SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sóbados •
■ Dirección: Dr. V. KJUDER Tabaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES, 9. MARCA 1935
Štev. 72
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjav.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Posaarje izročeno
■h
• •
REVOLUCIJA LOVCEV NA
VENIZE-GRŠKEM
emciji
^opnik Zveze narodov l)aron A-lsi .i(' 1. marca oficielno izročil Po-:
M1
»''¡(•k. Prebivalstvo te krajine, ki je v | J' ogromni večini nemško, kakor |Je jasno dokazal plebiscit, je sedaj, po | 15 letih, spet vključeno v meje ^•»Ske države.
I' ftarjé Nemčiji, katero je zastopal ho- j anii minister berlinske vlade dr.
Krvavi boji v Makedoniji in drugih krajih republike - Večji del vojne mornarice v rokah revolucionarcev, ki groze, da bodo bombardirali g'avno mesto, če Tsaldarsova vlada ne odstopi
i kor
zvezi s tem pomembnim dogod-
80 se vršile v Posfarju velike J J"dsli« slavnbati katerih so se, vkljub fivnemu vremenu, udeležile ogrowi ^ "možice posaarskega prebivalstva. Jj . V posaarje ie prišel tudi Hitler, ki 1» "llel v Saarbrueckenu govor, kate-ie ljudstvo poslušalo z nepopi-
Pretekli petek je izbruhnila na Grškem revolucija proti vladi, kateri načeljuje general Plaftiras, Priprav-
blástj še Khios, Sainos in Mitilene.
Kiyavi boji se bijejo v, vzhodnem delu Makedonije in udeležuje se jih
I jal i so jo že dalj časa vojaški krogi' na ofičh strancli, tudi težka artiljeri-
pod vodstvom admirala Demestihosa. Upornikom se je posrečilo zasesti ar-
ja. Po poročilih, ki jih je objavila a-teiiska vladal', je baje padlo samo v
soh'a'l*v Saločnislt, kjer so se polastili l Makedoniji doslej preko CQ0 uporni
"nim
<li
■navdušenjem; to ugotavljajo tu-
POročila francoskih poročevalcev, N pogledu gotovo ne pretirava-I z '"'ifihrer" je naglasil, da se je z n° Priključitvijo Poesarja k Ne-"> odpravila očitna krivica ter se pot do po])olnega sporazu ._ 3 *r*ncijo. "Današnji dan", je de-\ ^ "itle^ "je odstrani! sporno jabol-dyema velikima narodoma,
14*
''Ib,
()b«nem
pa je tudi podučil človeštvo,
m mogoče zatreti čuvstvovanja no ne8a naroda. Kri je močnejša od ^Pirnatih dokumentov".
| ,Nyemci so vedno smatrali določbe
t ^saille^ke mirovne pogodbe glede
'V	za wliko krivico. In res je,
3' ® se je krivičnost teh določb očitno 5f ***
„n,
-s«11 i>.
z izidom plebiscita. Vendar
Ni. ko
! 1)1 bUi mi, Jugoslovani, več ko ve-
,(>liko
¡V P
K S
1
bi bila rapallska pogodba le
I udi večjega števila vojnih ladji, níed njimi tudi največje grške križarke — Averoff —j
Ilevolucionarcem se je priključilo tudi več posadk v bližini Aten, Soluna ter posebno v Makedoniji. Ponekod se je vladi posrečilo premagati u-pornike, drugod pa se boji nadaljujejo z vso brezobzirnostjo.
Vlada je proglasila preki sod ter je dala aretirati mnogo opozicionalcev, med njimi tudi veliko število častnikov. Nad uporniške ladje, ki so krenile proti otoku Kreti, jo poslala vojna letala, ki so imela z ednotami mor norice že več spopadov. Vlada je tudi odredila delno mobilizacijo ter razpustila senat, v katerem imajo večino pristaši liberalnega voditelja Venize-losa.
Ta stari grški politik je namreč takoj prestopil na stran revolucionarcev ter postal tako duševni vodja revolucije. Ker ima mož velik vpliv, je sedanja reoluciia zelo resna zadeva za grško vlado. Na Kreti se je uprla
krivična z našim narodom na večina prebivalstva. Uporniki so are-
n,0rskemt da bi mú dala možnost, tirali guvernerja ter zasedli brzojav-)of SVol)°dnim glasovanjem tiam od- i ne in indijske postaje.
kov; 2.0.00 jih je bilo ranjenih, 700 pa jih je zajela vojska pod vodstvom generala Kalia 'trasa. Ker se vršijo boji tudi v bližini državnih mej, so Jugoslavija, Bolgarska in Turčija ojačile
.-•-voje obmejne posadke. Angleži in Francozi so pa poslali v grške vode par vojnih ladij, ki imajo nalog čuvati nad taniošnjinii francoskimi oziroma angleškimi- interesi. Temu zgledu so sledili tudi Italijani.
/.adnja poročila pravijo, da so se revolucionare; pripravili za odločilen nlftátop;-admiral Deine^tihos, ki poveljuje uporni vojni mornarici, je poslal vladi obvestilo, da bo dal obstrelje vati Atene, če vlada takoj ne odstopi.
Tfr *	* # * ^
.-v
ir

# *
Dr. Rintelen
^ * lir
Italijansko-abesinski spor
Zastopniki Italije in Abesinije so se dogovorili glede določitve nevtralnega pasu v spornih krajih - Italija še vedno pošilja čete v Afriko
Zastopniki Italije in Etiopije .<o :ie te dni dogovorili, da se med italijansko Somalijo in Abesinijo določi šest kilometrov širok nevtralen pas, kjer ne bo smelo biti vojaštva. Namen tega dogovora je preprečiti nadaljnje spopade.
S tem pa nikakor še ni rečeno da je spor med Italijo in Abesir.'jo re-
morajo Italijani plačati 10 zlatih fran kov, poleg tega pa visoke pristojbine tudi za blago. Oddelki, ki gredo v A-friko, morajo imeti posebno opremo, pripravno za vroče afriško kraje; to opremo je bila treba sedaj naročili, Wi>t" je vsa ekipaža italijanske vojske bila v skladu s potrebami za slučaj bojev v hribovitih "krajih ter v veli-
ne mudi preveč. Po prvem navdušenju so kolonijalni izvedenci opozorili tnerodajne kroge v Rimu, da se začenja sedaj v Abeyiniji doba velikih nalivov, ki trajajo do oktobra, ter da v tem času ni misliti na kakšne vojne operacije.
Časopisje pa med tem skrbi, da bi se nnvchiš Mijp ne poleglo popolnoma.
>
h
o svoji usodi. Hitler je imel prav,; Vladna vojna letala .'o bombardira-
)e reke)
m 'Hofe
da v nobenem narodu ni, In Venizelosov dvorec na Kroti. Mož
jflia zatreti njegovega čuvstvova-, je radi tega smatral za umestno, da se i»! t.
> njegove narodne zavednosti, umakne na bolj sigurno tla; na eni
ta )c kri močnejša od papirja. In
/HI nje Sn' a J 0 tu(li naše uPanje; uPa" 5 Papjr'a 1)0 Pre) raztrgal rapallski 111 zlomil fašistično nasilje, ne-^Th Pasus» °ašo kri na Primorskem. ■	0 zatrdno verujemo, da pride tu
' kodo* na§C primoryke roiake ilan, ko s'avili svojo združitev z naro-
katerernu pripadajo. * *
ovt" tej« b"-vf
edf
V
^ ¥ *
izmed uporniških križark se je odpeljal proti Aleksandriji v Egiptu. Poročilu pravijo, da namerava Venizelos proglasiti na Kreti neodvisno republiko ter takoj nato zaprositi Zvezo narodov za zaščito.	»
Druge vojne ladje, ki so v rokah u-' pomikov, so šle osvajat še ostale grške otoke. Poleg Krete, so v njihovi o-1 ** # * # * ^
*9e
Angleška diplomati-c/ia akcija v Evropi
tov,
ZVezi z angleško-francoskimi do-Ori
Nali' ° terih 6,110 obse^no P°" ' si ie vlada Velike Britanije za
a siršo dipiomatično akcijo, ka-
»e
Uv nanien je ugladiti pot za 6kleni-i«-W tlletlnaroclnih dogovorov, s kateri-l^f	»e kar najbolj zmanjšala
¿¿iti ? to S v°jnih zapletljajev v Evropi.
'io- je imel izvesti sam an-
¿í'v 'iion ZUr>anji minister sir John Si-. r¡'f®v0'.^ar Potovanje v Berlin, Var-|Hap0v ^os'kvo-je bilo prfid nedavnim po1' P itn >Ctlano- v zadnjem hipu pa so se ¿eii 1	načrti znatno spremenili.
tajji jhek Je že vsp dogovorjeno za sesta-jgo? F^j.0 Simonom in Hitlerjem, ko je ¡cg" ^ g a vVlat^a nepričakovano napro-li v ^^ b' Slmona' naj svoj obisk odloži, j ge Ra Hitler ne mogel sprejeti; v . j, Bf, . nckenu, da se je prehladil ter IJ , hudo
re** 0 0
dfl'
0V¡
hr
MKaT^ napričakovana vest je
)pav.
nJa' kakor je naravno, mnogo po
™U in i,^._____
Phbu
ln komentarjev; po večini so P|,eh|'„Hsti mnenja, da je Hitlerjev Dova P°liti¿nc narave ter da ga V0Ci>a nanadna... ohladitev
KŠHT* Anglii° in Nemčijo.
fetVo )e namreč močno razburilo ^ Drea C,U je an8'eška vlada, skoro c VfiCer sestanka med Simoncm
				
	ojpKS^gE			
TIIÍ . ... ■ ■ * - ■ ■ > < '				
c «HK [ > ir ^				
JMjflf ffiT^ T¡¡			iIKmíé	
l'mw	■' ¡M^B^S-	ffi •mBBÉMiMP		
Parada fašistične milice v Rimu ob 12-letnici njene ustanovitvo
šen. Vlada v Adis Abebaju doklej ni sprejala italijanskih zahtev po zadoščenju in odškodnini rddi dogodkov
kih ravneh Severne Italije. Najetje) ladij za transport, vojaštva in materiala stane velike denarne in obtučne
in Hitlerjem, objavila v Londonu "belo knjigo", v kateri dokazuje, da je nujno potrebno, da Anglija ojači svojo vojsko, mornarico in svoje letalstvo. Kot enega glavnih vzrokov navaja bela knjiga dejstvo, da" se Nemci vedno bolj oborožujejo ter da se med nemško mladino vsak dan bolj širi bojeviti militaristični duh.
Prav nič čudnega bi torej ne bilo, če je Hitlerjev* prehlad v zvezi s to belo knjigo.
Ker ni mogoče vedeti, kdaj bo Hitler ozdravel, se je Simon premislil in ne pojde osebno v Varšavo in Moskvo,' marveč pošlje tja lorda Edena. Ali poseti pozneje Hitlerja, se pa še ne ve.
Neznana usoda Rudolfa Šenkinca
U. Bistrica, Januarja 1935. — Proli koncu meseca decembra je nenadoma zginil z doma Šenkinc Rudolf, star 27 let, doma iz Šembij. Imenovani je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom (animonizione). Njegova usoda še danes ni znana, vendar pa se splošno govori, da je bil aretiran in tudi odveden v Rim.
pri Ualualu, Adu in Afdubu in tudi vyote gredo tudi za vzdrževanje voj-
ne kaže doslej nobenega namena, da bi jih sprejela. Delna mobilizacija v Italiji jim ni vzela korajže, marveč slej ko prej izjavljajo, da se mora spor rešiti potom arbitraže.
Za vsak slučaj pa se Abesinci pripravljajo. Poročila iz Rima zagotavljajo, da je abesinska vlada naročila svojim agentom v Nemčiji, Češkoslovaški in Švici naj nakupijo večje število # letal. V bližini meje s Somalijo so Abesinci zbrali kakšnih 00.000 mož dočim pošilja Italija svoje čete v E-ritrejo.
Ladje še vedno prevažajo vojaštvo in vojni material iz italijanskih pristanišč v Afriko in po tem dejstvu bi bilo sklepati, da se Italija nikakor ne namerava "potolažiti", marveč pripra
ske v puščavnatih afriških kolonijah.
Iz vseh teh razlogov je sklepati, da mora Italija imeti hujše namene nego da Abesince samo nekoliko prestra ši ter jih s tem prisili, da sprejmejo njene zahteve.
Na vsak način se Italijanom sedaj
Povodom obletnice poraza pri Adui so fašistični listi pisali, da je treba to lalostAo stran italijanske zgodovine zabrisati in poraz maščevati. Obenem čafiiiki namigujejo, da bo letošnje leto nad vse važno za italijanski kolonijalni imperij.
To so precej jasne besede in njihov pomen je tem večji, ker bi fašistični listi tega ne pisali brez dovoljenja vlade.
V tržaški okolici spet divjajo
Iz Trsta nam poročajo, da so bile v tod, da je lahko ustrahoval ljudi. Kot t'fflboto, 2. pr. ni. opustošene in popol- j zgleda pa ye je danes ponovno ogrela noma razdejane tri slovenske gostilne ona divjaška kri in pričeli so ponov-v Barkovljah. Prizadeti slovenski gos ¡ no z razbijanjem in napadanjem. — tilničarji so sledeči: Vrh Vineenc, ki čudno je, da so to lahko dogodi v drsi je šele pred kratkim uredil novo j žavi in pod režimem, ki se šteje za vlja vse potrebno za bodoče dogodke. | B°stilno. Trbižan Jožo, znani gostilni-1 nosilca civilizacije, dočim dejstva ka-
. , . ... ,..	i Car, kateremu so fašisti že dolgo ča- žejo na popolno brezpravno stanje.
Sedanje jačanje" italijanskih pozi-:	.,. , , ,	:
sa grozili, da mu bodo zaprli gostilno	_
in Scheimer Josip.	. I MOTORNA VOZILA IN KO-
Barkovlje in vasi okoli Trsta so že j L£§A V LJUBLJANI vzročala velikih stroškov, ako ne hi v Prvih časih> se i" Pojavljal faši- , y Ljubljftni je w,0 dne 31 decem.
zem mnogo trpele po organiziranih bra 1934 torej v prometu: 231 potniš-napadili skvadristov. Bilo je to v ča-' kih avtomobilov, 103 tovorni avtomo-su, ko so bili kolikor toliko neurejeni bili- 38 motornih koles, 11.096 koles.
RAZNE VESTI
Na Dnnajn se vrši proces proti Rin-
telenu, bivšemu avstrijskemu poslaniku v Rimu, ki je obdolžen, da je bil zapleten v nacijsko revolucijo, tekem katere je bil Dollfuss umorjen. Rin-telena so nacijevci nameravali baje proglasiti za kancelarja. Mož pravi, da je nedolžen, a mnogo prič izpodbija to njegovo trditev.
Vohunstvo cvete v Evropi, kjer se države vedno bolj oborožujejo, dasi v isti sapi mnogo govore o miru in o potrebi razorožitve. Te dni so v Pragi spet aretirali tri nemške vohune in jih ¿«pravili pod ključ.
Za Hauptmanna, ki je bil obsojen na smrt, a je vložil priziv, zbirajo sedaj denarje, « katerimi bodo krili stroške' ža obrambo. J—Pri nabiranju fredstev so posebno vneti nemški izse ljenci.
Tndi na Francoskem bodo ženske volile in bodo smele biti voljene ne samo v občinske ¡?vete, marveč tudi v parlament. Poslanska zbornica je pretekle dni odobrila predlog zakona, ki podeljuje v tem vprašanju ženskam enake politične pravice kakor jih ima jo moški.
Nenavaden samomor sta izvršila u-čitelj Griedler in njegova zaročenka Antoinetta Joeri v bližini Berna, v Švici. Skočila sta z letala, ko sta se nahajala zelo visoko. Policija je ugotovila, da sta si mlada zaljubljenca vzela življenje, ker je učitelj Griedler ukradel na šoli precejšnjo vsoto denarja, pa se je bal zapora in sramote.
Prestolu se ja odpovedal sijatnski kralj Projadhipok, ki je bil prišel v navzkrižje, s parlamentom oziroma z vlado. Nahaja se že dalj časa v Angliji, kamor je bil šel iskat specialiste da mu izvrše operacijo na očesih.
Ata Tnrk Kemal je bil od narodne skupščine spet izvoljen za predsednika turške republike za nadaljnjo dobo štirih let. V skupščini je sedaj tudi 17 žensk — izredna novost za Turčijo, ki kaj takšnega doslej še ni be-ložila v svoji zgodovini.
Na Angleškem Je bila obsojena na
smrt 62-Iétna May Rrownshill, ki je zastrupila svojega, 30-letnega utnobol-nega sina. Pred sodniki je izpovedala, da je to storila, ker je imela biti operirana, pa se je bala za sinovo u-sodo, ako bi ona na operaciji podlegla; umobolni fant pa drugih ni imel, da bi zanj skrbeli. Obsodba pa je bila sedaj razveljavljena in pomiloščena ženska izpuščena na svobodo.
Iz Italije so Izgnali nemškega novinarja Armina Richarda. Obdolžili so ga, da je v Nemčijo pošiljal neres-ničn in tendenciozno vesti o italijanskih zadevah. Dali so mu samo 24 ur časa, da je uredil svoje zadeve.
Madžarski ministski predsednik i» dal razpustiti parlament ter je tudi reorganiziral vlado. V zvezi s tem se napovedujejo važne spremembe v notranji politike Madžarske, pa tudi v zunanjih zadevah; Goeinboes je baje razočaran nad zadržanjem Italije in namerava iskati zaslombe pri drugih državah.
Tri velike italijanske banke ne bodo letos plačale dividend, marveč bodo s celokupnim dobičkom ojačile svoje rezerve. Te banke so: *I3anca Co-mmerciale", "Crédito Italijano" in Raneo di Roma".
cij v Eritreji presneto drago stane in ni mogoče misliti, da bi si Italija po-
imela nad ví'e resnih namenov z oziram-na Abesinijo. Za vsakega vojaka,
I	y Ljuh)ijani imamo sedaj še 148 fija-
ki ga prepeljejo skozi Sueški prekop, | in se	je fašizem posluževal teh me-1 karskih voz.
lir * # * «k *
Masarykova 85-letnica
Sivolasi predsednik bratske češkoslovaške republike, največji borec za o-svoboditev naroda izpod tujega jarma, je praznoval v četrtek svoj .85. rojstni dan. Masaryk je vkljub sedanjim raz meram v Evropi še vedno prepričan demokrat.
Stran 2
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI
Čudne izjave chilskega pred sednika
Kakor znano so listi v zadnjih tednih mnogo pisali, da se bodo v kratkem vršili važni sestanki predsednikov treh južnoameriških republik. Ta ko je bil napovedan tudi obisk predsednika Justa v glavnem mestu Chi-leja. S tem obiskom pa zaenkrat ne bo nič.
Predsednik Chileja dr. Alessapdri je namreč pred nekaj sprejel zastopnika nekega lit-Aa ter mu izjavil, da nima smisla, da bi gen. Justo hodil v Santiago, dokler se ne uredijo nekatera sporna vprašanja med obema državama. Te vsekakor čudne besede najvišjega predstavnika sosedne republike so izzvale mnogo komentarjev in tudi protestov ter dolge izjave in pojasnila prizadetih zunanjih ministrstev.
Zbornica odobrila finančne načrte arg. vlade
Kongres je odobril pretekli petek zakonske osnutke o ustanovitvi Osrednje banke, Zavoda za odtajanjc zamrzlih kreditov ter o drugih zadevah, ki jih je predložil finančni minister dr. Pinedo. Opozicija se je upirala odobritvi teh finančnih načrtov in hudo gonjo proti njim je vodil tudi buenosaireški velednevnik "Prensa", vendar pa je imela vlada že v najprej zagotovljeno večino v parlamentu. Vsi poslanci "concordancie" so disciplinirano glasovali kakor je vlada želela.
Kongres je uvedel le nekatere manj še spremembe in bodo morali radi tega projekti spet romati v senat za končnoveljavno odobritev.
Izvoz argentinskega sadja
Argentinsko sadje si dela vedno večji kredit na svetovnih tržiščih in njega izvoz že prav lepo napreduje. S parniki Campana, Neptunia ter nekaterimi drugimi, je bilo v zadnjem času odposlanih veliko zabojev sadja, predvsem hrušk in sljiv, v Švico, kamor je en del blaga že dospel in Švicarje zelo navdušil. V kratkem bodo sledile nadaljnje pošiljatve.
"Gaucho" in pust
Župan mesteca Balcarce je izdal na redbo, v kateri prepoveduje rabo "gau chovske" maske za čai'a pusta. Pravi, da takšna pustna maska žali nacionalni čut Argentincev.
Še o požaru v Rosariu
Že zadnjič smo v našem listu poročali v zvezi z ogromnim požarom v Rosariu, da bo nesreča zahtevala gotovo še več žrtev, ker je bilo mnogo delavcev zelo težko ranjenih. To se je, žal, v resnici tdi zgodilo. Doslej je umrlo 11 oseb, med katerimi sta tdi dva naša človeka, izseljenca: Milan Gjurovič in njegov sin Alekt«an-der. Oče je podlegel kmalu po eksplo ziji, sina pa je smrt rešila strašnih tnuk šele po treh dneh.
V bolnišnici se naraja težko ranjen drug naš rojak: Matija Komljanovič, dočim je Ljuto Stanimirovié v domači oskrbi, nekoliko lažje ranjen. Obema želimo, da bi čim prej okrevala!
Rr. Alvear v Entre Ríos
Dr. Alvear, voditelj radikalov, se je odpeljal v sredo, v družbi radikalske delegacije iz glavnega mesta republike, v Entre Ríos, kjer bodo radikali proglasili kandidate za prihodnje volitve.
Brezplačna vožnja za poljske delavce
Uprava córdobske železnice je obve stila guvernerja pokrajine Santiago del Estero, da da dva vlaka brezplačno na razpolago za poljske delavce, ki bi hoteli v druge province na poljsko delo. Vlaka odideta 12. t. m.; eden iz Brea Pozo, drugi pa iz Lugonesa.
Predsednik v Mar del Plati
Predsednik republike gen. Justo se nahaja že nekaj dni v Mar del Plati, kjer si je ogledal tudi vojno brodovje, katero se je bilo zbralo v omenjenem ' pristanišču. Mornarjem je porazdelil razna odlikovanja in je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad disciplino in red, ki vladata v mornarici.
TOVARNA MOZAIKOV
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
TEODOLINDO RODRIGUEZ
Koncesijonar portlandskolga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
Smrt Indijanca Quispeja
Argentinsko zunanje ministrstvo je začelo študirati bolivijski odgovor na argentinsko noto v zvezi z ustrelitvi-jo argentinskega državljana indijan-ca Quispeja, ki ga je oddelek vojakov sosedne republike ubil na argentinskem ozemlju. Po proučitvi odgovora bo argentinska vlada sklepali o nadaljnjih ukrepih v tej zadevi.
Državljanstvo otrok, rojenih na Malvinskih otokih
Znano je, da obstoja glede Malvinskih otokov spor med Anglijo in Ar-gentinijo; obe državi smatrajo te otoke za svojo last. Iz tega spora izvirajo razne komplikacijo, med katere spada tudi vprašanje državljanstva otrok, rojenih na teh otokih. Argen-tifiija jih smatra za svoje državljane, Anglija pa za angleško. V tej zadevi je angleški minister zunanjih zadev pos'lal v Buenos Aires posebno noto, na katero pa arg. vlada še ni odgovorila.
Z NAŠEGA POSLANISTVA
Kr. jugoslovansko poslaništvo nam sporoča, da je prejelo naslednji akt:
"A. 32|30|11. — Oklic. Poklic dediča neznanega bivališča. Dne 16. decembra 1929 umrl je brez oporoke v Vel. Podlogu štev. 2, t<rez Krško, dravska banovina, posestnik Martin Pacek. — Med zakonitimi dediči nahaja se tudi zapustn. sin Janez Pacek, kojega bivališče je neznano. Janez Pacek se vsled tega poziva, da se tekom enega leta od danes račnano, zglasi pri podpisanem sodišču in odda dedno prijavo, ker bi se sicer zapuščina obravnavala z oftalimi dediči in z Janezom Arh iz Vel. Podloga št. 23, ki mu se je ¿a oskrbnika postavil. —. Srezko so dišče v Krškem, odd. I., dne 4. januarja 1935".
Ako bi omenjeni Janez Pacek čital ta oklic, naj se v lastnem interesu takoj javi kr. Jugosl. poslaništvu v Bs. Airesu. Charcas 1705.
Albin Sitar, doma iz Toplic pri
Novem mestu je pozvan, da se javi jugoslovanskemu poslaništvu na zgoraj navedeni naslov. Obenem se naprošajo rojaki, ki bi kaj vedeli o njem da to sporoče poslaništvu.
IZ CORDOBE
Kolonizacija v Entre Ríos
Vlada pokrajine Entre Río« je že začela z izvajanjem zakona o kolonizaciji. Pred nekaj dnevi je kupila pri Tacuaresu 2.600 ha "campa", na katerem bo naselila koloniste..
KROJACNICA
"TRIESTINA"
Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju.
Franc Melinc
'i ''^'r?®.?:'-^

B a u n e s 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T. 59 Paternal T262
Jugoslovanska izseljenska zaščita
Urad Jugoslovanskega patronata nam ¡¡'poroča naslednjo statistiko o prometu strank v času od 6. do 28. februarja t. 1.:
Urad je posetilo 70 strank, in sicer: 53 jih je iskalo dela, trije so prišli za priporočila, 10 jih je iskalo razne informacije, štirje posestniki pa so bili delodajalci.
Patronat je razpolagal z naslednjimi službami: 1 paznik, 2 služkinji, A mizarji za armirani beton, 1 stavbin-uki kovač, 3 barvarji, 1 slamnjačar,
00	peonov.
Zaposlil pa je: 9 peonov, 1 paznika,
1	služkinjo, 2 mizarja za arm. beton, 1 stavb, kovača, 1 slamnjačarja; vkup no 10 oseb.
Patronat razpolaga z naslednjimi mesti: 15 težakov za pobiranje turšice, 30 težakov za gradnjo ceste La Plata —Mar del Plata ter za eno žensko za vodstvo gospodinjstva (ama de llaves).
Za podrobnejše informacije naj se interesenti čim prej Javijo v uradu Jugoslovanske izseljenske zaščite, nI. San Martin 450, eser. 12. Urad je odprt od 8. do 12. in od 15. do 19.
PIKNIK J. P. D.
Kakor je bilo objavljeno v Novem listu, je priredilo J. P. D. 24. pr. m. velik piknik v dobro znan in najlepši kraj cordobskih hribov, v Carlos Paz
Izleta se je udeležilo lepo število članov in članic, pa tudi mnogo nas drugih prijateljev društva in prirode. Z velikim veseljem, da se bomo spet nekoliko razgibali v piwti naravi, smo se v nedeljo zjutraj odpeljali v dveh omnibusih proti Carlosu Pazu. Na cesti, nasproti velike tvornice letal, se nam je pridružil tudi pred par dnevi poročeni par. Po prisrčnih čestitkah, smo naša dva rojaka sprejeli v svojo veselo družbo. Dalje sta nas avtobusa peljala mimo kamnolomov Malagueño in Yofine, kjer je bilo in je še sedaj zaposlenih dosti naših rojakov.
Eden izmed naše družbe se je tu spemnil prvih, težkih časov, ki jih je preživel v izseljenstvu, pa je razlagal svoji ženi:
"Vidiš, pred petimi leti, ko si ti bila še onstran luže in te je še ogrevalo toplo domače solnce, sem jaz tu, v potu svojega obraza in z žuljavimi rokami, razbijal kamenje ter si sam kuhal mate. Trdo exsm moral delati, da sem preživel tebe in otroke ter da sem vas snravil sem. No, vidiš, danes se pa lahko skupaj nekoliko razvedrimo in poveselimo".
Dospeli smo na visok hrib, od koder se nam je nudil res krasen razgled daleč na okoli: pod nami i«e je v žarkih jutranjega solnca bliščalo jezero San Rorrue. Naše ženske se niso mocle načuditi in naeledati tolike kra sote. Mnoere namreč še niso imele pri like ogledati si naše lepo cordobsko hribovje.
Tu sta se omnibusa ustavila. Izstopili smo, se zbrali v kroe in zapeli našo lepo pe^em. Daleč na okoli se ie rnzlecnla naša "Po iezeru bliz' Tritrla va". Bilo nnm je pri frrrih, knkor da smo res doma. v naših lepih planinah ter da se pod parni razprostirajo naši lepi kraji. Odpravili smo se pola-coma navzdol proti jezeru, kamor smo dospeli okroe: 10. tire. Tu se je šole začela prava znhava. Moški so ¡moli opravka s sodčki, polnimi hladilnega piva, dočim so ženske razvijale pakete z rumeno pečenimi početi in okultnimi kosi ianička. V zeleni travi, v senci stareea iavorja smo začeli pospravi in ti kosilo ter ga zalivati s hladno piiačo.
Na muzikanta. ki nas ie tako lepo spremljal s krasnimi valčki, seveda ne smem pozabiti pri opisovaniu tesa pašega prelepeca izleta. Tako io in rezal, da se je začelo vrteti staro in mlado.
Pozneie mo se odpravili v vodo. V iozoru smo našli mnoRO prav lepih prostorov za kopan ie; voda ie bila ponekod do štiri motro globoka in tako čista, da so io videlo dno. Dosti ie bilo tudi peska, ki se je lepo svetlikal nod notrami. Posebno ženskam se je dobro zdelo: razlaenle so. da se i'rn dozdeva, kakor da bi hodile po srebru.
Prav lopo ie bilo, lo pro^codai je nrišla poč. ki pas ie zapodila fflwt. v mesto Omnibus« sta pns spot ndp«l¡a-ln, prnti Grtrdnbi. Ob 10. zvočer smo prispeli v društvene prostore, kjer
smo se še nekoliko zavrteli nato pa razšli vsak na svoj dom. V nas vseh je bila živa želja, da bi društvo čim prej ¿<pet priredilo tako lep lziet ter nam dalo priliko, da v družbi rojakov preživimo krasen dan v prosti na ravi.
Udeleženec.
PRIREDITEV "ISKRE"
Preteklo nedeljo je priredilo D. K. D. "Iskra" svojo pustno prireditev, ka tera je v moralnem oziru prav dobro izpadla, ne pa tako, žal, v materialnem. Udeležba s strani naših izseljen cev je bila pičla; prav gotovo je bil temu kriv pustni korso pa še najbolj dejstvo, da je bil za prireditev izbran neprimeren čas; več uspeha bi bilo, ko bi se bila vršila v soboto zvečer ali pa v nedeljo popoldne. Obit'ko-valci so skoro sami delavci, ki morajo tudi ntt pustni ponedeljek na delo. — Drugi in največji vzrok je pa ta, da je v naši naselbini preveč osebnih nasprotstev, ki bi pa morala ob takšnih prilikah stopiti v ozadje, če hočemo, da bodo naša društva uspevala ter mogla pokazati tujcem, da smo Slovenci v resnici kulturen in izobražen narod. Pri vsem tem pa sem na prireditvi opazil, s prav posebnim zadovoljstvom prav lepo število bratov Hrvatov, ki se — lahko bi rekel — več zanimajo za kulturne prireditve naših društvenih delavk in delavcev, nego naši rojaki.
Vzpored se je začel izvajati točno ob napovedani uri. V dolgo kritiko se ne bom spuščal, ker bi^to vzelo* "No vemu listu" preveč prostora, ali pa bi se urednik razhudil in morda zagnal v koš vso mojo kritiko in modrost. Zato omenim na kratko le sledeče:
Deklica, dasi je še nisem videl na odru, je deklamacijo v kasteljanščini izvrstno podala. Prav tako dobro se ie odrezal deček z Aškerčevo "Pustno balado". Nato je nastopil član "Iskre", rodom Hrvat, in je v svojem jeziku deklamiral pretresljivo "U rudniku"; deklamator je žel za svoj lepi nastop in čisto izgovarjavo obilo aplavzov. Jožko Kurinčič je pa zapel pustni kuplet "Pijanec"; tudi on, kakor ostali, je žel mnogo odobravanja. Zal da oktet ni nastopil, kakor je bilo napovedano v N. L.; vzrok je bil, kakor sem pozneie izvedel, da so pe-vovodja in nekateri pevci zboleli. U-pam pa. da bom drturič spet imel priliko slišati našo lepo pesem.
.T. Štoke burka "Lažizdravnika" je bila prilično dobro podana. Vse vloge so bile v. dobrih rokah, posebno so se odlikovali zdravnikov sluga Boštjan, kmetica Jera, Preklja in natakarica Rezika. Od začetka do konca so se slišale v dvorani salve smeha.
S to igro je bil spored končan. Pričel se je ples, ki, je trajal do petih zjutraj. Med plesom je pa pridno delovala šaljiva pošta, ki je mnogim po vzročila smeh, kakšnemu pa tudi jezo.
Omenim naj še, da je godba častno vršila svoio naloeo. čudno se mi pa zdi, da prireditelji najemajo tujo god bo, ki jo .gotovo moraio drasro plačati. Sai ima vendar društvo svoi tambu-raški odsek, ki je na Silvestrov večer
prav lepo in ubrano igral v zadov» stvo večine posetnikov.
In še nekaj: odboru "Iskre" bi Pr poročal, naj prireditev v kratkem f novi, in to na soboto zvečer, da b°9 imeli priložnost odzvati se vabilu |; di oni delavci, ki so zaposleni na <| želi in ki ta krat niso mogli posel'; prireditve radi neprikladne ure ' dneva.
Vrlemu odboru in požrvovalne® ^ članstvu želim najboljše uspehe F nadaljnjem delu na polju delavk
prosvete.
Udeleženec
Pravila Jugosl. podp. društ* ^ v Córdobi
ODDELEK IV. Čl. 36. Odbor je kot društvena Ü vršna oblast poklican, da vestno «P; v' štuje ter skrbi za spošiuvanje pr^ K pravilnikov ter sklepov odbora in <■ čnega zbora. čJ 37. Pravice in dolžnosti odl^
so:
a; Upravljati društveno premožen' n kakor zahtevajo pravilniki. Zad^j n ki bi zahtevale izredn.- izdatke, pA 1 odbor predložiti občnemu zboru.
b)	Predložiti vsako leto redne8! občnemu zboru podrobno poroči'" poslovanju.
c)	Znižati začasno denarne podp11; članom v slučaju splošnih nesreč1; predlagati občnemu zboru odloČil ki so potrebne v takšnih slučajih;
d)	Sklicati izredni občni zbor ví> krat, ko bi to bilo pot>-ebno.
e; Sodnijsko postopati proti vs«*' mu, ki bi poneveril društveno laiK
f) Imenovati, v slučaju potrebe, ne v izredne odbore z e. proučav^ načrtov, predloženih v svrho čim! pše dosege društvenih namenov. !
Čl, 38. Odbor se mora sestati krat mesečno na redni seji; na i^ ni pa vsako krat, ko bi to bilo' trebno.
čl 39. če bi odbor na svoji r* seji ne bil sklepčen, to je če bil bila navzočna nadpolovična ve4 odbornikov, določi prensednik dani drugo sejo, ki je sklepčna ob vsa"' številu prisotnih.
(Dalje
..lliuilllllllllllll!lllll!||||||||||||||imi|||ini||||||||||||||||iui#
• iciiiiiiiMimimii
Himen
V	soboto, dne 2. t. m., sta se vzela Angela Rrumat, iz Mirna pri Gorici, in Ernest Čuren. Mlademu paru želimo mnogo sreče v novem stanu!
"Trgatev"
V	nedeljo, 24. marca, bo v "Taboru" ül. Paz Soldán 4924, velika in zabavna trgatev.
I. D. "Tabor"
V	nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri, bo v društvenih prostorih sestanek dram. odseka.
V	nedeljo, ob 3. popoldne, odborova seja. Predsednik.
LISTNICA UREDNIŠTVA '
I. D. Tabor: Poročilo o občnem zboru objavimo v prihodnji številki.
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.

Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe Vseh v r s! t
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
Restavracija 1 "TRENTO - TRIESTE''
«IIIHIHIaHllllilillllllllllllllllilllllltlMlIliliilMiilllllMllllllllim
•ALBERT BELTRAM •
; priporoča cenj. rojakom svojo
•	trgovino črevljev, šolskih po-
•	trebščin in tobakarno. Ima ve-J liko izbero copat in nudi naj-
•	bolj ugodne cene
•
J Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles
ROJAKI
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, b^ najboljše postreáeni.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni svatbe — Prenočišča ? Za obilen obisk se pripor' cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿I PATERNAL osorio
igiaiaiaiaiaisiaiajaiaiaiaiaiaiajia
HOTEL PENSION VIENA
-
SANTA FE 1938 BUENOS AIRE5 U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo sa lepé zračne sobe 1 zdravo in domaČo hrano od $ 2.-' dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRA^1 Rojakom ln rojakinjam se pr1' poroča
E. KRAVANJ*
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 21®1 U. T. 69 La Paternal 172»
DARUJEM
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
Pust v "Taboru"
Pustni prireditvi, ki sta se vršili v ¡ •Taboru" V soboto in V torek, Sta se | Točna postrežba in nizke cene. — \ odlikovali, kakor vse Taborove društ- H Igrišče za krogle. — Prostori pri- i vene zabave, po svoji domačnosti, ve- f pravni za svatbe. — Domača godba. | solen razpoloženju in izredno lepem» |	Rojakom se priporočata
obisku.	•	!! Josip Brišček in
Na sobotni prireditvi ie šla na oder i.| , , , r* • j •	-
Murnikova vesela igra "Bucek v stra- ¡ Jakob tajadrinovac ¡ hu". Smeha ni bilo "na koše", kakor f AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aires \ r<o prireditelji obljubljali, marveč naj (Dve kvadr¡ od parka chacabuco) I žaklje in sicer prav veliko žaklie. —	=
Oečrnan, v vlogi 'postonača" oziroma zapeljive grofice Ane, jih je uganial, da je bilo jo.j in nrav nič ni zaostajal za njim "junaški" Rucek. Tudi o-stale vloge so bile dobro podane in je igra dórela dosegla svoj namen: zabavati občinstvo.
Tzven sporeda je nastopil pevski z,bor z dvema pesmima ter. ie bil, po-lecr tega. podan knnlet. "Žnnnn". Ob prav izredno veselem razpoloženj u se jo ta pustna zabava zaključila ob zgodnjih jutranjih urah.
Prav tako dobro, ali pa še bolje o-bifkan je bil pustni ples, ki se je vr-	- ^
5il v torek.
^^Jtiiiifiiiiitiiiiitiiiiiiiifiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiii ■ifiiifiiciiiiiiiiiiitiiftiiitf iiiiitiHiiitiiiiiiiiitiiiiiriiiiiciiiiatii ftiit iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti(iitiiitiiiiiiiiiJtiiiiiiaiiitiic;itiiiiiiTiff nt intiiiffir'*11^
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE	*
( UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ
I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLN® | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE
¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
^uititutniiuiuiitiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiHiiiiiiitiuiiiiiuiiuiiiiiiitiiiiiii* ■tiiitiiiiiiiii^iiiiiiiitittiitiiiiniiiiiitiHiitiiuiiui«iiuitiiiiiiiiiiiiit*uu»tiHiHi"ti*«)aiiiiniHtiHi1x
NOVI LIST
Stran S
i *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD

VESTI IZ DOMOVINE
VELIK GOVOR MINISTR SKEGA PREDSEDNIKA
Predsednik vlade g. Bogoljub Jev-ü(í je v soboto, 2. februarja zvečer, go-v°ril po radiu neposredno narodu, da 8a obvesti o ciljih in namenih jugoslovanske vlade.
Takoj uvodoma je napovedal, da se ^do še letos vršile volitve v narodno skupščino in, kakor znano, se je ta niegova napoved v resnici tudi uresničila par dni kasneje z objavo uka-** kraljevih namestnikov o razpustili skupščine; volitve bodo 5. maja.
G. Jevtič je nato prešel na polje zu-n&nje politike ter obrazložil, kakšno |e stališče Jugoslavije napram rim-3kkn dogovorom. Jugoslavija te dogo-Vore odobrava v kolikor so rešili <?por na vprašanja med dvema velikima narodama, ne bo pa zanje žrtvovala enega samega narodnega in drsnega interesa.
prešel je nato na naše gospodarno- Napovedal je anižanje davkov ter izjavil, da je vlada že izdala potone ukrepe, da se ublaži pretirano Vstopanje pri izterjevanju davkov, Je bilo doslej v'navadi.
Vlada
bo širokopotezno organizira-
jaVna dela in je v to svrho določi1
eno milijardo dinarjev, ki se bo u-
j^&bila lV. dveh letih. Denar bo dobila <, ■
., srednjeročnimi obveznicami, ki ^ plastirala pri nekaterih večjih "^Čih in tujih denarnih zavodih. S ,emi javnimi deli hoče vlada oživiti narodno gospodarstvo, pobijati brezposelnost ter pomagati napredku turnia. Zgradile se bodo velike, mo-'®rne mednarodne ceste in nove dr-
žavne ceste, ki bodo zvezale notranjost države z našim morjem. En del določenene vsote se uporabi za izpopolnitev jugoslovanskega železniškega omrežja.
Vlada bo nadalje izdala dalekosež-ne ukrepe za zaščito našega kmeta. Sploh si je postavila za poglavitno na logo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi gospodarsko dvigne ves narod.
H koncu jo g. Jevtič še povdaril sle deče: "Kraljevska vlada želi, da ves narod spozna, da se nahajamo v dobi novih teženj, drugačnega širšega razumevanja, širših vidikov in pogledov. Staro preteklost moramo pustiti za seboj. Mi moramo gledati in tudi gledamo v bodočnost, ne pa v preteklost, ki nas je tako zadržala. S tem duhom je prežeta vladna deklaracija od 3. januarja in ta duh bo vodil za kralja in domovino".
Veliki Jevtičev govor je naredil po vsej državi najboljši vtis, eaj je dokazal, da imamo sedaj vlado, ki ho če z vso resnostjo in z vso potrebno velikopoteznostjo začeti z delom za gospodarsko obnovo Jugoslavije, ščititi, na polju zunanje politike, nacionalne koristi naroda, doma pa pomagati, da se pozabi kar je bilo in kar ni bilo v preteklosti, ter doseči, da «j vsi Jugoslovani združijo v skupnem delu za lepšo bodočnost svoje dr žave.
TUDI V ZAGREBU IMAJO SVOJO "AFERO"
V Zagrebu imajo afero, ki v marsičem sliči Bevčevi v Ljubljani. Zaprli so nekega Nikolo Marolda, ki je bil upravitelj stanovanjske hiše "Jadranske zavarovalne družbe". Marold je v teku enega leta poneveril pobranih najemnin na 170.000 Din, denar pa za pravil z ženskami, s katerimi je prirejal gnusne orgije.
NOVI REKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE
Za novega rektorja ljubljanske uni verze je bil izvoljen univ. profesor dr. Maks Samec, znanstvenik svetovnega slovesa, ki si je pridobil mnogo zaslug za napredek kemije posebno zaradi svojih temeljitih raziskovanj o ustroju škroba. Prejšnji rektor dr. Ra movš je bil odstopil zdravstvenih razlogov.
ÜROJACNICA IN TRGOVINA
GORICA
Ut" cenj. rojakom izbero najbolj-blaga po zmernih cenah.
Delo
•n postrežba prvostna.
friporoia se
LEBAN
Avda. del Campo 1080
T. 59.3102	Buenos Aire/
F*AN
KRVAV SPOPAD MED KMETI IN OROŽNIKI
Sredi januarja je prišlo pri Tuzli do krvavega spopada med orožniki in kmeti. Dogodek se je pripetil v gozdu "Jelova gorica", ki je last gozdarskega podjetja .Tadrina. V ta gozd so kmetje iz okoliških vasi stalno hodili sekat drevje, čeprav so jim celo oblasti to prepovedale. Te dni pa je gozdar Maksimovič zaprosil intervencijo orožnjštva. Prišlo je deset orožnikov, v gozdu pa je bilo G0—70 kmetov, ki so sekali, da se je vse kadilo. Orožniki so kmete pozvali, naj nehajo g sekanjem in zapuste gozd, v katerem nimajo ničesar opraviti. Kmetje so sicer prenehali s sekanjem, toda so s sekirami v rokah obstali in niso kazali volje, zapustiti gozd. Orožniki so nato oddali nekaj strelov v zrak. Toda tudi to ni oplašilo kmetov. Takoj zatem pa je nastalo divje streljanje, katerega izid je bil strahoten. — Štirje kmetje so obležali mrtvi, okrog 20 pa jih je težko in lažje ranjenih.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju.
! Facundo Quiroga 1275, Dock Sud
STATISTIKA LJUBLJANSKE POLICIJE
Ljubljanska policija je sestavila ob sežno statistiko za 1. 1934. Nekateri po datki iz te statistike so prav zanimivi. Tako navaja statistika, da jo bilo lani v Ljubljani aretiranih 4277 o<?eb, od katerih je bil 1713 izročenih sodišču, drugim oblastem 1438, na svobodo spu ščenih 1126. Stražniki so podali 10.544 ovadb, torej je bil povprečno lani vsak sedmi človek v Ljubljani ovaden. K tem se pridružuje še 4021 o-vadb, ki jih je prejel dežurni uradnik. Lani je bilo v Ljubljani 8 umorov in 8 ropov. Dalje 10 nasilstev proti javnim organom, 44 deliktov zoper spolno moralo, 35 težkih telesnih poškodb, 4 požigi, 1601 tatvina, 128 utaj, 144 prevar, 47 primerov ponarejanja denarja, oziroma razpečavanja falzifika tov, 959 prekrškov javnega reda in mira, 12 žaljenj uradnih oseb, 4 prestopki zoper zdravje, 24 prestopkov zoper telesno varnost, dalje je bilo u-(iotovljeno 351 primerov prost i tu ci j in 1087 primerov beračanja. Prestopkov zoper zakon o orožju je bilo 32, prestopkov zRlasilnih predpisov 275, 2455 prestopkov zoper cestni red. 226 prekoračenj policijske ure in 1250 primerov kaljenja nočnega miru. Prestopkov krčanskaga zakona je bilo 111.
Škoda, ki jo je policija ugotovila zoper tujo lastnino pri ropih, goljufijah, tatvinah in poneverbah, je znašala skupno 1,701.000, od te je policija vrnila oškodovancem 1,055.000. 53.000 Din. je še ne povrnjene škode, ki so jo napravili znani storilci, nepovrnje-no škode po neznanih storlcih pa je 593.000 Din. Iz Ljubljene je bilo od-gnanih 1382 veh, izgnanih pa 65. Sa-rnoumorov je bilo 28 in 33 poskusov samoumora. Policiia je intervenirala pri 33 nezgodah, dalje je bilo lani 22 večjih požarov.
Podržaj ob prihoda v New York * * * * & *
DOPOLNILNE SENATNE VOLITVE
Dne 3. februarja so se po vsej državi vršile dopolnilne senatne volitve. Po vseh banovinah je bila predložena le po ena lista: ona JNS; le v drav ski banovini je bila poleg te predlože na še lista g. Zebota.
Od 429 volilnih upravičencev jih je v dravski banovini volilo 407. Lista JNS je dobila 321 glasov, lista g. Zebota pa 86. Za senatorje so bili izvoljeni v dravski banovini vsi trije kan didati JNS, in sicer: dr. Drago Maru-šič, dr. Albert Kramer in Ivan Pu-celj.
VESTI S PRIMORSKEGA
ZDRAVNIŠKI K0NZULT0RIJ
Dr. ja Adolfa Pejsohoviča
zdravi
KAPAVICO obeh spolov. Zdravljenje po dr. Ren-nerjevi koloidalni metodi
SIFILIS — ŽENSKE BOLEZNI — REVMATIZME
Sprejema vsak dan od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12.
AVDA. SAN MARTIN 2417 — BUENOS AIRES
REŠITELJ LJUBLJANE UMRL
V Beogradu je preminul polkovnik Stepan švabič, ki je leta 1918 rešil Ljubljano pred italijansko invazijo. Polkovnik Švabič je bil med svetovno vojno ujet od Avstrijcev in odpeljan v ujetništvo na Solnograško. Po razpadu Avstrije je prišel v Ljubljano, kjer* ga je tedaj narodni svet prosil, naj varuje Ljubljano pred bežečimi o boroženimi četami avstro-ogrske armade in naj ustavi prodiranje italijanske vojske. Takoj je organiziral in oborožil par sto Srbov, bivših vojnih ujetnikov, ter je z njimi razorpžil madžarske čete, ki so se vračale domov. Švabičevi oddelki so se začeli večati z domačimi prostovoljci. Poslal jih je proti Vrhniki in škofji Loki, po tem pa naslovil na italijanskega poveljnika nad Vrhniko naslednji po-
Metlikovec ustreljen
Na strelišču v Bazovici je bil ustreljen dne 2. marca zjutraj Viktor Me-tlikovec, o katerem smo pred približno pol leta poročali, da je zagrešil grd zločin. V nekem gozdu blizu Komna je zlorabil 8-letno Olgico Subanovo ter jo potem s tanko žico zadavil, da bi ga ne ovadila. Zločinca so pa le izsledili in pri zasliševanju je priznal r.'voje zverinsko dejanje.
Grozen čin fašističnega miličnika
Dne 3. februarja ob 8. zvečer je neki miličnik, baje iz ljubosumja, ustre lil šiviljo Česnik-Pavlo v Palčju pri Št. Petru na Krasu in nato ustrelil še samega sebe. Zločin se je dogodil v njeni delavnici. Ta grozna novica se je bliskovito razširila po vsej vasi in bližnji okolici ter povzročila veliko razburjenje med našim prebival-stvo.m.
Vse prebivalstvo sočustvuje z njenimi svojci in obžaluje smrt — pridnega dekleta, ki je s svojimi itak skromnimi zaslužki pomagala vzdrževati svojo siromašno rodbino.
Zaradi starega orožja
Ker je nabiral staro orožje in strelivo, ki ga še vedno polno po goriških gozdovih in poljih, je moral v zapore Alojzij Mervec, ki je star 42 let in doma v Brestovici pri Komnu. Ovadili so ga sodišču, češ da najdenih predmetov ni prijavil oblastem.
DVOJE KONFINACIJ
"Istra" piše:
Dne 26. decembra pret. 1. so prišli k Krivcu Viktorju, staremu 25 let, sta-nujočem v Prapetnem pri Tolminu, karabinerji. Z največjo prijaznostjo so ga povabili v Tolmin na karabin-jersko stražnico češ, da bi ga rad rfia-rešijalo nekaj vprašal. Na to lepo vabilo se je Krivec nič hudega sluteč poc^al s karabinjerji. S te poti pa se še ni vrnil. Pridržali so ga v zaporu.
Imenovani je pred pol leta prišel z rednim potnim listom v Jugoslavijo, kjer je bival v Domžalah in bil zaposlen kot brivec. Za božične praznike pa je hotel obiskati svojce v Prapetnem. Potni list in drugo je imel v redu. Zakaj so ga s tako pretvezo odpeljali in ga zaprli ni znano. Najprej je bil zaprt v Tolminu, nato pa so ga odpeljali v Gorico. Že večkrat se je zgodilo, da so italijanske oblasti kljub rednemu potnemu listu zaprle tega ali onega. Zato svarimo vse, zlasti mlajše in one ki so prišli šele v zadnjem času v Jugoslavijo, da dobro premislijo predno se odločijo za vrnitev.
V	zadnjem trenutku smo prejeli vest, da je bil Krivec Viktor iz Prá-potnega, konfiniran. Omejeni je bil pred kratkem postavljen pred goriško konfinacijsko komisijo, ki ga je obsodila na tri leta konfinacije. Kraj, kjer bo moral prestati kazen, še ni znan.
Prior Zdravlič konfiniran?
V	ponedeljek dne 17. decembra je pridrvela na mirenski grad goriška policija in izvršila preiskavo v tamkajšnjem samostanu Lazaristov. Po preiskavi je aretirala lazarista Mlaka rja, Klančnika, Martelanca ter prio-rja Zdravliča. O vzrokih aretacije, o kateri smo že obširneje poročali, se širijo med ljudstvom vsemogoče nasprotujoče si vesti. O usodi aretiranih lazaristov do danes ni nič znanega.
Pred dnevi pa se je razširila vest, katere pa ne moremo še kontrolirati, da je bil prior Zdravlič postavljen pred goriško konfinacijsko komisijo in konfiniran. Koliko je resnice na tem, kot rečeno, še ne vemo, vendar pa je po vesteh, ki prihajajo v zadnjem času, in ki govore o vedno številnejših konfinacijah, čisto verjetno.
Devet fantov iz Kopra obsojenih od fašističnega tribunala
Dne 30. jan. t. 1. je bilo obsojenih pred posebnim sodiščem v Rimu 9 fantov iz Kopra in okolice: Ernest in Nazarij Vatovec, Ferdinand Nemec, Josip Bolčič, Anton Cijak, Benjamin
U"
Pobega, Angel Pobega, Lovrenc Vidal in Anton Zidar. Sodišče je obsodilo Ernesta Vatovca na 12. let, Lovrenca Vidala na 10, Nazarija, Vatovca na 8, Ferdinanda Nemca na 7, Angela Po-bego na 5, ostale štiri pa na 3 leta ječe. Vsem sta odpuščene dve leti zaradi amnestije.
Viktor Bobek iz Trnovega odveden v Rim
Nekega dne pred božičnimi prazniki se je po Trnovem in Bistrici razširila vest, da so miličniki aretirali mladeniča Viktorja Bobka, starega o-koli 25 let, doma iz Trnovega. Aretirani je živel nekaj časa v Jugoslaviji in je hotel, kot pravijo govorice, tiste dni obiskati na smrt bolnega očeta. Na poti proti domu pa so ga miličniki aretirali, odvedli v zapore in baje po nekaj dneh odpeljali v Rim pred posebno sodišče. Ker je od dneva a-retacije minilo že nad mesec dni so vsi domači in vaščani zanj v velikih skrbeh.
PROCESI V ITALIJI
Italijanski fašisti se kaj radi ponašajo, da imajo ves narod za sabo. E-den izmed znakov, ki kažejo, da ta trditev ni baš zelo utemeljena, je delovanje fašističnega tribunala za zaščito države, ki ima vedno polne roke dela, — dasi je znano, — da fašistični sodniki niso preveč dlakocepski, ko sodijo osebe, ki so osumljene, da so rovarile proti režimu. Procesov pred rimskim tribunalom je toliko, da listi sploh ne objavljajo več nikakih podrobnosti, o mnogih obsodbah pa italijansko časopisje ter fašistične oblasti trdovratno molče.
Pred nekaj dnevi je bilo v Rimu obsojenih troje oseb iz Taranta; policija jih jo bila obdolžila, da so v marcu lanskega leta rovarile proti režimu.	—
PRIPOROČAJTE
Novi list!
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
> Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začeiija pri ul. Dorregro 9S1, yj-Slna Triunvirato 1600 U. T. 54 Oarwin 5172 ir. 2094
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo
ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih.
DENARNA NAKAZILA
Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE
Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju:
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
CORRIENTES 562	CORRIENTES 562
BUENOS AIRES
"Vojska kraljevine Srbije je v imenu antante zasedla ozemlje Ljubljane. Imam ukaz preprečiti vsak pohod čet v to pokrajino. Neprijetno bi mi bilo, če bi moral pri izvrševanju tega povelja uporabiti orožje, za kar sem pooblaščen. Srbska vojska odklanja vsako odgovornost, če bi prišlo do pre livanja krvi. Zato prosim komandanta, da odredi, naj se zavezniška italijanska vojska ustavi na razvodju Sa ve in Soče, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja s kraljevsko italijansko vlado. — Poveljnik srbskih čet v Sloveniji polkovnik Šva bič."
■Italijanski poveljnik ee je kar začudil, kako so mogli Srbi priti v ta1-ko naglem času tako daleč. Polkovnik Štefan gvabič je v resnici ustavil o-gromno italijansko arenado, ki je prodirala zlasti pod belo zastavo v naše kraje.
Slovenski narod bo ohranil polkovnika Švabiča v trajnem hvaležnem spominu.
Ker so šli preko meje
Zaradi ilegalnega bega v Jugoslavijo so karabinerji prijavlili sodišču 27-letnega Jakoba Šavlija iz Reke, 23-let. no Marijo Papitarjevo iz Orehka, 28-letno Marijo Raspetovo, 34-letno Marijo prezljevo ip 38-letno Lojzo Jur-manovo iz Bukovega pri Cerknem. '— Sodilo jih bo v kratkem goriško sodišče.
Goriški Mont ima komisarja
Pred kratkim je bil postavljen največji denarni instituciji na Goriškem vladni komisar. Do sedaj je upravljal goriški Mont posebni odbor, ki je bil sestavljen iz domačinov, med katerimi jo bilo tudi več Slovencev. S tem jn ta največji denarni zavod, ki je v zadnjem času postal gospodar velikega števila goriških posestev prišel popolnoma v italijanske roke. Zapečatena pa je tudi usoda še lepega števila vlog, ki so jih imeli nekateri naši ljudje na tem zavodu, ker so ga smatrali za najbolj varnega. Politika vladnih komisarjev nam je znana že iz drugih slučajev zlasti iz naših centralnih gospodarskih in denarnih zavodov, katere so v kratkem čafu popolnoma štrli, čeprav je bila zadružna organizacija pri nas najmočnejša in najboljše ureiena, ter so se vzgle-dovali ob njej Italijani sami.
Klinika "SLAVIS
RAVNATELJ: Dr. D. CALDARELLI UPRAVITELJICA: Dra. R. IVANOVIČ
TJ
Prvi pregled brezplačen
Zmerne cene in olajšave glede plačevanja
Govorimo jugoslovanske jezike
NOTRANJE BOLEZNI
Zdravimo bolezni želodca, črevesja, pljuč, jeter, ledvic, srca, revmo in sploh vse notranje bolezni.
SPOLNE BOLEZNI
Kapavico, sifilis, vnetja in oslabelost zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.
ŽENSKE BOLEZNI
Bolezni maternice, jajčniRov, neredno perilo in vse ženske bolezni. Posebna sprejemna soba in poseben ambula-torij za ženske.
SAN MARTIN 522, II. nadstr. -U.T.31-1619
53235323010053234823482323235323232348232323482348234853532348535348482300000100000000234823482302000102010153915302010200020102010000000153020002000101482348234848482348485323482353482332010202010102020002020101020101
5323482348232323480002020101000002234823482353484802000002235348534848234823532348535348482323000001022348235323532348534823482323234823482353484823483248234823484853484823482323235323530153535348485323532348485323535353
NOVI LIST

ZA POUK IN ZABAVO


rA>
ČASOVNA ŠTETJA
V prvem trenutku se nam bo zazdelo kar čudno, da so dane« št stotine milijonov ljudi, ki štejejo svoj čas drugače, nego smo mi vajeni. A vendar je dejstvo, da živijo mnogi milijoni šele v 1. 1311, drugi spet celo v 12. 1. itd.
To dejanstvo-nain postane razumljivo,, če pomislimo, da sta časovno štetje in koledar pač nekaj samovoljnega in da različna ljudska različno gledajo na važnost dogodkov, ki so jim. bili. temelj za začetek njihovega štetja. Poučen primer nain je v tem pogledu naše štetje samo. Tega štetja nipo uvedli morda že v I. stol., temveč šole !. 525. To -je umljivo, kajti krščanstvo se je moralo boriti dolga stoletja, preden je prodrlo, a dokler ni prodrlo, poganskim in drugim ljudstvom seveda niti na um ni prišlo, da bi smatrali Kristusovo rojstvo kot najvažnejši dogodek svetovne zgodovine, po katerem bi bilo vredno Računati čas, kakor je to storil opat Dioniz ko mu je papež Ivan I. 1. 525 naročil, naj sestavi razpored velikonočnih praznikov za bodoče čase. Dioniz je za osnovo svojega razporeda vzel Kristusovo rojstvo in je leta štel od tega dogodka dalje. Ta dogodek se je po njegovem mnenju zgodil 1. jan. 754 I. po starem rimskem koledarju. Danes eeveda vemo, da se jo mož ?mo-til in da se je Kristus rodil v resnici v 5. aii celo 7. letu "pred Kristusovim rojstvom"... ^
A tudi tedaj, ko je opat Dioniz končal svojo nalogo, krščansko časovno štetje še davno nI prodrlo. Še dolgo so je moralo boriti za "splošno" priznanje in šele okrog 1. 800 je začela kancelarija Karla Velikega kdaj pa kdaj računati po njem. A še v oporoki Karla Velikega nahajamo bese-de, ki navajajo skoraj vse v njegovem kraljestvu običajne načine štetja: "Opis in razdelitev, ki jo je odločil veleslavni in pobožni gospod Karel, cesar in vzvišeni, v letu učlove-čenja našega Gosp9da Jezusa Kristusa 811, v 43. letu svojega vladanja v državi Frankov, v 36. letu svojega vla danja v Italiji, v 11. letu svojega cé-sarsta, v 4. indikciji." Indikcije so bile 15 letna davčna razdobja, kakršna so bila v navadi tudi pri Rimljanih.
Pozneje, ko je Dionizovo štetje že davno prodrlo, se je zgodila, kakor
znano, še ta sprememba, da so stari julijanski koledar, po katerem so šteli tudi kristjani, nadomestili s popolnejšim gregorijanskirn. Velik del krščanskega sveta, vse pravoslavne cerkve, pa štejejo še danes po starem koledarju in so zato ta čas za kakšna dva tedna za nami.
Rimljane, ki so računali običajno po letu ustanovitve Rima, smo že o-menili. Po našem štetju se je moral zgoditi ta dogodek 21. apr. 753 pr. Kr., a datum je seveda še veliko bolj dvomljiv od našega datuma Kristusovo smrti.
Nadaljni "rojstni dan" svetovne zgodovine je bil 8. jul. 776, ko je Korebos zmagal pri olimpijskih igrah, največjih narodnih ala vnos tih starih Grkov. Dotlej je vsak grški rod račinal čas kakor je vedel in znal, od tega dne pa so ga računali po "olimpiadah", dobah 4* let med dvema olimpijskima prireditvama. .Bitka pri Sa-lamini 1. leto 74. olimpiade, se je po našem štetju vršila tedaj 1. 480 pr. Kr.
Cela vrsta ljudstev naslanja svoje štetje na dan, 'ko je Bog ustvaril prvega človeka", Da gredo mnenja o tem dnevu zelo narazen, éü lahko mislimo. Nekateri menijo, da se je prvi človek rodil 1. 6984 pred našim štetjem, drugi 1. 3483 pr. n. št. Pravoslav na cerkev je dolgo časa računala s takšno dobo, ki se je začela 1. sept. 5509 pr. n. št. V Rusiji je Peter Veliki to časovno štetje odpravil 1. jan. 1700. Židje' živijo danes, kakor znano, na podoben način v 1. 5695, kajti po njihovem imnenju je Bog stvaril človeka 7. okt. 3761 pr. Kr.
Muslimani so si za osnovo vzeli Mohamedov beg (hedžro) iz Meke v Me-dino, ki ae je zgodil 16. jul. 622. S tem dnevom se začenja njih štetje, ki so ga pa uvedli seveda dolgo po Mohamedovi smrti, namreč šele pod njegovim naslednikom, kalifom Omarjem.
Sploh bi' bilo težko odgovoriti na vprašanje, kolikokrat se je svetovna zgodovina že začela s "1. letom". Samo v Indiji je v navadi preko 20 raznih časovnih štetij. A tudi visoko civilizirana in normizirana Evropa si ni popolnoma edina. Med francosko revolucijo so proglasili 22. sept. 1792, dan, ko 6«o oklicali republiko, za prvi dan v novi svetovni zgodovini. To štetje je izginilo seveda kmalu, potem ko je po Napoleonovi zaslugi izginila tudi prva republika. Fašistični
ŽENSKI KOTIČEK
KAKO NEGUJMO LASE
Da ohranimo lase čimdalje časa zdrave in lepe, jih moramo krtačiti z jutraj in zvečer v različnih smereh: od spredaj navzad, odvzad navzpred, od desne na levo, od leve na desno. Tako delamo dnevno 3 do 4 minute. Prhljaj se dela na glavi navadno zato, ker lasje niso dovolj negovani; i/, tega vzroka tudi izpadajo. Seveda so tudi bolezni lasišča, ki povzročajo prhljaj in izpadanje las. V takem primeru treba zdravnikove pomoči. Po krtačenju moramo kožo masirati, da pospešimo cirkulacijo krvi, ki daje lasnim koreninam potrebno hrano. Najlažje delamo to tako, da nagnemó glavo navzpred in delamo s prsti nalahno kroge po glavi odvzad navzpred.
Na ta način obdelamo po možnosti vso glavo. Kdor ima suhe lase, naj bi ti enkrat na teden vtrl v kožo na glavi finega olivnega olja. Komadič
vate pomakamo v olje in namastimo vso glavo na ta način, da delamo pre-če in tako umaknemo lase. Potem ko žo masiramo. Preko noči si za vežemo glavo, zjutraj pa jo izperemo s toplo vodo in blagim milom. Ako delamo to nekaj časa redno vsak teden, mine prhljaj in lesje se okrepe. Premastne lase treba dalje časa krtačiti, a vsak teden natremo kožo, s kako vodo za lase, ki ne svebuje nikake maščobe, Postopamo ravno tako kakor z oljem. Potem masiramo kožo; naposled namočimo prtič v gorko vodo, ga dobro ožmemo in si ga ovijetno okrog gla,ve. Preko njega zavežemo še suh robec. Biti nam mora toplo. Od gorkote se odpro znojniče, voda lažje prodre v kožo. Po petih minutah na novo namočimo prtič in si zopet omotamo glavo. Tako ponovimo parkrat. Po eni
uri si glavo umijemo, poslednji vodi
f
primešamo maki soli; za svetle (pla-ve) lase - pa sok ene limone. Ako postopamo tako z lasmi, gotovo ne bomo imeli težav ž njimi.
"Pohod na Rim" 28. okt. 1922 naj bi bil tudi začetek novega štetja. Zato so ne smemo čuditi,, če vodijo fašisti poleg običajnega štetja v evidenci tudi svojo posebno štetje, ki beleži danes 12. leto.
(V. H. v Ž. in sv.)
ZA KRATEK CAS
Saksonec in Prus
Na meji med Saksonsko in Prusi-* jo je ribaril neki Saksanct'; Mimo je prišel Berlinčan in dejal, da se táiíi ne sme ribariti.
"Zakaj pa ne — sai lovim le saksonske ribe, pruske pa mečem nazaj v vodo."
"Kako pa poznate ptuske ribe, prijatelj?"
'Po njihovih velikih ¡»občih," odgovor bistri Saksonec.
-fr * # * * ^r * # * # *
KROJACNICA
LEOPOLD USAJ
Vam nudi najboljšo postrežbo. Np iz-bero imate vsakovrstno blago.
Zmerne cene.
Diplomirana Krojačnica
GARMENDIA 4973 — PATERNAL
(Pol kvadre od postaje)
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167	U. T. 59-2382
Vsako nedeljo domača zabava Svira izvrsten kvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača - postrežba — Zmerne cene
- Vsak vojak fe dobrodošel -
s
sve
»!e<
vor "T: eke 261
S<
«6
«a,
OGLASI
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak
Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto)	UT„ 50-0944
ROJAKOM V VILLA DEVOTO
se priporoča slovenski mlekar
JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba.
P je. Nene 1973 — Villa Devoto.
Tudi Kitajke ljubijo sport v sabljanju, ki je na Kitajskem zelo priljubljen
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Ravvson in Sala-l.erry. — Clinica General de Niños, linogasta 5744	UT. Liniers 548
Dobroidoč "Restaurant y cervecería' na najbolj prometni točki Dock Suda (nasproti elektrarne CHADE) prodam, ker prevzamem drugo podjetje, samo za $ 1.250. Zaslužek dober in se o tem lahko interesent prepriča. — Facundo Quiroga 1599, DOCK SU D.
íije pm< "Ta Pfe ' tve
KROJAČ, diplomiran v Bs. Airoso, kr8 Vam napravi obleko po najmodernej- tj& šem kroju in po najnižji ceni.Rojakom se priporoča: JOSIP FAGAN EL» . Soliš 1235 (blizu trga Constitución).
K
STANOVANJA nova, zračna in sončna; ena soba, kuhinja, living ter pa
e t
' . lir -1 J
tio ali terasa, posebno pripravna za novoporočence, z vsemi ugodnostmi, m se po ugodni ceni oddajo. CARLOS >.-CALVO 833.	J
de
». i "i
"J
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev 100 lir 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 dolarjev
9.00' 33.10' 156.50 19.10
25.80 390.00
.sn [da
lic
bj
I« |D|
»i
ISl
T
n
i fi
POZOR!
Slov. babica dir'- v Pragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso s* priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi pregled brezplačen. —* Sprejema od 7—21' in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo.
FILOMENA BENES-BILKO'VA
I i-i
¡8 t-
P
h
s
I i t
LIMA 1217
U. T. 23—3389
KRIŽI IN TEŽAVE
Dr. Leon Brančko
(Nadaljevanje
— V hrbtu Kozjak — pred nosom Pohorje, vse zeleno, samo gorovje in gozd, kamor pogledam, morja, sinjega jadranskega morja pa nikjer 1 Ljudje trezni, umerjeni in hladni. Ne znajo ne ljubiti in ne živeti. Samo delo jih je. Nič ojnja ni v njih. Loteval se me je že obup. Kar zagledam danes vas. Vaši bujni lasje, vaše lepe temne oči so me spomnile mahoma na naša primorska dekleta. Kos domovine sem našel v las tu gori na Pohorju. Čim bolj vas motrim, tem silneje narašča v meni ljubezen do vas.."
Reziki je bilo pri teh divjih, strastnih spremljevalčevih besedah vedno tesneje pri srcu. Njegove besede so ka kor kaplje v ogenj padale na tiho ko-prnenje. Prsa so ji piala v silni razburjenosti. Toda že v naslednjem hipu mu je iztrgala' roko, rekoč: 'Vrniti fe morava k družbi, pogrešali naju bodo."
"Oh, ti oziri", je skoro nejevoljno vzdihnil Ferko. 'Kdaj vendar že pridejo ludi sem v te hribovske kraje časi, ko bo človek smel biti človek!"
In sledeč pred njim stopajoči Reziki je modroval: "Človek bi mislil, da je več svobode v gorovju. Pa kamor prideš, povsod trčiš ob plot. Kar
duši me, če gledam na te vrhove. Kaj pa čisto zgoraj, gospodična, na vrhu Velike Kape? Je tam bolje?''
"O, tam je divno! Tisti veličastni razgled. Prav. do Maribora in celo v Gradec ee vidi pri lepem vremenu. Vsa mislinjska dolina vam leži pod nogami, nasproti pa_ Urška in del Koroške. S svojimi učenci sem naredila tja majniški izlet in so bili vsi nepopisno navdušeni. Lep/kos naše domovine se vam pokažp od tam!"
"Tudi morje?"
"Ne, to bi pa morali že še leetvo pristaviti!" Reziki se je polagoma vračal zunanji mir in takoj se je po kazala t<pet prirojena ji šegavost. — "Mogoče se pa zaenkrat še zadovoljite tudi s čim manjšim, na primer s kakim jezerom? S temi vam pač lah ko postrežemo."	t
"Jezera, prava pristna jezera gori na Pohorju? O teh pa še nisem ničesar slišal. Če so le tako globoka ka kor vaše oči, pa se rad vtopim V njih."
Rezika se je zvonko nasmejala. "Stavim, da vam bo eno kakor drugo preplitvo. Treba samo preskušnje. Sicer vas pa nočem dalje mučiti. V mi ¡'lih imam tako zvana Šentlovrenška jezera na pohorskem grebenu nad Št. I.ovrencem. V -drugih goratih krajih, na primer Karpatih, pravijo takim pojavom morska očesa."
Med tem sta bila dospela spet do Ajholcerjeve gostil.nc in ker je godba igrala baš nov valček, da je človeka kar zazibalo, sta se naglo pomešala v vrsto plesalcev. Ko so ob slovesu vpra
šali Ferda, ali še vedno izvaja Puščavo od puščati, je brez ovinkov izjavil: "No prekličem ničesar. Ni tu zame žep v nevarnosti, jaz puščam tu celo svoje srce!" In pri tem je vroče stisnil Reziki roko.
Od takrat skoro ni minil noben šolo prosti delavnik in noben praznik, da bi Ferdo ne obiskal Puščave. Pri tem pa oči vidno ni šlo za cerkev. Nestrpno je stopal včasih po cesti, ki vodi mimo nje naprej gor proti Št. Lovrencu, drugič pa spet po poti vrhu hriba Jodl, ki veže Falo s Puščavo. Neprestano je gledal na uro. Še le čim se je približala belo oblečena dekliška postava, se mu je zjasnil' obraz. Burno pozdravivši svojo mirsko ' "vilo" je krenil vsakikrat v drugo smer, tako da sta spoznala kmalu vse poti in ceste, vse razgledne točke, tako rekoč vsak kot v tem déíu Pohorja, Če je širina ubranega pota le količkaj dopuščala, sta roko v roki potovala pod streho košatih smrek in jelk, poslušala žvrgolenje ptic in šumenje drevesnih vrhov, posedala po mehkem mahu, občudovala gibčne veverice in zasledovala polet kraguljev. Ob prsih te od solnca in krepkega zraka prepojene pohorske nara ve sta se vedno bolj našli ter spajali njujl srci. Lici so jim gorela ter rdela v bohotnem zdravju.
Nekoč sta na takem izletu po obronkih Klopnega vrha dospela tudi do Stare Steklarne. Vsa vzhičena nad di vjo romantičnostjo kraja sta Občudovala potok Lobnico kako je peneč se od jeze, Skakal črez pečine in skalihe
ter z gromkim truščem drvel proti dolini. Veselo poganjajoča se od grma do gima, od skale do skale, sta se spuščala po ozkem jarku navzdol. «Ta ko sta se primotala končno do skale, preko katere pada Lobnica v visokem slapu, pršeča na vse tirani bisere in dijamante.
"To je Slemnik'," je vzkliknila Rezika vsa navdušena. "Ali ti nisem rekla, koliko krasot skriva Pohorje!"
"Kuko se jezi. na tvojo konkurenco, Rezika", odvrne Ferdo z nekoliko porednim glasom, pri tem pa sam ni mogel prav odvrniti oči od pisanega prizora.
"Malo več resnosti bi prosila. Kaj ne čuliš, kako zgineva človek v prazen nič vpričo mogočnosti, t' katero tu govori in diha narava?"
"Jaz vidim v tem v prvi vrati le e-nergijo, veliko in neizrabljeno moč. Lepa pa ta pokrajina ni, za to ji manj ka solnca, toplote. Preveč hladno je tu. Predvsem bi moral biti odstranjen ta košati, temni gozd in vesoljno morje solnčnih žarkov bi moralo zatopiti ta kotiček, potem še le bi s polno dušo priznal, da je lep."
Rezika mu ni odgovorila takoj. Zamišljeno je zrla na ta ples pritajenih solnčnih žarkov z bistrimi ulomki in utrinki potočka, na te opolzke, z ena hom preraščene pečine, na košate vrhove smrek, jelk in bukev. Spomin ji je pri tem pričaral pred oči še druge slike z izletov po bližnji in doljni o-kolici Št. Lovrenca in bolj samo sebi kakor po opremljevalcu je po daljšem molku odvrnila:
"Tako od vsega srca vriskati ee člo veku na Pohorju res ne da! Pohorske pefimi so razglabljoče, lahkoživih je prav malo vmes. In po pesmih pravijo, se najlažje spozna značaj naroda..."
"In kraj, v katerem narod rodi in umira, njegovo obeležje", dostavi hitro Ferdo. 'Kako je pri nas tam dolj ob Jadranu vse živahno, poskočno! — Prav takšne 60 tudi naše pesmi. Živ ogenj je v njih, kipeča kri, življenje! Pri nas solnce in morje, da se v e-nem kakor v drugem lahko naravnost koplješ. Zato pa se pri nas toliko poje. Tukaj pa ljudje sploh ne znajo odskočiti od zemlje."
"Mislim, da pretiravaš. Ali bolje — moje čustvo mi pravi tako. Kakor vsak človek, enako si tudi vsak narod po svoje predstavlja in ustvarja svojo srečo ter jo tudi po svoje uživa Tudi, v tem govorju som naletela na srečne ljudi. Ne vriskajo sicer in ne obešajo svojih nebes na veliki zvon. Toda kljub temu, oziroma mogoče baš zato se 6'reča zadržuje tukaj morda raje in trajneje, nego v krajih, kjer jo slavijo v divih pesmih in plesih. Pa glej, ali ni to naš Tone?"
Pokazala je onstran Lobnice, kjer se je vila med drevjem in grmovjem pešpot iz smeri postava moža, ki je, opazivši skupino nad slapom, hipoma obstal, kakor da je šinila strela vanj. Bil je res Grabnarjev Tone. Osuplo je motril zdaj Ferda, zdaj Reziko. Toda že je slednja vstala ter v prožrijih skokih premerila potok. Dospevši do novoprišleca, ga je prijela vsa vesela
za roko in vzkliknila:
"Sam Bog vas je privedel v ta kot-Prihajate nam baš pravi čas, da rešite najin spor."
"Spor?" Nehote je žarek zadovoljstva blisnil v Tonetove oči, ko je s elo-kim pogledom ošinil svojega tekmeca-"Ne razumem, kako se kdo more 1 vami prepirati. Pa da čujem."
Med tem' je po vseh štirih tudi Ferdo že prikobacal na vzhodno stran potoka. Rezika ju je na hitro roko predstavila in nato pojasnjevala To-netu predmet svojega prejšnjega razgovora s Ferdom. "Zdaj pa razsodite," ga je pozvala, "na čigavi strani je resnica in pravica. Zelo sem radovedna» kaj porečete."
'To ne bo tako težko", se je nasm«' hnil Tone. "Kdor govori iz srca, im» vedno prav. Vi, gospodična Rezika» ljubite naše kraje, zato so vaše besede pesem na njihovo lepoto. Ta gospod pa nam je ostal tudi po svojem src11 tuj."
"Sicer pa sem res radoveden, ka) smatrate vi za lepo."
'Dobro", odvrne Tone povsem mil" no, usmerjajoč korake proti skali, k» drži slap v sponah na desnem bregu-
'Tudi vaš solnčni jug ob deževne^1 vremenu ni baš za razstavo. Poznan' jadransko obal, ker sem služil ta«** vojake. Pa rečem vam, da se mi Jc neštetokrat stožilo po čistoti naših P0' horskih naselbin in po pestri sliki, k1 jo nudijo naši kraji. Nisem enoslrafl' ski in rad priznavam svojevrstno krfl soto obmorskih pokrajin.
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista'
UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.