Vpogled v značaj obstoječih in v vsakem letu na 
novo zraslih zgradb, ki ga skuša posredovati grad 
bena statistika, je pomemben z raznih vidikov. 
Zgradbe služijo predvsem kot stanovanjski prostor 
prebivalstvu, potrebne pa so mu tudi pri izživljanju 
njegovih kulturnih stremljenj (javne upravne in kul 
turne zgradbe) ter kot orodje gospodarskega pri 
dobivanja (tovarne, poslovni lokali). Z drugega vi 
dika nas zanimajo zgradbe kot vrednostni objekti, 
ki predstavljajo del narodnega premoženja. Gradbena 
statistika ima zato nalogo, da karakterizira zgradbe 
po namenu, ki mu služijo, po njihovi vrednosti in 
donosnosti, po značaju lastnika zgradbe s posebnim 
ozirom na gradbeno delavnost javnih juridičnih oseb, 
zlasti mesta in države, končno po najraznovrstnejših 
higienskih in tehničnih vidikih, kot so način gradnje, 
število nadstropij, število stanovanj, starost zgradbe 
in slično. 
Stanovanjska statistika razčlenjuje podrobneje sta 
novanjske zgradbe. Z ugotovitvijo velikosti, lege in 
kakovosti stanovanj, z računanjem stanovanjske go 
stote in donosnosti stanovanj (statistika najemnin) 
ter vzporejanjem raznih higienskih in socialno-eko-
nomskih karakteristik podaja sliko o tem, kako 
prebivalstvo stanuje. 
Dobro urejena gradbena in stanovanjska statistika 
nudi tako ne le obilo dragocenega gradiva za razna 
znanstvena proučavanja, ampak daje tudi trdne smer-
niče za smotreno vodstvo socialne politike države in 
posebej mesta. 
Pred svetovno vojno je Ljubljana redno prispevala 
poglavitne podatke o zgradbah in stanovanjih v »oster-
reichisches Stadtebuch«, obširni letopis za avstrijsko 
komunalno statistiko, ki je pričel izhajati 1. 1887. na 
pobudo takratnega predsednika statistične centralne 
komisije von Inama Sternegga. 
Po vojni je sistematična obdelava in publiciranje 
gradbenih in stanovanjskih prilik mesta Ljubljane za 
daljšo dobo zastalo, šele od leta 1934. dalje sestavlja 
gradbeni urad mestnega poglavarstva posebne stati 
stične izkaze o vsaki novi gradnji, za katero je bilo 
izdano uporabno dovoljenje. Izkazi, ki na njih obde 
lavi slone spodnji statistični pregledi, so seveda v 
marsikaterem pogledu pomanjkljivi, radi neobstoja 
trdnih pojmovnih osnov gradbene in stanovanjske 
statistike do neke mere tudi nezanesljivi. Radi tega 
je bila z novim letom tozadevna statistična služba 
reorganizirana tako, da dobiva statistični urad mest 
nega poglavarstva vsak spis o novi gradnji od grad 
benega urada neposredno na vpogled, in sicer prvič 
takoj po izdanem gradbenem dovoljenju, nato po 
novno po izdanem uporabnem dovoljenju ter pri vseh 
eventualnih naknadnih prizidavah oz. adaptacijah. 
Statistični urad si sproti izpisuje po kartotečnem si 
stemu vse podatke, ki so ali utegnejo v bodoče postati 
pomembni za študij gradbenih in stanovanjskih raz-
GRADBENA IN STANOVANJSKA STATISTIKA 
MESTA LJUBLJANE DR. ADOLF VOGELNIK 
KRONIKA 151 
mer mesta Ljubljane. Poleg zelo visoke zanesljivosti 
in enotnosti v pogledu statističnega gradiva, ki je 
s tem pridobljena, bo omogočeno odslej tudi redno 
mesečno publiciranje podatkov o številu tekom me 
seca izdanih gradbenih dovoljenj, ki dajejo v 
zvezi s podatki o zazidani površini in prostornini za 
nesljivo sliko gradbene delavnosti mesta Ljubljane. 
Ako bo mogoče organizirati zbiranje sličnih podatkov 
še za nekatera druga večja slovenska mesta (Maribor, 
Celje, Novo mesto, Ptuj, Jesenice), bomo dobili s tem 
zelo uporabno in dragoceno gradivo za sestavo indeksa 
o konjunkturnem gibanju gradbene delavnosti za vso 
Slovenijo. Prav tako se bo mogla tudi stanovanjska 
statistika v bodoče voditi po vseh onih kriterijih, ki 
so jih že in jih še bodo prinesle zahteve časa. 
Gornje pripombe o organizaciji gradbene in sta 
novanjske statistike mesta Ljubljane, teh dveh važnih 
panog komunalne statistike, imajo namen, da bi 
vzpodbudile zlasti večje slovenske mestne občine k 
delu za enotno izgraditev slovenske komunalne sta 
tistike. Služile pa bodo tudi vsem onim, ki bodo pu-
blicirane podatke kakorkoli uporabljali; saj vrednost 
ima številka le tedaj in v toliko, če vem, kaj pred 
stavlja in kako je bila pridobljena. 
1. število novih gradenj. 2. Nove zgradbe. 
Leto 
1934. 
1935. 
1936. 
1937. 
Skupno 
Šte vilo 
249 
256 
427 
470 
Prorač. 
vrednost 
din 
20,183.300 
15,588.450 
45,966.900 
36,048.000 
Od tega 
Nove zgradbe 
Šte 
vilo 
192 
166 
327 
355 
Zazidana 
proBtorn. 
m3 
90.375 
82.068 
290.027 
195.936 
Prorač 
vrednost din 
17,112.300 
13,624.950 
42,900.900 
27,858.000 
Pri- in prezidave 
Šte vilo 
57 
90 
100 
115 
Prorač. vrednost 
din 
3,071.000 
1,963.500 
3,066.000 
8,165.000 
Leto 
1934. 
1935. 
1936. 
1937. 
Skupn
o 
števil
o 
192 
166 
327 
355 
Od tega 
Stanovanjske zgradbe 
Šte vilo 
73 
50 
128 
131 
Zazidana 
prostornina m3 
86.656 
75.099 
186.306 
193.294 
Prorač. 
vrednost din 
16,185.200 
12,828.350 
27,300.000 
27,319.500 
Obrtne, javne in druge 
zgradbe 
gte_' Zazidana 
vilo ', Postom. 
119 
116 
199 
224 
3.720 
6.969 
103.721 
2.642 
Prorač. 
vrednost 
din 
927.100 
796.600 
15,600.900 
538.500 
3. Stanovanjske zgradbe po številu in višini. 
Leto 
1934. 
1935. 
1936. 
1937. 
Skupno 
% 
49 
48 
123 
128 
100 
100 
100 
100 
(visoko) 
pritlične 
% 
11 
13 
28 
34 
22,5 
27,1 
22,8 
26,5 
29 
26 
78 
75 
% 
59,2 
54,2 
63,4 
58,6 
6 
4 
6 
7 
Od 
[. 
% 
12,2 
8,3 
4,9 
5,5 
tega 
nadstropne 
III. 
% 
3 
3 
8 
8 
6,1 
6,2 
6,5 
6,3 
IV. 
— 
1 
2 
4 
o/o 
— 
2,1 
1,6 
3,1 
\ 
— 
1 
1 
— 
°/o 
— 
2,1 
0,8 
— 
Provizorn
e 
24 
2 
5 
3 
4. Stanovanjske zgradbe po višini in zazidani prostornini. 
Leto 
1934. 
°/o 
1935. 
7« 
1936. 
% 
1937. 
% 
Skupno 
m3 
83.888 
100 
74.663 
100 
185.623 
100 
192.961 
100 
(visoko) 
pritlične 
m3 
4.530 
5,4 
6.353 
8,6 
14.144 
7,7 
14.118 
7,3 
I. 
m3 
39.032 
46,5 
27.990 
37,5 
77.396 
41,7 
81.912 
13,3 
Od tega 
nadstropne 
II. 
m3 
15.693 
18,7 
11.661 
15 3 
23.049 
12,4 
25.735 
13,3 
III. 
m3 
24.633 
59,4 
13.962 
18,7 
44.794 
24,1 
42.041 
21,8 
IV. 
m3 
— 
6.813 
9,2 
11.920 
6,4 
29.155 
15,1 
V. 
m3 
— 
7.920 
10,7 
14.320 
7,7 
152 KRONIKA 
5. Obrtne, javne in druge zgradbe. 
Leto 
1934. 
1935. 
1936. 
1937. 
Skupno 
119 
116 
199 
224 
Ori tega 
Obrtne zgradbe 
Število 
8 
7 
10 
2 
Zazidana 
prostornina 
m3 
3.719 
2.386 
3.996 
2.642 
Prorač. vrednost din 
278.000 
132.000 
277.000 
238.000 
Javne upravne in kulturne zgradbe 
Število 
1 
27 
1 
Zazidana 
prostornina 
m3 
4.583 
99.725 
Prorač. vrednost 
din 
400.000 
15,103.000 
Ostale 
Število 
111 
104 
166 
221 
Prorač. vrednost 
din 
649.000 
264.600 
220.900 
300.500 
6. Nova stanovanja po številu in legi. 
Leto 
1934. 
1935. 
1936. 
1937. 
Skupno 
% 
196 
231 
513 
490 
100 
100 
100 
100 
v 
podzemlju 
1 % 
20 
16 
40 
51 
10,2 
6,9 
7,8 
10,4 
v 
pritličju 
°/o 
69 
80 
183 
164 
35,2 
34,6 
35,7 
33,6 
1 
59 
57 
139 
130 
% 
30,1 
24,7 
27,1 
26,5 
Od tega 
v nadstropju 
II. 
% 
23 
27 
49 
52 
11,7 
U,7 
6,4 
6,5 
III. 
% 
11 
18 
33 
32 
5,7 
7,8 
6,4 
6,5 
IV. 
— 
1 
8 
11 
°/<> 
-
0,4 
1,5 
2,2 
V. 
°/o 
— 
1 
3 
— 
0,4 
0,6 
— 
v 
podstrešju 
% 
14 
31 
58 
50 
7,1 
13,5 
11,2 
10,2 
7. Nova stanovanja po velikosti. 
Leto 
1934. 
1935. 
1936. 
1937. 
Skupno 
196 
231 
513 
490 
°/o 
100 
100 
100 
100 
eno-
prostorna 
°/o 
1 
3 
5 
1 
0,5 
1,3 
1,0 
0,2 
51 
65 
131 
130 
% 
26,0 
28,1 
25,5 
26,5 
l 
89 
130 
292 
252 
Od 
l 
% 
45,5 
56,3 
56,9 
51,4 
tega 
-sobna 
3 
% 
43 
24 
69 
77 
21,9 
10,4 
13,5 
15,7 
i 
9 
8 
12 
20 
1 
% 
4,6 
3,5 
2,3 
4,1 
5 in 
3 
1 
4 
10 
več 
°/o 
1,5 
0,4 
0,8 
2,1 
Število 
kopal 
nic 
100 
118 
287 
302 
Število 
posel-
skih 
sob 
66 
48 
144 
175 
Število 
kabi 
netov 
36 
35 
85 
72 
KRONIKA 153