Ii je nožek vzela, srček mu načela In i/. njega vzela tri je kapljice krvi .. . Narodna pesem. * Den was wir heute das Sffentliche Wohl nennen, ist in Wirklichkeit fast ohne Ausnahme das pers.nliche oder politische Interesse einzelner Machtpersonen oder Lebenskreise . . . Anton Mengler: Neue Staatslehre, (Dritte Auflage. Jena. Verlag Gustav Fischer. 1906. — Stran 75.) * Pred zakonom so vsi državljani enaki. Člen II. državnega osnovnega zakona. Vsako podložniStvo in tlačanstvo je za vedno odpravljeno. Člen VII. drž. osnovnega zakona. * Najmanjše prejemke, izmed katcrih ne sme nobena šolska občina iti na nižje, je odmerit! tako, da učitelji i" podučitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko vso svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem _e tudi mogoče, svojo rodovino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja. § 55. državnega šolskega zakona. Veliki ča.s in veliki dogodki zahtevajo ogromnih žrtev. Večje žrtve pa ni, nego je darovanje lastnega življenja. Končni smoter vsakega življenjai je smrt, ali smrt ni življenju edini namen. Življienj.e je prostor in čas vsakteremu človeku, ki ga naj napolni z vsebino' in preživi z delom. Po nazorih nas eivilizovanih ljudi naj ustvarjajo vsebino življenja kreposti, ki so resnica, d o b r o t a in 1 e p o t a. Delo pa naj bo odsev, podoba, pričai in realizacija teh kreposti. Tako naj gre pot vsakega individua od zibelke do groba, tako pot hoče naša šola, šola našega veka, i n tako pot gradimo vsakemu svojcu tudi tni slovenski učit c I i i! Tudi vojni ni namen smrt. Vojna je najskrajnejše sredstvo uveljavljanja koristi in pravic, zahtev in utrjen}a> ene straiiI nasproti drugi. Dokier se vojujejio diplomati, toliko časa so kože cele. Kadar pa omaga moč besede, preudarka in prepričevanja, takrat začne govoriti — orožjc. in takrat mine — če se smemo tako izratziti — idealna oblika vojne, ker orožje imičuje in niori ter provzroča morda tisočkrat več gio_ja, nego utegne biti velika korist, ki zraste iz krvi, ruševin in grobov. Zgodovina pravi, da so vojue premnogokrat delo celih rodov in im-etje celih držav in narodov popolnoina ugofiobile, da je bito treba po.em, ko se je odtekla kri in se je izbesnel orkan, začeti čisto z novim delom z novimi napori — takorekoč negoVati novoreijeno dete, ki je brez moči in sredstev ga postaviti na laistne noge in mu odpreti vrata v svet ter čakati s trepetajočim srcem, kdaj ga zoipet ne zaloti in ne uniči katastrofa! .. Sjurt je le posledica vojnc.ker ji je siedstvo morilfio orožje, smioter pa ji je z m a g a pravice, kakor to vse vojujoče se stranke vedno naglašajo. A če bi bila pravica povsod, potem bi ne bilo treba vojiie, zakaj pravica je pravica! Če je ni, potem je kaj drugega, kar je pravici nasprotno. Ampak pravica je; saS jo hodimo iskat po oblasteh in zakonikili, 'po svoji vesti in prepričanju, po svojili delih in nazorih in po zgodovini vsega človeštva — toda pravičnosti ni! Kremen je, a jekla ni, da bi od kremena izkresal iskro! Znana nam je zgiodba o hlapcu Jerneju in njegovi Franici. Iskal je pravico križem sveta toliko časa, da so ga naposled zgrabile neusmiljene roke in ga vrgle v ogenj. In tam je dobil svojo pravico — smrc! Te pravice vsem hlapcem Jernejem nihče ne more vzeti! Tudi takih ljudi je danes, ki se vzlic strašnim raznierani lahkOi košatijo v raz- košnosti in uživanju, toda m a s a miora tesno natezati piasove. A skoro neverjetno se čuje, daje učitelju,k_ je vzgojil vojsko, eksistencamed bedn i m i n a j b e d n e j š a ! In to vkljub ternu, da hoče vse kaj drugega tista pravica, k i j e i z r a žena v zakonu, sankcioniranein od avstriiskega cesarja! Pravica izražena v zakoriu, je; tudi resnica, izpriaatna v materialnem položaju, je. Kjepajesoglasje in e d e n o i n drugo?! Tega še ni bilo nikoli in ga še tudi danes ni! Zato pa bi smeli logično sklepati, da nismo učitelji pred zakonom enaki, kar se tiče iraše tnaterialne strani, tega osnovnega pogofa eksistence, ki ga poudarja in zahteva šolski zakon kot neizogibno in abso1 u t n o p o t r e b n i t e m e 1 j u s p e š n em u stanovskemu d e I u! Na vseh bojiščih besne še grozoviti viharji, a mi ssiK) že zmagali... Veliki ča.s in veliki dogodki zahtevajo ogrornnih žrtev. Večje žrtve pa ni, nego je darovanje lastnega življenja! ... In glejte, vse te žrtve smo dali mi slovenski učitelji! Tolika je naša moralna siliai, da smo visoko dvignili prapor dolžnosti, darovali svojo kri, svojo biaginjo podredili občni blaginji, pozabiii ua neenakost pred zakononi, ostali podložniki in tlačani splošne koristi in brez kruha vso svojo mioč obračali na svoj poklic ki rajši trpeli in stradali sami, samo da smo mogli »svcjo rodovino živiti priinerno okolnostim dotičnega kraija!« Vse smo storili in dali, kar zahteva od nas zakon in država! To je resnica, ki nain veleva, da. jo giasno poivemo! Ako pa lažemo, naj z dokazi ovržejo svojo trditev! To ni bahaštvo ali pa povzdigoviamje samega sebe, to je uspeh naše volje, ki nam je dala toliko moči, da je ostala naša stanovska čast neoinadeževana! Vsakemu lahko mirno in možato pogledamo v oči in ga povabiino na službo domovini: Pojdi in stori nam enako in brez sredstev tudi ti tako! Mi pa ne pozabimo, kaj smo in kolika je naša vrednost po inerilu storjenih in domovini posvečenih dejanj, zakaj ta bodo gcvorila z našimi grobovi vred tisto uro, ko boino ustvarjali pravično razmerje med dolžnostjo in pravico! —