – po~itni{ke hi{e zunaj dosedanjih naselij, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov; • kulturna pokrajina panonskih ravnin: – specializacija kmetijstva, – agrotehni~ni ukrepi, – stagnacija in rahlo nara{~anje, mestoma tudi upadanje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov, – proces suburbanizacije; • kulturna pokrajina pobo~ij in slemen na sredozemskih gri~evjih: – specializacija kmetijstva, – agrotehni~ni ukrepi, – vsi prebivalstveni tipi, – nove hi{e zunaj strnjenega naselja, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov, – proces suburbanizacije; • kulturna pokrajina ravnin, dolin in obalne ravnice na sredozemskih gri~evjih: – specializacija kmetijstva, – agrotehni~ni ukrepi, 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 – vsi prebivalstveni tipi, – nove hi{e zunaj strnjenega naselja, – propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov, – proces suburbanizacije; • kulturna pokrajina vzpetin in pobo~ij na sredozemskih planotah: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – mo~no red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturna pokrajina dolin in podolij na sredozemskih planotah: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – mo~no red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine; • kulturna pokrajina ravnikov na sredozemskih planotah: – opu{~anje kmetijstva, – ozelenjevanje in ogozdovanje, – mo~no red~enje prebivalstva, – propad stavbne dedi{~ine. Aktualne procese na slovenskem podeèlju lahko z eno besedo imenujemo polarizacija, ki se deli na intenzifikacijo in marginalizacijo podeèlja. Gonilna sila teh procesov so predvsem prebivalstveni razvoj, gospodarski in drùbeni dejavniki, globalizacijski procesi, zakonodajni in spodbujevalni ukrepi gonilna sila prebivalstveni drùbeni gospodarski globalizacija zakonodajni tehnolo{ki razvoj dejavniki dejavniki ukrepi razvoj dejavnosti kmetijstvo poselitev turizem promet in infrastrukturni objekti procesi polarizacije intenzifikacija marginalizacija • nara{~anje prebivalstva • depopulacija • specializacija in intenzifikacija v kmetijstvu • opu{~anje kmetijstva • agrotehni~ni ukrepi • ozelenjevanje • industrijske in obrtne dejavnosti • ogozdovanje • nove hi{e zunaj strnjenega naselja • propad stavbne dedi{~ine • vna{anje novih arhitekturnih elementov • mo~an proces suburbanizacije smer razvoja kulturnih pokrajin enoli~na, uniformirana podobna naravni pokrajini razli~na naravni pokrajini zanemarja naravne prvine Slika 145: Procesi v kulturni pokrajini. 209 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc in razvoj tehnologije. Intenzifikacija poteka v kulturnih pokrajinah z ugodnimi naravnimi razmerami in/ali v bliìni gospodarskih sredi{~ in vodi v hitro spreminjanje kulturne pokrajine, ki dobiva vse bolj homogeno podobo s tako imenovanimi uniformiranimi drùbenimi prvinami. Marginalizacijski procesi potekajo v prometno odro~nih kulturnih pokrajinah s slab{imi naravnimi razmerami. Zaradi opu{~anja kmetijstva in depopulacije se drùbene prvine razkrajajo, gozd se {iri in kulturna pokrajina se spreminja v smeri naravne pokrajine. 7.2 POMEN NARAVNIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) Med reliefnimi prvinami je vpliv nadmorske vi{ine dobro viden na primeru Krnice. V preteklosti je naselitev v obliki samotnih kmetij segla do skrajnih meja in zato je kulturna pokrajina izjemno ob~utljiva za vsakr{ne spremembe. Z nara{~anjem vi{ine se pojavljajo opu{~ene kmetije, ogozdovanje in manj- {a se velikost celka. V vinorodnem gri~evju je povezanost obratno sorazmerna: z nadmorsko vi{ino se bolj{ajo razmere za rast vinske trte, kar se vidi na Vinskem Vrhu in na Slapu. Pri tem je treba poudariti, da so absolutne in relativne razlike med dnom doline oziroma kotline bistveno manj{e kot v alpskem svetu in da se razmere za uspevanje vinske trte v ve~ji meri navezujejo na naklone in ekspozicijo. Nakloni so pomembni pri vzorcih na razgibanem terenu. V Krnici so kme~ki domovi nastali na pobo~nih uravnavah, kjer je naklon manj{i od 12°. Tudi vsa obdelovalna zemlja je okoli doma, strmej{i predeli pa so v celoti porasli z gozdom. Podobno je v Veliki vasi, kjer so jedro naselja in redke njive na najbolj polònih delih, strma pobo~ja nad naseljem v celoti prera{~a gozd. Tudi v Selih so redke njive na uravnanem dnu vrta~, kjer je zadosti debela plast zemlje, ostalo prera{~ajo travniki in pa{niki. Vinski Vrh in Slap ponovno kaèta obratno sorazmerje, saj so najbolj obdelana pobo~ja. Vendar so tu povpre~ni nakloni bistveno nìji kot v Krnici oziroma Veliki vasi in v povezavi s son~nim obsevanje omogo~ajo uspevanje vinske trte. Ekspozicija je pomembna zlasti v povezavi z nadmorsko vi{ino in naklonom. V Krnici ima precej domov proti pri~akovanju dokaj neugodno lego. Z nadmorsko vi{ino pomen ekspozicije nara{~a, tako imajo najvi{je leè~e kmetije jùne lege, najnìje kmetije pa tudi manj ugodne lokacije. Pomanjkanje ugodnih leg je verjetno tudi eden od vzrokov, da so krni{ke kmetije dokaj majhne. V vinorodnem gri- ~evju vinogradi niso samo na jùnih in vzhodnih legah, pa~ pa tudi na severnih. Druga~e pa je v Podzemlju, kjer so izklju~no na jùnem vznòju Ku~arja. Sela pri Hinjah in Velika vas izkori{~ata ugodnosti jùne lege. Genetski in morfolo{ki tipi reliefa: Na re~no akumulacijskem reliefu so nastala poselitvena jedra Slovenije. Primera Voklega na Kranjskem polju in Predanovcev na Ravenskem kaèta kulturno pokrajino z intenzivnim kmetijstvom, prevlado njiv, gosto naselitvijo. Obenem sta to obmo~ji hitrih gospodarskih in drùbenih sprememb, kar {e posebej velja za Voklo, ki leì v gospodarskem sredi{~u dràve. Podzemelj izkori{~a ugodno lego na robu re~ne nasutine, kjer so plodna kmetijska tla. Na drugi strani imamo ledeni{ki relief alpskega visokogorja, kjer so naravne razmere tèke. @ivljenje na krasu oteù- jejo pomanjkanje vode ter kamnito in mo~no razgibano povr{je s tanko plastjo prepereline. Padavine in vodne razmere: Koli~ina padavin po celi Sloveniji zado{~a za rast kulturnih rastlin, ob~utljivej{i so predeli na skrajnem zahodu in vzhodu deèle. Tako so na Slapu pri Vipavi moderni sadovnjaki è opremljeni z namakalnimi sistemi, kajti v poletnem ~asu lahko nastopi su{a. Na vzhodu deèle je padavin sicer manj, vendar so ugodno razporejene, saj jih ve~ina pade v rastni dobi. Zaradi razporeditve imajo v panonskem svetu manj problemov s spravilom jesenskih pridelkov kot v sredozemskem, kjer jesenske padavine dostikrat ovirajo trgatev. Na Selih se vodne razmere vidijo v arhitekturnih zna~ilnostih; kljub temu da je vodovod, so ohranjene {e {tevilne kapnice. Krni{ke samotne kmetije imajo izvire na stiku neprepustnih in prepustnih kamnin. Vodne razmere oziroma raven talne vode je vplival na rabo tal. Pri Podzemlju se vidi, kako so se njivske povr{ine umaknile na rahlo dvignjeni in zato odcedni del, na poplavni ravnici ob Kolpi pa so travniki. Dno Vipavske doline pri Slapu je zaradi obsènih hidrome-lioracijskih ukrepov dobilo novo podobo: druga~no poljsko delitev, nov izbor kultur, pravilno mreò polj-210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 skih poti in uniformiranost kulturne pokrajine brez vmesnih ìvic. Pri Predanovcih so se gozdovi ohranili na mo~virnih tleh; njihov delè se je v zadnjih desetletjih {e zmanj{al z obsènimi hidromelioracijami. Pomen zra~nih temperatur se kaè v alpskem gorovju, kjer je naselitev segla do skrajnih meja. Skoraj v celoti je poraslo z gozdom, ki ga prekinjajo vmesni celki. Izbor kultur je mo~no omejen, med kmetijskimi povr{inami zato prevladujejo travniki, njiv ni, razen zelenjavnega vrta na son~ni legi ob hi{i. Tudi sicer temperature vplivajo na rabo tal. Primerjava posevkov na alpski in panonski ravnini kaè razlike, ki jih vsaj delno pripisujemo temperaturnim in vodnim razmeram: na panonski ravnini je ve~ji delè ìt in manj krompirja, na alpski ravnini pa je ravno obratno. Son~no obsevanje je v tesni povezavi s temperaturami in nakloni. Na pobo~ju je zaradi ve~je koli- ~ine prejetih son~nih àrkov topleje kot v dolini. Zato so v panonskem in primorskem gri~evju vinogradi samo na pobo~jih, ~eprav se v zadnjem ~asu na sredozemskih gri~evjih {irijo tudi na ravnino, kar se vidi na primeru Slapa. Son~no obsevanje skupaj z nakloni in temperaturami, prevetrenostjo in manj megle so odlo~ilni za izbor vinogradni{kih leg. Mikroklima je pomembna za lego naselja in orientacijo hi{. Hi{e na Slapu so z zidom za{~itene pred mo~no burjo, na strani, kjer piha burja, skoraj ni oken ali so zelo majhna. Poleg tega so postavljene tesno skupaj, tako da se medsebojno {~itijo. Vpliv mikroklime se vidi tudi na primeru Podzemlja, kjer so na jùnem pobo~ju Ku~arja nastali vinogradi, ki izrabljajo prednosti son~ne lege in zato vi{jih temperatur. Primerjava stavbnih prvin izbranih primerov vsiljuje misel, da sredozemsko podnebje, zlasti zaradi mo~ne burje, ne dopu{~a ve~jega odmika od tradicionalnih na~inov gradnje in orientacije hi{. Tudi novej{e zgradbe ohranjajo pokrajinsko tipiko. V drugih delih Slovenije podnebje ne pomeni tako mo~ne omejitve. Tudi neko~ tako pomembna strma alpska streha je postala polòna. Pedolo{ke prvine so povezane s hidrolo{kimi. Kjer so tla zamo~virjena, so tudi talne razmere slab- {e. V Predanovcih so se tam ohranili gozdovi, na Vinskem vrhu so v dnu doline travniki, na izpranih in zakisanih tleh na Kranjskem polju pa gozdovi, sicer njive in travniki. Prav tako je na alpski ravni ve~ krompirja kot na panonski, saj je prst rahlej{a in bolj zra~na. Vegetacijske prvine: Naravna vegetacija je danes mo~no izkr~ena. V najve~ji meri se je gozd ohranil v alpskem delu Slovenije in na dinarskih planotah oziroma povsod tam, kjer so bile skromne mò- nosti za ìvljenje in kmetovanje. ^im bolj ugodne so bile naravne razmere, tem bolj intenzivno je ~lovek posegel v naravno vegetacijo in jo spremenil. 7.3 POMEN DRU@BENIH IN ZGODOVINSKIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) Raba tal: Kulturne pokrajine alpskega gorovja zaznamuje predvsem velik delè gozda. Primer Krnice kaè, da se gozdne povr{ine {irijo, planinski pa{niki opu{~ajo in da imajo travniki dvojno vlogo: enkrat letno jih kosijo, sicer pasejo. Temeljne poteze panonskim in sredozemskim gri~evnatim pokrajinam daje vinska trta. Nasploh je vinogradni{tvo mo~no spremenilo podobo teh krajev in vplivalo na razvoj kulturne pokrajine. Vinogradni{ke povr{ine ostajajo v enakem obsegu, ali se celo pove~ujejo. Intenzivna raba tal zaznamuje kulturne pokrajine na ravninah: alpskih in panonskih. Razlika je v deleù ohranjenega gozda, saj so alpske ravnine veliko bolj gozdnate kot panonske. Na obeh je poljedelstvo pomembna panoga, ~eprav se v primeru Voklega njivske povr{ine manj{ajo na ra~un travni{kih. Mo~no pa se spreminja raba tal na razgibanih predelih s slab{imi naravnimi razmerami, Velika vas in Sela pri Hinjah beleìjo mo~no ozelenjevanje in ogozdovanje. Poljska razdelitev: Krnica je primer razdelitve na celke, ki se od odprtih v najnìjih delih spreminjajo v zaprte v vi{jih. Ravno polje v Voklem in Predanovcih je razdeljeno na delce, prav tako tudi regu-lirano dno Vipavske doline pri Slapu. Je pa opazna razlika zaradi starosti in tudi lastni{kih razmerij. Polje v Voklem je è mo~no razdrobljeno ali pa zaradi spremenjenega lastni{tva ponovno zdruèno. Poleg tega se razlikuje v »infrastrukturi«, med posameznimi poljskimi skupinami v Voklem so samo poti, medtem ko v ostalih dveh primerih melioracijski kanali kaèjo na vodne razmere. V Predanovcih je izrazita dvojnost med drobno delitvijo na vsaki strani ceste in velikimi bloki kombinatske zemlje na novo 211 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc melioriranih povr{inah. Podobno je na Slapu, kjer je polje razdeljeno na velike delce. Polje pri Podzemlju je rahlo valovito in zato je poljska delitev temu prilagojena. Nastali so nepravilni ali grudasti delci. [e bolj nepravilna je delitev na grude na drobno razgibanih tleh slab{e kakovosti, kar kaèjo primeri Sel, Velike vasi, Skopega in gri~evnatega dela Slapa in Vinskega Vrha. Pri Slapu se dobro vidi, kako delitev postane pravilnej{a takoj, ko se povr{je uravna. Primerjava prebivalstvenih prvin pokaè, da samo dva vzorca kaèta zgo{~evanje prebivalstva, in sicer Voklo in Podzemelj. To sta obenem intenzivni kmetijski pokrajini, usmerjeni prvenstveno v poljedelstvo in sekundarno v ìvinorejo. Vendar imata obe naselji nadpovpre~no slab indeks staranja, 57 in 56. Stagnacijo beleìta Slap in Skopo, kjer so bili druga svetovna vojna in dogodki okoli nje pomemben mejnik v razvoju prebivalstva. Ob primerjavi z indeksom staranja ugotovimo, da se bo v prihodnje {tevilo za~elo manj{ati, zlasti v Skopem, ki sodi med prebivalstveno najstarej{a naselja v Sloveniji. Vsi ostali vzorci beleìjo red~enje prebivalstva, najhitrej{e Sela pri Hinjah in Velika vas. Slednja ima {e izjemno visok indeks staranja. Krnica, Vinski Vrh in Predanovci beleìjo rahlo red~enje, pri ~emer imata prva dva primera povpre~en indeks staranja, slednji pa zelo visokega. Tipi podeèlskih naselij: V skromnih naravnih razmerah so v Krnici nastale samotne kmetije, edino v najnìjem delu so z delitvijo celkov nastali zaselki. Tudi primer Vinskega Vrha kaè, kako se naselitev zgosti, ko naravne razmere postanejo ugodnej{e. Zaselki v dolinskem dnu proti vrhu slemena preidejo v razlo- èno naselje. Predanovci so obcestno naselje, manj{e od ve~ine prekmurskih naselij. Verjetno zato, ker je bila zemlja v okolici mokrotna. Voklo je v jedru gru~asto, nato pa se domovi vle~ejo vzdol` dovoznih cest. Ostala obravnavana naselja so gru~asta. Voklo in Podzemelj hitro spreminjata svojo podobo, kar je povezano z nara{~anjem prebivalstva. Nove hi{e nastajajo zunaj nekdanjega naselitvenega prostora. Pri obeh se jasno vidi, kako so nekdaj varovali dobra kmetijska tla, hi{e so strnjene, plodno polje pa je neposeljeno. Tradicionalni tipi hi{ in gospodarskih poslopij so se najbolje ohranili v Krnici, Slapu, Skopem, Selih, Vinskem Vrhu in Predanovcih. Vendar s to razliko, da imajo v Krnici, na Slapu in Skopem tudi novi ali obnov-ljeni domovi regionalni pe~at, kar pa ne moremo trditi za ostale primere, kjer se je arhitekturna tipika ohranila zaradi stagnacije oziroma nazadovanja kmetijstva. Semiurbani tip je mo~no prisoten v Voklem in Podzemlju. Zaradi mo~ne intezifikacije in modernizacije kmetijstva v Voklem so neko~ {tevilni kozolci danes zelo redki. Zgodovinski in sodobni drùbeni, politi~ni in gospodarski ukrepi lahko odlo~ilno vplivajo na procese v kulturni pokrajini. Na Vinskem Vrh se {e vedno zazna vpliv vini~arstva: velika posest na eni in mo~na razdrobljenost na drugi strani, velike in mogo~ne kme~ke hi{e ter majhne vini~arske hi{e, ki so na robu propada. Procesi, povezani z vini~arstvom, so {e ìvi, saj lastni{ka razmerja niso urejena. Zaradi denacionalizacijskih postopkov se zemlja ponovno drobi. Naslednji primer, ki pokaè, kako lahko dolo~en ukrep vpliva na kulturno pokrajino, je Skopo. Italijanske pokojnine omogo~ajo obnovo ali izgradnjo hi{. Tako je danes Skopo lepo urejeno naselje, ki je ohranilo pokrajinsko tipiko. 7.4 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) Glede na zna~aj podatkov sem za potrditev druge hipoteze, ki pravi, da se vpliv naravnih prvin na oblikovanje kulturne pokrajine med konkretnimi tipi kulturne pokrajine razlikuje, upo{tevala naklone, ekspozicije in nadmorske vi{ine povr{ja kot neodvisne spremenljivke in rabo tal kot odvisno spremenljivko. S t-testom sem ugotovila, da so tudi povezave med omenjenimi spremenljivkami pri konkretnih primerih statisti~no pomembne, kar dokazuje, da naravne prvine tudi na krajevni ravni pomembno vplivajo na drùbene prvine, da torej splo{ne zakonitosti o pomembni povezanosti med naravnimi in drùbenimi prvinami, ki so jih v okviru celotne Slovenije ugotavljali drugi avtorji, veljajo tudi na nìji ravni. Ekspozicije so najpomembnej{e v Podzemlju. @e pri pomenu reliefa sem omenila, da so na pobo~- ju Ku~arja vinogradi izklju~no na jùni legi, na Vinskem Vrhu in Slapu pa tudi na severnih legah. Kljub temu imajo vinorodna gri~evja visoko vrednost korelacijskega koeficienta, pri ~emer je v Sredozemlju rahlo ve~ja od vrednosti na panonskim. Za njima sta obe kra{ki pokrajini na planoti, na dnu preglednice pa Velika vas in Krnica, kar je na prvi pogled presenetljivo zlasti za Veliko vas na jùnem pobo~ju. 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Verjetno ravno zato, ker jùne lege popolnoma prevladujejo. Za Krnico pa smo è ve~krat omenili, da so naseljene tudi severne lege. Za naklone smo ugotovili, da je najve~ja povezanost na sredozemskih gri~evjih, nato pa v obeh pobo~- nih alpskih pokrajinah, visokogorski in sredogorski, sledita pokrajini v dolini dinarskega ravnika in na ravniku sredozemske planote. Najmanj{i korelacijski koeficient sem izra~unala za panonsko gri~evje in ravnik na dinarski planoti. Nakloni so po predvidevanju najve~jega pomena na pobo~nih pokrajinah. Za nadmorske vi{ine sem ugotovila, da so ponovno najpomembnej{e v Podzemlju, vendar je ta rezultat treba vrednotiti s pridr`kom. Absolutne in relativne vi{ine so v kolpski dolini majhne, vendar o~itno dokaj zna~ilne. Gre za dosledno rabo tal: travniki na poplavnem svetu ob Kolpi, njive na rahlo vzpetem in vinogradi na vznòju Ku~arja. Ponovno sledita panonsko in sredozemsko gri~evje. Presenetljiva je nizka vrednost v alpskem gorovju, sploh najnìja pa je na pobo~ju na dinarski planoti. 7.5 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) Za potrditev tretje hipoteze, ki pravi, da je intenzivnost ~lovekovega delovanja v konkretnem tipu kulturne pokrajine povezana z naravnimi omejitvami oziroma naravnimi danostmi te pokrajine, sem uporabila povr{ine posameznih zemlji{kih kategorij. Na njihovem temelju sem izra~unala indekse preobrazbe okolja zaradi kmetijstva; ki imajo za posamezne primere naslednje vrednosti: Krnica 26, Velika vas 42, Voklo 61, Sela 37, Podzemelj 51, Vinski Vrh 90, Predanovci 71, Slap 121 in Skopo 38. Dobljeni indeksi kaèjo, da so najmo~neje preoblikovana sredozemska in panonska gri~evja, sledita ravninski pokrajini, po pri~akovanju je na zadnjem mestu pobo~na pokrajina alpskega gorovja. Postavljeno hipotezo lahko potrdimo samo delno. V pokrajinah z ugodnimi naravnimi razmerami, kjer naravno okolje ne postavlja strogih omejitev, je indeks ve~ji. Vpra{ljiv pa je pri ugotavljanju razlik med intenzivnimi kmetijskimi pokrajinami. Dileme izhajajo iz same vsebine indeksa in vrednosti ornih ekvivalentov. Vinogradi imajo kar dvainpol-krat ve~jo vrednost ornega ekvivalenta kot njive. In primerjava konkretnih tipov kulturne pokrajine: tèko bi trdili, da so panonska gri~evja bolj intenzivno spremenjena zaradi kmetijstva kot panonske ravnine. 7.6 VREDNOTENJE POMENA NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN Na temelju dosedanjih ugotovitev o pomembnosti dolo~enih prvin za oblikovanje kulturne pokrajine na ob~i ravni smo na{e spoznanje dopolnili z ugotovitvami o konkretnih tipih kulturne pokrajine. V razli~nih tipih kulturne pokrajine so pomembne razli~ne pokrajinske prvine. Vrednotenje naravnih dejavnikov smo opravili za vsako reliefno enoto posebej. Preglednica 34: Pomen naravnih prvin za razvoj kulturne pokrajine po reliefnih enotah. gorovje: nadmorska vi{ina → naklon → ekspozicija → prst in hidrolo{ke razmere → temperature hribovje: naklon → ekspozicija → prst in hidrolo{ke razmere → temperature gri~evje (panonska in dinarska gri~evja): naklon → ekspozicija → prst in hidrolo{ke razmere → temperature ravnina (alpske in panonske ravnine): hidrolo{ke razmere → prst → dinamika padavin nizka planota (dinarska podolja in ravniki, sredozemske planote): prst → hidrolo{ke razmere → naklon → ekspozicija visoka planota (dinarske planote): nadmorska vi{ina → naklon → ekspozicija → prst → hidrolo{ke razmere Razvoj drùbenih prvin oziroma njihov pomen je {e tèje dolo~iti, saj so v vsakem tipu kulturne pokrajine odlo~ali druga~ni vzgibi, ki so se spreminjali tekom zgodovine. Zlasti v novej{em ~asu se slika slovenskega podeèlja spreminja zaradi drùbenih dejavnikov, ki izvirajo v gospodarskih in politi~nih dogajanjih. Seveda pa so obmo~ja s slab{imi naravnimi danostmi ob~utljivej{a. Za osvetlitev pomena naravnih drùbenih prvin smo primerjali kulturne pokrajine podobnih naravnih zna~ilnosti, in sicer Voklo s Predanovci (preglednica 35) in Vinski Vrh s Slapom pri Vipavi. 213 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Preglednica 35: Primerjava Voklega in Predanovcev. Voklo Predanovci prvine vzroki prvine raba tal intenzivno poljedelstvo struktura zemlje, hidrolo{ke intenzivno poljedelstvo (ìta), (krompir, zelenjava), med razmere, kamninska zgradba majhen delè gozda njivske povr{ine se vrinjajo ve~je gozdne povr{ne poljska delitev in poti pravi delci (mo~no razdrobljeni), lastni{ki odnosi in pravi delci (ve~ji kosi), vijugaste poljske poti agrotehni~ni ukrepi pravokotno omrèje poti tip hi{e alpski tip hi{e razli~ni kulturni krog, gradbeni panonski tip hi{e materiali, podnebne razmere procesi hitra suburbanizacija, centralna/periferna lega, red~enje prebivalstva, semiurbani tip hi{e, majhen gospodarski razvoj pokrajine, propadanje stavbne dedi{~ine, delè kme~kega prebivalstva, zaposlitvene mònosti, odkup stagnacija kmetijstva, redke intenzifikacija kmetijstva, pridelkov, razlike v velikosti semiurbane hi{e ve~anje travnih povr{in, posesti rast prebivalstva Preglednica 36: Primerjava Vinskega Vrha in Slapa pri Vipavi. Vinski Vrh Slap pri Vipavi prvine vzroki prvine raba tal prepletanje vinogradov, prsti in hidrolo{ke razmere prepletanje vinogradov, sadovnjakov, njiv, travnikov sadovnjakov, njiv, travnikov in gozda in gozda poljska delitev in poti celki v dolini in grude obseg doline in agrotehni~ni grude na pobo~jih in delci na pobo~jih ukrepi so povzro~ili pravilno v dolini delitev tip hi{e pomurska razli~ica razli~en kulturni krog, gradbeni kra{ka razli~ica primorskega tipa panonskega tipa materiali, podnebne razmere procesi propad stavbne dedi{~ine, denacionalizacija, italijanske ohranjanje stavbne dedi{~ine, nova delitev zemlje pokojnine, lastninska razmerja nove hi{e zunaj strnjenega jedra vasi, {irjenje vinogradov na rav- nino, modernizacija vinogradov 7.7 ZA KONEC Ustroj kulturne pokrajine kot fizi~ne tvorbe razkriva raznovrstne vplive in povezave med naravo in ~lovekom. Kulturna pokrajina in njene prvine kaèjo na~in prilagajanja naravnim razmeram, v prvi vrsti reliefu. Oblikovanost povr{ja je narekovala poljsko razdelitev, rabo tal, lego naselja in razmestitev objektov. Dejansko je povr{je temelj za ostale sestavine pokrajine, saj vpliva na izoblikovanje kulturne pokrajine tudi posredno, to je prek mikroklimatskih razmer, prsti, vodne mreè. Podnebje in povr{je sta oblikovala dolo~en na~in ìvljenja, ki je vpleten v zgradbo kulturne pokrajine. Ni~ manj pomembni niso drùbeni dejavniki, saj se je pokrajina preoblikovala v skladu s predstavami, vrednotami in idejami ljudi, na katere pa vpliva politi~na tvorba s svojimi institucijami in gospodarskim razvojem. Dràva izraà svoj vpliv na dveh ravneh: neposredno prek institucij, ki so nosilci drùbene mo~i in oblasti, ter posredno prek svojih prebivalcev. Kulturna pokrajina je kompleksna celota, ki zajema vse, kar se dogaja v naravnem okolju in v drù- bi. Njeno obravnavanje zahteva temeljito in vsestransko preu~evanje. Ta knjiga je le droben kamen~ek v mozaiku ali pa za~etek natan~nej{ega raziskovanja. 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Anko, B. 1983: Celek kot krajinskoekolo{ka enota gozdne krajine. Ljubljana. Bat, M. 1990: Vpliv fizi~nogeografskih dejavnikov na rabo tal (na primeru treh krajev v predalpskem hribovju Slovenije). Geografski zbornik 30. Ljubljana. Beaujeu-Garnier, J. 1975: France. World's landscapes. London, New York. Belec, B. in ostali 1998: Murska ravan. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Berque, A. 2000: Landscape and the overcoming of modernity – Zong Bings' principle. Tipkopis, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Seul. Blaznik, P., Grafenauer, B., Vilfan, S. 1970: Gospodarska in drùbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, D. 1, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana. Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Bo{tjan~i~, J., Zafran, J. 1998: Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru katastrske ob~ine Slavina. Gozdarski vestnik 56–4. Ljubljana. Cegnar, T. 1998: Temperature zraka. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. Ciglene~ki, S. 1999: Pozna antika. Zakladi tiso~letij. Ljubljana. Clark, A. N. 1998: The Penguin dictionary of geography. London. Claval, P. 2000: Geography and culture today. Newsletter of the IGU. New York. Cunder, T. 1998: Zara{~anje kmetijskih zemlji{~ v slovenskem alpskem svetu. Sonaravni razvoj v slovenskih Alpah in sosedstvu. Ljubljana. ^epi~, Z. 1995: Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji: (1945–1948). Maribor. Drnov{ek, M. 1995: Ljubljana – prestolnica Slovencev. Slovenska kronika XX. stoletja. Ljubljana. Drozg, V. 1992: Morfologija va{kih naselij v Sloveniji. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Drozg, V. 1995: Oblike poselitve. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Drozg, V. 1998a: Kme~ka hi{a. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Drozg, V. 1998b: Oblike poselitve. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Dular, J. 1999: Bronasta doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana. Dular, J., Boì~, D. 1999: @elezna doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana. Duncan, J. S. 1993: Landscape of the self/landscapes of the other(s): cultural geography 1991–92. Progress in human geography. London. Ferenc, M. 1993: Ko~evska: izgubljena kulturna dedi{~ina ko~evskih Nemcev. Ljubljana. Fister, P. in ostali 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana. Gabrijel~i~, P. 1985: Varstvo in urejanje kulturne krajine. Ljubljana. Gabrovec, M. 1998: Suha krajina in Dobrepolje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1998: Najpomembnej{a raba tal leta 1994. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Gams, I. 1959: Pohorsko Podravje: razvoj kulturne pokrajine. Dela SAZU 9. Ljubljana. Gams, I. 1960: O vi{inski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. Geografski vestnik 32. Ljubljana. Gams, I. 1972: Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 19–1. Ljubljana. Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana. Geodetska uprava Republike Slovenije 1997–2000: Digitalni orlofoto na~rti, listi Ajdov{~ina C 2224, Mozirje F 2633, Radgona I 2809, ^rnomelj G 2020, Litija F 2421 in F 2422, Kamnik E 2531, Komen B 2250, Ljutomer K 2742, @uèmberk F 2247. Ljubljana Geografija (Leksikoni Cankarjeve zalòbe). Ljubljana, 1977. 215 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Gorjup, Z. 1977: Krajinsko planiranje in oblikovanje kot integralni del prostorskega in urbanisti~nega planiranja. Ljubljana. Grafenauer, B. 1979a: Nem{ko politi~no in kolonizacijsko osvajanje v zrelem fevdalizmu. Zgodovina Slovencev. Ljubljana. Grafenauer, B. 1979b: Zdruìtev Slovencev in ìvljenje pod Franki do za~etka 9. stoletja. Zgodovina Slovencev. Ljubljana. Heathcote, R. L. 1975: Australia. World's landscapes. London, New York. Holz, E. 1994: Razvoj cestnega omrèja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Ljubljana. Horvat, J., [a{el Kos, M., Kos, P. 1999: Rimska doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana. Hrvatin, M. 1998: Posavsko hribovje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Hudson, B. 1986: Landscape as resource for national development: a Carribean view. Geography 71. Sheffield. Hunter, J. M. 1985: Land into landscape. London, Bath. Ile{i~, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela In{tituta za geografijo 2. Ljubljana. Jackson R. H. 1990: Cultural geography: people, places and environment. St. Paul. Jan{a-Zorn, O. 1987: Agrarna reforma. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Johnston, R. J. 1994: The dictionary of human geography. Oxford, Cambridge, Blackwell. Jordan-Bychkov, T. G. 1999: The Human Mosaic. A Thematic Introduction to Cultural Geography. New York. Keisteri, T. 1990: The study of changes in cultural landscapes. Fennia 168:1. Helsinki. Kemp, M. 2002: Science and Art. The Grove Dictionary of Art, medmrèje: http://www.grovereference.com, 3. 7. 2002. Kert, B. 1998: Slovenske gorice. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Kladnik, D. 1998: Kamni{ko-Savinjske Alpe. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana. Kladnik, D., Natek, M. 1998: Vipavska dolina. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1991: Tendence spreminjanja slovenskega podeèlja. Geografski vestnik 63. Ljubljana. Knight, D. B. 1971: Impress of authority and ideology on landscape: a review of some unanswered questions. Tijdscrift voor Economische en Sociale Geografie. Amsterdam. Kova~i~, M. 1999: Razvojne tendence v kmetijstvu Slovenije in vpliv na kulturno krajino. Kulturna krajina v dinamiki varstva in razvoja. Ljubljana. Ku~an, A. 1998: Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana. Kulturlandschaften der Schweiz. Bern, 1996. Langdon, H. 2002: Ladscape painting. The Grove Dictionary of Art, http://www.grovereference.com, 3. 7. 2002. Lazarevi~, @. 1995: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Slovenska kronika XX. stoletja. Ljubljana. Leighly J. 1976: Carl Ortwin Sauer, 1889–1975. Annals of the Association of American Geographers 66–3. Washington. Lichtenberger, E., Bobek, H. 1956: Zur kulturgeographischen Gliederung Jugoslawiens. Geographischer Jahresbericht aus Österreich 26. Dunaj. Lovren~ak, F. 1998: Prsti. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. Marin~ek, L. 1987: Bukovi gozdovi Slovenije. Ljubljana. Maru{i~, I. 1999: Kulturna krajina v~eraj, danes, jutri. Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varstva. Ljubljana. Maru{i~, I. in ostali 1998a: Krajine predalpske regije. Ljubljana. Maru{i~, I. in ostali 1998b: Krajine subpanonske regije. Ljubljana. Medmrèje 1: www.ecnc.nl/doc/projects/landmono.html, 3. 7. 2002. Medmrèje 2: www.icls.harvard.edu/, 3. 7. 2002. Medmrèje 3: www.unesco.org/, 3. 7. 2002. Medmrèje 4: www.uwec.edu/Academic/Geography/Ivogeler/w188/188start.htm, 3. 7. 2002. Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana. 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Melik, A. 1963: Slovenija: geografski opis. Ljubljana. Meze, D. 1965: Samotne kmetije v Lu~ki pokrajini. Geografski zbornik 9. Ljubljana. Miheli~, D. 1998: Kolonizacija. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Milan Oroèn, A., Perko, D., Kladnik, D. (uredniki) 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Natek, K. 1993: Tipi povr{ja v Sloveniji. Geografski obzornik 40–4. Ljubljana. Naveh, Z., Lieberman, A. S. 1994: Landscape ecology: theory and application. New York. Norton, W. 1989: Explorations in the understanding of landscape: a cultural geography. London. Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Ogrin, D. 1997: Slovenske krajine. Ljubljana. Okolje (Leksikoni Cankarjeve zalòbe). Ljubljana, 1985. Pagnini, M. P., 1997: Prospettive di geografia culturale: un'introduzione. Prospettive di geografia culturale. Trento. Parker, W. H. 1983: The Soviet Union. World's landscapes. London, New York. Perko, D. 1985: Kulturna pokrajina v pore~ju Kokre. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Perko, D. 1992: Zveze med reliefom in gibanjem prebivalstva 1880–1981 v Sloveniji. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Perko, D. 1993: Ekspozicije v Sloveniji. Geografski obzornik 40–4. Ljubljana. Perko, D. 1997: Slovenija na stiku velikih evropskih pokrajinskih enot. Traditiones 26. Ljubljana. Perko, D. 1998a: Ekspozicije povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998b: Geografija, regija in regionalizacija. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, D. 1998c: Pokrajine. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998~: Prebivalstveni tipi naselij. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998d: Prebivalstvo. Geografija Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998e: Regionalizacija Slovenije. Geografski zbornik 38. Ljubljana. Perko, D. 1999: O Sloveniji, pokrajinah in ljudeh. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Pleterski, A. 1999: Staroslovanska doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana. Plut, D. 1998: Bela krajina. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Ress, R. 1978: Landscape in art. Dimensions of human geography. Chicago. Rubenstein, J. M. 1999: The cultural landscape: an introduction to human geography. New York. Rugg, D. S. 1985: Eastern Europe. World's landscapes. London, New York. Ruy, J. H. 2000: Reading the Korean cultural landscape. Seoul. Savnik, R. (urednik) 1968: Zahodni del Slovenije. Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga. Ljubljana. Savnik, R. (urednik) 1971: Jedro osrednje Slovenije in njen jugozahodni del. Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga. Ljubljana. Savnik, R. (urednik) 1976: Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Krajevni leksikon Slovenije, 3. knjiga. Ljubljana. Savnik, R. (urednik) 1980: Podravje in Pomurje. Krajevni leksikon Slovenije, 4. knjiga. Ljubljana. Simoniti, V. 1996: Pustota. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Simoniti, V. 1999a: Tabor. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Simoniti, V. 1999b: Tur{ki vpadi. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Sitar, S. 1999: Tovorni{tvo. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana. Slovar slovenskega knjìnega jezika, Ljubljana, 1994. Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001. Small, J., Witherick, M. 1995: A modern dictionary of geography. London. Stepan~i~ D. 1984: Tla Slovenije. Atlas Slovenije, tipkopis na In{titutu za geografijo. Ljubljana. Stritar, A. 1990: Krajina, krajinski sistemi, raba tal in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana. 217 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Terkenli, T. S. 2001: Towards a theory of the landscape: the Aegean landscape as a cultural image. Landscape and Urban Planning 57, 3–4. Amsterdam, Oxford, New York, Tokyo. Tuan, Y. F. 1970: China. World's landscapes. London. Turk, I. 1999: Starej{a in srednja kamena doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana. Uhlig, H. 1956: Die Kulturlandschaft – Methoden der Forschung in das Beispiel Nordostengland. Kölner Geographischen Arbeiten. Köln. Urbanc, M. 1996: Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih Dobravah v energetski lu~i: na primeru naselij Gori~e, Letence in Srednja vas. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Urbanc, M. 2002: Poskus tipografije podeèlskih kulturnih pokrajin v Sloveniji. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Valvasor, J. W. 1994: Slava vojvodine Kranjske: izbrana poglavja. Ljubljana. Veliki splo{ni leksikon 1 do 4. Ljubljana, 1997. Veliki splo{ni leksikon 5 do 8. Ljubljana, 1998. Velu{~ek, A. 1999: Mlaj{a kamena in bakrena doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana. Vojvoda, M. 1965: Razvoj kulturne pokrajine v Bohinju. Ljubljana. Vri{er, I. 1996: Regija. Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana. Vri{er, I. 1998: Uvod v geografijo. Ljubljana. Westerman Lexikon der Geographie. Braunschweig 1973, 1975. Whittow, J. B. 1986: The Penguin Dictionary of Physical Geography. London. Zadnikar, M. 1991: Slovenska znamenja. Ljubljana. Zgonik, M., 1977: Dravska dolina: novej{i razvoj kulturne pokrajine. Maribor. Zupan~i~, B. 1998: Padavine. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. Zupan~i~, M. 1996: Rastlinstvo: gozdne zdrùbe. Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana. 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 9 SEZNAM SLIK Slika 1: ^lovekov vpliv je segel tudi v visokogorje, zato lahko le {e s pridr`kom govorimo na naravni pokrajini. 14 Slika 2: Zgradba kulturne pokrajine. 22 Slika 3: Carl Ortwin Sauer, profesor geografije na Kalifornijski univerzi Berkeley, je v knjigi Morfologija pokrajine postavil temelje kulturne geografije in uvedel izraz kulturna pokrajina (University of California, Berkeley). 23 Slika 4: Na polònej{em povr{ju ob vodnih izvirih je ~lovek uredil planinske pa{nike, dvignil gozdno mejo in s tem oblikoval antropogeno gozdno mejo. 30 Slika 5: Re~ne doline so hrbtenica prometnega omrèja v Sloveniji. Obenem z gospodarskimi in prebivalstvenimi tokovi so po njih prihajale nove ideje, ki so vna{ale spremembe v kulturno pokrajino. 31 Slika 6: Delè povr{ine Slovenije po naklonskih razredih (Perko 1999). 32 Slika 7: Delè naselij po naklonskih razredih (Perko 1992). 32 Slika 8: Prodne ravnine so zaradi mnogih porabnikov prostora najbolj obremenjene pokrajine v Sloveniji. 34 Slika 9: Voda je temeljni vir ìvljenja. Re~no omrèje, talna voda in izviri pitne vode so dali temeljni pe~at poselitveni sliki Slovenije, koli~ina in razporeditev padavin pa sta usmerjali kmetijsko pridelavo, vplivali na dinamiko del ter soustvarjali arhitekturno podobo deèle. 35 Slika 10: S kozolcem je kmet re{il vpra{anje su{enja sena in ìta v snopih, kar je v dobro namo~eni Sloveniji mo~no olaj{alo pridobivanje krme za zimo. Zaradi poàrno-varnostnih razlogov so ga v dobi razsvetljenstva prestavili iz naselja na polje. 35 Slika 11: Na Krasu se je razvila posebna prst terra rosa, na kateri rase trta refo{k, ki daje znamenito vino teran. 38 Slika 12: Hmelj, ki so ga omenjali è srednjeve{ki urbarji, se je mo~no raz{iril v drugi polovici 19. stoletja obenem z razvojem pivovarske industrije in spremenil podobo Savinjske doline. 39 Slika 13: Temperaturni obrat in z njim povezana megla sta pogosta pojava v dnu dolin in ravnin v mirnih in jasnih no~eh. Pobo~ja nad njim pa se è kopajo v soncu. 40 Slika 14: Veter oziroma boj proti njemu sta usmerjala ~lovekovo ìvljenje in delo na Krasu in v Vipavski dolini. Mo~ burje se kaè tudi v preoblikovanosti drevja. 41 Slika 15: V dobro namo~eni Sloveniji so se razvili raznoliki na~ini su{enja sena in ìta. 42 Slika 16: Naselja so se izognila obmo~jem rednih poplav, ki so na kra{kih poljih dokaj predvidljive, mirne in dolgotrajne. 42 Slika 17: Oblikovanje kulturne pokrajine (medmrèje 4). 44 Slika 18: Poljska delitev je povezana z obdelovalnimi tehnikami. Uporaba èleznega pluga, ki se je v Evropi razmahnila od 11. stoletja dalje, je tedanje {iroke grudaste njive preoblikovala v ozke in dolge, saj so se tako izognili prepogostemu obra~anju tèkega pluga. 45 Slika 19: Kme~ko prebivalstvo hribovitih in odro~nih predelov je ve~inoma ostarelo. S kmetijstvom se ukvarja zaradi tradicionalne navezanosti na zemljo in tako {e vzdrùje kulturno pokrajino. Mladi ljudje – tudi ~e so ostali na podeèlju – te navezanosti ne ~utijo ve~. Poleg tega jim izobrazba omogo~a druga~no zaposlitev, ki pa zaradi evropskega delovnega ~asa in modernej{ega na~ina ìvljenja ne dopu{~a popoldanskega obdelovanja zemlje. 48 Slika 20: Znamenja ob poti in cerkve na vrhovih gri~ev so sestavni del podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji. 51 219 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Slika 21: Naselitvene zahteve ~loveka so se spreminjale v skladu z njegovim na~inom ìvljenja in s stopnjo tehnolo{kega razvoja. Dokler je bil {e lovec in nabiralec, so bili najprivla~nej{i svetli bukovi gozdovi z bogato podrastjo, ki so prehranjevali velike ìvali. 55 Slika 22: Rimljani so prinesli vinsko trto v slovenske deèle in tako korenito spremenili sredozemske in panonske gorice. V ~asu cesarja Probusa se je raz{irila povsod, kjer so bili zanjo ugodne mònosti. Latinski izraz vinum je pri{el v vse romanske, slovanske in germanske jezike. Preseljevanje narodov je novo dejavnost sicer prizadelo, ni je pa uni~ilo. 56 Slika 23: Z rimskimi vojaki, trgovci in uradniki, ki so se iz vzhodnih provinc vra~ali domov, je v na{e kraje pri{lo skrivnostno ~a{~enje boga Mitre. Eden redkih mitrejev je v dobro skritem opu{~enem kamnolomu pri Roàncu v Beli krajini. 57 Slika 24: Za obrambo pred Turki so ljudje utrdili cerkve na ugodnih strate{kih legah. V kasnej{ih stoletjih so nekatera obzidja propadla, nekatera pa so se lepo ohranila vse do dana{njih dni. 66 Slika 25: V 15. in 16. stoletju se je zaradi tur{kih vpadov spremenila prebivalstvena podoba Bele krajine. Hrva{ki in srbski priseljenci so vse do danes ohranili svoje jezikovne, verske in etnolo{ke posebnosti. 67 Slika 26 in slika 27: Kulturno pokrajino lahko razumemo kot kultivirano pokrajino, ki jo je iz naravne ustvarila in negovala ~love{ka drùba, in pokrajino s kulturo, ki je zaradi svoje oblikovanosti in negovanosti kulturna dobrina in zgodovinska dedi{~ina preteklih generacij. 72 Slika 28: Vzdrèvanje pestre in drobno raz~lenjene kulturne pokrajine je zagotovilo ekolo{kega ravnovesja, vendar je tèko zdrùljivo s tr`no naravnanim kmetijstvom. 73 Slika 29: Moderna kmetijska pokrajina ima velik gospodarski pomen, vendar zanemarja ekolo{ki in kulturno-~ustven vidik. 74 Slika 30: [irjenje gozda je najve~ja grònja kulturni pokrajini, obenem pa to pomeni vra~anje k naravni pokrajini, ki zagotavlja ekolo{ko ravnovesje. V na{ih podnebnih razmerah se gozd hitro {iri, tako da ponekod è skoraj popolnoma prera{~a tudi vrhove, na katerih stojijo cerkve. 76 Slika 31: Stara in opu{~ena kme~ka hi{a v Savinjskih Alpah ne ustreza zahtevam, potrebam in predstavam sodobnega ~loveka. Za ohranitev stavbnih posebnosti slovenskih pokrajin bi bilo nujno vklju~evanje regionalnih arhitekturnih prvin v moderne objekte. 77 Slika 32: Interpretacija nekaterih DOF-ov je bila zaradi nejasnih mej med rastri, ki kaèjo dolo~eno rabo tal, zahtevna in zamudna ter povezana z obsènim terenskim delom. 103 Slika 33: Izbrani tipi kulturnih pokrajin v Sloveniji. 104–105 Slika 34: Digitalni aeroposnetek Krnice (DOF 5 F2633). 107 Slika 35: Krni{ke samotne kmetije so nastale na pobo~nih uravnavah. 108 Slika 36: Na najve~ji uravnavi, ki je v drobnem mo~no razgibana, je nastala kmetija Moli~nik. Po drugi svetovni vojni se je zaradi grònje z zaplembo premoènja razdelila na tri dele. 108 Slika 37: Kme~ki dom ene najvi{je leè~ih kmetij v Krnici na vznòju Velikega Rogatca je zapu{~en è dolga leta in kmalu ga bo drevje povsem preraslo. Zemlji{~e je obdelano, saj se njeni lastniki {e ukvarjajo s kmetijstvom, vendar ìvijo na drugi kmetiji nìje v dolini. 109 Slika 38: Nadmorske vi{ine povr{ja v Krnici. 110 Slika 39: Nakloni povr{ja v Krnici. 111 Slika 40: Ekspozicije povr{ja v Krnici. 112 Slika 41: Raba tal v Krnici. 114 Slika 42: Precej{nje strmine oteùjejo kmetovanje v Krnici in okolici. Kljub temu pa imajo v bliìni doma manj{e njive, kjer poleg zelenjave pridelajo {e nekaj koruze. 115 220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Slika 43: Gibanje {tevila prebivalcev Krnice med letoma 1869 in 2000. 115 Slika 44: Starostna sestava prebivalstva Krnice. 116 Slika 45: Tloris dela naselja Krnica. 117 Slika 46: Na najvi{ji to~ki obdelovalnih zemlji{~ v Krnici stoji kapela. 118 Slika 47: Digitalni aeroposnetek Velike vasi (DOF 5 F2421, F2422). 119 Slika 48: Nadmorske vi{ine povr{ja v Veliki vasi. 120 Slika 49: Nakloni povr{ja v Veliki vasi. 121 Slika 50: Ekspozicije povr{ja v Veliki vasi. 122 Slika 51: Velika vas leì na jùnem pobo~ju Ciclja in Svetega Miklavà. 122 Slika 52: Z juga je naselje skrito za gostim sadnim drevjem. 123 Slika 53: Razgibano in nagnjeno povr{je nudi le skromne mònosti za kmetijsko rabo tal. 124 Slika 54: Raba tal v Veliki vasi. 124 Slika 55: Gibanje {tevila prebivalcev Velike vasi med letoma 1869 in 2000. 125 Slika 56: Starostna sestava prebivalstva Velike vasi. 125 Slika 57: Tloris Velike vasi. 126 Slika 58: Starej{e hi{e se pona{ajo z lepimi detajli. 126 Slika 59: Ve~ina kozolcev v Veliki vasi {e sluì svojemu namenu. 127 Slika 60: Digitalni aeroposnetek Voklega (DOF 5 E2531). 129 Slika 61: Sklenjene njivske povr{ine na Kranjskem polju prekinjajo pasovi gozda, ki so se ohranili ve~inoma na manj rodovitnih prsteh na konglomeratu. 130 Slika 62: Kljub zmanj{anju povr{in s krompirjem Kranjsko polje ohranja sloves tako imenovane krompirjeve deèle. 131 Slika 63: Raba tal v Voklem. 132 Slika 64: Velike kmetije se iz va{kega jedra {irijo navzven na polje in dobivajo videz modernih industrijskih obratov. 133 Slika 65: Gibanje {tevila prebivalcev Voklega med letoma 1869 in 2000. 133 Slika 66: Starostna sestava prebivalstva Voklega. 134 Slika 67: Tloris naselja in poljska delitev v Voklem. 135 Slika 68: Tehnolo{ki razvoj v kmetijstvu je mo~no zmanj{al uporabno vrednost kozolcev, ki postajajo le {e etnografski relikt preteklega kmetijstva. 136 Slika 69: V zadnjih letih so za~eli gojiti zelenjavo v velikih koli~inah. 136 Slika 70: Digitalni aeroposnetek Sel pri Hinjah (DOF 5 F2247). 137 Slika 71: Sela leìjo na polònem pobo~ju Vrhunskega kuclja, ki se dviga nad mo~no zakraselo okolico. 139 Slika 72: Nadmorske vi{ine povr{ja na Selih pri Hinjah. 140 Slika 73: Nakloni povr{ja na Selih pri Hinjah. 141 Slika 74: Ekspozicije povr{ja na Selih pri Hinjah. 142 Slika 75: Povr{je v okolici Sel je mo~no kamnito, kar poleg strmin dodatno onemogo~a strojno obdelavo. 143 Slika 76: Kapnice kaèjo na na~in oskrbe z vodo v preteklosti. 143 Slika 77: Raba tal na Selih pri Hinjah. 144 Slika 78: Gibanje {tevila prebivalcev na Selih pri Hinjah med letoma 1869 in 2000. 145 Slika 79: Starostna sestava prebivalstva Sel pri Hinjah. 145 Slika 80: Postopki v kmetijstvu, s katerim se ukvarjajo samo starej{i, se v zadnjih desetletjih niso dosti spremenili. 146 Slika 81: Kozolci {e sluìjo svojemu prvotnemu namenu. 146 Slika 82: Tloris naselja Sela pri Hinjah. 147 Slika 83: Digitalni aeroposnetek Podzemlja (DOF 5 G2020). 149 Slika 84: Podzemelj leì na stiku Kolpske doline in gri~a Ku~ar s prazgodovinskim nahajali{~em. 150 221 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc Slika 85: Nadmorske vi{ine povr{ja v Podzemlju. 151 Slika 86: Nakloni povr{ja v Podzemlju. 152 Slika 87: Ekspozicije povr{ja v Podzemlju. 153 Slika 88: Na pobo~jih Ku~arja so majhni vinogradi, ki so v lasti okoli{kih kmetov ne samo iz Podzemlja, pa~ pa tudi Gribelj in Krasinca. 155 Slika 89: Jùno in zahodno od Ku~arja je valovito, plodno in intenzivno obdelano polje, ki se rahlo spu{~a proti Kolpski dolini. 155 Slika 90: Raba tal v Podzemlju. 156 Slika 91: Gibanje {tevila prebivalcev Podzemlja med letoma 1869 in 2000. 157 Slika 92: Starostna sestava prebivalstva Podzemlja. 157 Slika 93: Cesta in è dolgo opu{~eni kme~ki dom te~eta vzporedno s plastnicami Ku~arja. 158 Slika 94: [torklja je dokaz panonskih podnebnih vplivov v Beli krajini. 158 Slika 95: Tloris naselja in poljska delitev v Podzemlju. 160 Slika 96: Digitalni aeroposnetek Vinskega Vrha (DOF K2742). 162 Slika 97: Nadmorske vi{ine povr{ja na Vinskem Vrhu. 163 Slika 98: Nakloni povr{ja na Vinskem Vrhu. 164 Slika 99: Ekspozicije povr{ja na Vinskem Vrhu. 165 Slika 100: Vinski Vrh leì na vr{nem delu slemen Veliki in Mali Vinski Vrh, posamezni domovi pa so nastali tudi v pobo~ju ali na robu dolin. 166 Slika 101: Raba tal kaè izrazito navezanost na potek slemen oziroma vmesnih dolin. V najnìjih delih so gozdovi in travniki, na odcednih delih njive, na zgornjem delu pobo~ja vinogradi in na vr{nem razloène hi{e, ki jih obdaja veliko sadno drevje. 166 Slika 102: Raba tal na Vinskem Vrhu. 168 Slika 103: Gibanje {tevila prebivalcev Vinskega Vrha med letoma 1869 in 2000. 169 Slika 104: Starostna sestava prebivalstva Vinskega Vrha. 169 Slika 105: Poleg nekdanjih vini~arskih hi{ nastajajo po~itni{ke hi{e. 170 Slika 106: Propadajo~e vini~arske hi{e so ostanek preteklih drùbenih razmer v Slovenskih goricah. 170 Slika 107: Delitev denacionaliziranega vinograda. 171 Slika 108: Tloris naselja in poljska delitev na Vinskem Vrhu. 172 Slika 109: Digitalni aeroposnetek Predanovcev (DOF 5 J2880). 174 Slika 110: Predanovci leìjo sredi odprtega ravnega polja, ki ga v vlànih delih prekinjajo pasovi gozda. 175 Slika 111: Med posameznimi poljskimi skupinami te~ejo {iroki jarki za odvodnjavanje. 176 Slika 112: Raba tal v Predanovcih. 177 Slika 113: Gibanje {tevila prebivalcev v Predanovcih med letoma 1869 in 2000. 178 Slika 114: Starostna sestava prebivalstva v Predanovcih. 178 Slika 115: Hi{e so z dalj{o stranjo postavljene ob cesti in se s ~elno stranjo odpirajo na polje. 179 Slika 116: Posamezne poljske skupine povezujejo manj{i zidani mostovi. 179 Slika 117: Tloris naselja in poljska delitev v Predanovcih. 180 Slika 118: Digitalni aeroposnetek Slapa pri Vipavi (DOF 5 C2224). 182 Slika 119: Slap leì na prehodu iz Vipavske doline v Vipavska brda. 184 Slika 120: Nadmorske vi{ine povr{ja na Slapu pri Vipavi. 185 Slika 121: Nakloni povr{ja na Slapu pri Vipavi. 186 Slika 122: Ekspozicije povr{ja na Slapu pri Vipavi. 187 Slika 123: Raba tal na Slapu pri Vipavi. 188 Slika 124: Sadjarstvo na Slapu pri Vipavi pridobiva ve~ji pomen, kar kaèjo tudi moderni sadovnjaki z namakalnim sistemom. 189 Slika 125: Gibanje {tevila prebivalcev Slapa med letoma 1869 in 2000. 190 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 Slika 126: Starostna sestava prebivalstva Slapa. 190 Slika 127: V okolici Slapa so v vinograde namesto zidanic postavili le preproste lesene kolibe. 191 Slika 128: Smer latnikov se popolnoma prilagaja povr{ju. 191 Slika 129: Kamnit zid varuje dom pred burjo. 192 Slika 130: Tloris naselja in poljska delitev na Slapu. 193 Slika 131: Na meji med vinogradi oziroma na jeàh teras rasejo ~e{njeva, smokvina in orehova drevesa. 194 Slika 132: Digitalni aeroposnetek Skopega (DOF 5 B2250). 195 Slika 133: Nadmorske vi{ine povr{ja na Skopem. 197 Slika 134: Nakloni povr{ja na Skopem. 198 Slika 135: Ekspozicije povr{ja na Skopem. 199 Slika 136: Skopo leì na zakraselem ravniku. 200 Slika 137: Od zgraditve vodovoda kal ne sluì ve~ svojemu namenu. 200 Slika 138: Suhi zidovi {~itijo plodno zemljo pred vetrom. 201 Slika 139: Obenem z opu{~anjem ìvinoreje in posledi~nim zara{~anjem so suhi zidovi, ki odraàjo napore preteklih generacij, marsikje prepu{~eni propadu. 201 Slika 140. Raba tal na Skopem. 202 Slika 141: Nara{~anje {tevila prebivalcev v Skopem med letoma 1869 in 2000. 203 Slika 142: Starostna sestava prebivalstva v Skopem leta 2000. 203 Slika 143: Temeljna zna~ilnost kra{ke hi{e je poleg gradbenega materiala velik vhod porton. 204 Slika 144: Tloris naselja Skopo 205 Slika 145: Procesi v kulturni pokrajini. 209 223 Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc 10 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Primer kontingen~ne preglednice. 27 Preglednica 2: Kontingen~na preglednica za ra~unanje povezanosti med nadmorskimi vi{inami in rabo tal na primeru Krnice. 27 Preglednica 3: Vrednosti zemlji{kih kategorij, izraènih v ornih ekvivalentih (Radinja 1990; Slesser 1975). 28 Preglednica 4: Spremembe v kulturni pokrajini. 75 Preglednica 5: Kulturne pokrajine v Rusiji (Parker 1983). 80 Preglednica 6: Kulturne pokrajine v Jugoslaviji (Lichtenberger in Bobek 1956). 81 Preglednica 7: Tipi kulturnih krajin v Prekmurju (Maru{i~ in ostali 1998b). 82 Preglednica 8: Tipi kulturnih krajin v Osrednjeslovenski ravnini (Maru{i~ in ostali 1998a). 82 Preglednica 9: Prvi kriterij tipizacije – naravnogeografske makroregije. 83 Preglednica 10: Drugi kriterij tipizacije – pokrajinski tipi. 83 Preglednica 11: Tretji kriterij tipizacije – reliefne enote. 83 Preglednica 12: ^etrti kriterij tipizacije – raba tal. 84 Preglednica 13: Peti kriterij tipizacije – poljska delitev. 84 Preglednica 14: [esti kriterij tipizacije – tip naselja. 85 Preglednica 15: Sedmi kriterij tipizacije – prebivalstveni tip naselja. 85 Preglednica 16: Osmi kriterij tipizacije – tip hi{e. 85 Preglednica 17: Kulturne pokrajine alpskih gorovij. 86 Preglednica 18: Kulturne pokrajine alpskih hribovij. 87–88 Preglednica 19: Kulturne pokrajine alpskih ravnin. 89 Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot. 90–92 Preglednica 21: Kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov. 93–94 Preglednica 22: Kulturne pokrajine panonskih gri~evij. 95–96 Preglednica 23: Kulturne pokrajine panonskih ravnin. 96 Preglednica 24: Kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij. 97 Preglednica 25: Kulturne pokrajine sredozemskih planot. 98 Preglednica 26: Skupine tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji in njihove prvine. 100–101 Preglednica 27: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Krnici. 116 Preglednica 28: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Veliki vasi. 123 Preglednica 29: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Selih pri Hinjah. 148 Preglednica 30: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Podzemlju. 159 Preglednica 31: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Vinskem Vrhu. 173 Preglednica 32: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Slapu pri Vipavi. 192 Preglednica 33: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Skopem. 204 Preglednica 34: Pomen naravnih prvin za razvoj kulturne pokrajine po reliefnih enotah. 213 Preglednica 35: Primerjava Voklega in Predanovcev. 214 Preglednica 36: Primerjava Vinskega Vrha in Slapa pri Vipavi. 214 224 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografija Slovenije 5 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Geografija Slovenije 5 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5 TURNE POKRAJINE V SLOVENIJI KUL MIMI URBANC KULTURNE ISBN 961-6358-64-2 POKRAJINE 5 V SLOVENIJI 9 6 1 6 9 8 7 4 4 6 8 5 3 MIMI URBANC Geografija Slovenije 5 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP