zakaj
spremeniti
organizacijo
sindikatov
V letošnjem letu bo začela veljati nova ustava SFR Jugoslavije in SR Slovenije. Priče smo globokim, revolucionarnim spremembam naše družbe, ki odpirajo nove možnosti sindikatom in jim nalagajo tudi nove naloge.
Statutarna komisija republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je že pripravila predlog za novo organiziranost sindikatov. Cilj predlagane nove organiziranosti sindikatov je, da se tem vsestransko prilagodijo novim možnostim in novim nalogam. Gre torej za sindikat v temeljni organizaciji združenega dela, za sindikat v skupnosti temeljnih organizacij združenega dela (delovni organizaciji, podjetju); gre za sindikat delavcev, katerega vsa vodstva so organizirana iz osnovne sindikalne organizacije, v kateri neposredno odloča delavec, torej po delegatskem načelu. Gre za sindikat, ki ga bodo organizirali delavci kot najširšo razredno organizacijo delavskega razreda v boju za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in za uresničevanje svojih samoupravnih in drugih pravic in interesov na vseh področjih dela, ustvarjanja in življenja. Gre za tak družbenoekonomski položaj in vlogo sindikata v
družbi in v političnem sistemu, ki ustreza razrednim interesom in težnjam delavskega razreda. Gre za najširše sodelovanje delavcev pri izvajanju funkcije oblasti in pri opravljanju drugih pomembnih zadev, kakor tudi za reševanje socialnih vprašanj, ki so pomembna za vse delovne ljudi in za krepitev njihove solidarnosti. Stvar ocene v javni razpravi pa bo, ali predlagani dokumenti pravilno opredeljujejo to vlogo sindikatov in načine za njeno uresničevanje.
Statutarni dogovor naj bi nadomestil vse statutarne akte sedanjih sindikatov in Zveze sindikatov. Nastal naj bi kot dogovor vseh osnovnih organizacij sindikatov, torej ne bi bil sprejet na kongresu, pač pa naj bi 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije formuliral njegov dokončni predlog. Gre za stalen akt, ki naj bi s svojimi načelnimi določili urejal osnove organizacije in delovanja vseh sindikatov in Zveze sindikatov. Le v osnovnih organizacijah sindikatov bi imeli še svoja posebna pravila.
Podrobnosti, ki ne morejo biti urejene v statutarnem dogovoru, bodo urejali poslovniki ali izjemoma posebni dogovori in sklepi. Izhodišča nove organiziranosti so: V VSAKI TEMELJ NI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA
Taka osnovna organizacija bo lahko osnova neposrednega samoupravljanja v temeljni organizaciji združenega dela, politična osnova delavske kontrole, bistven dejavnik v informiranju za samoupravno odločanje, v političnem in strokovnem izobraževanju itn. Osnovna organizacija sindikata v temeljni organizaciji združenega dela bo tudi politična osnova delegatskega sistema.
DELEGATSKI SISTEM
Omenili smo že možnosti, da v osnovni organizaciji sindikata delujejo skupine in da njihovi delegati, nekdanji poverjeniki, sestavljajo izvršni odbor ali nastopajo v izvršnem odboru kot enakopravni občasni člani, kadar gre za zadeve take skupine. Medtem ko je pri izvršnem odboru osnovne organizacije to le ena izmed nakazanih možnosti, pa velja delegatsko razmerje kot osnova organiziranja in delovanja na vseh nivojih. Izrecno je zapisano, da so vsi organi sindikatov sestavljeni po delegatskem načelu, opredeljena je odgovornost delegatov, postavljeno je načelo sporazumevanja kot osnovno načelo odločanja v organih sindikatov.
V temeljni organizaciji združenega dela, v kateri bo več osnovnih organizacij sindikata, v podjetjih, v katerih bo več temeljnih organizacij združenega dela in več osnovnih organizacij sindikata, je predvideno, da deluje sindikalna konferenca.
OBČINSKA IN MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA
Osnova za formiranje vseh organov sindikatov in Zveze sindikatov v občini je po tem predlogu dogovor organizacij sindikata v okviru občinske organizacije sindikata. Stvar osnovnih organizacij sindikata v občini je, ali na občinskem nivoju potrebujejo delegatsko sestavljen občni zbor ali pa se dogovorijo, da skupne zadeve koordinirajo izvršni odbori kot celote na občasnih sestankih; pač pa ta občinska organizacija predstavlja osnovo za delegiranje delegacij tega sindikata v organe tega sindikata na med-
Vhod v našo tovarno v Novem mestu

občinskem in republiškem nivoju. Kako se voli skupno delegacijo, je stvar osnovnih organizacij sindikata v tej občinski organizaciji sindikata. Ob taki odločitvi se načelno izvoli medobčinski odbor, ki je sestavljen iz delegatov občinskih organizacij sindikata. Sestav republiškega odbora je stvar sporazuma vseh občinskih organizacij sindikata. Sestav delegacije se dogovori med osnovnimi organizacijami sindikata v občini ali v medobčinski organizaciji. Tako bi delovali delegatsko sestavljeni organi sindikatov povsod, kjer se ustvarja in deli dohodek, torej povsod, kjer je potrebna organizirana navzočnost sindikatov.
SINDIKAT KOT ODRAZ IN-TERESA ČLANOV
To načelo zahteva večje število drugače organiziranih sindikatov. Statutarni dogovor to novo organiziranost podrobno ureja. Teze za sporazum, ki so že objavljene, bi omogočale vsaki osnovni sindikalni organizaciji, da se organizira v tisti sindikat, ki bo lahko v večji meri odraz avtentičnih interesov članov. Tako bomo dobili popolnoma novo, res na interesih članov oblikovano tako imenovano sindikalno karto. Sedanji predlogi iz razprav na republiških odborih sindikatov omenjajo 18 sindikatov. Šele razprava in živa praksa nastajajočih republiških konferenc bo dala končni odgovor.
POSVETITI POSEBNO POZORNOST MLADIM DELAVCEM
Gre za statutarno izvedbo spoznanja, da so mladi delavci enakopravni člani sindikalne organizacije, ki kot taki sodelujejo v njeni celotni aktivnosti, imajo pa zaradi mladosti svoje posebne interese. Te posebne interese naj bi uresničevali v mladinskih aktivih. Aktive bi vodili mladi delavci-člani sindikalnih vodstev. Aktivi naj sodelujejo v delovanju Zveze mladine v občini in tako bolj kot doslej zagotavljajo vlogo mladih delavcev. Gre za aktivno delovanje mladih, ne pa za kakršno koli obliko varuštva nad njimi.
V	dogovoru je predvidena ustrezna številčna zastopanost mladih v vseh sindikalnih organih. Iščemo torej statutarno osnovo za izvedbo sklepov III. konference ZKJ o vprašanju mladine.
V	tem sestavku smo objavili le nekaj osnovnih misli, povzetih iz sedaj objavljenih dokumentov in razprav. Več o tem bomo razpravljali na sestankih naših sindikalnih podružnic.
pričela se je javna razprava
V teh dneh bomo sodelovali v javni razpravi o osnutkih nove ustave SFR Jugoslavije in SR Slovenije. Ta dva izredno pomembna dokimenta sta po svoji idejni vsebini in smeri razvoja naše družbe neposredno nadaljevanje graditve samoupravnega socialističnega sistema, ki smo ga začeli z zakonom o delavskih svetih leta 1950, z ustavnim zakonom iz leta 1953 in ustavo iz leta 1963.
Ustavne spremembe, ki jih tudi mi že uresničujemo, so nadaljevanje in korak naprej v razvoju dosedanjega ustavnega sistema v smeri naše revolucije. Z drugimi besedami, v tem razvoju so bili vselej deležni največ pozornosti — kar zadeva notranji družbeni razvoj -današnji in dolgoročni interesi delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi, poglabljanje in razvijanje samoupravnih oblik socialističnih proizvodnih odnosov in oblikovanje ter utrjevanje takega sistema politične oblasti in socialistične demokracije, ki temelje na vodilni vlogi delavskega razreda.
Po drugi plati so napredne spremembe, ki jih predloga prinašata, tako pomembne in tako obširne, da lahko govorimo o novih ustavah. Ni namen novih ustav, da bi s kakršnimi koli konstrukcijami ustvarjale lažno podobo idealne družbe. Izhajata iz stvarnosti našega časa! Delavskemu razredu in vsem naprednim ljudem naše socialistične družbe skušata ustvariti ugodnejše pogoje in bolj učinkovita sredstva v boju za nadaljnji napredek socializma in socialističnega samoupravljanja ter za boljši jutrišnji dan delovnega človeka. Z drugimi besedami namen ustav ni „osrečevati“ naših delovnih ljudi, temveč jim ustvariti ugodnejše pogoje in sredstva, da bi bili tudi sami v kar največji možni meri „kovači“ svoje sreče.
Nova ustava SFR Jugoslavije, ki jo bomo sprejeli, bo v nekem smislu edinstven dokument te vrste v svetu; edinstven po samoupravnih oblikah proiz-
Gasilska desetina TOZD Ločna je na tekmovanju industrijskih dru štev letos maja zasedla 3. mesto.
vodnih odnosov in združevanja dela in dohodka in edinstven po tem, da so samoupravno organizirani delovni ljudje hkrati, na podlagi delegatskega načela, organizirani tudi kot država.
Nekateri pravijo, da je to poizkus. Toda, samoupravljanje se pri nas uspešno razvija že dobri dve desetletji, čeprav dostikrat tudi s prehodnimi krizami in krči. Torej to ni več poizkus, marveč življenje neke družbe. Če imamo probleme in težave, jih imamo zato, ker je naša družba mlada, ker se razvija na še vedno ozki materialni bazi, ker si mora sama utirati nove poti in ker še vedno nima dovolj izkušenj in znanja.
Naše socialistično samoupravljanje je še vedno bolj revolucionarna bitka delavskega razreda in delovnega človeka sploh kakor pa prevladujoča vsebina družbene zavesti in znanosti.
Nova ustava bo s tem, da dokončno odpravlja določene dileme, i so v nasprotju s samoupravnimi oblikami socialističnih proizvodnih odnosov, še bolj spodbudila in pospešila razvoj družbene zavesti v tej smeri ter dala s tem vsej družbi večjo varnost. Hkrati pa dajemo s tem tudi velik prispevek k družbenemu napredku sodobnega človeštva.
-	s
iz dnevnika mlade praktikantke
V svoj program dela skoraj vse srednje in visoke šole vključujejo vsaj 14-dnevno počitniško prakso.
Tako se je tudi pri nas v TOZD Libna Krško zvrstilo na praksi kar precej praktikantov. Med njimi so bde tudi učenke krške Posebne šole. Prvič pa so bile na praksi dijakinje 3. ietnika brežiške gimnazije. Zelo so se zanimale za delo, za delovne odnose, poslovanje in perspektivo našega podjetja. Udeležile so se tudi zbora delovnih ljudi. Vsaka je pisala dnevnik.
Veronika Felicijan je v svoj dnevnik napisala mnogo lepega. Takole ga je zaključila: „Jutri torej končujem svojo prakso. Odšla bom z vrsto spoznanj, ki sem si jih pridobila v tem tako kratkem času. Šele sedaj dobro vem, kaj je v resnici proizvodnja. Praksa je važna, saj ti jasno pokaže stanje, kakršno v resnici je. In na koncu še spoznanje, ki se je v meni trdno zakoreninilo: Delavka, ti si tista, na kateri sloni vsa proizvodnja. CENIM TE! Bodi ponosna. Ne samo jaz, vsi te cenimo! Vsak dinar pravično zaslužiš. Zato ostani močna in se zavedaj, da si steber naše družbe - si SLOVENSKA DELAVKA."
To mlado dekle, dijakinja Veronika, mi je zaupala, da bi rada študirala industrijsko psihologijo. Pri študiju ji želimo veliko uspeha.
LIDIJA HOČEVAR
V.___________________________/
prvič,
drugič,
tretjič...
Lepega sončnega dne so se zbrali ob starem kozolcu. Tu so bili člani komisije za licitacijo, trije kupci in nekaj firbcev. Kolzolec ni bil posebej pripravljen za licitacijo, bil je tak, kakršen krasi hrib že vršo let. Kupci, sami postavni možje, so imeli vsi isto misel: kozolec je bil že last vsakega izmed njih.
Prvemu, zdravemu kmečkemu možaku, so se iskrile oči, saj ga je že videl na svoji kmetiji, dišečega po mrvi in drugih travnatih dobrotah.
Le kdo ne bi dal za njega 400 starih tisočakov!
Drugi, ki mu je kmetovanje samo še spomin na „sramotno“ početje prednikov, je imel drugo računico. Kupil ga bo in prodal po kosih. Vsaj 600 starih tisočakov mora dobiti zanj!
Tretji ni kaj dosti razmišljal. Za tako ceno in morebiti še malo več se ga že izplača kupiti. Bo že kaj z njim!
Iz takih in podobnih misli jih je zdramil predsednik komisije. Pozval je kupce, naj se prijavijo k licitaciji, oznanil začetno izklicno ceno 400 tisočakov, povedal nekaj lepih besed o kozolcu in... začelo se je! 400, 410, 420, 435, 450 prvič, drugič, 470, 500 in 510. Pri tem znesku je odstopil tretji. Kar je preveč, je preveč! Toliko ni bil pripravljen dati zanj. Pa saj tako ni vedel, kaj bi znjim, se je tolažil.
Ostala dva sta se mrko gledala in ocenjevala drug drugega. Le do kje misli iti ta kanalja? Ej, prijatelj, ne bo tvoj, da veš, pa če vse vrag vzame! 520, 550, 600, 650, 700!
Člani komisije so se zadovoljno spogledovali. Take borbe in take trme pa še ne! Ljubi moji Kranjci, kaj vam je res več za prestiž, kot za kozolec?! 710, 720, 730, 740, 750 prvič, drugič... tretjič!
Kozolec je bil prodan. Priboril si ga je tisti kmečki možak. Nič več se mu ni zdel tako lep, tudi bodoči vonj po mrvi v njem se mu je nekam izgubil. Pa kaj bi zdaj. Moj je pa le!
Pa še res je! Njegov je bil in „vreden“ skoraj še enkrat toliko, kakor na začetku.
Naj še dolgo stoji v „ponos“ njemu, nam in naši kranjski trmi.
JOŽE MALI
Že red in pa seveda pretežno žensko „moštvo" sta narekovala, da so se pred odhodom ovekovečili. Nasmejani sveži in polni pričakovanj so se podali na pot.
srajčko -slepi potnik v avtobusu za sofijo
PRVIČ V DVIGALU NADSTROPJE
IN PEŠ V 22
V Beogradu smo prespali v hotelu Srbija. Ker so se nekateri prvič vozili z avtomatskim dvigalom in ga niso znali na pravem mestu ustaviti, so se dalj časa vozili gor in dol. Nazadnje se jim je le posrečilo pristati v pritličju. Nato pa kar peš v 22 nadstropje!
ZAMUDA ZARADI PREVELIKE ZAVZETOSTI
Naše udeleženke ekskurzije so si hotele podrobneje ogledati Modno hišo v Smederevu, pa tudi uslužbenci so bili zelo vljudni. Predstavnik turističnega društva bi rad obiskovalce navdušil še za prihodnjič. Ta zavzetost je povzročila 3-urno zamudo naslednji dan. Namesto ob 9h smo prispeli na bolgarsko mejo ob 12 h. Lepa reč, če mi čakamo druge, bo pa še direktor počakal.
VROČ TUŠ NA MEJI IN NIČ ZA DINARJE V ROMUNIJI
Ni nam šlo v račun, zakaj naj bi izgubili skoraj dve uri na meji, da bi za eno uro obiskali obmejno mestece Tom Severin v Romuniji. Pozabili smo, da še obstaja železna zavesa. Razočarani smo bili, ker v Romuniji niso hoteli sprejeti dinatjev. Ko smo zvedeli, da je v vzhodnih državah tak režim, da ne sprejemajo tujih valut v trgovinah in hotelih in da ni dovoljeno nositi njihovih valut iz države, smo se pomirili, sicer bi protestirali zaradi omalovaževanja našega dinatja.
DVE URI NA BOLGARSKI MEJI ZA PRAZEN NIČ
Razen triurne zamude še dve uri čakanja na bolgarski meji. Dokumenti in vse ostalo je bilo o.k., pa vendar čakaj, čakaj na vročem soncu, v zaprtem avtobusu, pa čeprav je bil na prehodu poleg našega avtobusa le še en osebni avto. Ker smo precej nergali, so se nam lepo opravičili: predpisi so predpisi.
DOVOLJENJE ZA VSTOP V TOVARNO
Nenavadno se nam je zdelo, da je moral naš vodič pred vstopom v bolgarsko tovarno pokazati dovoljenje ministrstva iz Sofije za naš obisk. V Bolgariji s poznanstvom ali sklicevanjem na stanovsko solidarnost ničesar ne dosežete, pa čeprav so predstavniki te tovarne pred dvema letoma obiskali Labod.
ČISTOČA IN PREDNOST STAREJŠIM NA VSAKEM KORAKU
V Sofiji so nam povedali, da pride na vsakega prebivalca mesta 10 m2 zelenih površin. Opravičeno se ponašajo z „zeleno Sofijo". Tako kot v Moskvi, Varšavi in drugod na Vzhodu, imajo tudi v Sofjji vzoren red in čistočo. Prav zavzeti bi se morali, če bi hoteli najti kakšen odpadek na javnih mestih. Mlajši ljudje dajejo brez kakršnegakoli odlašanja v tramvaju, avtobusu ali drugje prednost starejšim. Pa kaj bi hvalili samo njih! Saj je pri nas tudi tako...
VRNI, KAR Sl DOBIL NA NEPOŠTEN NAČIN
Kdor si je v Bolgariji na nepošten način pridobil premoženje, mu ga enostavno zaplenijo, lastnika pa postavijo pred sodišče. Seveda mu dajo pred tem možnost, da se posipa s pepelom po glavi in neupraviče-
no premoženje skesan podari državi Tako je sedaj v okolici Sofije opaziti precej vikendov, katerih gospodar je država.
NAJPREJ STANOVANJE, ŠELE NATO OSTALO
Kdor ima svoj avto, vikend, ne more dobiti stanovanja v bloku. V zasebni lasti sme imeti družina največ 120 m2 stanovanjskih površin.
PETURNA ZAMUDA - MRZLA VEČERJA
Zaradi vseh mogočih zamud smo prispeli v Sofijo šele ob enih zjutraj, namesto ob osmih zvečer. Bolgari so pametni ljudje. Kuhajo samo do določene ure, kosilo ob 12. do 16. ure, večetjo pa 18. do 21. ure; tako sem vam zgodi, da ob 17. uri ne morete dobiti toplega obroka. Našo večetjo so skuhali ob 21. uri, servirali zrezke na mizo in le po izjemnem postopku smo tako servirano večetjo lahko dobili ob enih zjutraj.
NIHČE BREZ DELA, TUDI CIGANI
Vsakdo, ki je umsko in fizično zdrav, mora delati. To velja tudi za Cigane, sicer lahko dobijo do 5 let prisilnega dela, od koder pa se le redki vmejo.
S šopkom cvetlic v rokah in okoli sebe se je generalni direktor postavil pred objektiv. Z direktorico bolgarske tovarne VITOŠA (na levi) in njenimi sodelavkami so potrjeni prvi stiki dveh socialističnih „srajčarjev".
Beograjska AVALA je nudila ekskurziji prijeten ambient za lep — granitni spominski posnetek.
NIČ VEČ DOLGIH LAS IN MINI KRIL
Bolgari so dobili 1. avgusta nov zakon, po katerem moški rod ne sme nositi dolgih las, nežni spol pa ne krilc, ki segajo manj kot štiri prste nad kolenom. Ta zakon velja tudi za tujce. No, med našimi mlajšimi sta bili le dve taki, ki sta imeli zaradi tega težave. Naj vam povemo na uho: tudi za zakon ima lukpjo. Nič ne pove, za kakšne prste gre: ali stisnjene ali razprte!
BENCIN SAMO NA BONE
Bencinske črpalke smejo točiti bencin samo na bone, ki jih kupite v posebnih uradih ali pa pri blagajnah v hotelih. Kako kupiš olje za avto, destilirano vodo, zrak za gume, pa smo pozabili vprašati. Predstavljajte si, kako bi bilo pri nas, če bi imeli tak režim!
S TUJO VALUTO NI ŠALE
V Bolgariji velja predpis, da ne sme nihče, razen posebej pooblaščenih, sprejemati tujega denarja. Zgodilo se nam je, da pri večetji ob odhodu iz Sofije ni bilo črne kave. Naprosili smo vodiča, naj nam vendar
preskrbi našo ..nacionalno" pijačo. Natakar je ni mogel dati, ker kava ni bila vpisana v naročilnice. Naš vodič mu je zatrjeval, da bo to storil naslednje jutro pri obračunu in mu ponudil za kavico 15 dolatjev. In tako smo dobili kavo. Ko je naslednje jutro hotel naš vodič poravnati račune z natakarjem, je bil le-ta kljub 10-letnemu stažu v eminentnem hotelu takoj odpuščen iz službe in aretiram in to samo zato, ker je sprejel tuj denar. Ce bi to vedeli, bi bili v Bolgariji raje brez kave.
NESORAZMERJA V NAGRAJEVANJU - NIZKA STORILNOST
V Bolgariji stane osebno vozilo (kot fičko, lada) okrog 6.000 levov. Ker delavka zasluži 120 do 150 levov na mesec, bi morala dati za tak avto štiri-do petletni zaslužek.
Tehniki in visoko strokovni ljudje so slabo plačani. Približno enkrat več kot delavka in vseeno je, ali ima eno ali pa pet fakultet. Kaj pomaga tako razmetje, ko pa imajo potem vsi skupaj malo, s^j izkoriščajo svoje zmogljivosti le okrog 50-odst., produktivnost v tovarni, ki smo jo obiskali, pa je le 60 odst. Labodove.
Na izletu v okolici Sofije je skupina prisilila vodiča h pokrčim. Kleči, moški, drugega ti res ne kažel Izjema pač potrjuje pravilo!
Ej, bahavi moški sveti Zmerom se najde kdo, ki hoče biti „glavni"l In takim z lepim profilom tega res ni težko doseči.
V Bolgariji:
Kot kralj na planini bolgarski, pod mano pa šopek cvetlici Doma pa:
Ljuba moja ženkica, moja draga muci kal
3 tovarne trije različni vtisi
Od 1. do 3. avgusta smo si ogledali dve tovarni za proizvodnjo moških srajc v sosednji Bolgariji in tovarno konfekcije 1. maj v Pirotu. Že pred obiskom smo imeli določene informacije o teh tovarnah. Vest, da v Bolgariji izdelajo v eni tovarni 70.000 moških srajc na dan, kar je približno 5-kratna proizvodnja celotne tovarne LABOD, nam je dala misliti, kako izgleda ta mogočen gigant, ki ga premore Bolgarija, kako poteka proizvodnja, kakšna je organizacija itd. Takšna in podobna vprašanja smo si zastavljali pred obiskom naših konkurentov. Seveda smo prav tako nestrpno pričakovali ogled tovarne v Pirotu, tako imenovane „lekar-ne“, v kateri poteka proizvodnja težke konfekcije in pletenin. Posebna privlačnost teh obiskov je bila še v tem, da smo šli v sosednjo socialistično Bolgarijo in v pasivni predel naše domovine — v Pirot. Kaj smo torej videli?
V	skrajnem severozahodnem delu Bolgarije, v kraju VIDIN je tovarna „VIDA“. Že zunanji videz daje vtis velike proizvodnje, ki je kot smo pozneje izvedeli, le nekoliko večja, kot v celotnem Labodu. Po naši oceni je kapaciteta tovarne 30.000 srajc na dan, naredijo pa okrog 17.000 srajc na dan. Desežejo okrog 70 do 80 odst. Labodove norme. Toda tudi to je veliko.
V	tovarno smo prišli nekoliko pozno, že v času popoldanske izmene. Že bežni pogled na proizvodnje prostore pove, da gre za moderno, tehnološko dovršeno proizvodnjo. Izstopa dober strojni park z najnovejšimi avtomati, novimi tipi strojev in transportnimi trakovi. Krojilnica je opremljena z modernimi polagalnimi stroji, ki pa so bolj estetska kot pa tehnološka pridobitev. Sam postopek krojenja se razlikuje od našega. Uporabljajo način direktnega polaganja in ročno obrisovanje krojnih elementov. Takšen postopek je seveda posledica dela
v tehnološki pripravi proizvodnje, kjer uporabljajo metodo zmanjšanih narisov. Žal si priprave proizvodnje nismo mogli ogledati.
V	šivalnici prevladujejo stroji firme „ADLER“, torej usmeije-nost k eni vrsti strojev, ki jo lahko v primeru, da so stroji kvalitetni, štejemo za prednost. Od vseh strojev, pa so najbolj opazni avtomati in sicer iz dveh razlogov: ker so to novejši, modernejši dosežki šivalne tehnike in ker skoraj vsi avtomati stojijo. Avtomati so predvsem znamke „NECCHI“, z avtomati za prišivanje žepov in za gumbnice. Za ovratnike in manšete pa imajo avtomate firme „ADLER“. Poleg naštetih firm imajo še nekaj strojev „SIN-GER“ in DUERKOPP", predvsem za prešivanje gumbov in izdelavo gumbnic. Vzdrževanje je precej slabo saj številni stroji stojijo. Kratek razgovor z vzdrževalci je razodel, da imajo tako kot mi probleme z rezervnimi deli. Zaloga rezervnih delov je odvisna od letnega plana. Ce ta zataji, stroji stojijo.
V	velikem prostoru šivalnice je več manjših skupin-brigad, enako opremljenih. Brigade izdelujejo enak artikel. Nekoliko začudeno smo pogledovali delovna mesta, označena z zastavicami. Takoj smo dobili pojasnilo, da so ljudje na teh delovnih mestih zaradi posebnih dosežkov proglašeni za udarnike in seveda tudi nagrajeni.
V	istem prostoru kot šivalnica je tudi likalnica. Kapacitete delovnih mest so usklajene, kajti vmesnega kopičenja izdelkov nismo opazili. Kontrola izdelkov je ločena od same operacije čiščenja nitk. V celotni proizvodnji je opaziti, da manjkajo enostavni pripomočki, kot so na primer: stojala za kontrolo, enostavne Šablone pri prešivanju žepov in podobno. Zanimiva za nas je bila tudi naprava za obračanje in obrezovanje ovratnikov. Pozornost so vzbujali tudi listi s tehničnimi podatki za operacije in opisom modela, ki so bili obešeni na strojih.
Po ogledu tovarne smo imeli občutek, da mi delamo hitreje in kvalitetnejše. Občutek nas verjetno ni varal. Tovarna je na pogled lepa, povsod vlada izredna čistoča in urejenost. Prostori so udobni za delo. Vgrajena je popolna klimatizacija. Tudi pred tovarno je vse urejeno in prijetno. Skratka; lepa tovarna.
V središču Sofije, v starih in neprimernih prostorih smo videli drugo, manjšo tovarno srajc. Razen zastarelih prostorov je tudi strojna oprema precej stara. Toda vtis o samem
tempu dela in kvaliteti izdelkov je bil ugodnejši kot v VIDINU. Nekoliko boljša oprema in organizacija v likalnici z dobro transportno rešitvijo, toda slabo kvaliteto zlaganja. Vendar ta kolektiv pričakuje skorajšnjo selitev v nove in moderne prostore na drugem koncu mesta. Stavbo, ki je že skoraj dograjena, smo videli med ogledom mesta. Zares veliki prostori, v katerih je po pripovedovanju predvidena nova moderna tehnologija in seveda tudi strojna oprema. Pri odhodu iz tovarne smo bili vsi prijetno presenečeni. Dobili smo šopek svežih rož. Skromen, toda lep šopek in iskrene besede delavke.
Po kratki vožnji po delu Bolgarije in Jugoslavije smo se ustavili v Pirotu v „Tovarni konfekcije 1. maj“. Kaj vse smo že slišali o tem mladem in prizadevnem kolektivu! Iskreno povedano, nismo verjeli vsega. Toda prepričali smo se, da je res kaj videti. Videli smo okolico tovarne, ki je vsa obdana s cvetlicami in lepo negovano travo.
V Proizvodnji, ki se sicer razlikuje od naše, smo videli zadovoljne ljudi, ki s ponosom pokažejo svoje dosežke in z vnemo govorijo o svojih načrtih. O tehnični strani proizvodnje ni veliko povedati. Dobili smo vtis o organizirani proizvodnji. Strojna oprema je na ravni naše in večina strojev je od firme SINGER.
Cele tovarne niti nismo videli, ker je en del v rekonstrukciji. Toda tisto, kar smo videli, je vzorno urejeno. Cvetlična ograja ob prihodu, prijetna glasba
med delom, kletke s pticami, moderna in okusna dekoracija sten, res prijetno delovno vzdušje. Veliko je stoijeno tudi za družbeni standard delavcev. Ambulanta, športno igrišče, kino dvorana, otroški vrtec, ki je še v gradnji, in seveda sodobno urejena menza. Spraševali smo se, od kod vse to, in dobili tudi odgovor. Z lastnim delom, z zategovanjem pasu. Tudi zanj so bili težki časi. Leta 1962 so jim predlagali likvidacijo. Leta 1967 so zgradili nove tovarniške prostore in organizirali moderno proizvodnjo. Skrbijo za ekskluzivnost svojih modelov. Imajo lastno trgovsko mrežo po celi Jugoslaviji in celo v Frankfurtu imajo svojo trgovino. Da so res prehodili trnovo pot, smo se prepričali, ko so nam zavrteli dokumentarni film o razvoju njihove tovarne. Ne vem kaj bi še dodal. Veijetno le to, da smo iz Pirota odšli zadovoljni in ugotovili: tudi LABOD je imel podobno naporno pot, toda v Pirotu so naredili še več kot pri nas. In to ne pri organizaciji in tehnologiji proizvodnje, marveč pri ureditvi okolja, v organizirani rekreaciji, športu, dramski sekciji, knjižnici itd., kar je vse povezano z neposrednim interesom delavcev in njihovim udejstvovanjem. Vsem nam, ki smo si ogledali to tovarno, se je postavljalo vprašanje: Ali ne bi lahko tudi v Labodu plavali v bazenih labodi, cvetele v proizvodnji rožice, delovali različni rekreativni krožki itd. Vse imamo: prostore, ljudi in denar. Le svojo pripravljenost moramo še dodati!
inž. VLADIMIR ŠKRINJAR
izvoljeni so novi
organi
uprav-
ljanja
Na volitvah 9. Vil. 1973 smo v naši tovarni volili organe upravljanja v temeljnih organizacijah in delegacije za centralni delavski svet tovarne perila LABOD.
V posamezne organe upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela so bili izvoljeni:
TOZD - Ločna NOVO MESTO
Delavski svet TOZD:
1.	Milena UMEK, predsednik
2.	Sonja PETRIČ, namestnik
3.	Anica KASTELIC
4.	Marija PRIMC
5.	Valči KRALJ
6.	Draga STOPAR
7.	Olga VIDRIH
8.	Milka KRESE
9.	Martina KOS
10.	ANA ŠKEDELJ
11.	Zvone KOŠIR
Komisija za 1 2 3 4 5adre:
1.	Anka PETROVIČ, predsednik
2.	Marija KAIČ, namestnik
3.	Joža KORASA
4.	Joža CESAR
5.	Iva MORO
Komisija zadružbeni standard:
1.	Ivanka DAROVEC, predsednik
2.	Marija SURLA, namestnik
3.	Mimi TURK
4.	Danica ZUPANČIČ
5.	Marija KRESE
Komisija za oceno kršitev del. dolžnosti in oceno mat. škod:
1.	Eli VOVKO, predsednik
2.	Kristina ZAGORC, namestnik
3.	Micka ZUPANČIČ
4.	Joža PAVLIN
5.	Danica JUDEŽ
Komisija za delavsko samoupravno kontrolo:
1.	Marija TURK, predsednik
2.	Renata BEVC, namestnik
3.	Jelka SITAR
4.	Vera TRAVIŽAN
5.	Marija PRIMC
TOZD - Libna KRŠKO Delavski svet TOZD:
1.	Tilka UDVANC, predsednik
2.	Minka GUNDE
3.	Alojz MLAKAR
4.	Ivan KOSTREVC
5.	Nuša LAPUH
6.	Tinca ZAGORC
7.	Tone UNETIČ
8.	Marija REŠETIČ
9.	Remi BLAŽEKOVIČ
10.	Jožica PRAH
11.	Jožefa ZAGORC
Komisija za kadre:
1.	Ivan ŽOHAR
2.	Alojz HRUSEVAR
3.	Anica MLAKAR
4.	Cilka KUHAR
5.	Alojz KORETIČ
Komisija zadružbeni standard:
1.	Jožica ZORKO 2.Stanko DROBNIČ
3.	Angela KOFOL
4.	Marija PRESKAR
5.	Nada PRIMC
Komisija za oceno kršitev delovnih dolžnosti in mat. Škod:
1.	Stane NOVAK
2.	Betka JARKOVIČ
3.	Vera VOGLAR
4.	Ivanka BANDELJ
5.	Anica SKODA
Komisija za delavsko samoupravno kontrolo:
1.	Martin KOSTREVC
2.	Lidija HOČEVAR
3.	Dragica STANIČ
4.	Jožica-Joca NOVAK
5.	Jožica KERIN
TOZD - Delta PTUJ Delavski svet TOZD:
1.	Slavko ŽUNKO VIČ, predsednik
2.	Pavlica KLINGER, namestnik
3.	LeopoldinaEMERSlČ
4.	Štefka VIDOVIČ
5.	Vida ROBIN
6.	Nevenka KRAMBERGER
7.	Angela ROJKO
8.	Danica PLAJNSEK
9.	Olga KOLARIČ
10.	Erika SIMONIČ
11.	Terezija BECI
Komisija za kadre:
1.	Franc CEH, predsednik
2.	Angela KRANJC, namestnik
3.	Marija FRIDL
4.	Jožica JURČIČ
5.	Leopold in a EMERŠIČ
Komisija za družbeni standard:
1.	Marica PERNEK, predsednik
2.	Anica HORVAT, namestnik
3.	Cirila IVCETIČ
4.	Marija PETEK
5.	Olga KRANJC
Komisija za oceno kršitev del. dolžnosti in materialnih škod:
1.	Branko TANASIČ, predsednik
2.	Niko CUHALEV, namestnik
3.	Jožica MARKEZ
4.	Marija CEH
5.	Leopoldina EMERŠIČ
Komisija za delavsko samoupravno kontrolo:
1.	Marica KRNIČAR, predsednik
2.	Kristina ŽELEZNIK, namestnik
3.	Lizika BRMEZ
4.	Greta BELE
5.	Zora KAMENSAK
SKUPNE SLUŽBE:
Delavski svet SKUPNIH SLUŽB:
1.	Mirko RUPNIK
2.	Boris ŽAGAR
3.	Sonja BEVC
4.	Helena HOČEVAR
5.	Milena ŽAGAR
6.	Stane VESEL
7.	Majda DULAR
Komisija za kadre:
. Slavica PUTRIH
2.	Božo VERSTOVŠEK
3.	Niko HRNAJK
4.	Martina KRALJ
5.	Marija RUKSE
Komisija za družbeni standard:
1.	Janko POPOVIČ
2.	Jože LUZAR
3.	Zvonka KEBE
4.	Andrej BURJA
5.	Milena KOBE
Komisija za oceno kršitev del. dolžnosti in materialnih škod:
1.	Zdenko TEKSTOR
2.	Božo GALIČ
3.	Marica PRAZNIK
4.	Ivan PODPADEC
5.	Jože BOBIČ
Komisija za delavsko samoupravno kontrolo:
1.	Majda DULAR
2.	Jože SMREKAR
3.	Boris ŽAGAR
Na teh vohtvah smo izvolili tudi delegacije za centralni delavski svet. Člani centralnega delavskega sveta sc postali:
TOZD - LOČNA:
1.	Milena UMEK
2.	Joža KOVAČ
3.	Iva MORO
4.	Vera TRAVIŽAN
5.	Lenča JOSIFOVA TOZD - LIBNA:
1.	Martin KOSTREVC
2.	Ivan ŽOHER
3.	Alojz MLAKAR
4.	Tilka UDVANC
5.	Dragica STANIČ
TOZD - DELTA:
lSlavko ŽUNKOVIČ
2.	Pavlica KLINGER
3.	Štefka VIDOVIČ
4.	Marija MAR
5.	Olga BELO VIČ
SKUPNE SLUŽBE:
1.	Mirko RUPNIK
2.	Majda DULAR
3.	Ante MARTINOVIČ
4.	Milan BRATOŽ
5.	5. Anica JANEŽIČ- MIKEC
Vsem novo izvoljenim članom naših samoupravnih organov žehmo, da bi bilo njihovo delo plodno in da bi si v organih upravljanja in zunaj njih prizadevali za čim hitrejšo uveljavitev vseh novosti v naši samoupravni praksi.
NAŠ PROGRAM
med najboljšimi
Z resolucijo zvezne skupščine je bilo leto 1972 in potem 1973 proglašeno za leto kvalitete v SFRJ. V resoluciji je predvideno, da organizacije združenega dela izdelajo lastne programe v letu kvalitete in da se maksimalno angažirajo za njihovo realizacijo. Za spodbudo pri izdelavi programov sta Gospodarska zbornica SFRJ in „Privredni pregled" razpisala nagradni razpis za najboljši program. Podoben razpis je kasneje razpisala tudi Gospodarska zbornica SRS. Razpisa se je s svojim programom udeležilo tudi naše podjetje. Pri izdelavi programa so sodelovali naslednji naši sodelavci; Zdravko Petan, Boris Vogrinc, Anica Janežič-Mikec, Jože Luzar, Marica Praznik, Božo Verstovšek, Mirko Rupnik, Jože Muhič, Milan Bratož, inž. Vladimir Škrinjar, Niko Hrnjak, Ludvik Judež, Stane Vesel, Ivan Žoher, Franc Kranjc, Janez Verbič, Miroslav Stimac in drugi. Naš program je Gospodarska zbornica SRS ocenila kot dovolj kvaliteten in ga predložila za podelitev priznanja. Ne bo odveč, če rečemo, da je program sestavljen tako, da zajema probleme v podjetju, ki pomenijo oviro za nadaljnji razvoj. Z rešitvijo teh problemov bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo pripeljali do kvalitetnejšega dela. Program predvideva, da bo njegova realizacija trajala tri leta (1973,1974,1975). Neke naloge iz programa, smo že uresničili.
Da ne bi naštevali podrobnosti iz programa, preletimo na kratko naloge v letu 1973. Od večjih nalog smo realizirali program tip-ton super, v realizaciji je program Dior, čaka pa nas še naloga realizacije programa extra standard. Enako pomembna naloga je usklajenost akcij pri uvajanju novih proizvodov. Z rešitvijo tega problema bomo odstranili vse tiste težave, ki pripeljejo do tega, da govorimo: vse to bi morah že zdavnaj narediti!
Poudarimo naj tudi, da žehmo pri kvaliteti srajc doseči še višjo raven in da napake „veliko stanejo". Zato so vse akcije, ki jih predvideva program, usmeije-ne k cilju; doseči trajno vrhunsko kvaliteto in zasesti sam vrh v kvaliteti izdelkov.
Kvaliteta je pogosto odvisna tudi od organizacije procesa proizvodnje. Akcije, ki jih predvideva program, so usmerjene tudi v reševanje problemov iz tega področja. Najpomembnejši faktor v kvaliteti pa je človek in njegovo znanje. Tudi ta element ni pozabljen v programu in mu je dana teža, ki jo mora imeti.
Na koncu še nekaj misli o tem, kako mislimo realizirati program. Za vsako nalogo iz programa bo določena posebna skupina, ki bo zadolžena, da prouči problem, izdela pred|og za njegovo rešitev, ga da v razpravo in sprejeti predlog uresniči v praksi.

Upokojenci naše tovarne se bodo 15. septembra sešli v Ptuju. Ogledali si bodo našo tovarno v Ptuju, se pogovorili o programu dela in si ogledali znamenitosti tega lepega mesta.
<2
21. avgusta je nenadoma umrla naša sodelavka Miljana Peterčič iz TOZD Libna. Njeni družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje. Spomin na mlado sodelavko bo ostal večno med nami.
£>
Ptuj je proslavljal praznik občine
8.	avgust, obletnico zadnjega boja slovensko-goriške čete, z raznimi prireditvami: simultanko mednarodnega mojstra Stojana Puca, ribiškim tekmovanjem, dirko za prvenstvo Jugoslavije v kartingu, otvoritvijo nove trgovine Elektrotehne Ljubljana, ogledom visoko regalnega skladišča Mercatorja in slavnostno sejo splošnega zbora občinske skupščine. Te prireditve so se vrstile od 3. do 8. avgusta. Zaključek je bil združen s skupnimi vajami enot civilne zaščite. Pri teh vajah je sodelovala tudi TOZD Delta s tremi ekipami za prvo pomoč in gasilsko četo. Naloge med vajo so člani naših enot odlično opravili.
<2
Od 21. maja do 23. junija so opravili 45-urni gasilsko-tehnični-reševalni tečaj: Alojz Šegula z odličnim, Franc Kmetec z odličnim, Jožica Juršič z odličnim, Bariča Hrzenjak z odličnim, Jože Vajda z odličnim in Anton Klemenc s prav dobrim uspehom. Čestitamo!
E>
Več kot 160 članic in članov sindikalne podružnice Delte je bilo v juniju in juliju letos v dveh skupinah na prijateljskem obisku v TOZD Libna Krško in Ločna Novo mesto. Prijaznemu sprejemu je sledil ogled obeh tovarn, večjih industrijskih objektov, nove šole in bolnice, Novega mesta, Otočca, forme vive in gradu v Kostanjevici. Vsi udeleženci pozdravljamo oba kolektiva, se zahvaljujemo za prijazen sprejem in kličemo na veselo snidenje v Ptuju.
«##«#######################/#####/###/■
5 5
■
*
marjan rožic v tozd libna v krškem
Na povabilo Občinskega sindikalnega sveta Krško se je 25. in 26. junija 1973 v Krškem mudil sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Marjan Rožič. V času svojega obiska v krški občini je obiskal tudi našo tovarno in imel z vodstvom TOZD Libna daljši razgovor, kateremu je prisostvoval tudi generalni direktor tov. Zdravko Petan. Najprej so tov. Rožiča seznanili z značilnostmi tovarne in življenja v njej, nato pa so sledili odgovori na vprašanja, ki jih je stavil tov. Rožič.
Zlasti se je zanimal za ekonomski položaj podjetja kot celote in posebno za TOZD Libna in kako se v konkretni praksi uveljavljajo ustavna dopolnila. Seveda ni manjkalo tudi drugih vprašanj, kot: položaj in neposrednja vloga delavca oziroma delavke v upravljanju, delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, v kakšnih oblikah se kaže skrb za delavca (prehrana, prevoz ljudi na delo in z dela, stanovanjska vprašanja, varstvo otrok, oddih in rekreacija in podobno).
Podrobneje je bil tov. Rožič seznanjem tudi z obstoječim sistemom nagrajevanja iri doseganjem delovnih učinkov. Naj pripomnimo, da je bil prijetno
presenečen, ko je slišal, da je produktivnost dela na tako visoki ravni. Rekel je da so taki kolektivi lahko za zgled ostalim in da zaslužijo vsa priznanja.
Pri tem je še dodal, daje naša javnost s takšnimi primeri premalo seznanjena. Strinjal se je s tem, da je tekstilna industrija kot celota v okviru gospodarstva z ozirom na doseganje tako visokih delovnih učinkov premalo cenjena.
Ko je tekla beseda o reševanju stanovanjskih vprašanj in v kakšni meri se odraža solidarnost kolektiva pri reševanju le-teh, smo tov. Rožiča seznanili z odločitvijo našega kolektiva o solidarnostnih sobotah. Izrazil je zadovoljstvo nad takimi rešitvami in takoj vprašal, če je o tem seznanjena širša javnost, saj je to lep zgled tudi za druge kolektive v občini. Zal smo morali odgovoriti, da je širša javnost o tem premalo seznanjena in da je malo primerov, ki bi nas posnemali. Upamo pa, da nas bodo kmalu.
Po končanem razgovoru si je tov. Rožič z zanimanjem ogledal delovne prostore in pri tem dejal: „Iz vašega kolektiva odhajam z najlepšimi vtisi in nekaterimi novimi spoznanji, ki jih bom pri svojem nadaljnem delu s pridom uporabljal. Spoznal sem, da sem obiskal kolektiv, ki ve kaj hoče, ki ve, v kateri smeri načrtuje svojo prihodnost, prihodnost svoje trdnosti in vzajemnosti. Vsem članom delovnega kolektiva za dosežene rezultate iskreno čestitam in vam pri nadaljnjem delu želim še veliko uspehov.
Edo Komočar
Pred kratkim smo dobili v tovarno 20 strojev PFAFF tip 467 in 487. Stroji so namenjeni predvsem za specialne operacije, kot sestav in pošivanje ovratnikov in zapestnikov. Stroji imajo dvojni transport, kar omogoča boljšo kvaliteto šivov. Ti stroji so namenjeni za TOZD Delta Ptuj in TOZD Ločna Novo mesto.
Za TOZD Libna Krško so naročeni stroji firme Duerkopp z istimi lastnostmi.
£>
28. avgusta 1973 se bo sestal razširjen politični aktiv naše tovarne. Na aktivu bodo obravnavali naloge družbeno-političnih organizacij v zvezi z javno razpravo o predlogih ustav SFRJ in SRS, naloge ob razpravi o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v organizacijo združenega dela Labod.
<2
Na mednarodni sejem moške mode, ki bo v Koelnu od 24. do 26. avgusta, so odpotovali tudi naši strokovnjaki. Pričakujemo, da bodo s tega sejma prinesli precej koristnih novosti tudi za nas.
£>
Tovarno v Novem mestu je v letošnjem letu obiskalo že 18 ekskurzij s skupaj 700 udeleženci. Udeleženci teh ekskurzij so bili večinoma mladi ljudje, dijaki srednjih šol pa tudi člani sindikalnih podružnic nam sorodnih podjetij. Vrata naše tovarne so res široko odprta!
£>
Naša tovarna pripravlja letošnjo modno revijo že v znamenju 50-let-nice in novih artikov Dior. Modna revija bo 11. septembra na Otočcu in 9. oktobra v hotelu Jugoslavija v Beogradu.
Iab@d
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 1500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto